zopet obrača k njemu, da ga afirmira, potrdi najbolj v njegovi goreči in žrtvujoči se ljubezni do — Domovine, v prepričanju — kakor so pisali Madžari ob Matejkovi sliki »Poklon pruskega kneza«: »Narod, ki daje take tvorce, na tak način budeče svojega naroda preteklost, tak narod je morda duša brez telesa, toda na vsak način velika duša, ki se ji ni treba bati za bodočnost!«
Literatura. V osnovi tega članka leži velika, monumentalna monografija prof. Mieczyslawa Treterja »M a t e j k o« , ki jo je izdala založba »Atlas« v Warszawi in v Lwowu letošnje poletje 1939 v velikem kvartu na 686 straneh s 385 reprodukcijami med tekstom, s 40 barvnimi celostranskimi prilogami ter 2 sinhronističnima razpredelnicama. (Knjiga je dar Poljske republike umetnostno zgodovinskemu seminarju univerze v Ljubljani.) — Dalje slavnostna številka Kuryera Literacko naukowego ob proslavi stoletnice rojstva 1. avgusta 1938 s članki: Dr. G. Groeger: Matejko urodzil sie. 24. VI. 1838. — Dr. M. Skrudlik: Realizm historycznej wizji Matejki. — Dr. E. Lepkowski: Matejko i Grottger. — Dr. K. Krobicki: Matejko a Wyspian-ski. — W. Wodzinowski: Moje wspomnienia o Matejce. — S. W. Balicki: Imie. Jego-znoj i plomien. — A. T. Pykosz: Matejko w przestrzeni historycznej. — Portrety Matejki. — Dr. J. Eckhardt: Jak malowal Matejko. — J. Rzuchowska: Listy M. w sprawie »Unji Lubelskiej«. — Dr. B. Gorzkowski: Jak cesarz austrjacki odwiedzal mistrza Matejke. w jego domu. — In še: Ilustrowany kuryer Codzienny, z dne 31. X. 1938: Krakow w holdzie Matejce — krzewicielowi ducha Narodu z govoroma rektorja krakovske Akademije lepih umetnosti prof. Fr. Pautscha pri odkritju spominske plošče na Akademiji ter prof. Jožefa Mehofferja na slavnostni akademiji.
Dušan Ludvik I V maju
Srebrni prsti lune gredo čez strune večernega neba.
Zdaj vetrič razšumel je
mlado vejevje
in v naju plat zvona.
Pod težo cvetja ziblje
in upogibi je
se drevje sred polja.
Pod težo tvojih grudi se lomi tudi mir mojega srca.
522