Dopisi in novice. IVa Dunaji je bilo preteklo leto 126 javnih šol, katere vzderžuje občina, izvzemši vadnic pri preparandijah. Med temi je 28 meščanskih šol (14 za dečke, a 14 za deklice) in 28 ljudskih šol, 46 za dčk. in 49 za dklč. in 3 za oba spola. — V predprešlem letu je bilo 88 ljudskih šol (42 za dčk. in 43 za dklč. in 3 za oba spola), priraslo je tedaj novili 10 (4 za dčk. in 6 za dklč.) — Za šolske zgrade in prezidanja je mesto potrošilo 1,138.686 gl. Privatnib šol je bilo preteklo leto 31 pravom javnosti in 22 brez tega. Skupaj 53. Od prejprešlega leta se je broj zmanjšal za 4. S šolsko dolžnostjo je bilo otrok 66.206 (33.397 dčk. in 32.809 dklč.). Število se je zmanjšalo od prejprešlega leta za 134, a to pri ženski mladini, ker se je namreč broj deekov povečal za 351, a deklic pomanjšal za 485. V šolo hodijo v jednih krajih bolj v drugih manj pridno, to pa zavisi od mnogih okolišoin od roditeljev in od učiteljev. (Morda tudi, kakor povsod, od premoženja prebivalstva. Ur.) To pa posebno zadeva dekliče. Tudi se opazuje pri dečkih, da šolo opuščajo, ker najdejo zaslužka po raznih tovarnah, in stariši sami, da morejo otroke iz šole izvaditi, sele se iz mestnega okraja v okraj, a tega ne naznanjajo točno. Učiteljstva je bilo pri nairaenovanih šolah: 848 učiteljev, 354 učiteljic, 149 obertnih učiteljic, 146 veroučiteljev. Neosposobljenih učiteljev je bilo 8. — 0 učiteljicah pravi izverstje, da so ženska učiteljišča zelo obiskovana, da se med prosilkami lahko odbira, z druge strani je pa tudi žalostno, da morajo učiteljice tudi z dobrim spričalom leta in leta čakati na službo. Okrajni šolski svet se boji nekacega proletariata pri učiteljicah. Z začetkom novega leta je bilo 14 učiteljic, ki so bile uže prejšnja leta začasno v službi, letos večidel brez službe, še več jih je prirastlo iz učiteljišč, namreč 114 učiteljic, ki so prosile začasno biti umeščene. Kako malo jih je bilo umeščenih! Ob letu jih zopet pride več z odličnimi spričali. — Privatne učiteljice ne morejo postati, ker se na preparandiji ne uče reči, ki se od privatnili zahtevajo. Hoditi na selske šole, kjer bi bile same sebi prepuščene, mnogim ne kaže, imajo na Dunaji stariše, pri katerih stanujejo, in ta okolščina če pokazati, da so se učile vednosti, od katerih ne morejo živeti. A to spravi človeka v nejevoljo s svojim stanom .... Nadalje je bilo tam 12 varovališč, otročjih vertov 25, pri nekaterih so bile tudi privatne šole. Ljudske in meščanske šole Dunajskega mesta stanejo mestu 2 milj. gl., razven tega vzderžuje še gimnazije, realke in obertnijske šole. Tukaj se pa ne uštevajo šole nekaterih predkrajev, v katerih stanuje do 40.000 ljudi! Knez Al. Liechtenstein o sedanjem šolstvu. III. Tretja napačnost pri novem šolstvu mi je ona, vsled katere se narodnim pravicam ne ustreza, kar je veliko krivo nemirom in prepirom med avstrijskimi narodi. Deželni šl. svet ima vse šolstvo v posameznili deželah v svoji oblasti. Zatorej bi uže postava sama bila morala skerbeti v deželah, kjer prebivata po dva naroda, za to da nebi mogel deželni šolski svet svoje oblasti zlorabiti jednej narodnosti v korist, drugej pa na kvar. Žali Bog, za to se ni skerbelo in torej vidimo mnogo krivic prihajati na dan. Na Češkem na primer šteje deželni šolski svet samo 5 Čehov, a 17 Nemcev, to pa takšnih, ki veljajo kot najstrastnejši strankarffl in vodje nemško-liberalne stranke. To se je kmalu tudi prikazalo na svetlo^ Za nemško deco so v vsakem kotu stavili šole, ranožili razreda, med tem ko'so pri češkem prebivalstvu povsod ovire delali. L. 1877 je ovi deželni šolskisvet za nemške šole iz deželne blagajnice posodil 195.000 gl., za češke pa samo29.000 gl., čeravno je Čehov v deželi 5krat več, kakor pa Nemcev. Vsled takšnegastrankarskega samovoljstva imajo sedaj Čehi 600 učilnic in 1000 razredov ?primeri do Nemcev premalo. Jednake krivice godijo se tudi Slovencem. Ob nemškej meji želijo Slovencii sami, naj bi se v šolah učilo nekaj nemški, ker je znanje tega jezika ondi ptHtrebno. Toda ovo potrebo uporabljajo sedaj v tako brezpametno in posilno ponemčevanje, da se Slovenci po vsej pravici pritožujejo. Kajti le pomislimo sledeče: Novih učiteljev dobivajo Slovenci iz učiteljskih pripravnišč v Mariboru in Ljubljani. Toda v teh šolah je učni jezik nemščina. Prihodnji učitelji se tedaj niti materinščine ne morejo pravilno naučiti, niti se njej privaditi, da bi potem uspešno podučevali. Noveji čas imajo v Gradci, na nemškem učiteljišči za učiteljice, nemških deklet, katerim dajejo 2 uri na teden nekaj slovenskih besed naučiti se, da jih potem k slovenskim otrokom potisnejo, akoravno se tem ženskam o slovenskem podučnem jeziku nikoli še prav sanjalo ni. Ob nemškej meji je v lrazrednih šolah slovenskih uže v pol letu nemščina predpisan predmet, ko s tem vendar druga ne dosežejo, nego da otroke motijo in zadržujejo v prvem najpotrebnejšem podučevanji. Nemški narod, kojemu prištet biti sem jaz ravno tako ponosen, kteri bodi izmed tukajšnjili nemških gospodov, je v Avstriji številen in močen dovolj, da zamore miroljubnim slovanskim sodržavljanom pravičen biti (Dobro, na desnici). Nam res ni treba sebe pomnoževati in krepiti z ponemčenjem drugih narodov, ko bi to še mogoee bilo. Ali to sedaj niti mogoče ni. Sedanji ponemčevalci so se za 1000 let prepozno zglasili. Slovanski narodi probudili so se k novemu življenju; oni nam stojijo nasproti prerojeni, živahni in mladostni (Dobro, na desnici). Ako so se Nemci leži probudili k novemu'življenju, ker niso imeli toliko opovir premagati, zato ne smejo nikakor zavidati, če se tudi sosedni narodi preroditi želijo, kar se bo čeravno težeje, počasniše, a vendar jednako gotovo zgodilo (Dobro, na desnici). Zato poudarjam, da se imajo in bodo tudi Slovencem narodne pravice v šoli priznale (Dobro, izvrstno, na desnici). »Slov. Gosp.« Iz seje c. k. dež. šol. sveta dne 28. maja 1.1. Eazsoja se v rekurzu kranjskega deželnega odbora zoper razsodbo c. k. okrajnega šl. sveta, ki se tiče nagrade, katero bi imel normalni šolski zaklad na leto plačati katehetuna štirirazredni šoli za poučevanje v kerščanskem nauku. Za poučevanje v verouku na 4razredni šoli v nekodi se dovoli na podlagi obravnav na leto nagrade 100 gold., in c. k. okrajni šolski svet dobi nalog, razpisati obravnavo zastran nagrade, oziroma v tem razsoditi. Po nasvetu c. k. okrajnega šolskega sveta pregleda se predsedniku krajnega šolskega sveta redarska kazen. Zastran razširjenja ljudske Sole vdvorazredno napotuje se dotično pismo kranjskemu deželnemu odboru z nasvetom, da priterdi v razširjenje te šole v dvorazredno s prihodnjim šolskim letom. 0 prošnji profesorjeve vdove, da se ji pusti milostni dar kakor dosihmal za s6 in za hčere, se bode na višje mesto poročalo, Štirje učitelji se imenujejo stalnimi. Vzame se na znanje poročilo c. k.dež. šl. nadzornika ljudskim šolam o nadzorovanji nekaterih šol; dotičnemu c. k. okraj. šl. svetu se potrebno odkaže. Razrešilo se je več rekurzov zoper kaznilne razsodbe zarad šolskih zamud ; reševale so se prošnje za nagrado in denarno pripomoč. 0 skupščini mestnih učiteljev 24. m. m. poročamo danes le toliko, da je bila poglavitna točka dnevnega reda, namreC pisava v »slov.-nemškem in v slovenskem Abecedniku«, spis. mestna učitelja A. Žumer in A. Razinger, z veliko večino (20 zoper 10 glasov) odobrena, in da se bode slov.-nemški Abecednik po mestnih šolah upeljal, kakor berž bode od višje šolske oblasti dovoljeno. G. Žumer je razdelil navod te pisave v zboru in g. Razinger je v zboru na šolski tabli razkladal pisavo, izpeljeval čerke iz ravnih čert, pri vsakem potegljeji dokazoval, zakaj mora vse tako inne drugače biti. Govorili so še g. g.: Belar, Žumer in Bahovec za to pisavo, ter razkladali, da se ta pisava ujema z vladnimi določili in se sedanjim učnim čertežem. Posebno toplo je pa priporočal to pisavo g. Kronberger, profesor na m. in ž. učiteljišči, rekoč, da je bil on 14 let učitelj v malih šolah, in da se boljše metode pri poučevanji malih ne more misliti; mali učenec se more navaditi, da se strogo derži določenih oblik; tisto robato, kar se sedaj vidi na ti pisavi, se bode samo po sebi zgubilo. On bi zelo obžaloval, ko bi učitelji iz zavisti do svojih mlajših tovarišev to metodo zavergli. Dobro in koristno se mora sprejeti. Ugovarjal tudi ni nihče drugi, kakor nadzornik in učitelj na vadnici g. Jan. Eppich, ki je poslednjič nasvetoval, naj se za sedaj »Abecednik« sprejme, a pri drugi izdaji naj se opusti ta robata pisava. Ta predlog je bil zaveržen z dvetna tretjinama glasov, kakor uže omenjeno. Pričakujerao tedaj, da se stvar hitro razreši, kajti uže je minulo leto, kar je skupščina sklenila upeljati »Ž. in R. Abecednik«; in vendar se še sedaj prepiramo, ali je stvar dobra ali ne? (Pisavo cf. »Prilogo«; navod za njo pozneje.) Dvestoletnica vstanove keršč. šolskih bratov 24. junija 1880. Red šolskih bratov stopa ravno sedaj v tretje stoletje svojega obstoja in nam je živa priča tega, da je katoliška cerkev vedno skerbela za pouk mladine, posebno pa za otroke rokodelcev in ubogih. Kaže nam pa tudi, koliko da posamezen premore z molitvijo, se zgledom, z besedo in neutrudljivo gorečnostjo ter tako postane blagoslov za stoletja ubogi mladini. Kaj so proti temu zavodi »Basedova, Pestalozzija«, katere imamo za perve zvezde na pedagogiškem obnebji. Delo častitljivega Jan. Kerst. de Lasalle je uže staro 200 let, brezštevila otrokom naklanja dobroto kerščanske izreje, in dasi ga po nekaterih deželah živo sovražijo in z okrutno silo preganjajo, vendar bode tam še dolgo obstalo. Poglejmo si tega zanimivega moža, ki je ta red v življenje vzbudil, nekoliko bolj na drobno. Jan. Kerst de Lasalles je bil rojen 1. 1651 v Rheims. Postal je mašnik, doktor bogoslovja in korar na stolni cerkvi svojega rojstnega kraja. Njegovo blago serce, polno ljubezni do Boga in do bližnjega, imelo je usmiljenje z ljudstvom. Breve papeža Benedikta XIII., v katerem se poterjuje njegov red, glasi se: Ko je on ginjenega serca premišljeval brezštevila zlegov, ki izvirajo iz nevednosti, tega vira vse revščine, posebno pa pri tistih, ki zastran svoje revščine ali zastran rokotvora, od katerega žive, niso samo neuki v vseh človeških vednostih, marveč tudi, kar se mora še bolj obžalovati, ne znajo najpotrebnejših naukov sv. vere, tako je tedaj on k časti Božji in korist revežem, priderževaje si odobrenje apostolskega sedeža, pod varstvom deteta Jezusa in sv. Jožefa v mestu Rheims 1. 1680 ustanovil zavod pod imenom: »Bratje ker- komur je poglavitni namen ta, da poučuje otroke, vzlasti revne, v l kar jim je treba, da dobro in korščansko žive; navduševati ima bratei ščanskih šol« vsem, gorečnost, izgojevati mladino po kerščanski veri. Častitljiv služabnik božji je liotel, da se tisti, katere mu pošilja božjal previdnost za pomočnike, v zavodu popolnoma versko udajo, t. j. vsega posvetnegaznebe. On je vsim naprej svetil z junaškim zgledom, ne le, da je korarstvo 1 ostavil, bogato očetovo premoženje med uboge razdelil, in se popolnoma podvergel pravilom in življenju, kakor je on to sestavil za svoje sodelavce, da je osebno v šoli poučeval, da ni zgubil poguma in serčnosti, ki so mu nevarnosti skoro neverjetno velike zoperstavile, ampak da je tudi obljubo storil, da noče odstopiti i od svojega odgojilništva, tudi tačas ne, »ko bi od družbe ostali letrije in bi bili prisiljeni prosjačiti in živeti ob suhem kruhu.« Takega junaštva pa je bilo treba, ker ta novi, verski zavod so napadali od vseli strani. Pervi so bili tako imenovani učitelji pisanja, ki so se bali za svoj kruh, potem je bila stara navada pri šolskem poučevanji, posebno pa so bili Jansenisti, ki soprekriževali vsa pota de Lasalle-ta, ki se je stanovitno deržal skale sv. Petra, vzbujali so mu preganjanje na vse strani. A on ni bil človek, katerega bi vstavljale na potu težave in zopernosti; namen mu je bil vedno jasno pred očmi, a ta je bil, vse storiti v božjo čast, v posvečevanje in izveličanje samega sebe in vkerščansko izrejo otrok. Zares čudovito je, koliko raznih zavodov je ta kerščanski pedagog vživljenje vzbudil. Razen navadnih ljudskih šol, vstanovil je tudi nedeljske šole za rokodelčice (tehniške nadaljevalnice), seminišča za šolske učitelje, odgojišča, neko versto obertskih šol in strahovalnico. Pri njegovi smerti (1719) je imel njegov red (institut) 27 hiš s 264 brati, ki so poučevali 9885 učencev. De Lasalle-tove pedagogične knjige so neprecenljive vrednosti, on lma častno mesto raed najboljšimi pedagogi. Njegova knjiga pod naslovom: »Vodstvo kerŠČanskih Šol« je navdalmjena z visoko vnemo za učiteljski poklic, ter ima bogat zaklad praktičnih opomb in nasvetov, zajetili iz dušeslovja in lastne skušnje. De Lasalle je prav za prav vstanovil ljudsko šolo, ker je ostro prepovedal latinščino, in je materni jezik postavil za splošno podlago šolskemu pouku. V Parizu je otvoril pervo tehnično nedeljsko šolo in v St. Yon višjo obertno in realno šolo brez latinščine. On je ustanovil perva učiteljska izobraževališča in učiteljstvo v veljavo in čast povzdignil. Šole se dado le povzdigniti in zboljšati, ako se učitelji sebe zboljšajo. Vse postave in ukazi v zboljšanje Ijudskih šol ne pomagajo, ako učitelji niso umnejši, nravnejši in bolj vneti za svoj poklic. Opiraje se na to resnico, je vstanovljal učiteljska izobraževališča, semenišča za mestne in selske učitelje in vadnice. Večkrat je rekel svojim gojencem: »Da svoje dolžnosti kot učitelji lože splonujete, združujte vselej z darom kreposti, tudi dar učenosti in zahvalite se Bogu za čast, ki vam jo skazuje s tem, da vas je izmed mnogo njih izvolil, ter postavil na čelo mnogobrojni družini, kateri ste vi očetje. Stan vas kliče, da delate za dušno zveličanje svojih gojencev, tedaj mora tudi vaša popolnost veča biti od navadne svetosti... Vi ste sodelavci Kristusu, z angeli varlu imate vzvišeno službo, da varujete duše ter jih izobražujete.« Mlade učitelje je svaril naslednjih napak. 1. Prevelike zgovornosti; 2. prevelike živalinosti ali nemirne gorečnosti; 3. lahkomiselnosti in raztresenosti; 4. nepoterpežljivosti, terdobe, jeze; 5. nejevolje; 6. enostranosti; 7. zaspanosti in zanikernosti; 8. maloserčnosti in slabosti; 9. utrujenja in nejevolje; 10. prevelike zaupljivosti in dobrikanja; 11. zbad- ljivosti; 12. nestanovitnosti; 13. preobčutljivosti in suranifienja; 14. prevelike zamišljenosti; 15. zgube časa; 16. ošabnosti. (Oalje prih.) Tisočletnica, odkar je papež Janez Vttl. dovolil slovanski jezik za cerkveni, se ima letos obhajati po slovanskem svetu. Na Dunaji so peli 27. m. m. v cerkvi sv. Ane staro slovansko mašo; tndi drugod se ima obhajati ta spomin. Iz Šolskega Okraja V Logatcu. Okrajna učiteljska skupščina bode 7.julija vSpodnjemLogatcu. Razen navadnih toček pride v razgovor še to-le: 1. Zakaj je učiteljstvu priporočati sloga in sosebno kolegialna vskupna delavnost. (Poroč. učit. Levstik in Poženel.) 2. Telovadba v šolski sobi, pokazuje se praktično. (Poroč. učit. Bartel.) 3. Kateri uzroki še vedno opovirajo napredek sedanje šole, in kako naj bi se odstranili. (Poroč. učit. Kermavner in Klinar.) 4. Katere so kazni, ki najgotovejše ponovitev prestopkov zabranijo? (Poroč. učit. Božič in gdč. Zupan.) 5. Stvarna obravnava berila »Germovje« v II. berilu. (Poroč. učit. Kleč.) — V Litiji. Letošnja okrajna učiteljska skupščina za Litijski okraj bode v Litiji v šolskem poslopji 19. julija ob 9. dopoldne. Razen navadnih pride še na versto 5 drugih toček: 1. Praktično razkazovanje z učenci 2. razreda v številjenji z desetinkami. (Poroč. učit. Pin.) 2. Kako naj se vzderžuje šolsko ustrahovanje (disciplina), in kako se izogiba učenik kaznovanja v šoli. (Srečka ob dnevu konference določi poročevalca.) 3. Kako se v šoli vspešno deluje v varstvo koristnih žival, posebno pa tičev ? (Poroč. učit. Marija Stuhly.) 4. 0 važnosti zgodovinskega poduka v ljudski šoli, na kaj naj se učitelj pri ta^em poučevanji posebno upira. (Poroč. učit. J. Zajec.) 5. 0 pravopisu v ljudski šoli. (Poroč. A. Hoeger.) Iz Černomlja. Okrajna učiteljska skupščina za ta okraj bode letos 8. julija v Černomlji. Poleg navadnih toček pride na versto: 1. Učitelji se pomenkovajo o tem, koliko so dosegli pri odgoji in pouku rabe postavne kazni; pevedo tudi, kaj se jim je večkrat pripetilo, ko so kazni izverševali, da so mogli marsičesar slišati, kar je njim veljavo jemalo in kazalo slabo spoštovanje postav. Kako bi se temu v okom prišlo? (Vsak učitelj naj o tem poroča in naj obznani najmanj 8 dni pred konferenco stalnemu odboru.) 2. Koliko morejo in koliko naj store učiteljice na ljudskih šolah za povzdigo kmetijstva sploh a posebno pa za vertnarstvo in pridelovanje zelenjave ne le teoretično, marveč tudi praktično. (Poročajo učiteljice Arko, Vidic in Sorič.) 3. Metodičen poskus pri poučevanji v petji. (Porooa nadučitelj Schiller.) »Schlztg.« Učitelji post. okraja imajo svojo letošnjo zborovanje v Postojni dnd 7. jul. Mimo navadnih točk so na dnevnem redu naslednje: 1. Vpeljava kmet. pouka v lj. šole tega okr. na podlagi pism. izdelkov, ki so jih oddali gg. učitelji stalnemu odboru pri zadnjem uč. zborovanji (Sp. g. Rant). 2. Kako naj učitelj podučuje v pisanji, da dobe otroci prijetno pisavo? Sp. g. (Zaman). 3. Kako se vspešno obdeljuje risanje v ljudskej šoli po Grand. predlogah a) na spodnej, b) na srednjej in c) na zgornej stopinji? (Sp. g. Math. Hiti). 4. Ali se more pismeno računanje vspešno poučevati, ako se računanje na pamet zanemarja? (gspdč. pl. Renzenberg). 5. 0 vpeljavi novega »Slov. Abecednika« v lj. šole tega okraja, katerega sta sestavila in izdala gg. učitelja Razinger in Žumer. (Sp. g. Andr. Legat). 6. Metodično obdelovanje števnika v Ij. šoli. (Imajo izdelati vsi učitelji). — Kopitarova stogodišnjica. Dne 23. kolovoza t. g. navšije se 100 godina, što je veliki slovenski učenjak Jernej Kopitar ugledao sviet u Repnjem blizu Ljubljane. Hvalevriedna je navada u naobroženih naroda, da se potomstvo častno spominje svojih prosvetitelja. I Slovenci se spremaju da proslave spomen svoga zaslužnoga zemljaka. Nu Kopitar nije radio samo za Slovence, vcč i za cieli slovjenski sviet, naročito je pako za nas Hrvate tim velezaslužan, što je mnogo pripomogao, da je Vuk Karadžic pokupio narodno blago i izdao ga na sviet. Kopitar je bio onaj, koji je prvi nagovorio Vuka, da sastavi rječnik i da sakupi narodne pripoviedke i narodne pjesme. Pošto zagrebački »Sokol« kani ljetos posjetiti Bled (Veldes), predlaže se na sa slovenske strane, da »Sokolu« pridruže hrvatska pjevačka i ina družtva, de bude svečanost čim sjajnija. Nadati se je da ce hrvatska družtva prionuti uz tu misao. »Napredak.«