PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE L«to 2. štev. 228 - Cena 3.- lire TRST, sreda 27. februarja, 1946 Uredništvo ln uprava, Plazza Goldoni št. 1 • I. Tel, št. 93806 93807, 93808. Rokopisi »e ne vračajo Dva doKaza Dejstvo je, da se provokacij in Podobnega poslužujejo samo tiste Politične in politikantske klike, k\ hočejo pretvarjati in potvarjati ljudsko voljo ter obrniti kolo zgodovine nazaj. Prot) fašizem, tako nemški kakor talijanski, je pričel svojo pot s Provokaoijami in nasilnimi ter te- ' komisije, ki naj po tolikih žrtvah, rort«ti(5)ilmi dejanji. Z nizom raz-ličnik laži in potvar so fašisti prijavljali svoje pohode in tako sku- ŽRTVOVALI SMO VSE ZA TITOVO JUGOSLAVIJO Vasi, trgi in mesta Julijske Krajine so danes v zelenju in zastavah. Ljudstvo se s slavoloki ln najpiai pripravlja za sprejem mednarodne idli zaviti svoje imperialistične ot- za zaščito civilizacije in človeštva, Zato je bfia vsa politika fa- šizma nepretrgana veriga takšnih ki so jih Slovenci, Italijani in Hrvatje te pokrajine dali za priključitev k Jugoslaviji že v času osvobodilnega boja, ugotovi kaj in kam hoče prebivalstvo Julijske krajine. Slovani in Italijani krajine, ki so drug poleg drugega s krvjo pisali gesla o bratsvu ln enotnosti, ki so s prelito krvjo označili skupni citj, tudi danes skupno pišejo po zidovih in na slavolokih: »Jugoslavija*. »Tukaj je Jugoslavija*, »S Titom v borbi, s Titom v svobodi*, »Hočemo k Jugoslaviji*, so napisali na zidovih požganih in razdejanih hii, v razdejanih tovarnah, na sla vol o. kih in drugje. Od Triglava, po Soški dolini, Furlanski nižini, preko požganega Komna in skalnatega Krasa tja do tužne Istre, Kvar-r.erja, tržafekega zaliva ln Pulja »Stoj* Je z velikim črkami, ki ponoči v rdeč. luči izžarevajo visoko na krasnem Slavoloku, napisano tam na cesti, ki vodi iz Trsta preko Istre do Reke. Pri hitri vožnji te napia iznenadi, da si prisiljen ustaviti se. Takoj za napisom »Stoj* pa zagledaš ogromno, razsvetljeno desko, na kateri stoji napisano: »Istrani »mo v teku osvobodilnega boja žrtvovali za priklju- PT°vokacij, ki naj bi odvrnile pozornost narodov drugam, da bi med oni lahko pripravili svoje navr-*’ tot jth kontno tudi izvedli. Tembolj jasno pa je, zakaj se da **» fašistični ostanki v Julijski krajini — kot njihovi predniki v ktih 191s. do i9ts, — poslužujejo **tepa sredstva in istega načina v svojih reakcionarnih m profašl-•toonšk stremljenjih. Cim bolj po-* tlovek premišljuje, kam vodi tedanje stanje v coni A, tem bolj Pokoja do zaključka, da je prav za prav malo razločkov med leti Uli- do 19t3. in letom 191,6. Takrat je skušala peščica agen-italijanskega imperializma s Pa*tgi, uboji in atentati spraviti *•»» ljudstvo na kolena, skušala ^Praviti Julijsko krajino za izhodišče ga nadaljnje pohode italijan- skega imperializma. Ko, zgodovi-1,0 is pokazala drugače, primorsko ljudstvo ni bilo mogoče streti, de-Vct in kmetje Julijske krajine ni-*° Pokleknili. Leta 1943. so utonile Preko Soče v Furlanske ravnine Poslednje razbite in premagane sile ita*ionskega imperializma, Je ta Srt®* k Jugoslaviji tisoče ln tisoče w+4. »o premagani na tleh Julijske , padlih sinov, hčera, očrtov in ma- krajine in Trsta položili orodje ■ ter, na tisoče ranjenih ln invalidov, na stotine požganih vasi, hls in kmetij. Istrani »mo žrtvovali vse, kar smo mogli žrtvovati in vse zato, da bi srečno živeli in delali skupno z bratskimi Jugoslovanskimi narodi. V imenu vseh naših padlih kličemo tn zahtevamo: »Hočemo obnavljati ln živeti s Titom*. Tako so napisali na svoje slavoloke prebivalci vseh Istrskih vasi ln mest. Ob obali, sredi vinogradov ali na glavni cesti, povsod so slavoloki, povsod napisi »Hočemo Tita*, »Hočemo Jugoslavijo*. Ob vhodu na Reko stoje velike peterokrake zvezde, razsvetljene s rdečimi lučmi, velika razsvetljena slika Tita, nato že mnogo napisov ln zastav, »redi glavnega trga pa vefik! slavolok, na katerem je napisano »Ml smo Titovi*. »Ml »mo Titovi* pa izgovarjajo danea v»i Istrski pionirji ln pionirke, vse žene, vsi delavci in kmetje, kajti oni vedo, da Jim bodo edino 'v Titovi Jugoslaviji zajamčene vse pravice. T0 so Izpričali na neštetih zborovanjih, na konferencah ln manifestacijah. vse tja do sinjega Jadrana se drug aa drugim vrste slavoloki ln napiči: »Tukaj je Jugoslavija*. Kakor vsa ostala Julijske krajina, »e tudi nosa Istra s Puljem in Reko pripravlja za ta dan. Istrsko slovansko, zlasti pa italijansko ljudstvo, bo komisiji pokazalo, da so vse one novice, ki jih z dneva v dan prinašajo o Istri razni reakcionarni časopisi, samo gola laž Laž za to, ker je to ljudstvo » svojo krvjo ob vsej istrski obali napisalo: »Tu je Jugoslavija*. Tam na ceoti, ki vodi iz Trsta proti Reki, stoji na stotine slavolokov, je na stotine napisov, zastav In slik, ki govorijo o neizmernem zaupanju in ljubezni, ki jo goji Istrsko ljudstvo in ljudstvo vse Julijske krajine do jugoslovanskih voditeljev. Ljudstvo Istre izraža danes, v svobodi to, kar je Izražalo v teku boja, ko je s klicem »Tito* jurižalo golih rok na poživtojeoe-ga sovražnika. Hočemo obnavljati in živeti s Titom Pzmsiti osvajalci in njih pomočniki, če moramo danes ponovno be-“*** verigo dogodkov, ki so po vsebini in po svoji obliki tako podobni onim v dobi pred naeto-fašizma in v dobi pod faši-^IOln. potem je treba jasno in 0 ugotoviti, da je vzrok temu Slasni ^edna popustljivost zasedbenih . ”***( nasproti nekaznovanim fa-*to?nim ostankom in različnim zločincem, ki so se is vseh °hoev zbrali v Trstu in sploh v ooni A. Zakaj in temu se je to moglo zgoditit KoKko časa bo trjalo tako kdaj se bo končalo in kakot Ljudstvo Julijske krajine, čvrsto združeno v BI Ati, pribija, kakor je ^Povedalo v plebiscitu krvi in boja Svojo temeljno zahtevo — priključitev k FLRJ. To je bil temeljni °Uj nalrga osvobodilnega boja, to Iz danes ponovna naia glavna zahteva. Julijska krajina s Trstom ® Jugoslaviji, to pomeni življenje, svobodno in ljudsko oblast, to pošteni gospodarski razvoj in procvit 'n kontno pomeni veliko ter po-n*»m.bno plat utrjevanja miru in 1Izmokracije v Evropi. *al jasno je, da dela ta velika * mogočna strnjenost slovenskih rvatskih in italijanskih množic, *Hhova čvrsta odločnost in zahte-ifcl Vključitvi k FLRJ hudo kri ^tfanskim in imperialističnim toa*n in M njimi povezanim Jaiir ostankom. Oni predobro da so njihovi argumenti pa-to» nič več. In prav zato in to *** bolj skuiajo povezati svoje yt*tke z vsem reakcionarnim sve-Prav zato se danes ponujajo tohn, ^•luibo onina, ki jim mir In sma-1^ svobodoljubnih narodov v »re-,, "***« ljuba. Se vet, zato danes j, ",ai° izvajati svojo spolitiko* v *,tu *n ooni A z izzivanji in nasil-dejanji. *ttki° danes sneznanois mečejo 0p nio« črnila v napisane deske 8<*«<*aci> BIAU, zato danes bri-^ 0 zlovenske In italijanske napiše. i!i'a*n<* demokratičnih ustanov *°*° danes s pomočjo ci- htočjo ketov, Policije in ne malokrat s po- nekaterih njim naklonjenih žig., ** Policajev podirajo *n po-Ij, zlavoloke, ki jih je zgradilo di ( tVo Juki*ke krajine, da M tu->ritj?'0 , svojo zahtesx> po *«lan tV< k Ju00s1aviji. Takih r®du *n 40 *“* dnevnem *m zrno j« opozorili **W»io kzovokadje in na ta lovini-pg dejanjaI Merodajne pblasti j, 0 ukrenile ničesar. «o neizpodbitno je dejstvo, da dzlovn*. dejanja ne samo znak (n i'lya rtkslilnih reakcionarnih elementov Julijska in .V*®' ki uHvajo s italijanskimi slovanskimi zločinci tod vso Ueiijj °’ da so tudi znak so znak sistema-t*r°rlztranja nalega Ijud- Tod a* ^ kljub temu se naše ljudstvo beda ^tra,>ovatl, ker se dobro za *»voro provokacij, zaveda da ,l*bx^t0rii Prov°toaoij prav tisti hiorzu ’ ki *° krttH kalvarije prilik. j *9a ljudstva v zadnjih tr le- ViaM ,a *av™t n< m°t* °-,*inBjJ krepke strnjenosti ljudskih Kr,Pks strnjenosti ljudskih tolt, , Juk)ske krajine in njih ve-* Ju- *"*** zahteve po združitvi plavijo. ’^l°ki, hi jih gradi naše Ijud-•ato dokaz velike moči ln Zaman so vsi upi reakcije Tako so se minulo nedeljo kakor že neštetokrat izrazili tudi prebivalci Koprsčine. Koper do danes it ni videl tako veličastne manifestacije. Dvanajstlsoč Slovencev ln Italijanov je najodločneje protestiralo proti internacionalizaciji ln za priključitev Julijske krajine s Trstom k Jugoslaviji. V dolgi povorki so dospeill na glavni trg. Na čelu so nosili slike maršala Tita in tov. Kardelja, slovenske in italijanske zastave z rdečimi zvezdami, simbolom bratstva med slovenskim ln italijanskim ljudstvom. Sledile so godbe ln transparenti Italijanski koloni lz Ankarana so nosili napis »VogUamo Tito, che cl porta la rlforma agrarla*, slovenski kmetje pa »Mi smo Slovenci, prelivali smo našo kri za Jugoslavijo*. Mesto je bilo v slovenskih to italijanskih zr.stavah, na trgu pa je bilo morje transparentov ln zastav. Zbrano množico so pozdravili tov. Juraga, Perovaek, Stoka. Omenili so skupno borbo, ki so Jo za dosego Istih ciljev vodili Slovani In Italijani pokrajine. Vdova po pad- lem možu in mati padlega partizana je v preprostih besedah poudarila, da so tako Slovani kakor Italijani v Julijski krajini padali z vzklikom: »Jugoslavija!* Italijanski tovariš lz Torina, komandant neke partizanske divizije, je množici dejal: »Bodite prepričani, da so vsi resnični italijanski protifa-šisti žvrsto z vami v tej borbi. Ni sile, ki bi mogla zaustaviti ljudstvo, ki je na poti napredka*. Italijanski garibaldlnec iz Izole pa je zagotovil, da bodo vsi italijanski tovariši, ki so ee ob strani Slovencev in Hrvatov borili proti fašizmu, skupno še odločneje nadaljevali borbo vse do priključitve k Jugoslaviji. Zaključil je z besedami: »Zaman so vsi upi domače reakcije v pomoč tujih legij*. Ob tej priliki so Slovenci in Italijani Kopiččine sprejeli resolucijo, ki jo bodo predilolili mednarodni razmejitveni komisiji. V resoluciji zahtevajo, kakor zahtevajo prebivalci vseh drugih krajev Julijske krajine, naj se spoštujejo težnjo In želje združenih Slovanov ln Italijanov, naj se ustreže njihovi upravičeni zahtevi po priključitvi k Titovi Jugoslaviji. Istrsko ljudstvo in ljudstvo vee Julijske krajine zahteva odločno kakor ni še nikdar zahtevalo, naj zavezniki vendar priznajo upravičeno željo po priključitvi k državi, k narodom, ki so se v teku osvobodilnega boja borili skupaj za Iste cilje. Istrsko ljudstvo kliče preko sinjega Jadrana vsemu svetu: »Hočemo k Jugoslaviji*. Spomenica slovenskih duhovnikov Julijske krajine Slovenski In hrvatski duhovniki na Primorskem so te dni sestavili ln podpisali spomenico, ki jo bo dobila v roke savezni. ika komisija. V spomenici terjajo duhovniki, da se Primorska v celoti priključi federativni Jugoslaviji. Svojo zahtevo utemeljujejo duhovniki slasti z dvema dognanima dejstvoma: 1. Italija je dokazala, da ni bila sposobna pravično rešiti manjšinsko vprašanje, kakor to terja stvar sama. Z. Primorska je nedeljiva e-nota, ki spada k svojemu zaledju. Zato naj se vsa Primorska priključi k federativni Jugoslaviji, ki bo pravično rešila vprašanje italijanske manjšine in bo omogočila blagostanje v deželi. Spomenica je kratka, a jedrnata, in jasna ter se glasi takole. Slovenski in hrvatski duhovniki na Primorskem ob prihodu mednarodne zavezniške komisije izjavljamo: Duhovniki najprej ugotavljamo, da nas je malo, ker nas je Italija v 25 letih preganjanja in sistematičnih izgonov reducirala na minimalno število. V vseh štirih škofijah ni nobene župnije, kjer bi bili izključno italijanski verniki, pač pa je ogromna večina župnij z izključno slovanskim prebivalstvom, število župnij z italijansko večino je minimalno. Stoletna izkustva z Italijo so dokazala, da Italijani niso s po- PRISILNA MOBILIZACIJA PRIMORCEV ZA ITALIJANSKO VOJSKO V zadnjem času se v pasu A Ju- val neke listine. Uradnik zasedbe-Ujaks krajine mr.cie primeri, da n« vojaške uprave ga je vprašal, italijanske oblasti s pomočjo zased- ali j« ie uredil »voj vojaški polo- beae vojaJke uprave pristno mobilizirajo prebivalce za službo v ita- žaj. Na vprašanje, kaj s tem misli, je uradnik odgovoril, da ja bil v Kaj pomeni ukrep o prijavi ,,iujcev“ Poročilo Tanjuga: ZavezniSka Informacijska slušba je objavila sledečo odredbo policijske uprave zs cono A Julijske Krajine: »Val civilisti, ki nimajo tali Janškega državljanstva In ki bivajo r,a področju Julijske Krajine, ki ga rjadzoruje zavezniška vojaška uprava, se morajo reg strlrati pri tujskem uradu policije Julijske Krajine v ulici 30. oktobra v skladu z zako:*' državne policije, izdanimi » kraljevim dekretom 18. Junija 1931 St. 773 'n ■ proglasom zavezniške vojaške uprave Sterv. 1. Proti kršiteljem te odredbe bodo ukrepali po zakonu*. V trenutku, ko »e odloča o etnografski pripadnosti Julijske Krajin*, Je ta ukrep anglo-amerlške policije Izrazito polllčncga značaja, ker legalizira »taliSče vseh Italijanov. ki jih je Italija nasedila v Julijsko Krajino z namenom razno-rodovanja slovanskega življa in vseh onih, ki so »e za časa vojne zatekli kot begunci v Trst lz raznih enotnosti, dokaz naših velikih Is-kuienj in trde nepopustljivosti, provokacije gospode e onstran brega dokaz, stabdsti, dokaz, da so sovražniki mini in damdkraoijs, da so kal fašizma. * č » ** lljanski vojaki. Med prebivalstvom Vidmu ustanovljen vojaški urad, v katerem se morajo Javiti vat bivši italijanski vojaki. Kdor »e ne bo javil, »e bo smatral za dezerterja in bo uveden proti njemu postopek. Jasno je, da se primorski Slovenci, ki »o se borili pod Titovo zvezdo, ne odzivajo pozivom italijanske vojske, ki jo vodijo še vedno isti zločinci, ki so krivi abesinske in španske vojne ter morilskih pohodov proti jugoslovanskim narodom. Ti pozivi so v nasprotju z določbami beograjskega sporazuma ter tudi z izjavo guvernerja pasa A polkovnika Bowmana na tiskovni konferenci 27. avgusta 1945., ko Je dejal: »Dokončna oblika vladavine Julijske krajine je odvisna od določitve suverenosti, pod katero bo prišlo to področje s sklepom mirovne konference. Trenutno je zavezniško poveljnlbtvo prevzelo suvereno oblast nad ozemljem Julijske krajine, zasedenim po zavezniških četah.* Slovenci smatrajo sploh za sramoto služiti v italijanski vojski. Tudi jih je ta vojska smatrala za državljane drugega reda. Vse občevanje v edlnicah je bilo izključno v italijanskem jeziku. Slovenski vojaki so morali pisati vsa pisma svojcem v Italijanščini. Poslani so bili vedno v edlnice, ki so bile najbolj oddaljene od domačih krajev, v južno Italijo, na Sicilijo in na Sardinijo. Uporabljali so jtti za težaška dela v kuhinji, za cepljenje drv, umivanje latrln, za vodstvo mul in podobno. Leta 1940- ko se je Italija pripravljala za vstop v vojno, so bili vsi slovenski vojaki iz Julijske krajine poslani v posebne bataljone, kjer so Jim odvzeli orožje. Zaposleni so bili pri težaških delih v taboriščih, na las podobnih koncentracijskim taboriščem. Ze leta 1928. so bili vsi slovenski oficirji v italijanski vojski degradirani. Tako je bilo naenkrat samo v oficirski »oli v Pulju de- je nastalo zaradi tega silno ogorčenje. V dokaz naj bodo navedeni samo naslednji primeri: Strajn Pavel, rojen 4. 8. 1933., stanujoč v Dolini pri Trstu st. 180, se je po razpadu Italije boril v NOV. Leta 1944. so ga Nemci ujeli ln odpeljali v koncentracijsko taborišče. Po razsulu Nemčije se je vrnil domov. Dne 19. 12. 1945. »ta mu prinesla dva policista, eden v uniformi zasedbene vojaške policije, drugi v uniformi zasedbene civilne policije, poziv, naj se takoj javi na zasedbeni vojaški policiji zaradi službe v italijanski vojski. Krojač Mlkolj Karel, rojen 19.12. 1916, stanujoč v Trstu, Šalita Greta št 30, Je bil 19. H. 1946 pozvan k zasedbeni civilni policiji, kjer »o mu ukazali, da mora takoj oditi k svoji edinici, 13. sanitetni četi na Sardinijo. Odpotuje naj v spremstvu na vojaško okrožje v Videm. Pripomnili so, da se več vpoklicanih ni odzvalo vabilu, zato morajo odslej vsi potovati na odrejeno mesto v spromstvu. Uradnik mu Je tudi pokazal seznam vojakov, ki bodo morali oditi v vojaško službo v Italijo. Dr. Marjan Šebenik, rojen v I-drlji 23. 9. 1915- stanujoč v Gorici, ulica Čampo št. 5, je šel 25. I. 1946. na goriško občino, ker Je potrebo- bombordiranih Italijanskih mest, ki dane« predstavljajo listo »itali-Janstvo* Julijske Krajine, za katero se toliko poteguje italijanska vlada in svetovna reakcija. Obe-rem daje možnost tudi ostalim Italijanom lz italijanskih pokrajn, da se naselijo v Trstu ali v katerem koli kraju v coni A kot Italijani domačini. Tiste Slovence pa, ki »o moral' zaradi fašističnega preganjanja zbežati v tujino, ki so izgubili Italijansko državljanstvo in so »e po končani vojni vrnili na svoje domove, se smatrajo danes v coni A Julijske Kraj'ne za tujce, ki nimajo nobenih pravic ln jih zasedbene oblasti lahko vsak čas izženejo s tega ozemlja. gradlranlh 24 oficirjev. Istega leta je Izšel tudi še dekret, da noben Slovenec ne sme opravljati administrativnih poslov v italijanski ar-! mArca de 1. junija. Kmete, kraje sobni rešiti manjšinskega vprašanja v krščanskem smislu, ker so naravno nagnjeni k nasilne* mu ali umetničinemu potujčevanju. Zato so izgubili pravico do nadaljnjega upravljanja teh dežel. Ugotovi jamo dalje, da je Primorska nedeljiva enota, da obrežni kraji spadajo iz gospodarskih razlogov k zaledju in zaledje k obrežju. Vsakršna delitev bi bila v vsakem oziru škodljiva. Primorska torej spada k Jugoslaviji, ki v ustavi jamči italijanski manjšini avtonomne kulturne in narodne pravice, s čimer bo odpravljen stoletni boj na tem ozemlju. Ce hoče komisija zagotoviti Primorski mir in gospodarsko blagostanje, naj zunanjim ministrom predloži rešitev: Celokupna Primorska se priključi federativni JugoslavijL Priprava za pomladansko setev na Hrvciskem Zagreb, 26. - Tanjug — Najvarnejši problem za uspešno Izvedbo pomladne setve na Hrvatskem Je nabava ln pravilna razdelitev semen. Ker je na Hrvatskem veliko pomanjkanje semen, so bile ljudske oblasti prisrje-ie, nabaviti velike količine različnih semen v drugih krajih Jugoslavije ln iz inozemstva. Doalej je Hrvatska dobila lz Vojvodine 100 ŽeleznjSkllh vagonov žitnega semena, 30 vagonov ovsa, 18 vagonov sončničnih semen ln drugo. Jugoslovanska armada Je dala Hrvatski 84 vagonov različnih semen, 123 vagonov pa je dala UNRRA. Iz Slovenije je prišlo 166 vagonov krompirja, nekaj vagonov iz Holandske ln dva vagona konopljinega semena iz ZSSR. Pričakujejo še krompirjeva semena iz Češkoslovaške In Bolgarije. Za čim boljšo setev je bilo organizirano , tekmovanje, ki traja od madt Vsakega sloveaskega vojaka Je spremljal zaupni zapisnik z ugotovitvami njegove nezanesljivost'.. V takih okoliščinah bi bilo pač odveč razlega^hikako odvratna je postala Sloveufttn italijanska vojska. Zato so se primorski Slovenci tudi v pretekli vojni z vsemi silami borili proti vojski, ki je pomenila za nje samo suženjstvo. ln okraje, ki bodo dosegli v tekmovanju najboljše rezultate, bodo nagradili KRATKE VESTI) Italijanski invalidi antifašisti pri Tilu Beograd, 26. - Tanjug - Maršal Tito je včeraj »prejel delegacijo italijanskih antifašistov - Invalidov, udeležencev osvobodilne borbe proti fašizmu. Z njimi se je zadržal v prijateljskem razgovoru ln jih povabil na kosilo. LONDON. Iz indonezijskega vira Se je Izvedelo, da je bilo preteklo sredo v bojih z indijskimi četami na področju Bandoenga 40 Indonezijcev ubitih in 80 ranjenih. LONDON. Od danes »e bodo cene živilom v Sovjetski zvezi znižale. Cena kruhu bo zmanjšana za 58 procentov, cigaretam pa za 50 procentov itd. ATENE. Zastopnik britanske mornarice je Izjavil, da Je v Sredozemskem morju se vedno kakih 50.000 min. Poziv britanski vladi naj prekine s Francom Sestanek kontrolnega sveta v Berlinu , Berilo, 26, - Tass — Dne 20. II. se je vršil v Berlinu sestanek kon-trotoega »veta pod predsedstvom generala Koenlga in ob navzorčno-stl maršala Zukova, generala Mac Nameya to admirala Barrovra. Kontrolni svet Je podpisal zakon št. 16 o porokah, ki razveljavlja nacistični zakon s dne 6. julija 1988. Zakon bo objavljen 1. marca. Kontrolni svet je odobril poročilo koordinacijskega odbora o delih nemške Industrije, ki bodo uničeni ali omejeni. Generalisim Stalin vrhovni pove?inlk Moskva, 2«. - Taos - Predsedstvo Vrhovnega sovjeta ZSSR Je objavilo odlok, po katerem se imenuje generalislmue SZ Josip Stalin ljudski komisar oboroženih sil ln vrhovni poveljnik oborcž?n'h Ml ZSSR. _____ Koča Popovič gonera u fntrnovu Beograd, 26. - Tanjug — Gene-ralštabn! šef jugoslovanske armade, general Koča Popovič Je ob 28. obletnici Rdeče armad* po«Ial pozdravno brzojavko šefu generalštaba Rdeč« armade, generalu An-tonovu. V svoji brzojavki poudarja, da Jugoašovanako ljudstvo nikoli n.» bo pozabilo velike pomoči, ki mu Jo Je nudila Rdeča armada za osvoboditev Jugoslavija In Izgradnjo Jugoslovanske armad«. London, 26. - Tass — V zvezi z usmrtitvijo 10 republikancev v Francovi Rpanijl Je minister španske republikanske vlade v izgnanstvu Manuel Irujo poslal noto britanskemu zunanjemu ministrstvu, naj briatr.ska vlada pretrga odno-šaje s Francom. Irujo je izjavil predstavnikom tiska, da mora britanska vlada g’e-de na dejstvo, da j« usmrtitev v zvezi s prehodom maroških čet v Španijo, spremeniti svojo politiko do Španije Ce bi nekatere evropske države že pretrgale vse zveze a Francom in priznale republikansko vlado, si Franco nikoli ne bi upal ubiti teh republikancev Tudi v Brazliijl zahtevajo prekinitev s Španijo Rio de Janelro, 26. - Tass — V Rio d« Janelro se J« vršilo veliko zborovanje antifašistov, ki se je solidariziralo s sklepom vlade, da ne »prejme fašiste Eduarda Auno-sa kot španskega veleposlanika. Z zborovanja Je bila poslana predsedniku zahteva, naj se takoj prekinejo vee zveze s Francom. Med govorn'kl na zborovanju »ta bila voditelja brazilskega društva prijateljev španskega ljudstva Hil-debrando O rta ln Ro veto Sisson, predstavniki brazilskega odbora portuga:sklh antifašistov Diaz Fer-rao, predaedlk odbora za pomoč čpanskim beguncem Nuta Bartlett, bivši senator Abel Cermon ln drugi. Protest mednarodne žeiske zveze Pariz, 26. - Tass — Mednarodna ženska demokratična federacija Je objavila protestno resolucijo, naperjeno proti preganjanju španskih domoljubov v Francovi Španiji. Resolucija Izraža ogorčenje v imenu 81 milijonov žena včlanjenih v federaciji. Pravoslavna cerkev v Sovjetski zvezi Beograd, 26. - Tanjug — Rueki stvom, ki »ega v 17. stoletja, ko »o škof Sergije, ki »e že tri dni mudi v Beogradu, je včeraj sprejel predstavnike jugoslovanskega tiska in jim izjavil med drugim: »Velika čast Je zame, da »em že drugič v Jugoslaviji. Ko sem bil preteklo leto v Jugoslaviji, sem doživel iskreno povornost, ki so jo pokazali prebivalci krajevna duhovščina In visoki državni funacio-narjt, s katerimi sem govoril, kot maršal Tito, dr. Ribar to drugi. Prijateljstvo med narodi ZSSR ln Jugoslarrljo »e bo krepilo to bo po-globtlo nase bratske odnose ln medsebojno sodelovanje med rusko 'in srbsko oerkvijo. Naši cerkvi »ta povezani s zgodovinskim prijatelj- srbskl cerkveni dostojanstveniki obiskali Moskvo.* »Naša cerkev koraka z ljudstvom. V tem j« njeno zgodovinsko poslanstvo. Vlada daje cerkvi vse možnosti. Cerkev Ima svoje teološke sol« to z zakonom določene pravice.* 81cof Sergije se je udeležil domovinske vojne to bil večkrat odlikovan. Za izredne zasluge pri obrambi Moskve je dobil medaljo moskovske obrambe. O sodelovanju v vojni j* dejal, da je ruska pravoslavna cerkev gradi’a tanke ta letal«, pomagala prt mobilizaciji novih de. lavcev In bila z vsem srcem ▼ službi aa obrambo domovine. Niti otrokom niso prizanašali 15.111.1921, ko še ni kilo fašizma: so italijanski nacionalisti opustoAiil stanovanje duh. Curkoviču in učitelju Brgiiu v Krnici (Istra). Tisoči in tisoH gr.-bov padhh junakov Hrom primorske zemlje jasno izpovedujejo voljo primorskega ljudstva za združitev s Jugoslavijo. NABREŽINA. V letu 1940, ko je pričela vojna proti Jugoslaviji, je biio v italijanskih zaporih ali internacijah 9 oseb, ln sicer: Colja Srečko, Rukin Ferdinand, Pertot Danilo, Per-tot Albin, Peressin Ruggero, Fonzari Benjamin, Burger Josip, Marizza Josip in Caharija Leopold. Vsi ti, razen Josipa Marina, so bili izpuččeni čele ob polomu Italije. Marizza Josip je bil izpuščen v juniju 1941. V oktobru 1940 so internirali v južni Italiji tov. Adolfa Pertota in ga izpustili v marcu 1941. V aprilu 1941 so Italijani prisilno mobilizirali okoli 90 moških, letnikov 1896 do 1916, katere so poslali v kazenske bataljone po raznik krajih Italije. Starejše letnike do 1913 so izpustili sredi maja istega leta, ostale pa so premestili po ve. čini na Sardenijo, kjer so ostali v delavskih bataljonih do poloma Italije. V juliju 1942 so italijanski orožniki aretirali več fantov, ker so prepevali slovenske pesmi. Med drugimi so aretirali tudi tov. Jožefa Rebulo, ki je bil obsojen na 9 mesecev ječe. Začetkom marca 1943 so italijanski orožniki in fašistični miličniki ponoči prisilno mobilizirali 26 mladoletnih fantov ter jih poslali v kazenske bataljone v Aquilo, kjer so ostali do poloma Italije, nakar so prišli v ujetništvo. Večina od teh pa je prešla v našo Narodno osvobodilno vojsko. V maju 1943 so orožniki in fašistični miličniki aretirali večje število mož in fantov ter jih odpeljali v internacijo v Italijo. Ti so: Alojzij Pavšner, Josip Gruden, Josip Gruden (ni istoveten s prejšnjim Franc Gruden, Slavko Caharija, Adolf Perot, Frančiška Pertot in trije otroci. Od meseca maja do avgusta istega leta so Italijani aretirali več mož in jih odpeljali v kazenske bataljone v Aquiio. Ti so: Emil Okretič, Franc Pertot, Fran Pertot (ni istoveten s prejšnjim), Izidor Terčon. Dne 1. oktobra istega le^ je pridrvel v vas kamion skvadristov, kateri so po vasi iskali osebe, ki so odpeljale fašista, bivšega političnega tajnika Albina Gi-gliotti. Ker teh oseb niso našli, go odpeljali 15 drugih, katere so čez nekaj dni izpustili. Ostal je zaprt v tržaškem zaporu tov. Viktor Petelin, ki so ga izpustili v marcu 1944. V času, ko so se ti skvadristi mudili v Nabrežini, je skupina napravila preiska. vo v hiši'Marjana Pertota. Ker ga ni bilo doma, so mu v hiši vse razmetali, ženi pa niso dovolili, da bi bila pri preiskavi navzoča. Ko so odšli, so odpeljali Iz trgovine veliko količino blaga, razne obleke, perilo, radio aparat in drugo. Odnesli so tudi Večjo vsoto denarja. Ko so se Nemci 12. septembra 1943 naselili v vasi, so ustrelili tov. Josipa Kendo. V decembru Istega leta so SS-ovcl aretirali Viktorja Kobala, ki j« bil do februarja 1944 v Corone-Ju. Takrat so ga Nemci odpeljali iz zapora to do danes ra' o njem nobenega glasu. V oktobru istega leta so aretirali Marcel la Zavadlava. Bil je v Saporu v Trstu do januarja 1944. Od takrat ni o njem nobenega sledu. V februarju 1944 je policijski Oberfeldarebel Koettner aretiral Josipa Terčona, Izidorja Terčona in Marjana Pertota. Imel Jih Je 3 dni zaprte v orožniški vojašnici v Nabrežini, kjer jim je grozil, da jih bo ustrelil. Ker Jim ni mogel ničesar dokazati, jih J« Izpustil. Dne 14. februarja 1944 so SS-ovcl v zgodnjh Jutranjih urah obkolili vas in delali po hišah preiskave. 35 oseb, moških to žensk, so okoli poldne odpeljali v tržaški zapor Coroneo. 26 od teh so po 14 dneh Izpustili, druge pa so poslali na prisilno delo v Nemčijo. Ti so: Josip Terčon, Slavko Pertot, Marij Pertot, Stanko Pertot Točaž Zan-domenl, Amato Zandomeni, Mančcl Zandomeni, Leopold- Gruden, Anton Doria. Vrnil' so se ob polomu Nemčije. Samo zaprti so bili naslednji: Emil Okretič, Ivan Venjer, Andrej Terčon. Franc Pertot Ivan Radovič, Ivan Radovič (ni istoveten s prejšnjim) Mirko Ko-smina, Stanko Koemlna, Srečko Koemlna, Ladi Tanče, Bruno Skrk, Bruno Milanič. Ernest Firelli, Karel Robini. Orlando Sartore, Franc Sartore, Angel Švara, Mirko Stbeijo, Ignac CTJan, Anica Pertot Ivana Pertot, Mira Kojanec. Albina Kbjanec, Marija Kojanec, ln Albina Bogateč. Dne 27. februarja 1944 »o Nemci ponovno obkolili vas ter ves dan lovili moške in fante. Sprav li so jih v železniške vagone in jih Se Isti dan odpeljeli preko Vidma na prisilno delo v Nemčijo. Odpeljali so jih v srednjo Nemčijo, kjer so jih razporedili večinoma v okolici Regensburga in Passau-a. Aretirani so b'11 naslednji: Josip Caharija, Franc Caharija, Nikolaj Basile. Mirko Rebula, Drago Barič, Vincenc Kočevar, Karel Jerman, Josip Dobrila, Kornelij Zu-liani, Stanko Caharija, Albert Caharija, Franc Pertot, Rudolf Kovačič. Anton Radovič, Angel Kenda, Leo Cavo, Stojan Caharija, Drago Sirca, Aioizij Mareonctal, Karel Grobtša, Franc Pertot Pavel Pertot, Edvard Vogrič, Avgust Furlan. Viktor Pertot Anton TJSaj, Mirko Ra-dovč, Albin Pertot Franc Sibelia, Filip Pertot Valentin Radovič, Stanko Caharija. Anton Motta, Avgust Caharija, Stanko Gruden, Ar-mando Roset, Gualtiero Rachin, Herman Svetlič, Evangelist Roli, Renato Angeli, Tiberlo Ambrosint Ivan Dilena. Ludvik Metlikovec, Drago Kukanja, Josip Pipan, Ludvik Pertot Josip Mikelič, Ivan Lakovič, Izidor Terčon, Mirko Pecorari, Leopold Caharija, Milan Pernarčič. Fraiyc Petelto, Marij Pertot Bruno Delorenrl, Adolf Pertot, Anton Glacone, Frand Gulič, Bogomir Makovec, Franc Furlan, Ladi Caharija, Sebastijan Msčola. Umbberto Rusettl, Giaclnto Ret, Josip Žerjal, Mirko Semolič, Anton Pirc, Albin Gulič, Ivo Pertot Jordan Rancani. Alojz Rancani, Anton Krehelj, Viktor Zidarič, Rudolf A-bram, Stanko Mislej, Feliks Kariž, Marij Blažon, Edvard Kobaldi, Ivan Kobaldi, Franc Sibelja. Albert Milanič, Bernard Milanič, Milan Milam č, Ivan Oberdank, Marij Btubelj, Emil Čermelj, Alojzij Ušaj, Remo Sožič. Ludvik Sedmak, Marij Sulčlč, Kristjan Sedmak, Joelp Svab, Kristjan Košuta, Rudolf Košuta, Bruno Soban1. Marij Maganja, Silvester Vtemarič, Rudolf Košuta. V poletju čstega leta so Nemci, ki so bili nastanjeni v Nabrežini, prisilili vse ostal* moške, da »o delali pri utrjevalnlh delih. V maju Istega leta so Nemo1 odpeljali v taborišč* v Nemčijo 15 letnega fanta Edvarda Kojanca, ki je pozneje umrl zaradi pomanjkanja hrane. V septembru istega leta so Nemci aretirali aktivista Alojzija Colljo 'n ga odpeljali v tržaške zapore. Tam je ostal do aprila 1945, nakar so ga odpeljali neznano kam. Od takrat ni o njem nobene veeti. Enako se Je zgodilo tovarišu Marcelu Zavadlavu. V novembru 1944 so SS-ovcl aretirali sledeče tovarišic«, katere zo odpeljeli v tržaške zapore 'n nato v Nemčijo: Bogomilo Pertot, Marijo Pavllga, Dragico Pavlina, Milko Trampuž. Joeipino Jurman to Ido Pertot V letu 1945 Je nemška policija stalno Iskala po Nabrežini aktivista to člana NOV tovariša Franca Novaka. Ker ga niso našli, so v februarji aretirali njegovo mater in dve sestri. Ostali ata zaprti' do meseca aprila, t. J. do takrat, ko se je nemški policiji zaradi ovad. b* posrečilo aretirati omenjenega aktivista. Prve dni aprila 1945 Je nemška policija zaradi Izdaje aretirala gbri omenjenega Franca Novaka in ga odpeljala v tržaške zapore. Proti koncu aprila so ga odpeljali na Kras In ga dne 27 apr la 1945 ustrelili v vasi Samatorca. Pustili so ga na gmajni. Svojci »o ga drugi dan prepeljali domov in ga pokopali na nabreilnskem pokopali šču. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 27. februarja 1944 Zanimiva primerjava ^Primorski dnevrtk* je v članku «0 našem, šolstvu — Anahronizem* objavljenim 16. II., govoril o učnih načrtih, ki jih je ZVV predpisala za slovenske sole. Šolski vinitelji ZVV smatrajo ta članek »a krivičen napad na ZVV. Stavek «0 slovenski zgodovini ni ne duha ne sluha v programih* naj bi bil laZniv. To je hud očitek za tPrimorski dnevnik*, kajti v naii pravični borbi nam je bila vedno »veta sobojevnlca resnica. Da razčistimo tudi to vprašanje do kraja, smo vzeli v roke učni načrt za slovenske, kakor tudi učni načrt za italijanske iole. Primerjava obeh načrtov n, neresnična ln brez podlage. Vest bo spravil' v zvezo s «re-tacljo tolpe, ki je ugrabljala razne osebe*. To poročilo nosi naslov »Preklic domnevne aretacij« nekega dopisnika »Borbe*. Ugotoviti moramo, da ta »preklic* (prav za prav ni noben preklic. Kakor nam Je znano, je bil v zven' z dogodkom v ulici Mlra-mara aretiran le tov. Dušan Fortič, urednik lista »Primorska borba* — ki pa kakor smo že poročali — lahko vsak čas dokaže svoj alibi. Treba bo torej napisati drugačen »preklic* in dati z njim tov. Dušanu Forfcču, novinarjem in najemu ljudstvu pravo zadoščenje! .----------------------------- OD TRIGLAVA DO JADRANA Lipica Llpencl smo postavili l«p slavolok s napisi, da s tem manifestiramo za Jugoslavijo. Prejšnji te. d en p«, so ga porušili. Ljudstvo s« J« zgražalo In ogorčepo protestiralo. Krajevni vojaški komandant s« Je zglasil pri vaškem zastopniku Kosu, ze oproščeval ln obljubil, d* bo dal vojakom povelj«, naj ga zopet postavijo. In res je držal besedo, kajti takoj nato Je prišlo voja» štvo in postavilo slavolok. Gesta g. komandanta nem j« ugajala. Tod*., ena lastovk* rti še n« pomeni pomladi. — p...c. Prosvetno druitvo „Tabor“ ▼ Lokvi Prosvetno društvo »Tabor* priredi v nedeljo dne 8. marca t. 1. v Mladinskem domu v Lokvi veseloigro »Vdova Roslinka*. Nato petje In ples. Dobrodošli val! TRST Popi« tujcev Prejeli smo v objavo: Obveščamo vse civilne osebe, ki niso Italijanski državljani, ali ki so brez državljanstva ter bdvajo na ozemlju Julijske krajin«, ki J« pod Zavezniško voja- načrt dokaj natančna navodila ta pouk italijanske zgodovine in zemljepisa, ni v slovenskem učnem načrtu omenjena niti Slovenija niti Jugoslavija. Ta pomanjkljivost postaja ie bolj Čudna in nerazumljiva ob dejstvu, da je za Italijanske iole predpisano nekaj zemljepisa In zgodovine Jugoslavije. Vse to nam vsiljuje tri vpra-ianja: Kako naj si vse to razloUmot Kdo je kriv tegat Kdaj bo vse to popravljeno t DRAGO PAHOR KULTURNO PROSVETNO DELO Pregled kulturnih prireditev širom Primorske te v zadnjih kulturnih pregledih smo obzirno pisali o proslavah, ki jih je imelo primorsko ljudr stvo ob priliki obletnice Preier-nove smrti. Zaradi pomanjkanja prostora je im natege pregleda izostalo neiteto kulturnih predstav, ki so jih ob tej priliki priredila prosvetna druitva v vaseh, trgih in mestih Primorja. Zato danes prinaiamo te ostale dopise o proslavah ob obletnici smrti velikega slovenskega pesnika in druge, PETVMA. Prosvetno druitvo *NaS prapor* je priredilo Prešernovo proslavo. Ob tej pri liki je prvič nastopil domači pevski moški zbor s pesmijo * Zdravi jioa*. Tudi deklamacije so bile dobro podan*. Tov. Darinka je morala na splošno zahtevo ponoviti pasom eNazaksnska mati*. Tov. Zdravko pa je orisal kvljsn)s in delo tega največjega slovenskega panika. IDRIJA. T nedeljo 10. t m. s« gostovali pri na« slovenslci knji-tevniki. Tov, Albreht je v svojem govoru orisal lik Preitrna. Sledile to recitacije, nakar so to* t>ariši knjiievniki Golja, Gruden, Kopriveo, Bt>r in Bartol brali odlomke \z svojih del. Domačin tov, Srečko Logar jim je v imenu idrijskega ljudstva podaril kos šlvosrebmt rude. TOLMIN. Tudi Tolmin je nad vse dostojno in veličastno proslavil naj narodni kulturni praznik. Razgibanost na kulturnem polju je v Tolmin prinesla slasti nova slovenska gimnazija, ki je poštar la nekako kulturno sredliče. Sam trg je MI okraden t zelenjem, zastavami in Preiemovimi slikami. Ves tsden so bila poljudna predavanja o Preiemovi dobi, o njegovem delu im hMjtnfu. Na kon-ou tedna )>a je Mio slavnostna akademija, na kateri so nastopali dijaki gimnazije. Spored je MI dobro izbran in pester. Pro- silo upravo, d* se morajo vpisati na uradu za tujce pri policiji Julijske krajine v ulici 30. oktobra št. 2, III., soba Št. Sl. Ta popis Je v skladu z zakonom javne varnosti, ki velja ?a ta predel In ki ga določa kr. odlck 18.6.1931. št. 773, 8. odstavek, 1. člen, 143, 14S, 144, 148, 146, 147, 148, 149, ISO, (14L), 181, 182, 132, (142) ter s proglasom Zavezniške vojačke uprave št. 1, stran I.i člen IIL Prizadete osebe, ki bivajo v Trstu, se morajo zglasiti v spodaj navedenih dneh od 9. 13. ure po abe-oednem redu in prinesti s seboj potni list ali kak drug dokument, kot n. pr. dovolilnico prihoda ali osebno Izkaznico ali potrdilo bivanja na področju A. Proti kršilcem bodo postopali po zakonu. Črke A ln B v dnevih od 1. do 2. marca, C D ln F od 4. do 6. marca, F G od 7. do 9. marca, I J H od 11. do 13. marca, K od 14. do 18. marca, L N od 18. do 20. marca, M od 21. do 23. merca, O ln F od 25. do 27. marca, Q R od 28. do 30. marca, S od 1. do 3. aprila, T U od 4. do 6. aprila, V W X Y Z od 8. do 10. aprila. Kulturni kroSek „M. Kraljič" V četrtek 28. t. m. ob U uri bo tov. Spadaro na sedežu kulturnega krožka predaval o temi »Začetek delavskega gibanja*. »Slavko Škamperle1* Dane*, ob 20. uri prirodi društvo v veliki dvorani ljudskega doma važen sestanek z aktualnim predavanjem tov. Godin« Alblna-Voja o »Razvoju gospodarstva v Rusiji, Ameriki in Angliji*. Vabimo članstvo ln prijatelje društva, da »e sestanka polnoštevilno udeležijo! Podaljšanj« roka n oddalo 2ita in koruzo Kmetijski odsek Zavezniške vojaške uprave obvešča earadi pičle količine žita in konic«, ki je bil* doslej nabrana, zaradi zelo težkih slavo so ponovili dvakrat. Prvič je bila za mladino in vojaitvo, drugič pa za okoličane. Proslave so se udelelnH tudi Ko-baridoi, Bovčani in celo Grgarci. BORŠT. Dne 1. t. m. so imeli PreSernovo proslavo. V dvorani prosvetnega društva »Slovenec* je ob udeleibi domačega ljudstva pevski zbor otvoril proslavo s pesmijo *Zdrpvljioa». Sledilo je predavanje o Pr*S#mu, nakar so to-variii in tovarifioe podali deklamacije in reoitanije. Ob tej priliki so otvorili tudi Čitalnico s bogato knjiinioo. Knjige so darovali do-mačint, nekaj pa so jih tudi kupili s prostovoljnimi prispevki. Vaščane je zelo razveselil tudi pevski zbor Jugoslovanske armade s svojim pevskim nastopom. HBRPELJE. Pred dnevi je go-staralo v M er pel ja h prosvetno druitvo iz Bor/ta pri Trstu. Na sporedu so bile recitacije, igra in telovadni nastop. Navzoči so 4-graloe nagradili s toplimi aplavzi. S to prireditvijo so Boritani in tudi Berpeljčani pokazali, da ne priznavajo cepitve Primoreke, temveč da hočejo tesno povezani nadaljevati delo na vsth poljih udejstvovanja. KOSTANJEVICA NA KRA«J. Dne 17. i, m. je prosvetno dne-itvo tZora* otvorilo novo dvora- prilik in nujnosti, da z vsemi sredstvi zatre črno borzo, zamudnike, ki bs tozadevnim obvcs«*'om Ja niso odzvali, da Je zadnji rok za oddajo žita in koruze ljudski žitnici podaljšan do 38. februarja. Po preteku tega končnega roka se bo proti zamudnikom najstro&e postopalo. Kaznovani bodo z globo 5.000 lir »a vBak stot koruze in 8.000 lir za vsak stot peenka^ki ne bi bil oddan ljudski žitnlCv Demografsko poročilo >a Trst Demografsko poročilo za 28. feb. 1946. mesta Trst: rojenih 5, umrlih 5, porok 5. GORICA Razdeljevanj« dotcljnega semena Poljedelci, ki potrebujejo detelj-no seme, naj se obrnejo na kmetijsko nadzomistvo v Gorici ali na njegove urade v Gradl*ču in Krmi-nu, kjer bodo dobili nakazila, glaseča s« največ na 5 kg. za vjako kmetijo. Cena deteljnega semena bo za 50 lir nižja od navadne prodajne cene. , Dvljf brozge sladkorne pes« Statistični gospodarski poljedelski urad ža Goriško okrožje vabi vse živinorejce, ki so dobili nakazilo za brozgo sladkorn« pese, naj Jo najkasneje do konca meseca dvignejo. Nakazila bodo po 28. februarju izgubila veljavnost Dvig modro galic« Prispele so prve pošiljke modre galice, ki Jih J« preskrbela ZVU. , Okrožni kmetijski odbor je odredil 170 stotov modre galice z* sadjarje, da jo uporabijo za zimsko škropljenje. Vse sadjarje vabimo, n*j se zgrlase v Statistično gospodarskem poljedelskem uradu za Gori&ko področje, kjer bodo dobili nakazilo za modro galico. Z* sadno drevje: slive, četlplje ln breskve imajo pravkco na 100 gr. modre galice sa drevo. Sadjarji a Goriškega okro&ja, i> občin« Šmartno no. Uprizorili so Golarjevo trode-janko *Dve nevesti*. Igra je 'sela veSk uspeh. Tudi nastop pevskega sbora je bil sprejet z velikim zadovoljstvom. Druitvo namerava obiskati tudi druge vasi. MERCK. Vaiki pionirji so ne kaj časa od tega imeli svojo prvo kulturno prireditev. Ob tej priliki so darovali 400 Ur v prid sirotam padlih partizanov. Naba-rHli so si tudi sliko moriala Tita in Btalina ter zastavo, ki jim bo, kakor sami pravijo, kaMpot pri delu in učenju. Obljubili so, da bodo nadaljevali delo no kulturno prosvetnem polju. PLUZNA. Vaške mladinke hodijo veak večer po pol ure daleč po snegu in mrazu h kulturnim in pevskim vajam, V nedeljo so uprizorile igri *Mati partizana* in «Ljubosumnost*. Podale so tudi dobro uspela ialjive prizore in reoitaoijs. Prireditev je organizira to prosvetno druitvo »Prehod*. SELO NA KRASU. Mladina je priredila dobro uspel kulturni ml ting. Vaiuani pravijo, da so dekleta napravile le to napako, da so nastopile same. Dasi so fantje im moije zadovoljni, da se dskIsta z toliko ljubeznijo udejstvujejo na kulturnem polju, pa jim po drugi strani ni vttč, dn pri tem delu ne sodelujejo z moikimi. Ras ln okrajev Kanal, Komen, Miren, naj se obrnejo na občinski urad S.G.P.U.G. v Gorici - Koi-zo Roosevelt 8, II, ostali !z obalne Dolenje ln Dobrave pa na občinski urad v Krm in u. Prvomajsko tekmovanje v coni B Na Primorskem so prosvetni odseki Vzhodno primorskega okrožja in vseh okrajev sklenili, da vzporedno s prvomajskim tekmovanjem v Jugoslat* ji prlrede prav tako tekmovanje v kulturno prosvetnem delu. To se pravi, da pri organiziranju tekmovanja n« bodo upoštevali kvantitete temveč samo kvaliteto. Sklenjeno je, da bodo ne-gradill najboljSo čitalnico, najboljši stenčas, najboljši pevski zbor ln najboljšo dramsko pri reditev v okrožju In posameznih okrajih, zato so ustanovili po vseh okrajih posebne komisije, ki bodo določale ln ocenjevale posamezna kulturna dela in prireditve. RADIO SREDA, 27. FEBRUARJA 7 Glasba za dobro Jutro; 7.10 ii-tanje sporeda v slovenSoinl; 7.18 poročila v slovenščini; 7.48 kole. dar; 7.88 pcetra jutranja glasbe; 11.30 simfonična glasba; 12 orkester »Cetra* pod vodstvom dirigenta Mojetta; 12.80 predavanje v slovenščini; 13.48 poročila v slovenščini - napoved ča«a; 18.15 reproducirana glasba; 13.30 pesmi ln melodije (ork. Zeme); 14 predavanje v italijanščini; 14.18 pregled vesti; 17 prenos lz Vidma; 18 godalni orkester; 19 vojačka ura (slov.); 19.30 Ogrinec: »Kje Je meja?* igra v slov.; 20 napoved česa - poročila v slovenččinl; 30.30 plesna glasba; 21 radijski skeč; 31.30 stari album; 33 Beethovnovi kvarteti; 33.80 pustolovska radijska igra; 33.18 zadnje vesti v slovenščini; 23.25 nočno zabavišče; 24 zaključek. je, da je mnogo fantov komaj prtito domov, toda kljub temu hočejo pomagati pri kulturno prosvetnem delu. KORITO. V nedeljo 17. t. m. je Imelo prosvetno društvo *Ja-dran* iz Korit kulturno prireditev v Opatjem selu. Dvorana je bila napoljena do zadnjega kotička. Navzoči so bili tudi borci in častniki Jugoslovanske armade. Po končani kulturni prireditvi je sopel nekaj pssmi tudi peveki zbor Odreda. TREBČE. JDns 10. t. m. ja Skl peveki zbor organiziral lepo kulturno prireditev. Zelo dobro je uspela burka v dveh dejanjih tLaii-zdravnlka*. Veselo razpolo ienjs ja ustvaril zlasti tajit* pri tor tPetje na sodniji*. M elani zbor pa ja nastopil z tZdravlji-oo* ter «Pozdravljena domovina*. Navzoče ja tud i novduiil mando-linski odsek prosvetnega druitva eCebulee*. Prireditev so končali t baletom. Ponovili to jo tudi v ponedeljek 11. t. m. TRST. V nedeljo 17. t. m, so tmsli narti moli pionirji in pionirke na Vrdelji svojo prvo kulturno prireditev. V ozkem prostoru, kjer ja bilo molmo postaviti le prav majhen in primitiven oder, ee je zbralo toliko maičanov, da so morali sta* Mio na hodniku. Ostanki fašizma v Ilali ji ,Uomo qualunque“ predstavlja resno nevarnost za obnovo demokratične Italije Rim, 26. - Tass — Pred nekaj dnevi so fasistične skupine, združene v takozvanem gibanju »Uomo Qualunque», priredile v avli rimske univerze z velikim pom pom svoj prvi vsedržavni kongres. Pri branju poročil o tem kongresu nam prihaja na misel pom p pri podobnih kongresih v fašistični Italiji in hitlerjevski Nemčiji. S tribune tega kongresa so bili izrečeni pozivi, da obnovijo terorizem proti demokratičnim organizacijam ln demokratičnim osebonostim. Tudi pri tem kongresu, kakor pri preteklih, Je bil cilj, pritegniti k sebi z viso-kodonečlmi frazami In grobimi prevarami, z obljubami ln laskanjem, politično najbolj zaostale elemente. Končno Je bilo za bolj izurjeno oko razvidna istovetnost političnih ciljev gibanja »Uom0 Qualunque» s faSristlčnim gibanjem: boriti se proti demokraciji in vzpostaviti v deželi diktaturo najbolj reakcionarnih elementov. Človek se aačudl, ko vMl, da se je v povojni Italiji, ki Je preživela vojaiJko katastrofo, v katero jo je povlekel Mussolinijev faiističnl režim, kot po prvi svetovni vojni fašizem, razvila reakcija. Kako je mogoče trpeti v Italiji, ki j« tila šale pred kratkim osvobojena od fašističnega režima, popolnoma odkrite teroristične organizacije? Organizacija »Uomo Qualun-que» Je nastala prav za prav pred kratkim, s pomočjo fašističnih elementov, vse prej kot uničenih, pač pa dobro uspevajočih, hi je postala resna nevarnost za obnovo Italije. Okoli organizatorja ln vodje Gu-gllelma Gianninija so ee zbrali vsi reakcionarni krogi Italije, ki so že pred časom od&li s politične pozor-nlce, ki so se pa sedaj spet pojavili, prepričani, da ulivajo pomoč nekaterih vplivnih krogov. Italijanski novinarji, navzročl na prvem kongresu »Uomo Qualunque», so spoznali v nekaterih takozvanlh delegatih kongresa fasistične osebnosti Mussolinijeve dobe. H gibanju »Uomo Qualunque» so takoj pristopili monarhistični reakcionarni krogi pod vodstvom tajnika monarhistične stranke ln ravnatelja reakcionarnega lista »Italia Nuo. va». 18. februarja je bil dosežen med qualimqulltl ln monarhisti nekak sporazum, o katerem podaja list »Unita* to-le karakteristiko: Danes so monarhisti sklenili sporazum z gibanjem, ki oznanjuje fašizem Monarhija, da bi ostala pri življenju, igra ra faSisiično karto. Monarhistična stranka skuta zbrati glasove faSistov, ki postajajo na ta način volivci. Voliti za monarhijo pomeni, voliti za qualunquiste. List »Avanti* je poudaril, da je bil na kongresu gibanja »Uomo Qualunque» navzoč Mussolinijev duh. Ne zbirajo se zaman okoli gibanja »Uomo Qualunque» vsi tisti, ki sovražijo demokracijo In ki želijo vzpostaviti fasističen ekstremizem ln obnovo reakcionarnega gospodstva. Niso zaman u-smerjeni glavni napadi gibanja »Uomo Qualunque», proti koaliciji proti fašistov ln proti enotni organizaciji te koalicije — Narodnoosvobodilnem sveitu, kakor tudi proti vladi, ki Je sestavljena iz zastopnikov demokratskih strank. Neoramncet pristašev gibanja »Uomo ualunque» je prišla že tako daleč, da so odkrito stopili v obrambo fašistov in da so Izrazili svojo vznemirjenost zaradi razločevanja med faslsti in nefašisti. Vodja gibanja Guglielmo Glannlnl je prevzel vse Mussolinijeve mstode in na kongresu pozval svoje pristale, naj organizirajo spore v državi In na) netijo protidemokratično ln protisovjetsko razpoloženje. Vse to dokazuje resnično aktivizlranje fašistov v Italiji. Politični program .1» namen te organizacije sta ja«*. Karakteristična je nesramnost J& drznost, s katero nastopajo v deželi fašistični elementi. Javno mnenje se je vedno zavedalo, da bodo ostanki fatizma poskusali prej ali slej obnoviti svoje delovanje. Gotovo pa je, da sl ni nihče predstavljal, da se bo to zgodilo tako km*' ’ lu in da bodo t* poskus napravili, ko bo še dežela zasedena od za' veznikov. Obnova fašizma predstavlja reenfčoo nevarooet ln lahko samo vznemirja napredno časopisje, Ml se ne čudimo, da se vrii obnova fašističnega gibanja v Italiji v trenutku ko &e obstajajo v deželi zavezniške oblasti. Francija zaprla mejo s Španijo London, 26. (VZN). — Francoska vlada Je na danaSnji Jutranji seji •klenila zapreti mejo med Francijo ln Španijo od 1. marca dalje. Pariška radijska postaja Je objavila, da bo francoska vlada opozorila britansko In ameriško vlado, da Je položaj v Španiji grožnja za mednarodni mir. Do tega sklepa je pr šlo po neštetih protestih, zaradi usmrtitve enajstih španskih republikancev. Britanska vlada je zahtevala od svojega poslanika v Madridu, naj izvrši natančne poizvedbe o teh usmrtitvah. Pariška radijska poetaja je davi sporočila, da so v Barceloni bili včeraj usmrčeni nadaljnji trije republikanci. Jutri bodo v poslanski zbornici interpelacije o zadnjih dogodkih v Španiji i!n o odnošajlh med Veliko Britanijo in Francovim režimom. T Brnu manifestacije za demokratično Špan Jo London, 26. (VZN). — Radiood-dajna postaja v Pragi poroča, da je bila veraj v operi v Brnu velika manifestacija za vzajemnost z demokratsko Španijo. S tri minutnim molkom so počastili one, ki so dali življenje za svobodo in demokracijo Španije. Nočejo natovarjati ladij za Španijo Včeraj so sc v Rotterdamu pristaniški delavci uprli ter niso hoteli natovoriti parnikov, ki so b;V na poti v Španijo. Poslali ao brzojavko nizozemskemu ministrskemu predsedniku ln zahtevali, da država pretrga diplomatske ln trgovske zveze t generalom Frankom. Na- dalje so odločili, da n« bodo natovorili ladij za Portugalsko, ako tovori sa Španijo. Sadilkov - veleposlanik v Iranu Moskva, 26. - Tass - Predsedstvo Vrhoneiga sovjeta ZSSR je imenovalo Ivana Sadčikova za izredne?* velepo«'fcnika hi opolnomočenec ministra ZSSR v Iranu in ga odvezalo dolžnosti veleposlanika ZSSR v Jugoslaviji. Napadi na britanska letališča y Palestini Jeruzalem, 26. - VZN — Zidov*W ekstremisti so uničili 14 letal RA7-a in potT.codovali 8 drugih med noč1 nlml napadi, ki so jih lzvr&ili o* 3 letališča v Palestini. V Lyddi ** Jim Je posrečilo vdreti na letališč na ta način, da so se pometali vojake, ki so prihajali Ir vojabkef* kinematografa. Nekaj minut pr*^ napadom so pogasnill vse lu& Domnevajo, da Je namen teh n*' padov ovirati Izvidnice pri nadzorovanju obale in iskanju ladij, ** vozijo skrivaj židovske emigrant* v Palestino. Danes so policijske ln voJaM1* sile izvedle hiane preiskave po ^ aeh v bližini britanskih letalih; Prebivalci neke kolonije eo se Pfi hodu policije in vojaštva uprli. Objavljeno Je bilo, da se uv*J® policijska ura od sončnega zahoča do sončnega vzhoda po vsej P*'*" stlnl, razen v Južnem arabske® predelu. Na porotnam sodticu to sopst oprostili Včeraj «o je pričela razprava proti miličniku Coron* Petru iz južne Italije za adi sodelovanja s SS-ovcl ln u«ta£i pri pobijanju partizanov blizu V.linade v Istri. Obtožen Je bil tudi, da Je silil vaščane, da so zmetali v jamo trupla šestih ustreljenih domačinov. Po dolgem zasliševanju raznih prič so razpravo prelomili na 4. marec, ker se glavna obtoillna priča n, odzvala vabilu. Naslednja razprava se je vršila proti odsotnemu majorju milice Moscarlello Ficravante lz Neaplja in poročniku topničareke obalne milice Moraru Ferdinandu iz Pu lja. Obtožena ata bila kolaboracio. nizma, ker sta pripravljala načrte za vojaške akcij« v prid nemški o. bo rojeni sili. Po natančnem zasliševanju prič je dobil besedo Javni toiiloc, ki J* ugotovil, d* ni zadostnih dokazov, da bi obtoženec Moraro v resnici sodeloval s SS-ovcl. Kljub temu Je predlagal 6 let In 4 mesece kazni. Branilec odvetnik Moro Je predlagal za Morara oprostitev, branilec odvetnik Zennaro pa ravno tako za Moscarlella, ki sedaj baje živi v Neaplju. Sodlfče J« obadva oprostilo, češ da nista Izvršila kaznivih dejanj, zaradi katerih sta bila obtožena. Predsednik Roattl, Javni tonile« odvetnik Okretič, zapisnikar Nerl Malčki to lepo ReklamiralI rt peli razne partizanske In narodna pesmi. Pionirski zbor je na sploino zahtevo ponovil partizansko *Oj karabinka*, medtem ko sta morala pionirčka Mario in Flor sla ponoviti prisorček eAnčika in Jo-ief*. Tudi deklamacijo tKu-har* je pionir Mario selo dobro podal. Pion'rČke in pionirke veibajo tovarišica Pija Godina, invalid lov. Anton Stojkovič tn fov. Maks. KOLONKOVEC. Dne »4. t. m. Je pevski zbor tProletar* prosvetnega druitva eVranoe Preieren* iz Kolonkovoa gostoval pri prosvetnemu druitvu tCebuleo*. Slovenci i*» Italijani so napolnili dvorano do zadnjega kotička, tako da mnogo meščanov ni dobilo prostora. Pesmi * Zvončku*, *Ko-lo*, ISCEM DOBRO NATAKAR1^ ki Je vešča Itali janščine ln v slo^L ščkli. Ponudbe na telefonsko vilko 6991, SOBO oddam Slovencem ali tom, tudi z uporabo kuhinje, bi m« hranili. Ponudb« na jO skl dnevnik* pod tflfro 110. AVTOPROOK TRST-VIPAVA Koncsslonlrana tvrdk« BOŽIČ ALOJ/ TRST, Ul. Boccado 4 » Tel. S5-24 Vozni red: Odhod Iz Dl. F. Severo ob 9. url m 15. orl t ■TT '4*-