Naročnina mesečno 25 L)iu, za inozem-aivo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno Ob Din, za inozemstvo 120 Din 1) red n iSt vo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SEOVENEC Telefoni uredništval dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2090 Uhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. rnčun: Ljubliana it. 10.630 in I0.344) za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Prago-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Opomini praznika Kristusa Kralja V zgodovine Cerkve večkrat opazujemo, da fe ena m.sel, ena velika ideja, izgovorjena v pravem trenutku zgrabila verne množice kakor plamen, In dala pooudo za najdalekosežnefia obnovitvena gibanja. V XI. stoletju, ko Je mamoniitično miš-Ijenje in uživar.jaželjnost preplavljala vedno bolj ! tudi katoliški svet, Je sv. Frančliek iz Aaslsija z | ljubeznijo do radovoijnega uboštva izzval velikan- j sko duiiovno gibanje, ki je prekvasilo in prenovilo > duhovno življenje v CerkvL — »Bog hoče!« Je bilo pogumno geslo križarjev, ki so v stotisečih jadrno korakali proti Orientu, da osvobode Sveto zemljo iz oblasti polmeseca. Kakino vodilno geslo Je katoličanom potrebno T naših dneh, ko se fe prvič v zgodovini pojavilo organizirano brezboitvo, ki se odkrito in Jnvno bori proti vsaki religiji, zlasti pa ie krščanstvu? Ko vzhod žari od brezboitva kakor stepni požar In se sredi slovanskega naroda, slovečega po svoji globoko verski, skoraj miitično religiozni duii proslavlja sovraitvo do Boga kot največja državljanska čednost. V sveti ruski zemlji noben zvon ne vabi več k molitvi Cerkve se rušijo. Že doraiia nov rod, brez Boga, ker ni Imel več verne matere, ki bi mu ob zibelki govorila o Bogu. A čemu govoriti o Rusiji, ko v Mehiki divja nafstrastncjii kulturni boj, kjer brezbožna vlada na enak način, kakor boljševizem, zatira vero, spreminja cerkve v magazlne in strankarske lokale, picganja in mori duhovnike in neustraiene vernike. Odveč fe slikntl brezbožnost v Rusifl, ko sredi Evrope katollika Spanifa ječi pod tlranlfo brezvernih socialistov, ki so se polastili vlade pod geslom svobodolfubfa, a sedaj Izganfafo katoliške redove, prepovedujejo katollike organizacije, plenijo in uničujejo katoliški tisk In mirno gledajo, kako nahujskana drhal od časa do časa zdivfa In požiga cerkve ter uničuje cerkveno lastnino. Kaj naf zakliče papež, namestnik Kristusov podobnim katoličanom, ko vidi, kako so povsod v sveto na delu podzemeljske sile, da zatro zadnje sledov« krščanske vere in kulture, da Iztrgafo vero Iz src, družine in favnega življenja? Za te težke čase fe Pif XL, ki ga vodi, kakor vsakega papeža, Duh boifi, dal katoličanom vsega sveta jasno, vseobsežno rešilno geslo: akclfal Delavnosti Delati moramo katoličani, če no-Cemo, da nas zagrne val brezbožfa. »Sveta« Ruslfa, »verna« Mehika, »katoliika« Spanifa nnf nam bodo vendarle dovolf glasni opomin, da od kričanske tradicije In zaslug varnih dedov ni mogoče živetL Brezboštvo dela dan In noč z vsemi silami, poslužuje se političnih, kulturnih in gospodarskih sredstev, vse vpreže v svof voz, dela in agitira od moža do moža, od žene do žene in se ne plaši niti pred nedolžno otroško duio, samo, da zlomi križ in triumiira nad znamenjem Kristusovim. Povsod so katoličani zaili v nepremagljive težave, kjer niso postavili akcife proti akcifi, katoliške delavnosti proti razdirafočemu brezboštvu. Kazen za lenobno malomarnost ni izostala in ie marsikfe grozi, da udari na presenečene, sladko dremajoče vernike, ki mislijo, da so za svojo vero storili dovolj, ako so ob nedeljah prišli k maši. Naš čas živi življenje, hitro, dobre in slabe ideje hipoma zajamejo množice in se tudi posledice pokažejo že po nekaj letih, ne Sele desetletjih ali stoletjih, kot nekdaj, ko niso poznali sodobne propagandne tehnike. Verni katoličani vsega sveta so torej pozvani k najživahnejši delavnosti, ki naf zopet osvoji za krščanske ideale družino, državo, družbo, gospodarski red, pridobitno življenje, pravo, vzgojo, znanost, umetnost, tehniko,.. Vse je treba žrtvovati, da bo javno življenje zopet pridobljeno za Kristusa, ker >ma do njega, ker je Bog in Stvarnik, pravico. Uvedba praznika Kristusa Kralja formalno dovršuje katoliško akcijo in simbolično prikazuje voljo Cerkve, da. se prapor Kristusa Kralja zasadi na vseh poljih javnega življenja. Praznik Kristusa Kralja, ki ga je pred seHm:no učila vernikov, »da je tudi državna oblast od Boga in v svojem delokrogu kraljevsko suverena«. (Leon XIII.) Cerkev se zaveda, da fe kristjan podanik dveh svetov, ve pa tudi, da je le ena in ista oseba, ki izpolnjuje državne postave in verske dolžnosti, zato da izpolni volfo Stvarniku, Praznik Kristusa Kralja je poziv h krščanski možatosti in celotnemu priznanju h Kristusovemu kraljestvu. Tudi moderni katoličan še prizna: Kristus fe pot, resnica, življenje... a zraven v mislih pristavlja: v kolikor zadene vero in moralo. Tako se prične ona dvojnost, ki je izrinila krščanskega duha iz celih panog favnega življenja. Na eno stran Boga, Cerkev, sv. pismo, molitev, nedeljsko mašo, — dnevno Živlfenfe v svoj mi nalogami pa na drugo stran! Kar fe verskega zase, — to, kar bo po smrti priilo do velfave; ostalo pa sami uredimo po lastni razsodnosti in prevdarku. Kristus pa tega ni hotel. »Kdor ni z mamo, raztresa!« »Kristus Kralf« pomenfa, da morajo njegove smernice priti do veljave v vsem človekovem udefstvovaniu. Res, ■ da njegove kraljestvo nI od tega sveta, toda « I tem še ni rečeno, da si življenska pravila in smernice človek lahko umišlja in kroji po mili volfi. Seveda morejo ljudje to storiti in so tudi storili. Zato pa moramo nositi tudi temu odgovarjajoče posledice. Ravno, ker božje kraljestvo ni od tega sveta, daje spozeanje in načela, ki imajo nespremenljivo vrednost za vsa stoletja, za vse kulture in vse razvojne stopnje, Švicarski pisatelj je napisal knjigo z naslovom: »Ko bi Kristus zopet prišel...« Sprašuje, kaj bi pač rekel ženevski zbor državnikov, pa ta In oni parloment, ko bi se neradno v njegovi sredi pojavil Kristus. Že takšno vprašanje z grozotno jasnostjo priča, kako je naš čas pozabil, da je Kristus vedno sredi med nami in da vedno znova dviga svoj glas po svofi Cerkvi. Vsaf verni katoličani se moramo tega kar moč živo zavedati in v vsef globini dojeti smisel praznika Kristusa Kralja, ki hoče in zahteva gospodstvo v vsem našem zasebnem In javnem življenju. Nalaga nam dolžnost, da ga izpovedujemo ne le v svofem srcu, ampak tudi »pred ljudmi« pred svetom, ki ga ne prizna, ki pa mu vendar mora pripadati. — drin. narodi in splošne mednarodne varnosti kakor tndl odprave privatnega iidelovanja in trgovine oroija v vseh driavah. Herriotov načrt zahteva, da se mora razpustiti vsaka formacija, ki ni organizirana po načelu kratkodobne vojaške službe, ter da se uredijo notranje policijske sile. Mednarodna kontrola mora dobiti obvezno pravico do nadzorstva. Z regionalnim paktom glede medsebojne pomoči se mora lokaruska pogodba izpopolniti na ta način, da se je udeleii vsaka evropska država, ter da se ustanovi zadosti močna kolektivna vojska, ki bo mogla odbijati napade. Končno se ima skleniti obligatorična pogodba za razsodišče za vse države, ki pristopijo paktu Zveze narodov. — V razpravi Je zahteval Marin, da se ustanovi kazensko sodišč« za zavarovanje spoštovanja pogodb. Herriot je pripomnil k temu. da bi bila po izjavah Stimsona nevtralnost Amerike v primeru vojne nemogoča, kar je najboljše jamstvo za varnost. Marin je zaključil svoj govor s lem. da se je izjavil za staro diplomacijo in z-a stari s:stem zvez, da naj Francija zbere olkoli sebe vse narode, ki imajo z njo skupne interese. Škofovska konferenca Belgrad, 29. okt. L Iz zanesljivega vira do-znnvnmo, dn bo izredua jesenska konferenca i'iigoslovanskcgu episkepata 15. novembra v ngrebu. Nn konferenci bodo pretresali razaa aktualna cerkveno-politična vprašanja. Belgrad, 29. okt. I. Med cerkveno in državno oblastjo so zadnje čase pogajanja, da bi odslej spadala črnogorska frančiškanska provinca pod jurisdikcijo hercegovske frančiškanske province v Mostnrju in ne več pod jurisdikcijo neke italijanske frančiškanske province. V tem smislu bo to vprušunje tudi v najkrajšem čusu rešeno. Sem vlade Belgrad, 29. okt. A A. Danes od 11 do 13 se je vršila seja ministrskega sveta, ki ji je predsedoval predsednik vlade dr. Milan Srskič. Balkanski sporazum Izjave našega delegata na Konferenci v Butare šli Belgrad, 29. okt. 1. Z jutranjim brzovlakom se je vrnil v Belgrad skii|>no z grško delegacijo na Imlkuruski konferenci Stevo l'o|>ovič, j>red-stuvnik naše delegacije na omenjeni konferenci ter je takoj |>o svojem povratku dal časnikarjem izjavo .ki jo v celoti prinaša večerna »Pravda«. Balkanska konferenca je končala svoje delo v popolnem redu in skladu, čepruv se je \z nje odstranila bolgurska delegacija. Ostale sekcije, kakor gospodarska, jiro-metna in druge, so na splošno zadovoljstvo končale svoje delo, lako du se je delo balkanske konference vršilo v duhu balkanskega Lo-cnrna ter je bilo končano z največjim optimizmom. Ideja zbližanja balkanskih držav jx>-staja od leta do leta vse močnejša in |>rcliaja vedno bolj v stvarnost. Letošnji konferenci je prisostvovalo tudi nekoliko opuzovalcev /.veze narodov in drugih mednarodnih ustanov, ki so z velikim zanimanjem zasledovali delo konference. Prihodnja balkanska konferenca bo verjetno v lielgradu. Največji parnih na svelu Pariz, 29. okt. Danes popoldne so ob velikih svečanostih spustili v morje največji veleparnik sveta »Normandie«. Spuščanje se je izvršilo popolnoma gladko in v največjem redu. »Normandie« meri v dolžino 313.73 m, njena največja širina zir.ša 30.40 m, v višino meri od gredlja pa do stropa kr-marjevega prostora 39 m, v vodo bo segala otovorjena 11.10 m. Tonaža parnika bo 75.000 ton. »Nor-mandie« bo največji parnik, kar jih je dozdaj plavalo na morju. Imel bo štiri parne turbine, ki bodo gonile štiri diname, vsak teh dinamov pa bo proizvajal trifazni tok 5000 voltov in gonil jki en eleklro-motor. Elektromotorji bodo v direktni zvezi z gred-mi štirih vijakov. Ta električna centrala bo razvijala 100.000 konjskih sil. Ladja bo imela hitrost 30 do 31 vozlov (en vozel je 1852 m) in bo preplula ocean iz llavra v Newyork v slo urah. Preden bo parnik v notranjosti dodelan, bo trajalo še poldrugo leto. Na »Normandiji« bo prostora za 930 potnikov I. razreda, 680 II. razreda in 500 III. razreda. Vsi razredi so najmoderneje in na moč udobno urejen; Moštva bo imela ladja 1320. Dunajska vremenska napoved: Vreme nege tovo. Na vzhodnem robu Alp se bo morda zopet zjasnilo, ni pa gotovo, ali bo ta zjasnitev trajna Dosedanja temperatura bo trajala ie dalje. Zagrebška vremenska napoved. Precej ob-lečno. Počasi se !x> zjasnilo. Možno prehodno zlabo deževje. Temperatura zmerua. Pogled ruzorozitvemh pogajanj Priprave na ameriško-Japonsko vojno Tajinsfvefia potovanja Dan za dnem nam prinašajo časopisi dolgovezna poročila o razorožitveuih pogajanjih, ki se vršijo danes po vsej Evropi, po vsem svetu. Državniki si delajo m«xl seboj dolge obiske, enkrat v Londonu, drugič zopet v Parizu, celo v Madridu in v Berlinu, dokler se ne znajdejo zopet okrog zelene mize Zveze narodov, kjer ugotavljajo samo, da sporazum še ni popoln. Temu nervoznemu delovanju evropske diplomacije, ki navadnemu Zemljanu gre domala že na živce, se je pridružil sedaj še zastopnik Združenih držav severne Amerike Daviš, ki že dolge tedne potuje po Evropi, se shaja z vodilnimi državniki in napravlja vtis, da hoče nekaj posebno važnega doseči. Očividno bo svoje bivanje v starem svetu še podaljšal do predseduiških volitev dne 8. novembra. Kaj se do$a'a? Nekaj zelo važnega se torej dogaja, kljub svetovni krizi, kljub podonavski niizeriji, kljub nemškemu nacionalizmu, kljub italijanskemu fašizmu, nekaj tako važnega, da je vsa ta vprašanja potisnilo v ozadje, oziroma jih podredilo onemu velike mu, javnosti ie neznanemu problemu, okrog katerega se sučejo vsa mednarodna pogajanja zadnjih tednov. Dozdeva se. da je postal ameriški minister Daviš res tudi središče vsega zanimanja, sakor da bi se ognjiš e svetovne politike bilo iz Evrope preselilo v Zedinjene države. Prav zato je pa tudi napačno misliti, da se Daviš sprehaja po Evropi ■ edinim namenom, da dela propagando za kak nov razorožitveni načrt predsednika llooverja. Njegova naloga se zJi mnogo bolj široko zasnovana in obsega usodo več kontinentov. Ameriško-japonska vojna na obzorju! Za Zedinjene države postaja danes redno bolj jasno, da se oboroženemu konfliktu z Japonsko ne bo mogoče izogniti. Ta bo prišel preje ali kasneje. Napoveduje se že dolga leta, toda danes se zdi, da vprašanje olnošajev med Japonsko in Ameriko dozoreva. Treskanja na mirnem oceanu ne bo mogla preprečiti nobena Zveza narodov. Zaradi tega jim pa leži na srcu, da se zavarujejo, dokler je še čaa, in da so si poj>o!noma na jasnem o stališču, ki ga bodo takrat zavzele evropske velesile. Katere velesile? V prvi vrsti Anglija, Francija in Rusija, v drugi vrsti Nemčija in Italija. Zato najdemo Nor-manna Davisa na križ|>otih evropske politike, na vseh velikih diplomatskih cestah, kjer se sprehaja francoska, angleška ali sovjetska zunanja politika. Amerika vabi Anglijo,.. Anglija je zadnjih 30 let stalno podpirala Japonsko in je leta 1919 obnovila prijateljsko pogodbo s ccsarstvom na Daljnem vzhodu. Vedno je posredovala med Ameriko in svojo prijateljico, povsod je skušala poravnavati nesoglasja, samo da bi preprečila oborožen spopad, v katerem bi tudi ona sama morala izbirati med eno ali drugo vojskujočih se držav. Kaj bo storila v bodoče? Ali ni Daviš šel v London, da dobi odgovor predvsem na to vprašanje? Zdi se nam, da je tako. Prinesel je seboj tudi neki razorožitveni načrt predsednika Ho-overja, toda ta načrt odgovarja, predvsem ameriškim potrebam z ozirom na nevarnost vojne z Japonsko. Tudi Angleži imajo svoje načrte o razorožitvi voj brodovij in tudi ti so pomerjeni po potrebah angleške zunanje politike. Daviš ima nalogo, da prodre s svojim načrtom, ne toliko zaradi razorožitve kot take, ampak, ker ameriška zunanja politika in njena obramba napram Japonski zahteva baš ameriški način razorožitve. Daviš je stavil še eno vprašanje angleškemu zunanjemu ministru. Dosedaj so se namreč Zedinjene države trdovratno branile pristati na francosko-anglešike zahteve v pogledu pomorske razorožitve, v kolikor se tičejo pravic nevtralnih držav na morju. Francija in An- pomorske države nahajajo v vojnem stanju. Amerika, ki je mislila, da bo ostala v bodočnosti izven bujnega meteža, je temu do sedaj nasprotovala, ker si ni hotela vzeti pravice, da svobodno trguje po vesoljnem morju, medtem ko se drugi vojskujejo. Danes je položaj drugačen. V očigled vojne nevarnosti z Japonsko bi Amerika rada videla, če bi Anglija ostala nevtralna in če bi kot nevtralna imela več nobenih svoboščin na morju za dobo vojne. Očividno ;e Normann Daviš prišel tudi to povedat angleški vladi. zape1'a;e Francijo ... It Londona je Daviš potoval v Pariz. Kaj hoče tam doseči? Najprej isto, kot v Londonu, da dobi francoski pristanek na ameriško (to je za vojno proti Jajionski pripravljeno) formulo o razorožitvi, nadalje, da prinese ameriški pristanek na zahtevo, da se nevtralcem prepove morska svoboda v slučaju vojne. Pa še nekaj več! In ta več je povezan z vprašanjem vojnih dolgov. Ni bilo treba dolgo govoriti v Parizu in že so tamkaj razumeli — o Čemer nam priča pisanje časopisja — da gre predvsem za to, da Francija izbere med dvema možnostim«: ali je z Zedinjenimi državami, ali z Japonsko. Salo to in nič drugega. Že danes se kažejo jasni znaki — in po volitvah v Ameriki dne 8. novembra se bodo še pomnožili — za lo, da bodo Zedinjene države pripravljene v pogledu odplačevanja vojnih dolgov svojim prijateljem tudi nekaj žrtvovati. Z drugimi besedami: če bo Francija stala ob strani Amerike, kadar .-e bo reševalo vprašanje Mandžurije, Če bo francoska politika podpirala ameriške interese proti japonskim, potem je skoroda gotovo, da se bo našel ugoden izhod tudi za problem vojnih dolgov in prav nič se ne bo treba čuditi, če bomo videli Zedinjene države prihajati z novimi predlogi, ugodnimi zn njihove prijatelje. Odločitev v Parizu je kolikor toliko že padln. Novi francoski razorožitveni načrt, o katerem se joi toliko pisalo, dejansko odgovarja ameriškim željam. Francija se bo v Ženevi nahajala brez dvoma med prijateljicami Amerike. Denar je, ki odločuje v svetovni politiki. in kupuje Rusijo Tretja vrsta pogajanj, ki jih vodi Amerika v Evropi, gredo v sovjetsko Rusijo. Rusija bo ugodnosti, ki se ji odpirajo v konfliktu med Ameriko in Japonsko, sijajno izrabila. O Icm ni nobenega dvoma. Danes slišimo, da se sovjeti pogajajo z Japonci. To pa samo zato da bi dobili iz Amerike večjo odškodnino, ako »pogajanja ne bodo uspelar. Stališče Rusije, edine sosede Japana in Kilaja, jtj torej z.a zunanjo politiko Amerike velikanskega po'.* mena, lako ogromnega, da bo pripravljena kvitirati rusko pomoč s priznanjem sovjetske države. Ali nI zato pred kratkim obiskal šef ameriškega generalnega štaba Mac Arthur Moskvo? Priznanje sovjetov od strani Amerike bi bil največji dogodek povojne dobe za Rusijo in za vso Evropo, toda tudi za Ameriko bi bila ruska pomoč vredna tako visoke cene. Le v zvezi s temi velikimi načrti je razumljivo, zakaj Amerika pritiska na Francijo in zakaj Francija zopet pritiska na Romunijo, da se sklenejo pakti o nenapadanju na zapadni meji Rusije, ki mora v slučaju ameriško-japonskega konflikta imeti svoj hrbet zavarovan proti vsakemu napadu. Našmleihana načela o mira Preko svela sc danes raztezajo ogromne mreže pogajanj, kujejo so načrti, borba se vrši za zelenimi mizami, milijardna premoženja se zastavljajo, v debato posegajo premog, pclrolej, železo, cinično kockajo z najsvetejšimi načeli, rdeči svinčniki zopet delajo črte po zemljevidih. Trd boj. kakor v globini morja, ko se na površju igračkajo nedolžni valovi. Trd boj, neizprosen, na življenje in smrt, človeka proti človeku, medlem ko galerija navdušeno ploska našminkanim načelom o miru in sodelovanju, //Z .Jfhf .........S/ Ob ne pri je in cm vremenu, aplob n.|«i v mnlejSI dobi nndrgnile al obrat In roki »,ak dan i Niveu-Cremfl — ne snnin iv.ier, nmpak lu.li ined dnevom ineden st jmU.i.Io nn pmdio. NIVEA-CHEME varu'e W-o kožo pred ostrini vremenom in jo ohranja mehko m (.lomilo. Nadomestiti se Nivea-Crome ne da, kajti nje po-seb,v, učinek temelji na de stvu, da le ona vsebu e kožo negujoči Lucent. Ne zapušča nikakega sijaja, prodre naijlo in docela v koz > in le v k žo pro.lria Creme more izvrševati svoj blaco-dejui u- ineK. Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor. jT.r 4a2> L-J* 'i*'V ii fi! /r\« prazniku varčevanja glija sta mišljenja, da ee mora nevtralcem odreči | Ver no ve, kaj se dodaja za kulisami velikega odra pravica do svobodnega kretanja na morju, kadar se na katerem se igra drama človeškega rodu ... i! Sila bo zmagala nad pravico Rerlfn, 29. oktobra tg. Današnji sprejem pruskega ministrskega predsednika Brauna, katerega sta se udeležila tudi državni kancler von Papen in državni podtajnik dr. Meissner, je trajal 1 uro. Zdi se, da je imel sestanek samo namen, poučiti pruskega ministrskega predsednika Brauna o sklepih državne vlade, ki bi bili potrebni za ožjo zvezo med vladama Prusije in države. Pričakuje se namreč, da bo dr. Bracht, ki že od poletja vodi posle pruske vlade kot državni komisar, imenovan za državnega ministra brez portfelja in da bo tudi bivši državni tajnik v državnem finančnem ministrstvu dr. Popitz imenovan za državnega ministra brez portfelja in da bo baron Braun prevzel prusko kmetijsko ministrstvo. Na ta način hočejo zagotoviti enotnost vodstva vlade. Desničarski kurz pruskega kabineta pa hočejo okrepiti že s tem, da se nemško nacionalni vseučiliški profesor v Reichsvvaldu dr. Kiihler imenuje za komisarskega voditelja pruskega prosvetnega ministrstva. Čuje se, da je ministrski predsednik Braun na današnjem sprejemu pri Hindenburgu zahteval, da se zasilna naredba o imenovanju državnega komisarja za Prusijo ukine, ker ni nobenega razloga več za nadaljni obstoj takega komisarja. Dalje se čuje, da se je državni kancler von Papen izjavil proti tej zahtevi. Predsednik republike Hindenburg je izjavil na koncu, da je za učvrstitev razmer še nadalje potrebno, obdržati državno oblast države in Prusije v eni roki, da se politika države in Prusije napelje na enotni kolovoz. Na koncu je izrazil upanje, da se bo dosegel sporazum o izvrševanju pravic, ki pripadajo pruski vladi po odločitvi vrhovnega državnega sodišča v Leipzigu. Osebne vesti Belgrad, 29. okt. 1. Tz 5. v 4. položajno skup. 2. stopnje je napredoval dr. Jankovič Franjo, zdravnik v mariborski kaznilnici Iz 6. v 5. po-lož. skup. Miško Cizelj, učitelj na istem zavodu, Pavel Zavadlal, duhovnik na istem zavodu. Za Za ban. svetnika 4. položajne skupine 2. stopnje na kraljevski banski upravi moravske banovine je postavljen dr. Ilerbert Kartin, vpo-kojeni okrajni glavar v Šmarju pri Jelšah. Belgrad, 29. okt. 1. Zveza narodov jo ponovno odlikovala dr. Andreja Štajnparja, našega odličnega strokovnjaka in organizatorja na peljn higiene, in mn je dala veliko priznanje s tem, da ga jc izvolila za podpredsednika higienskega komiteja pri Zvezi narodov v Ženevi, z Belgrafshe vesti Belgrad, 29. okt. 1. Včeraj je končala svoje delo skupščina belgrajske delavske zbornice, na kateri so odobrili vse proračune in zaključne račune od leta 1928 do danes. Skupščina je sprejela tudi proračun belgmjske delavske zbornice za leto 1932-3. Skupščiiia pooblašča upravni odbor delavske zbornice, da sme potrošiti iz gradbenega fonda 500.000 Din za podelitev podpor brezposelnim delavcem, Belgrnd, 29. okt. A A. Na podlagi čl. 26 zakona o mamilih z dne 30. novembra 1931 jo predpisal minister za socialno skrb in narodno zdravje uredbo o prometu in nadzorstvu nad strupi. K strupom spadajo vsa mamila in vsi preparati, ki povzroče patološke in funkcijske izpremeinbo v človeškem uli živalskem organizmu. Po vseh državah na svetu se bo te dol obrav-naval problem varčevanja. V stoterih variantah ga bodo poveličevali, obj; snjevali, zagovarjali in propagirali. Bistvo vseh teli variant bo obsojalo v razglabljanju sledeče osnovne gospodarske rtsnice: treba je, da se kapital v svojih najraznovrstnejših oblikah množi vsaj s približno tako hitrlco, kol se množi človeštvo. Vse lo, kar človek zpsluži ali pridela, ne sme biti namenjeno samo dnevni uporabi, človek mora po možnosti tudi varčevati za bodočnost svoje družine. korist svojega naroda in vseh ljudi. Ako bi se kapital ne množil po varčevanju, bi ztislal napredek materijalne kulture in sedanja civilizacija bi morala z nujnostjo začeti propadati. Nešteto dokazov za to nam daje dan za dnevom ne saifio kapitalistični družabni red, ampak tudi komunistični. Pod boljševikl d morajo ljudje pritrgovnti do lakote in revščine, samo da država lahko investira bajno vsote v materijalno produkcijo. Propaganda v prid varčevanju bo seveda pretežno slikana samo s svetle strani tega problema kakor tudi pogojev, ki jih je treba izpolnili za njegovo pravilno rešitev. Ker so pa tisti, ki so jim namenjeni pozivi na varčevanje, razsodni in pametni ljudje, zr.to ne bo odveč, če obrnemo njihovo pozornost tudi na momente, ki — upajmo, da samo trenotno in prehodno _ ne govorijo ravno v prid varčevanju in ki se vsi gibljejo okoli vprašanja, kam s prihranki. V splošnem se prihranki ujiorabijo v sledeče svrhe: nakupiš lahko blago na zalogo tn nepremičnine, držiš jih v gotovini ali pa jih sjiremeniš v terjatve najrazličnejših oblik. Človekova potreba po blagu in nepremičninah jo navadno kmalu pokrita, tudi gotovine mu je kmalu zado6li, vsaj v mirnih časih in razmerah, neomejeno polje za ujiorabo prihrankov mu nudi samo možnost, da si pridobiva terjatve. Zato se prelevi večina prihrankov v terjatve, ljudje vlagajo denar (hranilne vjoge, dobroimetja), kupujejo zadolžnice, dajejo fjosojila itd. Kdor torej varčuje, postane skoraj redno tudi kmalu lastnik terjatev ali varčevalec — upnik. Poglejmo torej, kakšen je njegov položaj v tej vlogi pri današnjih gospodarskih razmerah. Človekovo gospodarjenje ima predvsem tri smeri, človek producira, konsumira in varčuje. Kot socialno bitje je upravičen, da zahteva od družbe, da družba pravilno pojmuje vse te tri njegove funkcije in ga temu primerno podpira kot producenta, konsumenta in varčevalca. Povojno gospodarski razvoj žalibog ni pravilno ocenjeval vseh teh treh človkeovih funkcij iu v tem tiči eden glavnih vzrokov sedanje krize. Povojni gospodarski razvoj je predvsem ščitil producenta. Kar se je po vojni rodilo novega v gospodarski politiki, vse je bilo usmerjeno v korist producenta: zaščitne carine, novi monopoli, kontingenti, kompenzacijske pogodbe, zakoni o dum-pingu, sploh vsa avlarktična slremljena, prepojena s čistim merkantilizmom. Kot konsumentu pa se je človeku godilo že slabše. Le redkokdaj se je pojavil kak načrt v njegovo zaščito. Ponavadi ga niso začeli niti izvrševati. Gibanje v Švici v prid znižanju cen je najlepši dokaz za lo. Drugje so zopet začeli izvrševali take'načrte, toda prenehali so sredi dela, kakor n. pr. akcija dr. Briiuinga v Nemčiji za znižan je cen. Človek kot varčevalec je pa po vojni — to žalostno dejstvo bi se ne smelo nikdar in nikoli pozabiti — doživljal neprenehoma sama razočaranja in izgube. Že izpred vojne je bil navajen, da nalaga svoje prihranke v terjatve najrazličnejših vrst: hranilne vloge, posojila, zadolžnice, dobroimetja na tekočih računih itd. Devalvacija dc-narj mu jo takoj po vojni uničila vrednost takih terjatev. Ni pa obupal, začel je varčevati na novo in zopet spreminjal svoje prihranke, predvsem v gori navedene oblike terjatev. Zopet so nastajala dobroimetja na tekočih računih, rnstle so hranilne vloge, kupovali so zadolžnice, dajali so posojila. Vse se jo lepo vršilo do konca preteklega desetletja. Tedaj pa se je začela sedanja kriza in zopet jo bil varčevalec tisi i, ki ga je najhuje zadela. Njegove terjatve so začele čez in čez zmrw«M nit pa gubili na vrednosti. Državne in zasebne zadolžnice so začele padali v vrednosti do nepričakovanih in neverjetnih nižin. Danes imajo komaj 20% do 40% svojo prvotne vrednosti, in to po vsem svetu, izvzeti je treba le kakih pet velikih in ravno toliko malih držav. Pa tudi upniki so se začeli izmikati svojim obvezam z izrabo — velikokrat pa tudi z zlorabo — izjemnih zakonov in predpisov, n. pr. o prisilni poravnavi, moratorijih, deviznih odredbah. Nahajamo se sredi tega procesa In ne vmii, kako se bo končal. Vemo samo to, da so se do sedaj oglasili samo zelo redki, ki bi ga hoteli pravilno razumeti in mu pomagati. Večina pa se je postavila na slran dolžnikov iu jih ščitila iz. najrazličnejših nagibov, predvsem socialnih. Denarni zavodi so jo ustvarili kar na svojo roko, velike industrijske in veleposestniške dolgove so države prevzele v najrazličnejših formah na svoje rame, privalni podjetniki, jiredvsem trgovci, so dobili zakone o poravnavah, kmetski dolgovi se skusiio sanirati na pndob«n način. Zaščita dolžnika je šla v marsikaterem po- gledu gotovo predaleč. Ne samo po krfvrtt ttstth, ki so sicer z dobro voljo, toda s premalimi izkušnjami uveljavili in uveljavljali to zaščito, ampak predvsem po krivdi tislih, ki lo zaščito izrabljajo na načine, ki mejijo skoraj na brezvestnost. IPrišlo je tako daleč, da plašljivejši varčevalci sploh mislijo, da so postali brezpravna masa. Takim varčevalcem pa je treba v njihovo tolažbo povedati to-le: Bes je, da se varčevalcu, ki je ponavadi tudi upnik, danes godi krivica, Toda ima mogočnega zaveznika. Imenuje se današnji kreditni sistem, ki brez njega ne moro obstojati niti sedanje kapitalistično gospodarstvo, niti boljševiško v Rusiji, niti katerikoli izmed gospodarskih sistemov, ki se danes propagirajo šele na papirju. Pri vsakem kreditnem sistemu je pa treba dveh: upnika in dolžnika. Dokler ni enega, ne more obstojati drugi. Če štrajka prvi, je uničen drugi. Nič ne de, če so danes dolžniki v marsikaterem oziru zaščiteni lako, da zaščito zlorabljajo. Svet nujno rabi zaupanja, predvsem zaupanja upnikov. če si ga bo hotel pridobiti, bo moral napram dolžnikom, pa naj se ti imenujejo države, denarni zavodi, navadni debitorji itd, spremeniti svojo stališče. Moral jih bo enako ščititi, kot ščiti upnike. Dokler tega ne bo storil, se ne povrne zaupanje med upniki. Zaupanje pa spada med glavne temelje sedanjega gospodarstva. Dolžniki se bodo morali zopet pričeti zavedati, da je upnik gospodar položaja, in svoje naziranje o dolgovih prilagoditi upnikovim. Prenehati bodo morali z nrjiotrebnim zadolževanjem, n. pr. države, prenehali bodo morali z zadolževanjem za vsako ceno, kot smo to n. pr. videli v preteklih letih, ko smo opazovali boj za vloge pri denarnih zavodih. Prenehati pa bodo morali tudi s spekulativnimi investicijami na kredit, kot so to v preteklih lelih delali le prepogosto privatni podjetniki, n. pr. industrija. Vrniti se mora v javnost prepričanje, da je obveze treba izpolnjevati, in sicer točno in v celoti. Kdo? M pregreši proti temu načelu, ne sme biti kaznWriti samo po sodniji, ampak obsojen tudi po javnosti, kajti kršil ni samo pisanih, ampak tudi nepisane zakone 0 korektnosti, lojalnosti in poštenju. Skoro bi človek trdil, da se propaganda za varčevanje še nikoli ni vršila v tako težkih okoliščinah za varčevalca, kot se vrši sedaj. Vendar radi tega ni treba obupati. Varčevalec je neobhoden faktor v sedanjem gospodarskem življenju. Če že nima drugega zaveznika, mu je zaveznik sedanji kreditni sistem, ki je trenotno prišel sicer malo iz tira, pa bo s časom vendarle moral priti nazaj v svoje stare oblike. Tedaj pa bo tudi varčevalec lahko mirno užival sadove svojih prihrankov. j ^ SsavnosSi koncert v Unionski dvorani V petek, dne 28. oklobra ob 20 se je vršil v umonski dvorani v Ljubljani slavnostni koncert v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika, sodelovali so: Jelena Holečkova iz Prage, čenek Sedlbauer, Heribert Svetel in pomnožen operni orkester pod vodstvom ravnatelja Poliča. Večer je imel svoj povdarek predvsem na proslavi; predsednik Jugoslov.-češkoslovaške lige dr. Evgen Stare je v vznesenih besedah govoril svoj slavnostni govor, igrali so državne himne in vse to je vzbudilo v poslušalstvu posebno razpoloženje, ki je zelo sprejemljivo. Koncert sam je vseboval dela čeških avtorjev: Smetane, Dvoroka, Foersterja, Fibicha, Suka, Hilmerja, Jiraka in Novaka. Koncertna pevka Jela Holečkova je zapela šest pesmi. Njen glas Je res kulliviran, v sopranskein obsegu čist in dosti mehak, vendar ne povsem prepričevalen v pred-našanju. — Čelist Sedlbauer je na svojem instrumentu doma, tehniko obvlada, kot solist pa ne pride do popolno veljave. Instrument mu premalo poje — zlasli v visokih legah — in glas je slaboten. Klavir ga je nehoie prevladoval. Spremljal je oba solista na klavirju naš znani pianist g. Svetel. — Orkesler pod taktirko g. ravnatelja Poliča je bil razgiban, na gotovih mestih eksakten in je posebno priznanje dobil za izvajanje Dvorakovega »Slovanskega plesa« iu Smelauove »Vltave«. V. U. PoVtične drobtine Kopenliagen, 29. okt. AA. Danska spodnja zbornica danskega parlamenta bo razpuščena s 1. novembrom . Pariz, 29. okt. »Echo dc Pariš« piše, da bh francoska vlada namerava odpovedati mandatu nad Sinjo. Hiosto tega ho sklenila s Sirijo podobno pogodbo, kakor jo jc podpisala Anglija z Irakom. La Plaz, 29. okt. Bolivijski poslanik v Washing-tonu je dobil pooblastilo svoje vlade, da začne razgovore za sldeaitev miru s Paragvajem. •mr —— '"' " ''•——" " 1 11 n— i -...,.., — Vetrlinsha vožn'a v Maribor Jesenske prireditve od 5.-7. novembra. Veliavnost* legitimacij od 2.—12. novembra. Legilimacre pri _»Putniku. in železniških postajali. Med. univ. tir. Lojze Kramorič specijalist za kirurgijo in šef-zdravnik sanalorija »Šlajmerjev dom« se je preselil in ordinira od 1. nov. naprej od 2 do pol 4 pop. v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 10II. (nasproti hotela Štrukelj), Telefon 31-58. Gospodarske posledice novega davka na elektriko Maribor rabi 1600 novih števcev Maribor, 29. oktobra. Te dni dobivajo odjemalci električnega toka v Mariboru račune za tokovino, ki so znatno višji od onih v preteklem mesecu. Mestno električno podjetje je pričelo računali k tokovini tudi davek in ker ga pobira za nazaj do 15. avgusta, ko je stopil v veljavo novi zakon, znaša davek velik odstotek celotnega računa. Takoj z veljavnostjo novega zakona namreč še ni bilo mogoče pobirati davka, ker ni bil znan tozadeven pravilnik. Sedaj je pravilnik ie izšel, toda potrebne jasnosti še vedno ni prinesel. Ne ve se, kako računati davek v obratih, ki rabijo za razsvetljavo tudi tako zvani industrijski tok. V Mariboru in na področju falske elektrarne svetijo vsi večji obrati z industrijskim tokom, ki je mnogo cenejši, kakor lok izključno za razsvetljavo. Za take velike obrate pa znaša davek na industrijski lok le pet para od kilovatne ure, toda izključno za tok, ki se rabi za pogon ali za kemično delo. Za razsvetljavo bi si morala podjetja nabaviti posebne števce, kar pa bo spojeno deloma z izrednimi investicijami. Zato je umevno, da se podjetja branijo števcev ter predlagajo razne pavšalne načine zaračunavanja novega davka. Na področju falske elektrarne bodo znašale dajatve od električnega toka približno 5 milijonov Din. Od tega odpade pač največja vsoia na Maribor, ker porabi naše inesto največ toka za razsvetljavo, ki je najbolj obremenjen. Maribor bo predvidoma plačal letno okoli poldrugi milijon davka. Za naše mesto je ta obremenitev zelo znatna, zlasti 5e pomislimo, da jo bodo skušale industrije prevaliti na ramena drugih slojev. Poleg davka pa pride še drugo breme, namreč nabava šlevcev. Na področju mariborskega mestnega električnega podjetja je treba nabaviti 1000 novih števcev samo za tok za razsvetljavo. Ako bo morala nabaviti take števce tudi še industrija, potem se bo lo število še znatno povišalo. Nabava in inštalacija omenjenega š evila števcev zahteva investicijo okoli 500— 600.000 Din. od katere ne bo imelo naše gospodarstvo nobene koristi, ker se morajo nabnviti števci iz inozemstva. Poleg tega je nabava števcev zaradi pomanjkanja deviz zelo zamudna. Število šlevcev, ki se bo moralo nabaviti za podeželje, pa bo neprimerno večje, ker se je doslej skoruj povsod po deželi dobavil tok po pavšalni ceni. Posledice novega davka električna industrija že čuti. Tako je v Mariboru samem število abonenlov znatno padlo, ker ne zmorejo zaradi znižanja zaslužka stroškov za električno razsvetljavo. Tudi pri elektrifikaciji podeželja se neprijetno čuti, da pada zanimanje prebivalstva za električno razsvetljavo. Dasi namreč znaša sedanji davek le neznaten odstotek ter v praksi pri mali porabi toka ne pride dosti v poštev, se prebivalstvo instinktivno brani elektrike v strahu, da bi se znal ta odstotek kasneje še zvišati ter ga težje obremeniti. Poleg tega pa ljudje ne zmorejo stroškov za števce, ki stanejo danes brez instalacije okoli 20 švicarskih frankov. Iz vsega navedenega je razvidno, da je novi davek v praksi prebivalstvo mnogo bolj obremenil, kakor je zakonodajalec pričakoval, obenem pa da je znatno zavrl elektrifikacijo podeželja. Novomeški malčki pri fužini Ocenci in učenke osnovne šole v Novem mestu f$ krejičajo vsak dan ob 10 s skodelico toplega mlftga, ki jim ga nudi mlekarna v poslopju osnovne šole za 5 Din tedensko. Težko je otroškemu želodcu biti šest ur brez prave hrane, zato je topla južina zanj res prepotrebna in prekoristna. Za ugodni učinek pa priča dejslvo, da so postala vsem lička polna 25 let vzornega zakonskega življenja t® sta obhajala dne 27. t. m. ugledni mariborski meščan, mizarski mojster in sodni izvedenec Ivan Šafarič in njegova soproga Alojzija. Oba uživata v Mariboru v vseh krogih spoštovanje ln občo priljubljenost Sl^vljenec je, kakor znano, podaril zibelko iz turškega lesa prestolonasledniku Petru, za kar je prejel od Nj. Veličanstva kralja osebno zahvalo. Tudi je slavljenec dolgoleten član mariborskega društva katoliških mojstrov. Slav-ljenka pa je ljubezniva in dobrosrčna domačinka — gostilničarka. Njena izborna kuhinja slovi v Mariboru in tudi izvrstna domača kapljica. Bog živi vrla slavljenca do zlate in biserne poroke I Pismo iz Amerike Spremembe na slovenskih župnijah. Po smrti t. Antona Leskovica, slovenskega župnika cerkve av. Družine na Evelethu, Minn., kjer biva okrog 4 do 5 tisoč Slovencev, je bil imenovan za župnika te župnije g. Alojzij Pirnat, dosedaj župnik v New Duluthu, Minn. — Na mesto pred kratkim umrlega g. Luke Klopčiča, slovenskega župnika cerkve sv. Jožefa na Calumetu, je bil imenovan g. Jožef Šprajcar, dosegaj župnik v Irontu, Michigan. Novi grobovi. Na Ely, Min., je umrl ugledni rojak pijonir Matija Kapš, star 77 let, doma iz Rožanca pri Črnomlju. V Ameriko je prišel leta 1888 ter je bival v tej deželi nad 44 let. — V Cudahy, Wisoonsin, je umrl rojak pijonir Ignac Borštnar, star 68 let. doma iz Višnje gore na Dol. V Ameriki je bival 32 let. — V Wenona, Illionis, je umrl Willard Pirman, star 25 let, rojen v Ameriki. — V Saginavv, Michigan, je umrl te dni rojak Alojzij Matekel, star 40 let, doma od Mirne na Dolenjskem. — V Braddooku. Pennsylvania, je umrl rojak John Zgonc, star 44 let, rodom iz Sekiršča pri Vel. Laščah. — V Clevelandu, Oliio, je umrl rojak Frank Sterle, star 40 let, doma iz Sodražice na Dolenjskem. — Istotako je umrl v Clevelandu, Ohio, 51 letni rojak John Urh, doma iz Trnovega. — V Larainu, Ohio, je umrl rojak Frank Glavan, star 52 let, doma iz škrilj pri Igu. — Vsem tem bodi lahka tuja zemlja in naj po-Sivajo v mirul Oroidie — trgatev — mošt. Grozdja vseh vrst je vsako leto na ameriškem trgu mnogo. Iz new- Vsak dan imaš nove nogavice! • „Nove nogavice? — Ti misliš reči, lepo oprane." • Saj tudi jaz perem svoje nogavice. • „Čisto oprati jih ni teško, ampak jaz | jih operem, da so kakor nove Ponarejevalec srebrnikov prijet? in okrogla, a tehtnica kaže pri vsakem 1—4 kg več kol pred šestimi tedni, ko se je akcija podvzela. Še mnogo je otrok na šoli, ki bi potrebovali krepčila, toda domače razmere jim tega ne dopuščajo, zato naj bi se izkazali v to poklicani činitelji, ter novomeškim sirotam pomagali, kakor so to že marsikje dostikrat in radi storili. yorških in pennsylvanskih vinogradov ter ohajskih in micihiganskih pride grozdje, ki daje bolj lahka vina. Iz kalifornijskih vinogradov pa prihaja mu-škatelc, bušej, zinfandel, malaga in brezsemensko grozdje. To grozdje daje močna vina, podobna po kvaliteti istrskim in dalmatinskim. Letos je grozdje zlasti poceni. Kdor živi v Kaliforniji blizu vinogradov in gre sam v vinograd in ga natrga, ga dobi škalljo, ki tehta okrog 24 funtov, za 15 centov. Vsaka škatlja da do dva galona vina. kar je blizu 6 litrov. Toda drago pa pride kali: rnijsko grozdje, n. pr prepeljano v Chicago, ki je od Kalifornije odoaljeno celih 2000 milj in več. Prevoz sam stane od vsake škatlje (56 centov Zato tudi stane v Chicagu kalifornijsko grozdje 85 centov do 1 dolarja škatlja. Ker vlada letos splošna brezposelnost, se rojaki v Chicagu in okolici vozijo z avtomobili v michiganske vinograde, ki so oddaljeni od Chicaga okrog 100 milj ter ga sami trgajo in ga dobijo na ta način hušelj«, ki tehta poin grozdja okrog 55—60 funtov 35 centov. Iz enega »bušlja« se dobi 10—12 litrov vina, kakor je pač grozdje. In ker je nekje na nekem papirju zapisano dovoljenje, da ga vsak lahko naredi do 200 galonov za svojo lastno uporabo pod imenom »grozdni solu, to je okrog 600 litrov, potem lahko veste, da se vsaj v slovenskih dcmovih marsikje v sezoni trgatve in mošta veselo prepevajo slovenske zdravice, kakor doma v slovenskih goricah. Tako je, žeje ne trpimo tudi v deželi prohibicije. Alova postojanka oo. jezuitov v Mariboru Kamnik, 29. oktobra. Ker so se zadnje čase pojavili v Ljubljani, ljubljanski okolici, na štajerskem in drugod ponarejeni kovani 20 in 10 dinarski srebrniki, so bili ljudje pri sprejemanju kovanega denarja pazljivi. Kakor smo včeraj javili iz Kamnika, so se tudi tu pojavili falzifikati in sicer v vežji množini kot po drugih krajih, kar je dalo slutiti, da se razpečevalci drže nekje blizu Kamnika. Energičnemu zasledovanju in preiskavam kamniških orožnikov se moramo zahvaliti, da so takoj naslednji dan, ko so v drugič opazili razpečevalko falzifikatov v Kamniku, dosegli prvi uspeh. Razpečevalko so prijeli, vendar pa ta odločno taji, da bi imela ponarejen denar in z njim kupovala. V Radomljah so orožniki zvedeli, da je prišel pred tremi tedni v Radomlje neki Moravčan, ki je pripovedoval, da delajo ponarejeni denar nekje blizu Moravč. Trdil je. da je videl pri posestniko-vem sinu Antonu Zoretu iz Stegne pri Moravčah ponarejen 10 dinarski novec. Zore mu je baje pokazal polno pest denarja in dejal: »Danes imam dovolj denarja.« Vzel je v roke desetdinarski novec in ga pokazal s prislavkom: »Tak denar dela naš Ivan.« Nadalje so zvedeli orožniki, da je isti Zore prišel h kovaču Vincencu Burji v Sela pri Moravčah i« ga prosil, naj mu napravi primerne klešče, da bo z njimi ponarejal denar. Orožniki so zaslišali Burjo, ki je priznal, da ga je Zore res prosil, naj , ,u napravi klešče z a ponarejanje kovancev. Burja mu ni hotel ustreči in ga je ceb opominjal, naj se ne peča s ponarejanjem, ker je taka reč nevarna in si z njo lahko nakoplje velike sMnosti. Da ne bi imel sitnosti, je Burja to tudi v začetku avgusta omenil na sodišču na Brdu. Zoretu pa ni bilo mar dobrih nasvetov, ampak je samo poskušal, kako bi se dal napraviti model za ponarejanje denarja. Najprej je poskusil vtisniti 10dinarski novec v svinec. Ta način izdelave pa mu menda ni šel od rok, ker se v svincu ni dal napraviti dober negativ. Končno je poskusil z usnjem na ta način, da je med dvema kosoma podplatov, katere je v vod! dobro razmočil, stiskal desetdinarski novec. Ko se je usnje v stiskalnici posušilo, je Zore menil, f'a je negativ dober in je poskusil z vlivanjem »srebrnikov«. Napravil je raztopino iz neke kovinske mešanice, ki jo je imel doma za obtežbo pri uri. Na negativu iz usnja je izvrtal luknjico in skozi njo vlival raztopino v model. Kraj, kjer je bila luknjica, je nato opilil in z nekakim praliod odrgnil — pa je bil falzifikat gotov. Vse te poskuse je delal v kovačnici pri Burji, kjer je Zore delal okove za sita pri mlinih. Burja je šel večkrat z doma in Zore je tako sam ostal v delavnici. Orožniki so uvedli preiskavo pri Burji in Zoretu. Pri Burji so našli v omari v kovačnici 1 cm debelo svinčeno ploščo, na kateri je bil posrečen negativen odtis 10dinarskega novca. Burja je trdil, da je to napravil 7,ore, ta pa je zopet pri zaslišanju zvalil krivdo na Burjo in trdil, da ga je ta nagovarjal, naj pričneta delati denar. Pri Zoretu so našli na tanki svinčeni plošči odtis kovanca, vendar p« se ni dalo razločiti, ali je bil to deset- ali dvodinarnik. kakor je trdil Zore. Odtis je zbrisal « tem, da je tolkel po negativu, vendar [>a je bil U še vedno manjši kol odtis dvodinarskega novca. Zore je nazadnje priznal, da je odtis mogoče tudi od 10dinarskega srebrnika. Pri Zorelu so še našli okrog 2 kg podobne zlitine, iz kakršne so najavljeni falzifikati. Pri zaslišanju je Burja odločno zanikal, da bi bil v kakršnikoli zvezi z Zoretom. Burja je pošten obrtnik, boječe narave in ni verjetno, da bi se mešal v take posle. Zore pa je nasprotno pogumen dečko, 32 let star in je bil že štirikrat predkazno-van. Pri ponovnem zaslišanju je celo zadevo tajil, končno pn je le priznal, da je v juliju poskušal ponarejati denar z negativom, katerega je vtisnil v usnje. Pravi, da te tega negativa ni mogel napraviti falzifikatov, zato je tudi opustil nadaljnji trud in se ni več pečal s to stvarjo. Zore še vedno trdi, da ni napravil nobenega falzifikata in ga dal v promet. Koliko je na teh trditvah resnice, bodo dognali kamniški orožniki, ki energično vodijo preiskavo. Nobenega dvoma ni, da je Zore pozneje, ko ni več hodil k Burji, sam ali pa v družbi še naprej delal poskuse, iz katerih so nastali maloštevilni falzifikati, ki so prišli zadnje dni v promeit. S tem, da so orožniki prijeli Zoreta, pa še vedno ni pojasnjeno dejstvo, kako so falzifikati prišli v roke Ocepkovi, o kateri Zore trdi, da je ne pozna. Zanimivo pa je. da se potem, ko so bile izvršene prve aretacije, v prometu ni pojavil noben falzifikat več. Poneverbe, pretepi in požigi pred sodiščem Novo mesto, 28. oktobra. Kazenski senat trojice je danes razpravljal o več kazenskih slučajih. Prva se je zagovarjala zaradi poneverbe L. B. na poštnem uradu v Mirni peči. Poneverila je okroglo 16.000 Din na ta način, da ie pridržavala razne denarne zneske ter ponarejala podpise. Škoda je bila poravnana. Storilka je dejanje priznala in prejela kazen 4 mesecev strogega zapora j>o-gojno i a eno leto. Kirar Janez, pos. iz Zaboršta pri Bučki, je zvečer 4. sept. t. 1. ubil šipo na oknu hiše Sedlarja Antona ter napravil škode za 10 Din. Čez kake pol ure nato je porinil skozi okno v Sedlarjevo spalnico palico, na kateri je bila privezana tleča cunja in užigalna vrvica z razstrelivom, ki je eksplodiralo ter razneslo po vsej sobi cunje in papir. Nastal je velik dim, ki so ga pregnali s tem, da je odprl Sedlar, ki se je prebudil, vrata in okna in naglo pogasil goreče cunje in papir, ker bi sicer začelo v sobi goreti. Kirar je bil obsojen na 4 mesece in 7 dni strogega zapora. Na zatožni klopi je dalje sedel 64 letni Zupančič Mihael iz Martinje vasi pri Vel. Loki, ki se je 31, julija t. 1. prepiral s svojim sinom Francetom in ga s sekiro smrtno nevarno ranil na glavi. Poškodovani sin je ozdravel. Pri razpravi ie prosil sodnike, da bi očeta ne kaznovali za to, kar Rezidenca Družbe Jezusove v Levstikovi ulici štev. 29 v Mariboru z novo kapelo presv. Srca Jezusovega, ki jo bo danes blagoslovil luvan-tinski vladika kuozoškof dr. Andrej Karlin Zupančiču prisodil 4 mesece strogega zapora pogojno za 2 leti. je storil v jezi in prenagljenosti. Senat je Mihaelu Zup »i« ______ Sotler Franc, 36 letni posestnik iz Senui pri Krškem se je zagovarjal zaradi težke poškodbe. Obtoženčeva mati in itric Lipar st« se sprla v hUi. Lipar j« vrgel svojo sestro na tla. Klicala j« na pomoč. Na klice je pritekel obtoženi Sotler. Stric Lipar se je zagnal proti Sotlerju. Ta ga je pa s kolom udaril po glavi ter mu prebil lobanjo in zmečkal možgane. Takoj po dejanju je Sotler bridko obžaloval svoj čin in jokal. V občinski bolnišnici v Krškem je priinarij dr. Murgelj izvršil na ponesrečencu operacijo ter mu rešil življenje. Sotler je odkritosrčno priznal svoje dejanje ter bil obsojen na 1 leto zapora, pogojno za 4 leta. Simončič Vinko, pos. sin iz Leskovca pri Krškem, star komaj 22 let, se je zagovarjal zaradi več požigov. Obtožnica mu je očitala, da je po-žgal v noči na 16. aprila t. 1. v Leskovcu Simon-čiču Francetu kozolec in napravil škode 11.700 Din, isto noč zažgal Arhu Vinku v Leskovcu dve šupi, pod in koz«lec ter napravil škode okrog 60.000 Din. Dalje je zažgal streho na podu Zupančiča Martina v Leskovcu ravno v isti noči, ponoči 9. julija t. I. pa Arhovi Mariji naložen voz ječmen pod kozolcem. Vse te požige je storil deloma v pijanosti in iz sovraštva do oškodovanih. Po požigu Zupančičevega poda je celo prišel gasit ter kričal: »Kje je tisti hudič, ki požiga?« in vpil, da je ravnokar požigalec zbežal in naj ga lovijo. Prvotno se je kazensko postopanje zoper Simon-čiča ustavilo. Ko je pa pozneje zgorel voz ječmena Mariji Arhovi, je Simončič priznal, da |'e on zažgal ter priznal orožnikom vpričo občinskega tajnika Škode Franceta, da je izvršil tudi vse prejšnje požige. Simončič je zanikal vsako krivdo. Ker je dejanje napram orožniku in občinskemu tajniku š4:ii ui frančiškanskim trimostjem. Regulacijska dela je Iu prevzela Ljubljanska gradbena družba koi najcenejši ponudnik. Poglabljanje in iz-beloniraiije -truge mora podjetnik dokončati v 800 delovnih dneh po končni odobritvi delovne pogodbe oJ strani finančnega in gradbenega ministrstva. Kam bodo odvažali ves malerijal, ki ga bodo izkopali i/, tega dela struge? Doslej je bila deponija za malerijal na Kodeljevem, torej izven mesta. Ta prostor pa bo izčrpan z materijalom, ko tvrdka »Slo-grad« doviši svoje sedanje delo lz sektorja struge, katero bo izregulirala Ljubljanska gradbena družba, se bo odpeljalo najmanj 50.000 kubičnih metrov materiala. — S tem blagom bodo pričeli zasipati nekatere gramozne jame v svetokrižketn delu ljubljanskega polja ter nizko ležeča zemljišča, po katerih bo izpeljana glavna svetokrižka cesta. Za sedaj so prvo Na Cevltc sc tttlfc, ter Vam povzročajo sitnosti pri zavezo-v -iiju in zadrgi nu m uporoM{af€ praktičnih, trpežnih in cenenih MI -sponi« za nizke čevlje Prihranilo Vam nao"r in čas uri /avt-Kovanju, Van iln n udobnost. Zahtevajte jih v vseh trgovinah. SAMOZASTOPSTVO: IGJZe Hotevar, Tavčarjeva S Kaj bo danes ? Drama: »Celjski grofje«. Znižane cene. Izven. Opera: »Turandot Izven. Znižane cene. Šiška: Proslava '0 letnice Ka ol. prosvetnega društva. Pričetek ob 9 v samostanski dvorani. Union: Shod stanovanjskih najemnikov. Ob 10. Kino Kodeljevo. Premijera domačega filma »Kongres narodnih noš« in opereta »Logarjeva Krista«. Ob pol 4, pol 6 in 8. Vič — Društveni dom. Ob 8 »Prababica«, drama v 5 dejanjih. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20. KAJ BO JUTRI? Djama in opera zaprti. Mineraloški institut: Predavanje dr. B. škerlja: jO vjilivu podnebja na spolni razvoj«. Ob 18. Kino Kodeljevo. » 54'— » » » sukno » » 114'— » » » kamgarni » » 128'— » » suknje doubJe » » 78-— » » » sukno črno » » 115'— » Baržuni, barhenti, flanele, pliši itd. po engro cenah Specialna trgovina ca NI Novak - Ljubljana Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) ^BBBBBBBBflBBBBSBBBBBBBBE> 0 Katoliško prosvetno društvo v Sp. Šiški za- ■ ljučuje danes proslavo svoje 20 letnice in sicer : slovesno blagoslovitvijo in razvitjem zastave, liagoslovitev bo ob pol 10, vse člane in prijatelje oa prosimo, da se ob 9 zbeTo v samostanski dv orani, odkoder potem odidemo v sprevodu v cerkev. Po dokončanem cerkvenem opravilu bo kratka slovesnost v dvorani. — Vsi člani in prijatelji najvljudneje vabljeni, zlasti pa še narodne noše. 0 Žalna svečanost v spomin padlim in umrlim v svetovni vojni bo pri Sv. Križu dne 1. novembra jiopoldne takoj po končani komemoraciji pri glavnem križu, nekako ob 15.40. Drugi dan, 2. novembra pa bo v frančiškanski cerkvi slovesna maša zaduš-nica za vse naše padle fante in može. Zlasti te naj se udeleže vsi, ki objokujejo svojce križem krvavih poljan Evrope. — Zveza bojevnikov. KROJACNICA Obleke po meri za gospode KOLODVORSKA ULICA 35 vzeli na muho gramozno jamo lesarskega mojstra g. Franceta Ravnikarja, ki se nahaja med Linhartovo iu Robbovo cesto Jama je skoraj 10 m globoka in meri nad 10.000 kvadratnih metrov. Računajo, da bo ta jama pobrala vseh 50.000 kubičnih metrov. —■ Glavni odbor za obdelovanje barja je zaprosil kr. bansko upravo, da se njemu v korist kol koncesijo-narju regulacijskih del ustanovi služnostna pravica za odlaganje materijala v toj jami Dne 4. oktobra 1932 se je vršila na licu mesta razprava. Rezultat tega je bil, da je banska uprava kmalu potem izdala odločbo o razlastitvi jame v svrho omenjene služnostne pravice; obenem pa je bila lastniku priznana primerna odškodnina. -- Istočasno in že poprej pa se je g. Ravnikar pogajal z mestno občino za odkup jame oziroma za zamenjavo z drugim zemljiščem. Judi s te strani stoje pogajanja pred ugodnim zaključkom. Dober del jame na južni strani odpade na svetokrižko cesto, v ostalem delu pa predvideva re-gulačni načrt javen park; v podaljšku pa bo sedanja Robbova cesta vodila proti severo-vzhodu. — S preudarnim in vsestranskim razumevanjem med prizadetimi interesenti se bo s zasipanjem te jame pričelo važno regulacijsko delo v svetokrižkem okraju. 0 Miss Slack in dr. Robert Hercod obiščeta Ljubljano. Voditeljica mednarodne ženske trez-nostne organizacije, Miss Slack in načelnik mednarodnega urada za pospeševanje treznosti, dr. Robert Hercod iz Lausanne, prideta na svojem propagandnem potovanju po sosednjih državah tudi v Jugoslavijo in obiščeta Ljubljano, Zagreb in Belgrad. V Ljubljano dospeta v petek 4. novembra ob 17.10 z dunajskim brzovlakom. Za to priliko priredi »Sveta vojska« ob 4. do 13. novembra »trez-nostni teden«. Med drugim je na sporedu sledeče: V petek 4. nov.: Sprejem gostov na kolodvoru. V soboto 5. nov.: Ob 15 v brezalkoholni restavraciji hotela Union prijateljski sestanek zastopnic ljubljanskega ženstva z Miss Slack. Ob 20: Treznostna akademija v dvorani Rokodelskega doma. V nedeljo 6. nov.: ob 10 treznostno zborovanje v Unio-nu, na katerem govorita tudi imenovana gosta iz Švice. — Podrobnosti bomo javili še z letaki in v časopisju. — »Sveta vojska« v Ljubljani. zimske in jesenske novosti v raznih barvah, oblikah iu kakovostih, ler vsakovrstne športne čepice nudi v bogati izbiri MIRKO BOGATAJ specijalna Irgovina klobukov LJUBLJANA, STARI TRG 14 Cene nizkel Solidna postrežba! Sprejemajo se klobuki v popravilo. O Misijonska igra v Unionski dvorani 6. nov. »Tri modrosti starega Wanga«, tako se glasi misijonska igra, ki jo bodo igrali dijaki v nedeljo, 6. novembra ob 8 zvečer v Unionski dvorani. Kitajski boksar Wang je postal kristjan in boksarji so mu umorili sina, snaho, vnuke! V nadčloveški, nadnaravni ljubezni odpusti Wang morilcu te zločine: To je jedro igre, ki jo je priredil prof. dr. Niko Kuret po francoskem izvirniku za slov. odre. Režijo je prevzel g. E. Gregorin, član Nar. gledališča v Ljubljani. Vstop bo prost. Vsi prijatelji mi-sijonov in dobre ljudske igre so prisrčno vabljeni. — Misijonska pisarna. Kadar je bolj prazen žep, urno si napravim sklep: »K Slamiču kar najhitreje, tam dobim vse najceneje!« O Vabilo k prireditvi na pokopališču in žalni .0 Din, hiralski stroški pa 268.640 Din. Za hrano 90 oskrbovancem di.evno po 9.50, skupno torej 312.075 Din. Potem dobiva 415 mestnih ubožcev po 75 Din za drva in kurivo; za prehrano ubožnih slojev se predvideva vsota 175 tisoč 200 Din; ubožnica v Slovenski ulici stane letno 355.475 Din. Mladinski oddelek socialnega skrbstvenega področja dobi za stalne podpore 84.600 dinarjev. Za oskrbovanje Mladinskega doma v Ko-roščevi ulici 288.362 Din; 100 otrokom poldnevno hrano letno 82.000 Din; za oskrbo otrok v Mfih zavodih 39.600 Din. ni>f Potem Delavski oddelek. Za podpore brezposelnim delavcem se predvideva vsota 60.000 Din, ki je za današnje Tazmere najbrže premajhna; v penzijski fond za mestne delavce gre 100.000 Din; za mestno ogrevalnico in javno kuhinjo 13.000 Din; za pomoč brezstanovanjcem 10.000 Din, kar je tudi premajhna vsota, ko zadene iz dneva v dan tega in onega usoda brezstanovanjca. Za zdravila in bolniške pristojbine siromašnim 180.000 Din. Za znanost, umetnost in prosveto ima v načrtu novi proračun znesek 381.597 Din; od tega je namenjen za Narodno gledališče znesek 115.000 Din, za Glasbeno matico 20.400 Din, za Muzejsko društvo 12.000 Din, za Javno študijsko knjižnico 187.197 Din; razne podpore 35.000 Din, podpore revnim dijakom 12.000 Din. □ Pedagoški teden v spomin A. M. Slomšeka. Pedagoška centrala v Mariboru priredi od 7. do 12. novembra v kazinski dvorani pedagoški teden, ki bo posvečen spominu velikega slovenskega pedagoga in narodnega buditelja Slomšeka ob 70 letnici njegove smrti. Glavna vsebina predavanj se nanaša na domačo družinsko vzgojo. Spored predavanj je sledeč: Slomšek in družinska vzgoja. Spominski referat za Siomšekovo 70 letnico. Predava dr. J. Jeraj (7. novembra), šola in dom. Razgovor med očetom in učiteljem. Predavata E. Vrane in J. Grampovčan (8. novembra). Dne 9. novembra: Praktična vzgoja s posebnim ozirom na le^ko vzgoj-Ijive otroke. Predava M. Senkovič. Dne 10. novembra: Nadaljevanje tega referata. Predava Milica Stupanova. Dne 11. novembra: Sodobna družina in mladostnik. Predava prof. Žimbrek. Dne 12. novembra: Samovzgoja staršev. Predava Fr. Martine. □ Velika proslava 70 letnice prve javne slovenske pevske prireditve v Mariboru bo 6. novembra popoldne v veliki unionski dvorani. Sodelujejo moški zbori »Drave«, »Glasbene Matice«, »Jadrana« in »Maribora« ter solisti Anton Faganeli, Ljudmila Vedralova in Avgust Zivko. Četrtinska vožnja za vse člane društev, včlanjenih v Južnoslovenski pevski zvezi, dovoljena. □ Diplomiran in odlikovan krojaški modni salon Rudolf Stibcrc, Aleksandrova cesta 27. □ Smrten padec s kolesa. V Zgor. Koreni pri Sv. Barbari v Slov. gor. se je pripetila te ! dni smrtna nesreča. 26 letni posestniški sin Rudolf Kurnik je padel s kolesa tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. Smrt mladega moža je vzbudila v celi župniji veliko sočutje. □ Poravnava je nnjboljša. Med mestno občino in graditelji glavnega odvodnega kanala v Melju je tekel že dolgo časa spor radi nekih prekoračenj proračunskih vsot. Tvrdke so zahtevale več, kakor je bilo prvolno domenjeno. Spor se je obravnaval tudi že pred sodiščem, kjer pa še ni padla odločitev. Na seji upravnega sveta mariborske občine, ki se je vršila v petek, se je ta spor vnovič obravnavni. Gospodje so sklenili, da 6e spor reši mirno z o bo j e s t ra n s k o po r a v na vo. □ Smrt pri nnktipu železniške knric. Včeraj zjutraj sc je drenjnlo okoli linice za prodajo kart nn Koroškem kolodvoru precej ljudi, med njimi tudi vpokojeni železniški premikač Martin Lederhas iz Studencev. Ko je stopil k linici, mu je nenadoma jKislalo slabo in zgrudil se jc sredi preplašenih |>otnikov mrtev. Zadela ga je kap, kateri je takoj podlegel, tako dn jc bilo prizadevanje poklicnih reševalcev, da bi ga oživeli,'zaman. Truplo tragično umrlega so orepeljali v mrtvašnico studenškega jiokopa- I li-ščiV □ Materi veronala, da jo lahko okradc. Žalostna zgodba iz mariborskega predmestnega življenja. Pred malim senatom sta se zagovarjala 29 letni šofer Alojzij Košar in 21 letni zidarski pomočnik Fr. Mar in i č. Prvi radi tega, ker je napeljal sina zaseb-nice A. č. na Koroški cesti k tatvini denarja in raznih dragocenosti v skupni vrednosti 2370 Din, m pa k temu, da je primešal materi v pijačo najmanj štirikrat po 0.4—lg veronala, da bi v trdnem spanju ne opazila tatvine, nadalje ker je sam dne 5. decembra 1931 primešal A. Č. v kuhano vino neugotovljeno količino veronala ter ji nato odvzel 1GOO Din. Marinič pa je prišel na zatožno klop, ker je sprejel za razprodajo briljantno zapestnico za-sebnice A. č., dasi je vedel, da je ukradena. Košar j^e bil obsojen na tri leta robije, petletno izgubo častnih pravic in triletni izgon iz Maribora po prestani kazni; Marinič pa na dva meseca strogega zapora, pogojno tri leta. □ Vlomilska toljia je to! Ob ponesrečenem ponočnem vlomu pri Rižniku v Košakih je prišlo na dan, da je v ozadju pravcata vlomilska tolpa, ki je osumljena številnih vlomov v poslednjem času in sicer na Betnavi, pri.Dimniku, v Razvanju, na Tez-nem, pri Sv. Miklavžu in 6edaj pri Rižniku v Košakih. Dva sta že bila aretirana v noči na petek, sedaj pa je mariborska policija aretirala včeraj še dvojico m orožniki še petega osumljenca. So to brezposelni primorski begunci Anton V„ Jakob B., Andrej D Razen tega so aretirali tudi sestro Antona V. Vse omenjene vlome razen betnavskega so ze priznali. Na policiji se s polno paro nadaljujejo zasliševanja. Priznali so v celoti devet vlomov, med ATU^!m t,udLp,ri Blankeju, p/i Majerju, Mautnerju, Mariborski Tekstilni in Dogši. Aretirani so v zvezi s temi vlomi se neki Stanič, Celner Josip in Bizjak Zagorje Obrat v našem rudniku stoji. Le na separacijii je nekaj gibanja in dela, ker montirajo nove stroje, ludi stavba bo nekaj preurejena pa prezidali 60 precej veliko poslopje. Vse bolj m derno in racionalizirano. Investicije so precej velike, zalo se nam zdi le prazen strah in bav-bav tisto govorjenje, da se v Zagorju more opustiti obrat v rudniku, širo-kotirna zeleznica, nova separacijn, zidanje novih jaškov na Lokah nikakor niso znamenja, da bi TPD rudnik opustila. Črn plakat z belim križem visi nad cesto pred Ranzingerjem. Pa ne pomeni, dn bo vojna, kakor se je neki pasant začudil, ampak naznanja, da bo o priliki spomina vernih duš v Zndružnem domu vprizorjena Grillparzerjeva tragedija »Prababica«, ki je s svojimi prizori prav primerna za dni, ko se spominjamo dragih umrlih. Uprizorili jo bodo danes, v nedeljo, iu jutri, v ponedeljek, obakrat ob pol osmih zvečer. Dnevna kronika »Slovenčeve" nagrade Z letaki, ki jih je trosil »Slovenčcv« aero-plan in z večkratno objavo v »Slovencu« smo opozorili svoje naročnike, »la bomo o Božiču razdelili med svoje naročnike, ki so vsaj tri mesece redno plačevali naročnino, sledeče nagrade: 1 nagrado v znesku fi nagrad po dO nagrad po 60 nagrad po Din 6000,— Din 1000 — Din 200.— Din 10« Opozarjamo vse one naročnike, ki so za oktober plačali naročnino, da jo tudi zu november pravočasno poravnajo, da morda zaradi zamude ne bodo izločeni od žrebanja. Na mnoga vprašanja zamudnikov sporočamo, da tudi oni še lahko izžrebajo eno izmed gori navedenih nagrad, ako se takoj z novembrom iiaroče na dnevno izdajo našega lista in plačajo naročnino vsaj za tri mesece, to je za november, december in januar. UPRAVA »SLOVENCA«. \AAAAAAAAAAAAAAAAAAaaAAAaaAAaAaAAaAaAaaaaaaAAaaa / W WW WWWWWWWWWww WWWWWWWwwww w ATELJE TVRDKE DRUGO SCHVtfRB kroji najelegantnejše jesenske obleke in površnike. Najmodernejše jesensko blago /,a obleke ie dospelo. Vabim na ogled in na ugoden nakup Koledar Nedelja, 30. oktobra: Kristus Kralj; Alfonz Rodrig., sjioznavalec; Angelue. Ponedeljek, 31. oktobra: Volbenk, škof; Krištof, mučenec. — Dan se je ta mesec skrčil od 11 ur in 42 minut za 1 uro in 43 minut ter je danes dolg 9 ur in 59 minut Novi grobovi -j- Dr. Konrad Vodušek. V noči na petek je umrl, zadet od kapi, ljubljanski odvetnik dr. Konrad Vodušek. Z njim je odšla v večnost važna priča mnogih poglavij iz naše narodne in politične zgodovine v Trstu in naše gospodarske zgodovine po prevratu. Dr. Konrad Vodušek je še v petek prišel kot pooblaščeni namestnik odvetnika dr. Kiinovca v Kranju na kazenski oddelek deželnega sodišča v Ljubljani. V uradu je smehljaje pozdravil uradnika g. Grila, rekoč: »Že dolgo vas nisem videl! Ste še vedno pri starih poslih?« Nato je vprašal po aktih o neki kazenski zadevi iz kranjske okolice. Odložil je suknjo ter pričel pergledavati zaprošeni .laki pri mali mizi. Svoj nasmeh pa je naenkrat prekinil z žalostnim vzdihom: »Oh, kako mi je slabo!« Komaj se je dvignil s sedeža in g. Gril mu je še pomagal ogrniti se. Prav počasi je odšel iz sodne palače v pisarno, ki jo je imel v družbi s svojim bratom dr. Božidarjem Voduškom v Tavčarjevi ulici. V pisarni ga je zadela kap, za katero je ponoči umrl. Pokojnik se je rodil 1. 1874. v Gorici kot sin znanega profesorja Mateja Voduška. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, pravne študije pa na Dunaju. Sprva je bil koncipijent v pisarni dr. Tavčarja, potem pa je otvoril lastno pisarno v Trstu. V Trstu se je v javnosti udejstvoval predvsem v go-» spodarskem življenju Slovencev, zlasti pa je uspešno pomagal, da se je tamkajšnja Jadranska banka razvila v enega prvih tržaških in v največjega slovenskih bančnih zavodov. Po prevratu se je dr. Vodušek preselil v Ljubljano, kjer je moral z žalostjo gledati, kako Jadranski banki letijo polena pod noge prav iz vrst, od koder jih ne bi pričakoval. Bil je tudi nekaj časa predsednik Narodne tiskarne ter se je udejstvoval celo v časnikarstvu. Osebno je užival v Ljubljani velik ugled. Pokojnik je bil med onimi redkimi tako zvanimi »starini« narodnona-predne stranke, ki so se raje umaknili iz političnega in javnega življenja, kakor da bi šli z novejšo strujo, ki je bila ^ odločujoča v »naprednem« taboru slovenskega političnega življenja. Pogreb značajnega pokojnika bo v ponedeljek Iz hiše žalosti Gradišče 8 na pokopališče k Sv. Križu. Vrlemu mozu ohranimo časten spomin, žalujoči msorodnikom naše sožalje! M2 obuvalo le nepremočilivo in trdno pa bodisi, da gre za smučarske, lovske ali športne čevlje, gojzerje ali škornje, kajti izdelano je iz najboljše inozemske iuhtovine in čvrstih podplatov. Mi smo specijalisti za te vrste čevljev. Delamo jih po meri, na željo pa tudi po številkah. Naši izdelki se mehko oprijemljejo noge in se ji popolnoma prilegajo. Ce si jih nabavite, bote imeli trajno veselje z njimi. Cene so nizke. Pišite po prospekte! BRATA NAGLIC, industrijo Cev ]ev, ZIRI Zahvala. Podpisant Marolt Jakob, posestnih in gostilničar, Žeroonica 21 se najiskreneje zahvaljujem ,,KARITAS" posmrtninskemu oddelku Vzajemne zavarovalnice. za takoj izplačano posmrtnino po moli ženi Moriti Marolt, ki ie umrla dne 15. oktobra 1932 zadeta od srčne kani. Bila ie zavarovana šele 15 dni. Moja dolžnost ie, da „KARJTAS" vsem naj-topleje priporočam kot solidno in popolnoma varno ustanovo. Žeroonica, 28. oktobra 1952. MAROLT JAKOB I. r. Osebne vesli = Na Radovico pride za župnega upravitelja g. Apton Jerman, ki je bil doslej kaplan v Moravčah. = Promocija. Na medicinski fakulteti zagrebške univerze bosta jutri jiromovirala za doktorja vsega zdravilstva gg. Miroslav Hribar in Marijan S v e t I i č , oba iz Ljubljane. Čestitamo! Dr. F. Derganc, šef-primarij kirurg, odd. v p. Ljubljana, Komenskega ul. 4 ordinira zopet redno dopoldne: 11,—1. popoldan: 3—4. Ostale vesti — Knjige Družbe sv. Mohorja so dotiskane in vezane. Prva ekspedicija pojde v Ameriko. Prve dni meseca novembra pa se začne odpošiljanje po Sloveniji. Red je letos po turnusu tale: Najprej dobi knjige ljubljanska škofija, nato lavantinska in ! potem krška. Člani dobijo letos tele knjige kot redni dar: Koledar za let« 1933 (v novi opremi Bambičevi). — Beli menihi, zgodovinska povest, spisal I. Zoreč. — Zgodovina slovenskega naroda, zvez. 11, spisal dr. Mal. — Pravljice in pojesti z izvirnimi podobami (Bambič), spisal Janez Rožen-cvet. — Življenje svetnikov (maj). — Kokošjercja, i spisal V. Razinger. — Za doplačilo dobijo naročniki: Avguštinove izpovedi, jirevel Anton Sovre. — Krivični vinar, roman, spisal Dorfler, prevel J. Pucelj. — Bratje in sestre, novele, spisal Bogomir Magajna. — Ohijesa, mladostni sjiomini Indijanca Šiu. Spisal dr. Ch. E. Eastman, prevel P. Holeček. ■ Irska. Zgodovina, trpljenje, borbe in zmage malega naroda, spisal dr. L. E. Zlata vrv. Pouk in premišljevanja o sv. spovedi. Spisal Janez Kalan. — Uprava bo knjige kar najhitreje in po navedenem redu odpravljala. Zato prosimo gg. poverjenike, da naj nikar ne reklamirajo, ako bi se pošiljke kako pomotoma zakasnele. — Krščanska šola. Velika skupščina — občni zbor — društva »Krščanska šola- se bo vršila v nedeljo, 13. novembra na verandi hotela »Union« v Ljubljani ob 10 dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Odbprovo poročilo. 2. Volitev odbornikov. 3. Vzgojno predavanje. 4. Posvetovanje in predlogi. 5. Slučajnosti. — Prvomestnik. DOLLY MILO • LAVENDEL • BUTTERMILK • IDOL • CHYPRE so najboljša za negovanje lica — Slovenski biografski leksikon, prva knjiga A—L, založila Zadružna gospodar, banka v Ljubljani, je zanesljiv priročni kažipot za vsakogar, ki ga zanima razvoj slov. narodnega življenja, neobhodno pa je potreben uradom in vsem javnim delavcem. Popolna stvarnost in znanstvena zanesljivost je posebna odlika tega pomembnega dela. Komisijsko zalogo leksikona je prevzela »Nova založba« v Ljubljani, Kongresni trg 19. — Razveljavljena upokojitev. Državni svet, drugi oddelek, je pod predsedstvom g. dr. Bariča v razpravi dne 26. oktobra razveljavil upokojitev gdč. Marije Zalar, učiteljice pri Sv. Bolfenku. —^ Dobri ljudje, ki bi radi sprejeli kakega siromašnega otroka za svojega, ali vsaj na začasno vzgojo in prehrano, dalje trgovci, obrtniki in poljedelci, ki iščite vajence, pomočnike, delavce, hlapce in pastirje, dalje siromašni starši, ki ne morete preživljati svojih otrok, tisti, ki iščete učnega mojstra ali trgovca za svoje otroke, javite svoje želje društvu »Varstvo« v Ljubljani. Predpogoj Vašega zdravja so visokokvalitetui čevljarski izdelki tvrdke A. ŽiBERT, Lluiiijana, Prešernovo ulica Snežke, galoši, športni, promenadni in plesni čevlji modernih oblik. VELIKA IZBIRA! NIZKE CENE! — Pianist profesor Ivan Noč priredi v letošnji koncertni sezoni svoj prvi koncert v Belgradu dne 3. novembra v dvorani Kolarčeve zadužbine. Doslej , je mladi umetnik dosegel doma in v tujini prav j zavidne uspehe. Kljub svoji mladosti se je Noč že 1 povspel do pianista internacionalnega slovesa. Ino- J zemska kritika prinaša o njem navdušene ocene. Na tem belgrajskem koncertu ima na sporedu poleg drugega veliki Bachov koncert za orgle v lastni priredbi za klavir, s katerim si je priboril povsod triumfalne uspehe. — V prilogi Službenih novin št. 249 od 27. j t. m. so objavljene »Izmenjave in dopolnitve na-redbe o draginjskih dokladah drž. upokojencev , dalje »Pravilnik o vpisu brodov notranje plovidbe i v brodarski register« in »Navodila za izvršitev organizacije finančne kontrole«. .— Iščem priče! Lepo prosim bivše moje tovariše iz svetovne vojne, kateri so še med živimi in se spominjajo na moj nesrečni slučaj, ko so me leta 1915 dne 15. novembra v Kostanjevici na Krasu, vojna pošta št. 91, na straži vojnega ma-gacina (skladišča) zasule težke vreče, na kar so me oddali v vojno bolnišnico Opčine pri Trstu. Sluzih smo »Landsturm Etapen bataljon, 1. komp. Komandant je bil g. nadporočnik Gombač, poročnik g. dr. Brejc, narednik g. Anton Starec, dalje so z menoj služili: Jakob Trnovec iz Kosez pri Ljubljani, Jelene Valentin iz Škofje Loke, Vidmar Alojzij in neki Tomažič, bili so še drugi, a sem imena že jiozabil. — Ker sem invalid ter potrebujem za oni moj nesrečni slučaj priče, prosim lepo moje tovariše, ako mj po dopisnici javijo svoj naslov, na kar jih bom osebno obiskal. - Invalid Anton Pistotnik, Gradišče 12, pošta Šmartno v Tuhinju. — Esperantska dopisna šolo. Ker se mnogi zanimajo za esperanto, pa nimajo prilike, da bi se ga priučili, sem vpeljal stalno dopisno šolo za učenje esperanta. Naučili se boste esjieranto v kratkem času z majhnimi stroški. Obrnite se na: Golobi č Peler, diplomiran esperantski učitelj, Jesenice-Fužine, Gorenjsko. Priložite znamko za odgovor! — Pojasnilo glede nabave sadnega drevja! Posestniki novih vil in sadnih vrtov, kakor tudi šolska vodstva povprašujejo in si želijo nabaviti enoletne sadne okulante za vzgojo palinet, piramid, kordonov in drugih oblik špalirjev. Vsi ti se obveščajo, da oddaja sadne grmiče in enoletne okulante, kakor tudi vse vrste sadnega drevja bodisi pritlično ali visokodebelno do 15. novembra po znižanih cenah od 8 do 15 Din komad, pri odjema nad 20 komadov 10% popusta: Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg št. 3. (Zahtevajte cenik.) — »Cas«, revija Leonove družbe. Prva številka za leto 1932-33 je pravkar izšla in jo uprava že razjiošilja. Obsega važne in zanimive prispevke od gg. A. Ušeničnika, Terseglava, Ahčina in drugih. Prvo številko bodo dobili poleg starih naročnikov še nekateri drugi, ki dosedaj niso bili naročeni. Prosimo, da bi jo vsi sprejeli in kmalu poslali naročnino. Vabimo pa posebno mlajšo inteligenco, da naroči to slovensko znanstveno kulturno revijo, o katere pomenu nam ni treba šele dokazovati. — O vsebini prve številke bo »Slov.« v kratkem še poročal. — Ponesrečenci z dežele. Na čuden način se je ponesrečil 6 letni kočarjev sin Ivan Dobnik s Sladke gore. Deček si je zavezoval čevlje, pri tem pa se z iglo zbodel v desno oko in si ga nevarno ranil. — Z drevesa je padel v Ržišah pri Litiji 8 letni kočarjev sin Franc Uran. Zlomil si je obe roki v zapestju. — V Šmarju pod Ljubljano je sekal drva 34 letni dninar Franc Cinkole. Sekira pa mu je sfiodletela in se je vsekal v levo nogo. Vsi trije ponesrečenci so prišli v ljubljansko bolnišnico. — Ob pričenjajočem se poapnenja krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josei«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Požar. V j>etek zvečer je ogenj uničil gospodarsko poslopje, skedenj in šupo, vulgo pri Kovaču v Srednjem Zalogu pri Cerkljah. lastnik je bil le malo zavarovan, tako da trpi precejšnjo škodo, ker mu je zgorela vsa slama in mrva. Prihiteli so gasilci iz Lahovč in Cerkelj. Gasilci iz Komende pa so to pot izostali. — Duhovne vaje za žene in dekleta na Mali IiOki pri Ihanu. Z adventom bomo zopet pričeli z duhovnimi vajami. Letošnje leto je naša zgradba dobila popolnoma drugo lice. Dobili smo novo, lepo prostorno kapelo, skoraj vsi stanovanjski prostori so prenovljeni, zunanjost je povsem drugačna, tako da se boste čutile v našem novem Domu kakor doma. Ker se je priglasilo še precej veliko število žena, zato bo prvi tečaj letošnjih duhovnih vaj namenjen ženam, in sicer se bo pričel v soboto zvečer, 26. novembra, in skončal v sredo zjutraj, dO. novembra. Za dekleta bodo duhovne vaje pre dbožičnimi prazniki dvakrat: Od 3. do 7. decembra, pa od 17. do 21. decembra. — Ker so tudi nekatere gospodične učiteljice izrazile željo, da bi imele rade duhovne vaje o božičnih počitnicah, bomo tudi tem ustregli,.tako da bodo duhovne vaje za gospodične (ludi druge, ne le učiteljice) od 27. do 31. decembra. Duhovne vaje se bodo vselej pričele prvi dan zvečer in končale zadnji dan zjutraj. Iz Ljubljane bo pripeljal one, ki se bodo za duhovne vaje priglasile, poseben avtobus na Malo Loko, po skončanih duhovnih vajah pa spet odpeljal nazaj v Ljubljano. Oskrbnina za ves čas znaša 100 dinarjev. Vse drugo se vam bo pismeno sporočilo. Prav kmalu se priglasite na naslov: Usmiljene sestre sv. križa, Mala Loka pri Ihanu, pošta Domžale. Moderne zimske plašče v veliki izbiri in po najnižjih cenah dobite pri „EUTE" damska in moška konfekcija Ljubljana, Prešernova ulica 9. — Režiserje in voditelje ljudskih odrov, ki sestavljajo sedaj program za bodočo sezijo, opozarjamo na zbirko »Ljudski oder«, ki obsega danes že 12 zvezkov najboljših, lahko uprizorljivih domačih ljudskih iger z mešanimi vlogami. Vsak zvezek stane 18 Din. Prvi zvezek te zbirke, ki je bil dalj časa razprodan, je izšel v novi predelavi dr. Ivo Cešnika »Domen«, ljudska igra s petjem v 5. dej. Stane 18 Din. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima v zalogi tudi vsa dramatična dela, kar se ji danes še v knjigotržtvu dobi, vedno v zalogi. Zahteoajte njen izpopolnjen katalog, ki Vam ga radevolje dopošlje brezplačno. — Dr. Cernetov poslovni koledar in Poslovni adresar Jugoslavije za l. 1933 izide v petem letniku po 1. novembru ter bo dosedanjim naročnikom v Ljubljani dostavljen na dom, zunanjim pa poslan po pošti. Oprema je ista, kakor dosedanjih letnikov v običajni škrlntno-rdeči polplatneni vezavi, vsebina kakor doslej, neobhodno potrebna za pisarne in urade, adresar pa popolnjen s podatki, ki so zaključeni 30. septembra 1M2. Stane 30 Din, s poštnino 33 Din — ter se dobi v vseh knjigarnah in trgovinah s papirjem, naravnost pa se naroča pri izdajatelju v Ljubljani, Dvorni trg 1. — Oddiha ste potrebni. Zatecile se v Unionsko klet in pokrepčajte se z dobro kapljico. — V gostilni »Pri fajmoštru« v Ljubljani pozabljen zavoj, namenjen v Metode za Pavlo. Lastnik naj pride ponj. — Avtopromet O. žužek javlja, da vozi k Sv. Križu v nedeljo 50. oktobra in na praznik I. novembra od Marijinega trga. v ponedeljek, dne 31. oktobra in sredo dne 2. novembra iz Dalmatinove ulice (pred trgovino Schneider & Verovšek) z komfortnim avtobusom štev 15. — Vodnik Dora, bivša profesorica na ženskem učiteljišču, poučuje nemščino. Poljanska cesta 15, VIII stopnišče. — Kako moramo postreči stranko, da bo zadovoljna in bo stalen odjemalec v Vaši trgovini nauči Vaše nameščence in trgovski naraščaj na novo organizirani tečaji o uspešni postrežbi. Tečaji trajajo tri mesece in sicer po dve uri na teden. Za tečaj sc zanimajo predvsem trgovski nameščenci, |>a tudi trgovci sami. Vodstvo in predavanja kakor tudi praktične vaje so poverjene strokovnjakom. Pojasnila daje Trgovski učni zavod. Pražakova ul. 8. I. — Kaj je »Lipovica«, ve le tisti, kdor jo uporablja proti izpadanju las. Dobi sc v vseli drogerijnli, parfumerijah in brivnicah. — Chlorodont ustna voda je močne koncentracije in divno osvežujočega okusa po melisi, steklenico 16 Din. kakor tudi slovita Chlorodont zobna pasta. Poskus Vas l>o prepričal. — Za jesenska oblačila najboljše in najcenejše blago v specialni trgovini Novak na Kongresnem trgu. — Urbas Marija nasl. Ljubljana. Komenskega ulica 16, najfinejše kranjske klobase na drobno in debelo Telefon 28-65. — Najmodernejši brivski in damski salom v palači Grafike se priporoča. ODOL ne Kvari zobne skleni ne, dasiravno ima največo snazilno moč. Poizhušen vlom V noči od petka na soboto od 28. na 29. oktober je hotel dosedaj neznani vlomilec vlomiti v stanovanje gospoda Franca Ramovša, železniškega uslužbenca, bivajočega v Stožicah št. 90. Pred njegovim stanovanjem stoji javna električna svetilka, katero je uničil. Točno ob 2 zjutraj je sosedov pes prebudil stanovalce zraven stoječe hiše. Ko je šel sosed pogledat skozi okno, zakaj pes tako laja, je videl, kako stoji neka oseba pred durmi njegovega soseda. Vlomilec jo je nato urnih krač popihal. Vrata pri vhodu je zavezal z močno 20 metrov dolgo bodečo žico in jo je napeljal po bregu do električnega droga, kjer jo je nameraval privezati. Vlom je, kakor je razvidno, hotel izvršiti skozi nezamreženo okno, kjer 6e nahaja spalnica. Značilno je, da je vlomilec gotovo vedel, da je žena sama doma, ker je bil mož ravno v navedeni noči v nočni službi. Zadevo je takoj vzelo v roke črnuško orožništvo in, kakor smo informirani, so vlomilcu že na sledi. — Pripominjamo, da se v zadnjem času klali posebno po naši vasi, ki je najbližja Ljubljani, vse polno lakih elementov, ki so nevarni tuji lastnini. Tudi pri nas bi bilo dobro, da bi se izvršile nočne racije po kozoL cih in »toplarjih«, kjer imajo navadno zatočišče. Kako ie to mogoče? Gospod Edvard Sever, zlatarski mojster j* otvoril v Ljubljani zobotehniiki laboratorij. Za izvrševanje te stroke so veljavni točni predpisi zakona, ki zahtevajo polno strokovno usposobljenost, to je učno dobo in večletno zobotehniško prakso. Zlatarski mojster g. Sever ni zadostil nobenemu teh predpogojev, vkljub temu mu je bila podeljena koncesija za zobotehniiki laboratorij in to v času, ko je v Ljubljani nebroj brezposelnih zobotehnikov. Podpisano društvo stavlja merodajni oblasti, ki je izdala imenovanemu gospodu strokovno koncesijo za zobotehniški laboratorij vljudno vprašanje, na podlagi kakšnih dokazil je izdala to koncesijo ali obrtni list? Istočasno vljudno prosimo načelstvo Zadruge konces. zabotehnikov, sedaj dentist-telinikov v Ljubljani, ki je dolžno voditi vpis in uradno evidenco vseh vajencev in zobotehnikov, kdaj je bil g. Sever registriran v zobotehniški zadrugi, kje se je strokovno izobrazil in dobil zakonite pravice za vodstvo zobotehniškega laboratorija, kdo je overovil njegova spričevala. Po zakonu pristoja ta pravica samo Zadrugi. Društvo zobozdravnikov v Ljubljani, ki je isto-tako poklicano varovati interese svojega in celokupnega zobozdravstvenega in zobotehniškega stanu, opozarjamo tem potom vljudno na slučaj g. Severja, in prosimo, da v lastnem delokrogu preišče, kje je imenovajii zlatarski mojster g. Sever izvršil predpisano učno dobo, kateri gospodje zdravniki so mu izstavili učno in nadaljna delovna spričevala in kateri gospodje oddajajo svoja zobo-tehniška dela v izvrševanje temu zobotehniškemu laboratoriju. Podpisano društvo prosi vse gornje činitelje, da v interesu pravice in ugleda stanu ta slučaj točno preiščejo in store one korake, ki so za zaščito zobne tehnike potrebni. Spričo težke brezposelnosti zobnih tehnikov, ki so izpostavljeni direktni bedi je to dolžnost vseh poklicnih faktorjev. Društvo zobotehnikov za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Pojasnilo Pred mesecem v Ljubljani ustanovljeno Društvo stanovanjskih najemnikov ne zasleduje ni-kakih j>osebnih ciljev, zlasti ne političnih, marveč ima nalogo z vsemi zakonitimi sredstvi ščititi in varovati koristi stanovanjskih najemnikov v Ljubljani in Dravski banovini. Zaradi otvoritve jesenskega zasedanja Narod nega predstavništva in z ozirom na novembrsk odpovedni termin je Društvo stanovanjskih najem nikov smatralo za aktualno in nujno potrebno, da skliče za nedeljo 30. oktobra ob 10 dopoldne i veliko dvorano »Uniona« veliko zborovanje stanovanjskih najemnikov. Slična zborovanja se bode vršila na ta dan tudi jx> drugih večjih mestih naše države na pobudo Zveze društev stanovanjskih najemnikov v Zagrebu, s katero ji' ljubljansko društvo takoj po ustanovitvi stopilo v stike v svrho popolnejše organizacije in enotnega nastopa. Odbor stanovanjskih najemnikov se je, da bi nedeljsko zborovanje jMikazalo že na zunaj čim večji efekt in enoten nastop vseh slojev, tako trgovcev, obrtnikov, uradništva, privninih nameščencev in delavcev, obrnilo v ponedeljek 24. okt. oficielno po tajniku društva osebno na vse. odločujoče zastopnike posameznih organizacij in društev, ki so brez vsakega oklevanja in brez vsakih pridržkov izjavili, da soglašajo z akcijo in da se zborovanja udeleže. Tako se je g. tajnik po pooblastilu odbora ustmeno obrnil tudi na organizacije, ki danes objavljajo v »Jutru« svojo izjavo, da se je na vabilih in letakih falzificiral njihov pjodpis. Podpisano društvo nj imelo nikakega zlobnega in zahrbtnega namena in je podpise jiriistn-vilo v dobri veri, da ustmeni pristanek g. Krn-vosa že jiomeni privolitev v podpis. .G. Kravos je omenil v razgovoru, da organizacija z ozirom na to, da že itak obstoja njih Akcijski odbor, ne bo odrekla svoje pomoči in sodelovanja na zborovanju. Odbor Društva stanovanjskih najemnikov pa se je na 40 drugih družtev še posebej pismeno obrnil z vabilom, da se udeleže njih zastopniki in člani nedeljskega zborovanja. Naposled pripominjamo, da Društvo stanovanjskih najemnikov pri sklicanju shodn absolutno ni zasledovalo kakih samoljubnih ciljev, kajti društvu je pred očmi edino lo, da se vendarle enkrat reši vprašanje stanovanjskih najemnin. V četrtek, dne 27. oktobra se je posebna deputacija društva s predsednikom na čelu zglasila pri gosp. banu dr. Dragu Marušiču, ki je deputacijo prav prijazno sprejel, pokazal veliko zanimanje za društveno gibanje in dosedanje uspehe ter je obljubil vso svoio pomoč in podporo. Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani Drago Ceferin, Josip Brman. t. &■ predse« i n i ic t c. tajnik. PO DOMOVINI Celje & Na dan vseh svetnikov in Vernih duš prosimo vse, ki bodo obiskali farno cerkev, da se ob tej priliki spomnijo revežev Vincencijeve konference. Vincencijeva konferenca ima pri glavnem vhodu na evangeljski strani svoje puščice. Naj ne bo nobenega, ki bi ob tej priliki prezrl to prošnjo. Odbor Vincencijeve konference se vsem darovalcem že vnaprej zahvaljuje. ■0 Zveza tobačnih založnikov za Slovenijo, sklicuje v četrtek 3. novembra t. L v hotelu Evropa svoj redni letni občni zbor. & Umrli sta: v Medlogu 78-letna zasebnica Frank Teodora, tašča g. Kvaternika, polkovnika v p. in graščaka. Truplo pokojnice je bilo pripeljano v Zagreb in včeraj položeno k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. — V javni bolnišnici pa 31-letna žena zidarja iz Vojnlka, Krempuš Marija. & Izgubljeni dokumenti. 26. t. m. so bili izgubljeni v neki gostilni na Polulah razni dokumenti, glaseči se ua ime Kramer Julij, posestnik iz Zagrada. Izgubljena je bila usnjata denarnica, rdeče barve, legitimacija za polovično vožnjo, t potrdilo zavarovalno družbe Dunav, 1 hranilna knjižica Ljubljanske kreditne banke v Celju in manjša vsota denarja. Zaradi opustitve trgovine popolno razprodalo cele zaloge! Po tovarniški ceni kupite: ZA OTROKE: oblekce, suknjiče, plaščke, vestje, puloverje, vse vrste perilu, čepice, klobuke, mnjce, čevlje, co|Kitke, nogavice, rokavice, vse vrste trukov. krstne opreme itd. ZA ŽENSKE: zimski plašči, obleke, perilo, vnetje, puloverje, zimsko perilo, čevlje, copate, nogavice, rokavice, majce, čepice, volna, ves pribor zu šivilje, dežnike, ročne torbice, denarnice in še mnogo drugih predmetov. ZA MO.šKE: vestje, puloverje, perilo, čepice, copate, nogavice, rokavice, pase, dežnike, Kravate, listnice, denarnice itd. ZA VSAKOGAR, ki si ogleda izložbe in zalogo se l>o našel koristen predmet zn malo denarja. Izrabite to ugodno priliko, kajti cene se pri vsem blagu dvigajo. Vi kupite pa |h> tako nizki ceni! A. Kadar nasL D. Cerlini Celje, Glavni trg št. 14. 0 Celjski trg je bil včeraj dopoldne bogato Mložen z najrazuovrstnejšimi rečmi. Radi velike množine blaga je ludi cena precej padla. Prodajali so se piščanci po 10 13 Din, kure 20 Din, velik krožnik gob je stal 3 Din. Mnogo je bilo na trgu tudi cvetja in zelenja, znamenje, da se bliža p« znik Vseh vetnikov. Kljub temu, da je bilo na razpolago zelo veliko blaga in dn so cene padle, ni bila kupčija lako živahna, kakor bi bilo pričakovati; vzrok, da se nahajamo konec meseca, ko je po družinah le malo denarja. Cene mesu so ostale približno enake, in sicer se prodaja goveje m oslanca je bil v začetku tega meseca premeščen v kočevski okraj. Po njegovem odhodu je šola ostala do danes brez jrauka. Nn štiri-razredni šoli pri Sv. Kunigundi na Pohorju je nameščena le ena telesno shbotna učiteljica, ki mora poučevati štiri razrede. Druga učna moč je ua bolezenskem dopustu. $f. Vid pri Plufu Pri občini Pohreije pri Ptuju so se izvršile spremembe. Dolgoletni župan g. Franc Rogina ie razrešen in na njegovo mesto imenovan bivši dolgoletni župan pred vojno g. Ivan Drevenšek st. iz 1'ohrežja. Razrešen je tudi tajnik Jernej Svenšek in na njegovo mesto imenovan Jožef Bračič iz Po-brežja. Za odbornika jo tudi imenovan dosedanji župan Fr. Rogina. — Dne 23. oktobra jo umrln naša najstarejša faranka gosjia Ana Haladeja iz Pobrežja. Stara je bila 92 in pol let. Naj v miru počiva! — Vinska trgatev se je obnesla nnd vse pričakovanje. Imamo dosti in prav dobrega vinu. Cena od 2 Din naprej. Kupčija je še pičla, vendar se že oglašajo kupci tudi iz Ljubljane in Gorenjskega, da ne govorimo o mariborskih. KO LISTJE ODPADE je umestno škropiti drevje z razredčeno raztopino ARBORIN-a, če hočemo uničiti razne zajedavce sadnega drevja, osobito kaparje na češnljah — »CHEMOTECHNA«, družba z o. z., LJUBLJANA, Mestni trg 10. |MHIIIMMIIiniMIMIMIMMMMMIMIIintlHIIIUl«imi»tMMMWMimiMHMIMH»t»ttMIIII»« Dolnja Lendava Dobrodelna kuhinja. Ker so šolski prostori tukajšnje ljudske šole premajhni, zato se vrši pouk do]>oldne in popoldne. Iz vseh lendavskih goric hodijo otroci sem v šolo. V meščansko šolo hodi ludi precej otrok vsak dan z doma. Otroci, ki so morali čez poldan čakati na popoldanski pouk, so bili brez obeda. Zdai se je sestavil odbor, ki bo skrbel za obed tem otrokom. Kuhinja bo v občinski hiši. i V odboru sta med drugim: ravnatelj meščanske šole in upravitelj ljudske šole. Kuhinjo vsem toplo priporočamo. Vodna zadruga. Na nekem zborovanju je bilo nedavno zelo slabo razpoloženje proti tukajšnji vodni zadrugi. Baje je bilo tako slabo razpoloženje upravičeno. Sedaj je ministrstvo za zgradbe imenovalo nov odbor. Upamo, da bo sedaj začela zadruga delati, kajti drugače nam bo res nepotrebna. Vomtk Redni občni zbor tukajšnjega Kat. izobraževalnega društva bo v nedeljo, 6. novembra popoldne ■ v društveni sobi v kaplaniji. Martina Krpana, narodno igro v 5. dej., bodo I igrali v tukajšnji poaojilniški dvorani na Murti-| novo nedeljo, dne 13. nov. Spremembe uri orožniških. Vpokojen je komandir orožniške postaje v Vojniku g. Franc Trste-j njak. Iz Vojnika je premeščen za komandirja postaje nn Dobrni orožniški narednik g. Josip Itri-i bar; za komandirja orož. postaje v Vojniku je premeščen iz Dobrne narednik g. 1. Šergo. i Kamnik Regulirane cene mesa. V sporazumu z mesarsko zadrugo je okrajno načelstvo po taktični prodajni ceni pri večini mesarjev določilo za kamniški okraj sledeče cene mesa: prvovrstno meso kg i 8 Din, meso II. vrste 6 Din, III. vrste 5 Din. Te-! lečje meso kg 10 Din. Za uieso brez privage in kosti se sme zahteva 25 odet. višja cena. Meso mora Viti žigosano po vrstah in žig dobro viden kupu-jočemu občinstvu. Za prestopke so določene ob-[ čutne kazni. Dvojuu »mola kamniškega vlaka. V sredo zve-, čer je imel kamniški vlak dvojno smolo, ki mu je i nakopala skoro celo uro zamude. Že na glavnem kolodvoru se jo pokvaril stroj, da je kamničan odpeljal s polurno zamudo, v šiški pa so kretnice bile postavljene tako, da je kamničan namesto proti Kamniku mahnil proti Gorenjski. Ko je strojevodja spoznal zmoto, je zapeljal nazaj v šiško, kjer so kamniški ekspres naravnali na njegov pravi tir. Samo še neka) dni traja obl. dovoljena RAZPRODAJA raznega m i Inegn blagu in perila ter delne trg. opreme in raznih izložbeniu nastavkov JO:*lI> LGIVAKI), SELENBURGOVA 6 Šoštanj Lemska tragedija, o kateri smo poročali v četrtkovi številki »Slovenca«, postaja predmet splošnega ljudskega razmotrivanja in ugibanja. Na sodišču so bile te dni zaslišane številne priče, predvsem sosedje, ki so doživljali žalostne razmere pri Špicovih. Lomčani poznajo mlndega Lužnika kot skrajno pokvarjenega človeka; saj drugače ne bi bil v stanu tako grdo in surovo ravnati z 80 letnim očetom. Po vsem Lomu je znano, da ga je imel po cele mesece zaprtega v hiši, tako da se je moral starček večkrat skozi okno prikrasti nn svetlo. Sinova oblastnost je segala tako daleč, da je svojega očeta nagnal beračit — milodare. ki jih je ta nabral, pa je grabil sam. V začetku lanskega poletja. preden je stari Peter izročil posestvo, je zgorelo domače gospodarsko poslopje. Ljudje so se takrat čudili, ko jim je sin branil gasiti; šele pred nedavnim je oče izpovedal, dn je sin zanetil ogenj. In najbrž je bila ta izpoved vzrok, da se je minuli ponedeljek odigrala na Lomu krvava drama. — Tragično umrlega 80 letnega Lužnika so v petek položili v grob, njegovega sina in sinaho pa so orožniki odvedli v zapore celjskega okrožnega sodišča. Osebna vest. Generalni ravnatelj Woschnaggo-ve tovarne g. Adolf Mravlag je nevarno zbolel. Odpeljali so ga v sanalorij Lakatoseh v Baden pri Dunaju. Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja« bodo danes ob 3 popoldne vprizorili v Slomškovem domu Gaberčani. Vabljeni! Slovenske Portce Sv. Anton. Prosvetno društvo je v nedeljo, dne 23. oktobra, polagalo račun o svojem, sicer skromnem delovanju. Bil je to že 38. občni zbor, ko je odbor pred članstvom razgrnil sliko svojega dela, ki je obstojalo v 9 odborovih sejah in 4 oderskih prireditvah. Na slovesen način je društvo proslavilo tudi 70 letnico smrti velikega mladino-ljuba škofa Slomšeka. Fantovski odsek, ki je član prosvetnega društva, se živahno giblje, kar priča 11 fantovskih sestankov. Marljivo je tudi sodeloval pri vseli društvenih prireditvah. Ni zaostal tudi pri štafeti na Slomškov grob. Udeležilo se sa je 12 članov 7. g. kaplanom I,etanom. Pri volitvah se je odbor nekoliko spremenil. Izvoljenih je bilo 5 novih odbornikov. — Pevski zbor se pripravlja, da gre gostovat v družbi malonedeljskega, loma-ževskega in jurjevškega pevskega zbora na Slomškovo proslavo, ki bo pri Sv. Jurju ob Ščavnici 30. oktobra. — V najlepših letih fantovstva je dne 22. oktobra preminul Jakob Fras. Zadnje leto mu je bilo leto trpljenja, ki mu ga je povzročala neizprosna jetika. Knkor je prej rad prepeval, molil in nenmorno delal, ter si s tem nabiral nebeških zakladov, si je v voljno pronašanem trpljenju te zaklade še pomnožil. Fantje so ga spremili na pokopališče v spremstvu domnčlh dušnih pastirjev. Pevski zbor mu je v slovo zapel več žalostink. Jakobi Mirno počivaj! Sodražica Te dni hodimo na sodraško pokopališče ogledovat in kritikovat nagrobni spomenik, katerega je postavil v znak hvaležnosti svojim roditeljem znani kiparski umetnik, naš rojak, g. Fran Gorše. Delo je prav posrečeno in gotovo velika pridobitev in posebnost za todraško pokopališče, katero doslej ni bilo vajeno takih spomenikov. Spomenik je izdelan iz kraškega kamna ter predstavlja »Odrešenje«. Podlaga, na kateri kleči ženska, je zemeljska obla. iz katere tečeio trije izviri, ki predstavljajo tri božje čednosti. Ženska figura pa predstavlja onostranstvo kot Odrešenje. Zdi se nam, da je s tem delom celo pokopališče spremenilo svoje dosedanje lice. Vsi drugi spomeniki so stopili nekako v ozadje. — Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josef«-grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josef«-vodo, ker pospešuje delovanje želo J" ca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje kri. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. K m ni Kranjski živinski trg v številkah. V kratkem bo oddano na licitaciji pobiranje prispevkov za živino na kranjskem živinskem trgu, ki je znan po precejšnjem dogonu in kjer cene Se niso padle preveč. Zadnje čase se zopet boljšajo. Od začetka leta pa do zadnjega ponedeljka so prignali na običajne živinske sejme, ki se v Kranju vršijo vsak ponedeljek, sledeče število živali: 4 konje. 6 kobil. 3150 volov, 132 bikov, 1343 krav, 205 tel>, 160 telet, 7C? ovac. 17 koz in 4887 prašičev. — Treba je povdariti, da ta živina ni vsa iz kranjskega okraja, marveč precej od drugod.. Kupčije in cene niso Avstrijo. V interesu povzdige živinoreje in izboljšanja cen leži dejstvo, da bi se skušal odpreti organiziran izvoz, ki bi bil za vso Gorenjsko dobrodošel in potreben. Nova trgovina. V Kokrskem predmestju ob Jezerski cesti je v nndarbinski hiši kome ustanove škofa Vidmarja, ki je sedaj popolnoma dograjena, otvoril te dni špecerijsko trgovino g. Janko šorli. Mladega, podjetnega trgovca toplo priporočamo. Reteče pri Skoiji Loki V nedeljo, 23. oktobra je Kat. prosv. društvo prvič vprizorilo po povesti »Prekleta« dramatizirano igro v 8 dejanjih. Dramatiziral jo je eden izmed mlajših za privsveto vnetih članov. Ker je pri prvi predstavi bila dvorana napolnjena in so gledalci z zanimanjem sledili ves čas napeti igri, se bo na splošno željo igra »Prok'eta« ponovila v nedeljo .6 nov. ob 15 Vljudno vabimo vse, ki bi si bili že radi igro ogledali, pa niste mogli, da sedaj to storite. Koroška Bela Gostovanje s komedijo »Beneški trojčki« in or-| kestrom priredi KPD s Koroške Bele v dvorani : bratskega društva na Breznici danes ob 18. Upamo, da bo tudi rovtarska šola dobila svoj vodovod. Slučaji tlavice so se pojavili med šolsko mla-d tao. Dva nedelji po vrsti so dečki in deklice »Marijinega vrtca« uprizorili lepo mladinsko prireditev z zborno deklarnncijo in s tridejansko spevoigro za »Vincencijevo konferenco«:. Obakrat je občinstvo razumelo namen teli prireditev in socialno čutenje mladino s tem, da je napolnilo dvorano. — Na Vseh svetnikov popoldne pa bodo zastop- Jesenski in zimski plašči, elegantni poceni in v solidni izdelavi le pri Drago Gorup & Co. konfekcija Liutmana romios m« c 16/» na«. Naznanila »Mlinar in njegova hči« na odru Rokodelskega doma. Priljubljeno žaloigro Mlinar in njenova hči bo vprizorilo rokodelsko društvo na praznik Vseli svetnikov ob pol osmih zvečer. Obisk prav toplo priporočamo. Predprodaja vstopnic v ponedeljek od 6 do 8 zvečer in na praznik od 10 do 12 dopol-; dne v pisarni v I. nadstropju Rokodelskega doma, Komenskega 12. Občni zbor Stolne prosvete v Ljubljani je konč-! no določen za nedeljo (i. novembra ob 5 jiojioldne i v Jugoslovanski tiskarni. Prvo letošnje predavanje Priroiloslovne sekcijo Muzejskega društvu zu Slovenijo se vrši v ponedeljek 31. oktobra ob 18 v predavalnici mineraloškega i instituta na univerzi kralja Aleksandra. Predaval bo g. dr. B. Škerlj o vplivu poduebja na spolno dozorevanje žene. Opazovanja veljajo za enkrat predvsem za Evropo in bodo jiodkrepijena z novim gradivom iz Norveške, ki ima posebno ugodno geo-1 grafsko leto za tovrstna raziskavanja. Jezica pri Ljubljani. Danes ob 15 priredi naše i prosvetno društvo svetovno znano Gogoljevo komedijo »Revizor«. Pridite I Domžale. Danes se vrši v Društvenem domu l predavanje o »Karilast. Predavanje priredi Kat. i izobraževalno in |»odporno društvo v Domžalah. Zanimivo! Pridite! Vevče. Strokovna skupina papirniškega delavstva v Vevčah vabi 6voje člane in prijatelje na dr. Krekovo proslavo, ki se bo vršila v sredo, dne 2, nov. 1932 ob 8 zvečer v domu pri Dev. Marifi v Polju. Spored: 1. Otvoritev proslave, govori Sotlar Henrik. 2. V spomin dr. Janeza Ev. Kreka (Oton Župančič), recitira Lado Novak. 3. Slav-! nostni govor, Jože Gostinčar. 4. Dramatični prizor »Srce« (Slavko Savinšek). 5. Jan. Ev. Kreku (Oton Župančič), recitira Edvard Rešek. 6. Deklamacija • Slovenec Čehu« (dr. Krek), deklamira Lado Novak. 7. Deklamacija »Kreku« (Pregelj Ivan), deklamira Jože Martine. 8. Godba na pihala. — Vevško in drugo delavstvo je vabljeno, da se v obilnem številu udeleži proelave. Dcv. Marija v Poliu. Kino »Polje« predvaja danes ob 4 in 8 pop. film »Teater«. — Prosveta »Polje« pa vabi k dramatični predstavi »Mlini pod zemljo« na praznik Vseh svetnikov ob 8 zvečer. To pot nastopijo povsem novi igralci, naši študentje iz Marijine kongregacije. Vstopnina nenavadna. K obilni udeležbi vabi — odbor. Prosv. društvo v Novem mestu bo imelo zanimivo skioptično predavanje »Križarske vojske« danes ob 4 popoldne v dvorani Prosvetnega doma. Trg. učni zavod v Ljubljani otvurju s 4. novembrom t. 1. stalno strojepisnico z najmodernejšimi stroji in aparati, na katerih poučuje po najmodernejših metodah »slepo* tipkanje edini jugoslovanski strokovnjak Uspeh zajamčen. Učnina nizka. Pišite po prospekte ali se osebno zglasite v Pra-žakovi ulici 8/1., v I.jubljatu. Tečaji so dvojni: I. za začetnike in II. za vsi- one, ki se hočejo v tej stroki temeljito usposobiti za praktičen poklic. Cerkveni vestnih STOLNICA Praznik Kristusa Kralja: sv. R. T. je izpostavljeno od 6 zjutraj do konca zadnje sv. maše. Ob pol 10 pridiguje prevzv. g. knezoškof, ob 10 je slovesna pontifikalna škofova sv. maša, po maši litanije in posvelilev presv. Srcu Jezusovemu. Popoldne od 5 do 6 skupna molitvena ura, pridiga in slovesne pete litanije prejsv. Srca, posvetitev in zahvalna pesem. (Ob pol 4 danes ni krščanskega nauka in litanij.) Praznik Vseh sve nikov; ob 10 slovesna |>onti-fikalna škofova sv. maša. Ob 2 popoldne litanije, ob 3 slovesne večernice praznika, takoj nato pa slovesne večeru ice za mrtve. Ob pol 6 en del sv. rožnega venca, pridiga in nato še drugi in tretji del sv. rožnega venca. Spomin vseh Vernih duš: ob 6 peta črna sv. | maša; ob pol 9 slovesne pete jutranjice za mrtve, nato korarska sv. maša. Od 10 je slovesni rekviem z »Libero«. CBRKBV SV. JOŽEFA Na praznik Vseh svetnikov: ob 8 slovesna »v. maša. Izvaja se: Missa solemnis v D-molu. zložil Jul. Gloger; Graduale T i mete Dominuni in Oferto-rij Iuslorum animae. zložil A. Foerster; Tantum ergo, zložii St. Premrl. Spomin Vernih duš: ob 8 slovesna črna sv. maša. Izvaja se: Missa pro defunetis v E-molu, zložil .los. Gruber, Libera v D-molu, zložil A. Stadler-A. Foerster. ★ Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svejo i mesečno pobožnost v četrtek 3. novembra v uršulin-1 ski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 j pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in | rajne ude bratovščine. Vsem častilcem sv. Rešnjega I Telesa priporočamo, naj se v prav obilnem številu udeleže, evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi. III. kongregacija Marijinih otrok ima svoj sestanek 1. novembra ob pol 11 dopoldne. Iskreno ! vabljene! Križanska moška kongregacija ima v četrtek j 3. novembra ob 6 zjutraj v družbeni cerkvi v Tvri-: zankah slovesno zadušilo opravilo za rajne družab-| nike. Med sv. mašo skupno obhajilo. Nočni častivci presv. Srca Jezusovega imajo v noči na 4. november (prvi petek v mesecu) v Ijun-, Ijanski stolnici celonočno češčenje presv. R. T. Mo-! lili bodo iz »Večne molitve« 20. uro: Vernim dušam v tolažbo. Pričetek češčenja ob 9 zvečer. Možje in mladeniči brez. razlike stanu vljudno vabljeni I nikl »Vincenc. konference: pri vhodih na pokopališče pobirali jiiostovoljne darove za reveže. Pokažimo svojo krščansko ljubezen! Sliši se, da bo na Jnvorniiku zopet nov >vino-toč«, ko je gostilon itak preveč. Krajevne potrebe za lak vinoloč pri nas ni, krajevna nesreča nn bi bila Se hujša. Naše dijaštvo Akademiki - smučarji! Ne bo več dolgo, ko bodo naše planine in naša brda pokrita s protestnim čarom snežne odeje ln ko nas bodo vabile v svoje okrilje. Pohiteli bomo v njihovo, naročje in se predali čarom najlepšega športa — smučanja. Precejšnje število nas je na naši univerzi, ki smo navdušeni smučarji, toda premnogo jih ne vo ali vsaj premalo ve, da obstoja na naši univerzi Akademska smuška organizacija — ASO. ASO stopa letos v tretjo sezono svojega plo-donosnega delovanja. Ves čas je imela pred očmi ugled slovenske univerze v tu- in inozemstvu. Za letošnjo sezono si je zastavila visoke cilje (organiziranje smučarjev vseh treh jugoslovanskih univerz, izvedbo velikih tekem itd.), ki jih bo pa mogla uresničiti le, če jo bodo v tem njenem stremljenju podprli vsi akademiki - smučarji slovenske univerze. Zato vabi ASO vse, da se čim prej vpišejo v njene vrste. Vpiše vas tov. Turnšek Viktor, tehnik. Celoletna članarina 10 Din. ASO. JAKD Danica v Zagrebu. Na rednem seme-sitralnem občnem zboru 25. oktobra je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik cand. šum. Vraničar Martin, podpredsednik in blagajnik stud. phil. Viktor Sunčič, tajnik stud. agr. MiSko Judež, knjižničar in gospodar stud. phil. Nada Materi®. Radio Programi Hadio-Uabnatta t Nedelja, 30. oktobra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve (Schubert G-dur). 10.30 O streli (ing. Pečenko). 11.00 Pevski koncert J gdč. Holečkove. 11.30 Salonski kvintet. 12.00 Čas. | poročila, plošče. 15.15 Zgodovina ženskega gibanja , (gdč. Peleasa). 15.45 Slovenske narodne po)e g. Svetozar Banovec. 16.30 Ljudska igra: »Polet« (Gruden), Ljudski oder. 20.00 Klavirski koncert g. Paula Lichtensterna iz Berlina. 21.00 Salonski kvintet. 22.00 Čas, poročila. 22.15 Cesar Franck: Simfonija B-dur (plošče). Ponedeljek, 31. oktobra: 12 15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Espcranto (g. Kozlevčar). 19.00 Srbohrvaščina (dr. M. Rupel). 19 30 Zdravstvena ura: Strežba bolnikom. 20.00 Plošče. 20.30 j Operni dueti, izvajatu ga. Kogoj in g. Marčec, člana ljublj. opere. 21.15 Koncert kvarteta pihal. 22.00 Cus, poročila, plošče. Torek, 1. novembra: 9.30 Razorožitveni problem in vzgoja (Etbin Boje). 10.00 Prenos eerkv. glasbe iz stolnice. 11.00 Operni dueti. pojeta gg. . Jože Gostič in Marjan Rus. — 12.00 Cas, poro -J čila. plošče. 20.00 Prenos i/ Prage. 22.00 Cas. izročilu. 22.15 Salonski kviutet. Urugi programi i Ponedeljek, 31. oktobra: Zagreb: 20.V) Klavirska koncert — 2t.3u Operetne pesmi - 22.40 Lahka glasba. Milanu Torino Genova Trst Firenze: 20.Vi Komorna glasba — 21.20 Komedija — 22.«K) Orkestralni koncert. — Barcelona: 21.05 Recitacije — 21.15 Radio orkester — 22.00 Zborov no petje. — Stutt-gurt: 20.15 Komorna glasba — 21.10 Igra — 22.00 Šahih- 22.44) Mlinchcn. — Tonlouse: 21.00 Sim-fonifiii koncert — 21.30 Večerni koncert — 22 «K> Prenos zvočnega filma — 23.00 Pestra glasba 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 22.3« Zabavna Slasba — 24.00 Radio orkester. — Belgrad: .'0.3O renos iz Zagreba — 22.30 Zoročila. — Rim: 20.45 l ahka glasba. — Beromflnsler: 21.05 llav-dinova simfonija št. % v <1 duru — 21.40 Plesna glasba. — Langcnberg: 20.35 Koncert — 22.45 Komorna glasba. — Praga: 20.45 Beethovnove violinske sonate — 21.15 Koralni koncert. — Dunaj: 20.00 Plesna glasba — 21.10 llans Pfitz-nerjeve koni|>ozicijc — 22.20 Poročilu — 22.35 Koncert. — Budnpcst: 20.3« Večerni koncert — 21.50 Pestra glasba — 23.00 Ciganska glasba. Torek, I. novembra; Zagreb: 20.00 Prenos simfoničnega koncerta Češke filharmonije iz Prage — 21.50 Poročila ili vreme. — Milano Torino Genova Trst Firenze: 20.30 LHtaliana in Algcri. opera. — Barcelona: 22.00 Operna glasba. — Sluttgart: 20.00 Recitacije — 22.45 Klavir. — Tonlouse: 21.00 Pestra glasba — 22.00 Harmonike — 23.15 Solistovskc točke — 0.05 \ngleškii glasba. — Berlin: 21.30 Komorna glasba — 22.15 Poročilu. — Belgrad: 20.00 Prenos koncerta češke filharmonije iz Pra- fe 22.00 Poročila. — Riin: 20.45 »Fanfan la ulipcc, opereta. — Boromiinster: 21.10 Moteti — poje društvo sv. Cccilijc v Bertiu —- 21.40 Staroitalijanskii glasba. — Luiigeuht-rg: 20.fKI Kvartet — 21.00 Mutabiinur non tollimur — 22.10 Poročila — Praga: 20.00 Instrumentalni koncert češke filharmonije — 22.20 Večerni koncert. — Dunaj: 20.00 Simfonični koncert. — Budapest: 19.30 Verdi: Rcquicm opernega gledališča. Ljutomer. 22. oktobra. Cene za vinski mošt v ljutomerskem okraju: Rana trgatev (posebno občina Štrigova) Din 1.25—1.75. Boljše blago Din 2 do 2.50, največ Din 8. Najboljše se še bere. Sladkor: rano: 17—19», poznejše brano in boljše sorte 20—22". Ptuj, 24. oktobra. Midi vinogradniki so že obrali, veliki še berejo. Navadne sorte imajo 16 do 18°, boljše sorte pa 18 do 22 in več stopinj. Kmečki posestniki prodajajo mošt po 2.50 do 3 Din liter. Nabirajo splošno več kakor lani. Konjice, 24. oktobra. Letošnji mošti vsebujejo vsled velikega oktoberskega deževja manj sladkorja kot je bilo pričakovati, imajo pa sorazmerno malo kisline, tako da bo vino jako harmonično in pitno. Povprečno vsebujejo mošti od 17 do 20% sladkorja z 6 do H0/«, kislino. Po sortah: Traminec 20% sladkorja 7'AVoo kisline, burgundec 19 do 20% sladkorja 7X°/oo kisline, muškatni silvanec 197® sladkorja 7®/«, ki-sluie, laški rizling 17 do 18% sladkorja 7 H0/«i kisline, zeleni silvanec 18 do 18'A% sladkorja in 6°/oo kisline. Prednji podatki veljajo za boljše lege. V slabejših legali pa je odstotek sladkorja nižji, promile kisline pa višji. Sladkor je merjen po klos-terneuburški tehtnici, kislina pa po Mollenkopfu. Cene moštu še niso ustaljene. Za enkrat je še v prometu slabejša kvaliteta. Po gostilnah točijo mošt po 6 Diu liter. Cene lanskih vin so kot pri zadnjem poročilu od 2 do 5 Din za liter, po kvaliteti. V gostilnah se toči lansko vino po 6, 8 in 10 Din za liter. Bizeljsko. 24. oktobra. Glavna trgatev se je opravili po bizeljskih vinskih goricah od 11. oktobra dalje pri lepem solnčnem vremenu, ter se danes nagiba h koncu. Dobro oskrbovani vinogradi v srednji in višji legi so prav obilno obrodili, tako da je bil marsikateri vinar v stiski za vinsko po- Vloge regulativnih hranilnic Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani je zbrala od vseh 29 slovenskih regulativnih hranilnic podatke o stanju vlog dne 1. septembra t. L V primeri s prejšnjimi leti je sedaj razlika ta, da je •tanje dne 1. septembra, ne pa 30. septembra kot doslej. Zato zadnja statistika obsega prav za prav gibanje vlog samo v dveh mesecih: julij iu avgust. Po lej statistiki so hranilne vloge padle od 1186.4 milij. Din dne 80. junija na jl60.9 milij. Dne 1. septembra 1932 z obrestmi vred. Le pri štirih hranilnicah je bil zabeležen v teh 2 mesecih dvig vlog: Mestna hranilnica v Mariboru, v Celju. Občinska hranilnica v Mnreiihergu In Okrajna hranilnica Sv. Lenart. V prejšnjem četrtletju so narasle \loge le pri 2 zavodih. Opaža im se poteg tega, da so pri nekaterih zavodih začele vloge naraščati, tudi, da postaja itadec vlog vedno bolj počasnejši. Kajti v 2. četrtletju t. 1. je znašal 51.5 milij. ali 4.2%, dočim jo znašal v juliju in avgustu samo 19.5 milij. Din ali 1.65%. Ce vzamemo se september iu računamo, du je bil padec isli. znaša odototek padca za vsa tri četrtletja 2.2%. Pri|H>mniti pa je. dn so m- v septembru in v prvi polovici oktobra razmere pri nekaterih zavodih tudi izboljšale. V naslednjem podajamo pregled gibanja vlog pri regulativnih hranilnicah v 1. 1980. do 1932. (v milijonih Din): 193«) 1931 1932 81. marca I048.U I20&I 1237.9 30. junija 1078.2 1215.8 1186.4 30. septembra 1098.1 1217.2 1166.9' 31. decembra 1182.1 12tjil.ii * 1. septembra. Vinski trg sodo. Kakovost moštov je v splošnem prav dobra, J. i ida'.a prav Prijetna pitna vina. Prav lepo je obrodilo in dozorelo grozdje črnih sort t. j. žametna črnina in frankovka. Kupčija za novi pridelek stoji še na mrtvi točki. Par vagonov se je prodalo zaduji Čas jx> 8 Din liter. Vinogradniki smo se odločili, da se ne sme m tudi ne more prodati letošnjega vinskega pridelka izpod 8 Din an srednjo kakovost, ker se niti s tem uo morejo kriti proizvajalni stroški, da o kakem prinosu ne more biti govora. Cene moštom po gostilnah (na deželi) 8 Din liter, istotako za vino. Metlika, 16. oktobra. Splošna trgatev se je pričela tukaj 10. oktobra, bilo je bolj slabo in deževno vreme med trgatvijo. Deloma se je do 16. oktobra končala, sicer je pa še precej ostalo za brati za prihodnje dni. Vkljub slabemu deževnemu vremenu so dosegle boljše vrste grozdja do 20» in čez sladkorja. Navadne domače mešane sorte so pokazale od 15 do 17». Mošt ima burno in dolgotrajno kipenje, kar znaci, da bode dobra kapljica, cen še ni dosedaj ugotovljenih, le |iortugalka se prodaja od 4.50 do 5.50, sicer jo je itak že težko dobiti jiravo in pristno. Torej prdelka bo v splošnem letos manj od lam, toda računa se z gotovostjo, da bo precej boljši nego lanski. Metlika, 28. oktobra. Trgatev je končana, mošt je ie dobro pukipel, cene letošnjemu navadnemu pridelku krožijo od 3 do 4 Din za liter, |>ortugalka se drzi na 5 Din za liter, sicer jo je že težko dobiti. Zadruga jo je imela v zalogi okrog 20 hI. toda je žal že vsa pošla. Vreme je pri nas zelo spremenljivo, en dan solnce in zopet dva dni dež. Kmetje pridno pospravljajo svoje pridelke kar jih pač je; vse gleda z neko bojaznijo, kako se bo zopet čez zimo preživelo. Vinarsko društvo ia dravsko banovino v Mariboru. Pora* nalilo po«teptaje je uvedeno o imovini Stre vsa Avguštiua, krojaške^ mojstra v Podtuniu pri Toplicah; narok za sklepanje (Kiravuave 24. novembra, oglasiti se je do 19. nov. — Potrjeni Pa s'a poravnavi: Josip llofer, trgovina z muzika-lijami in godben mi instrumenti, Maribor, Ulica 10. oktobra; JonaS Janez, trgovec v Murski Soboti. Odpruata konkurta. MarkiČ Franc, pekovski mojster v Ljubljani, Cerkvena ulica (ni kritja za stroške postopanju). Tak-i> za iidajanjr potrdil Zbornic« /» TOI. Po odredbi banske uprave sme Zbornica za TOI v Ljubljani pobirati od 1. nov. dalje nastopne takse: a) ju i izdajanju potrdil po obrtnem zakonu 1. za delniške družbe 500 Diu, 2. zn industrijske obrte 800 Din, 3. za vse potrebe in vse na dovolitev vezane obrate 250, 4 za restavracije 150 Din. 5. za ostale gostilničarske obrate, 0. za trgovske obrate na debelo 200 Din. 7. za Irg. obrale, detajlne 100 Din, 8. za trgovske |iomoine obrate 200 Din, 9. za rokodelske in ostale obrtniško obrate v .....slih 100 Din, 10. za rokodelske iu ostale obrtniške obrate na deželi 50 Din. Pri otvoritvi podružnice ali postavitvi poslovodje *e pobere polovica takse, bi Za legitimacije trgovskih |K>tnikov pri firmah, ki ne za|Ki*lujejo nad 5 potnikov, za vsako legitimacijo po 20 Diu. pri ostalih firmah pa po 50 Din za vsako izdano legitimacijo. Iz prometne statistike. V septembru t. I. je znušalo števiio natovorjenih vagonov 135.(180. v av-guMtu samo 121.894; liini v septembru 161.150. v avgustu 1U4.402. — V naša pristanišča Je prišlo septembra letos 8812 ladij s 1,585.000 tonami (luni ae|tten»bra 9489 h 1,645.kio tonami), od teh |whI jugoslovansko zastavo 7801 (8911) z 1.1U5.000 (1.368.000) tonami Nasprotno je promet inozemskih ladij po tonaži narnstel. VISOKO nad ostalimi stoji Standard uper55 1 cev elektrodinamski zvočnik Skala i opisanimi pusta jami Čiščenje deteljiirga semena. Banaku uprava dravske banovine poroča, da je pričela 15. t. m delovati banovinska postaja za čiščenje deteljnega semena v Ljubljani. Postaja, ki obratuje v irebčar ni na Selu j»ri Ljubljani sprejema od interesentov kmetovalcev in trgovcev detetjno seme, ki vsebuj, predenice (cuacuta), v čiščenje proti pristojbin 1 Din za vsako kilo očiščenega semena. Na sadnem sejmu v Ljubljani od 5. do 7. no vembra v pav. na velescjmu se bo prodajalo samo trpežno. |>ozno jesensko in zimsko namizno sadje v ameriških zabojih |h> približno 20 kg. Vse sadje t*, najskrbnejSe odbrano in pregledano in le plodovi brez napake se vlagajo v zaboje. Za vae tiste, ki nimajo posebne shrambe, je nakup v zaboje vložeuih jabolk zelo ugoden in praktičen, ker nakupljeno robo shranijo lahko v zabojih v kakršnemkoli prostoru, kjer ne zmrzuje oziroma ne znaša toplina na 8" C. Bombažni nasadi v Vrhasu. D. Volksblatt poroča, da je letos zasadil posestnik Pavel Ruinpl v Vrbasu večji bombažni nasad, ki je prav dobro uspel. Vendar bombaž ni za predivo, ozir. tkanje, ker jo preslab. Borza Dne 29 oktobra 1982. Denar I a teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi manjši in ji> in.išal 1.38 milij. Din v primeri s 1.51. 0.85. 1.5 in 0.47 milij. v prejšnjih tednih. Curih. Pariz 20.87, l/mdon 17.035. Newyork 518.90, BruM-lj 72096, Milan 26 55, Madrid 42 55. Amsterdam 308.00, Berlin 128.25, Slockholm 89.15. Oslo K7. Kopenhagen 88.75, Sofija 3.74, Praga 15.31. Varšava 58, Atene 3, Carigrad 2.18, Bukarešta 8.0«! /.ivmn Marihor-ki svinjski sejem 28. oktobra. Sejem je bil precej živahen. Prignanih je bilo 198 svinj Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—« l«*lnov stari komad 50 80 Din. 7—9 tednov 100—140. 3 do 4 mesece 180—250, 5—7 mesecev 35«) 400, 8 do 10 mesecev ISO 500, 1 leto 000—750. I kg žive te že 0.5—7. mrtve 9—1«) Din. Prodanih je bilo 101 •vini. prenos iz Ugodno se proda v obmejnem mestu ob Dravi enanaiistrajin] hotel t 12 tujskimi sobami. V istem je restavracija in mesarija; poleg so tudi veliki živinski hlevi ter tudi stavbna parcela. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju«. SALDA-K0NTE STRACE • JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE 0DJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD NUDI PO IZUEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE Oglejte si zalogo damskih klobukov. Krasna izbira. Nizke cene. Preoblikovani« 28 Din. Salon »La Femme Chic«, Anica Puhek. Selenbur-gova 6/1. (t) '■■■»■■■■■■■K Širile »Slovenca«! Usnfaie siikn^če od Din 470 do 000 dobavlja Fr. Zatokar Mengeš 11. Elegantni reneni zimski plašči v prodajalnah Tioar ciilek za gospode ... Din 390, 440, 540 640 za mladeniče.. 320, 360, 440, za otroke .... ii 260, 290, črni paletot. . . it 590 s plišem..... u 690 ■■■■■■■snasaBiiai Zahvala Vsi, ki ste našega ljubega Frana Milčinskega imeli radi, vsi, ki ste ga spremili na zadnji poti in mu pokrili gomilo Is cvetjem, ki ste z nami čutili in nas tolažili, sprejmite našo prisrčno zahvalo. V Ljubljani, dne 28. oktobra 1932. ŽALUJOČI OSTALI. . .- .'V; v .enegn stekla ,,KRIST\LW d. d. Cenlrnla: Maribor, Koroška c. 32. Podružnice: Ljubljana VII. Medvedova c. 38 Split. Zrinmka ulica 6. ftorpuleninost hniisa /murne. Jp nevarna 7.:» redno dntovanjc organov in poviroCn srčno kan, -Imlkorno bolezen. na iiilio iicl. Svoje pre obilno maščobe »e l.ihko na prljclcn luiMii izncbile. ako rodno n/.ivnle SSaUnsHe fafolelc »ahovcc ki zmanjšajo Vašo težo tekom 1 leta m 8 — 14 k«. Va- naprav 110 mladostni', prožil'- in »drave. l)oia Km tablet Din 46 —. doza 2n« lablet Din 74'—. Slatinskc tablete proizvaja Lekarna Mr. BAHOVEc, I.JUHI.JANA Kjer vsa drti.-a sredstva odpovedo, dose/.ejo Slotin ske tablete /a hu.i&anje presenetljiv uspeli. Drulinsho Pratiha za leto 1933 je pravkar doliskana in bo odslej na razpolago v vsnki knjigarni in večji trgovini. Kakor vse novejše letnike krasi tudi la letnik zbirka Krasnih slih s kakoršno se ne more ponašati noben drugi slov. ljudski koledar. Cena Din 5'-, po pošti 50 p več. Fotoamaterji! pri1tctAe-ttmgy Vašili negativov Vam ■ OVVCQ|/c ((.p,, jn poceni napravi lolooddeleh Jugos>ov. Rnjigaritc Liubliana Zahtevajte cenik! + S potrtim STCem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da |e — na obisku pri svoji sestri na Štrihovcu pri Št. Ilju v Slovenskih goricah — po kratki, mučni bolezni, previdena a sv. zakramenti, dne 27. t. m. v Gospodu zaspala naša nad vse ljubljena soproga, oziroma sestra, gospa v Marica Smon roj. Stelzer Njeno truplo prepeljemo v nedeljo 30. t. m. ob pol 9 dop. iz hiše žalosti na Štrihovcu na župno pokopališče v Št. Ilju, kjer bo položeno v rodbinsko grobnico. Rodica pri Domžalah. FRANJO ŠMON, soprog. : n 11 ] ■}§ ud o a a o i) i j i 5 JOSIP in AVGUST STELZER, brata. ANA in KATICA, sestri. Mhrispcr Mestni trg 26 IfllllljillU) SfrUarfeia nI l s 66 Lorna Doone Roman iz Eimoora »Sir Ensor — mene? Mar mu je tvoja gospodična povedala — t »Da, vse mu je povedala, ko je videla, da bo umrl. Zaradi tvojega nizkega pokolenja je bil tako ogorčen, da bi po vsem videzu najrajši planil iz bolniške postelje in te zadavil. Ne vem, kaj ti namerava storiti. Večkrat sem že videla besnočega človeka, ko je gorel in plamtel od jeze, toda spričo njegove ledenonir/.le besnosti me je kar groza pre-sunila.« Tudi mene so obhajali zdaj vroči, zdaj mrzli občutki, ko sem premišljal, da mi ne preostaja drugega, ko .stopiti pred strašnega sira Knsora, ali pa in vedno opustiti nado na Lorno, poleg tega si pa še po pravici nakopati nedopovedno sramoto na glavo. Ugibal sem, ali ne bi bilo bolje prizanesli s tem umirajočemu starcu, toda po drugi strani m bil prepričan, da je l>orna prepošlena in ga ne more varati. V silnem dvomu in strahu sem sledil G\venny v sotesko, spotikajoč se ob grčaste korenine in z briljanom obraslo kamenje v gostem jelovem gozdu. Dospela sva do visokih ozkih vrat, ki so bile od daleč podobne mogočnemu deblu. Gwe:iny jih je odprla in se trudoma prerila na teman hodnik, ki je držal naravnost v Doonsko dolino. Ta pot se mi spričo moje slabe volje ni zdela posebno vabljiva. Ko .sva stopala mimo glavarjeve hiš", sva srečala več visokih Doonov, pohajajočih po bregu Začudeno so strmeli vame, toda ko jim je Gwenny nekaj posepetala, so me brez zadrževanja pustili naprej. Srce mi je glasno tolklo od upanja in stra- hu. ko sem stopil na prag Ensorove hiše Trenotek nato me je Loma že ihieč objemala in imel sem dosti truda, preden sem ;o potolažil in osrčil. Zagotavljal sem jo, ia se ie bojim njenega srditega deda. dokler ine njegova vnukinja ljubi; malone da nisem verjel laslni laži. Lorna me je pustila nekaj časa samega, in ko se je vrnila, jo bila bleda ko zid. »Potrpi malo z njim,« mi je dejala, naj govori, kar mu je drago. Ne ugovarjaj mu. temveč mu glej mirno in odločno v obraz, veli se do n;ega kolikor mogoče spoštljivo, toda za vse ua svetu mu ne pokaži svojega sožaljn. T« ga razburi do besno-sti. Zdaj pa stopaj tiho za menoj.« V neprijaznem staram stanovanju, kamor sva prišla, sta samo dve sveči motno goreli Krasen -la rec. ki mu je bila v potezah razločno /.apisann smrt je sedel pokonci na stolu. Snežil >oebi brada mu je padala na ohlapen rdeč plašč ki ga ;e imel na sebi. Toge. voščenorumetie roke so mu mirno počivale na kolenih. Samo v velikih, črnih očeh, ki jih je obrnil proti meni, mu je se llel grozi vzbu jajoč ogenj. Strah ine je obšel spričo lega mrliškega obraza in nisem mogel pienesli njegovega pogleda. Da bi prikril svoj strah, sem s». nizko priklonil. »Ha,« je izpregovorl starec z votlini glasom, čim naju je Lorna zapustila, >ti si menda vel'ki John Ridd?« »John Ridd mi je ime,t sem mu odvrnil »Upam, da se je visokemu gospo,lu /.laj obrnilo nekoliko na bolje.« »Povej mi, dečko, nli si toliko razsoden, da razumeš, kaj si storil?« »Seveda, dobro se za >e-lam, da sem se zagledal daleč preko svojega- sla u : »Ali ti je znano, .h izhaja Lorna Doone >. nekega najstarejšega e«r ipsuega rodu?« »Ne, vaša visokost; meuil sem, da izhaja samo iz odlične hiše Bag.vor njških i)oouov.< Starec me je pogledal t. zved!jiv:m pogledom, kakor da bi menil, da se šalim. Ko pa ni zapazil na mojem obrazu niti sledu laži, mu je zaigral okoli ust grenak nasmešek. »In svoje nizko |>okolenje od Johnov Riddov v Oareu menda tudi jioznaš?« To nenavadno govorjenje me je razburilo. »Gospod,« sem mu odvrnil, »Oarski Riddi so že dvakrat dlje poštenjaki, kakor so Dooni zli-kovci.« »Jaz ne bi Irdil kaj takega, John,« je dejal sir Ensor mirno, namesto da bi se bil raztogotil, kakor sem pričakoval. »Potem bi bil Ivoj rod pač najstarejši v Evropi. Zdaj me pa poslušaj, dečko, glumec ali pa poSlen bedak, karkoli si že, poslušaj besede starega moža. ki so mu ure življenja že štele: na leni svetu ni nič. kar bi bilo vredno strahu, upanja, zaupanja ali spoštovanja, zlasti pa nič, kar bi bilo vredno ljubezni.« »Upam, da blagorodni gospod nima čisto prav, sem mu smelo odgovoril, -kajti potem bi bilo bolje, da se človek sploh ne bi rodil.« Zategadelj, je nadaljeval, ne da bi se bil menil za mojo opombo, li ničesar ne jemljem, ne, delam celo v tvoj prid in blaginjo, če li prepovedujem. da bi še kedaj obiskal lo nespametno dekle. če tudi le bo izguba ljubke igrače nekaj tednov bolela. Slednji zakon je le ničvredna burka, celo če sla si mož in žena po stanu, duševnih sposobnostih in značaju enaka. Kadnr pa ni tako, tedaj je zakonska zveza žaloigra, polna jalovih lož-ba in nesmiselnega tarnanja. No, zdaj sem ti navedel dovolj pametnih razlogov, kar sicer ni moja navada. Vpričo Lorne boš moral slovesno obljubiti, da jo boš za. vedno zapustil. Pokliči jo, jaz sem truden. Na moško čast se ne zanašam dosti, mnogo bolj na ženski ponos.« Videti je bilo. da uživa v moji potrtosti, smehljaj mu je prevlekel vele ustnice, s prezirajočim obrazom je dvignil roko in pokazal proti durim. Rad bi se bil uprl krutemu ukazu, toda premagal sem kljubujoče srce, se nizko priklonil in odšel iz sobe. Lorna je sedela pri oknu in ihtela; objel sem jo z roko iu ji pogledal globoko v oči. Oba sva molčala, toda ludi brez besed sva se razumela v nemi govorici ljubezni. Oklenila se ine je in lako sva stopila objeta pred starega Knsora. kajti dokler sva bila skupni, se nisva ničesar bala... Starec je ostrmel, ko naju je zagledal; saj ni čudo: štirideset let se mu je vse s strahom iu drgetanjem pokoravalo. Tudi jaz se mu nisem upal j kljubovati, dokler me ni Lorna osrčila. Saj sem jo j lako silno ljubil in sem jo moral ščitili. Nespametna otroka,« je naposled izpregovoril | Ensor z izrazom najnižjega zaničevanja. Nesjia-[ metna otroka.« »Blagorodje, sem odvrnil liho in spoštljivo; »najina preprostost nemara ni tako velika, kakor se vam zrli; vendarle bi bila oba zadovoljna ostati vse svoje življenje nespametna, samo če bi smela živeli drug poleg drugega.« Starcu so se zaiskrlle oci kakor od veselja. »Ej. John. saj menda nisi lako kmečko teslo, za kakršno sem te smatral.« »Seveda ni,« je vzkliknila sedaj Lomu navdušeno. »John Ridd je le preveč skromen in se ne baba s svojimi zaslugami. Nihče ga ne pozna razen mene.« Stopila je na prste in me poljubila, medtem ko sem se jaz nnpol sramežljivo, napol po-j nosno in srečno sklonil k njL \ 100% Vaših želja zmoremo zadovoljiti z našo ogromno izbiro blaga za jesen in zimo in nudimo : damske obleko volneno od Din 36"— dalje » plašie » > » 85'— > moške obleke štof > > 54'— > > » sukno > > 114'— » > > kaingarni > > 128"— > > suknje double » » 78"— j » » sukno črno» » 115"— > Baržuni, barhenti, flanele, pliši itd. po eugro cenah Specialna trgovina Novak - Ljubljana Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) LEPOTEN ASE ZEMLJE Pohorje v jeseni Kdor je Pohorje v krasoti njegovih gora, kap in vrhov, v solnčni svetlobi njegovih obširnih planjav in grljav, njegovih sočnih planin in pašnikov, v romantiki njegovih šumnih voda, prepadov, peči in globač, v skrivnostno-temnem šelestu njegovih stoletnih gozdov in njihovih poli in stez do dobra spoznal prav v vsakem letnem času, ve, da ni nič Sretirana trditev, da je to gorovje naš Engadin, naš avos, naš Semering. nejših pohorskih gozdnih pevcev kar naslišati ne more. Jasno in krasno je to naše Pohorje pozimi, ko se komaj pregledne njegove visoke poljane svetijo in blešče v snegu in ledu in v toplem zimskem solncu, ki skozi nje drvi smučar za smučarjem po strmih poteh in robeh. A čarobna, prava pravljica iz zlate dobe naših pradedov, je naš jugoslovanski Semering v jesen-sk eni času, ko žari in gori v tisočih, nobenemu Ribniška koča na Pohorju. Pohorski dom. Nekoliko strogo in ostro je to naše Pohorje spomladi, ko kopnijo zadnje sledi stajenega snega, ko majejo ostre sape, prihajajoče iz treh strani, od Savinjskih alp, od Karavank in iz osrčja naše severne sosede, nežne pomladanske cvetke. Čudovito moč očituje Pohorje poleti, ko počiva na njem zdravje in mladost južnega solnca, ko nasičena zelena barva blaži oko in se uho zadovoljnega izletnika veselega prepevanja najraznovrst- Jerkvica Sv. Treh kraljev pod Vel. Vrhom na Pohorju. umetniku znanih barvah, ko se prelivanje in prehajanje teh tisočerih barv spaja v veličastno simfonijo, sedaj lenkolsko, sedaj romantično, potem zopel herojsko, da se vidi in čuje daleč na okoli v vse doline in ravni, ki lo našo pohorsko jesen obdajajo. Pravljica, živa in živahna, pestra in buina, je ta pohorska jesen, ako jo občuduješ pri Ribniškem jezeru, za zelenim ogrinjalom nizkega ruševja in cvetja; stara ženica, ki komaj še hodi, ker se ji bliža zima in smrt, je prinesla na to 1500 m visoko polico ubito črno mačko in jo je ob pljuskajočih jezerskih valovih podarila Jezerniku, ker še danes veruje, da se ta grozni povodni mož s tako žetvijo najrajši da potolažiti v svoji jezi. Pravljica in basen iz bajnih časov naših Pohorcev in njihovih zagonetnih prednikov je ta pohorska jesen, ako jo srečaš, gledaš in opazuieš okoli zadnjih sledi starih in slavnih glažut, ki žalostne tragike svoje usode nikoli bolj ne očitujejo nego v melanholiji razžar-jenega jesenskega večera. Nerodni, a nehudobni medvedje, ki so na Pohorju sicer že izumrli, hodijo v tej pohorski jeseni še vedno sinukat lečo, ki kmetu raste okoli dolge ovsene njive, nerodno sedajo na nastavljeni jim dvokolesni voziček in še hitreje, nego se tega zavedajo, zdrknejo v jamo, kjer jim je skopal oškodovani kmetič prezgodnji grob. Pa če zaideš v pohorske vinograde, ko gore in žare in vriskajo, da se s Pekrskih goric vidi in sliši gori do razvalin in jesenskih dni našega sv. Bolfenka; ko poslušaš veselo pesem viničarjev, trgačev in vinogradnikov v rtimeno-rdečih vinskih goricah na južnih obronkih vzhodnega Pohorja, v Framu, v Kovačivasi, v Ritoznoju, v Konjiških Skalicah ali na Lačni gori; pa še zraven čuješ jesensko pesem klopotcev, ki bodo kmalu utihnili v šumenju pohorskih šum in voda, jesensko pesem pohorskih koscev, drvarjev, voznikov in pastirjev, tedaj veš, da je jesen na Pohorju mehka in ubrana, blažilna in v globine vsakega dovzetnega srca segajoča lenkolsko-pastirska simfonija, ki je zato, ker je pristna pohorska, v tej milini | in krasoti nikjer drugod slišati ne moreš! Dolga I vrsta lepih jesenskih dni, včasih in v nekterih skritih kotičkih našega obširnega Pohorja od tisočerih kričečih jesenskih barv bolj razsvetljenih kak or od solnca, se ozira z Velike in Male Hope na Golico, na Veliki Klek; gleda na muhasto zve-riženi naš obmejni Kozjak s Črnega in Jezerskega vrha; z dopadenjem obrača svoje oči z Velikega vrha, izpred »Ruške* in »Mariborske- na jesensko milobo, pesem in sok Slovenskih goric, na Haloze Zavrč in Macljak. V ta mir, v to tišino in bre-skalnost pozne pohorske jeseni se začne dvigati potlešne megle iz močvirnatega Dravskega polja, iz Haloz, Zavrča in Macljeka, pa tudi nad Slov. goricami in izza Kozjaka sive megle više in više. Peca gleda mrko izpod svojega visokega skalnatega čela; ali grozi kralj Matjaž s svojo vojsko. V čereh in pečeh Ojstrice, Brane in Skute rohni in bobni in poka. Silni viharji drve preko pohorskih vršacev in pode čez nje in skozi njihove prelaze težke, grozeče črne oblake. Trkajo na okna samotnih kmetskih domov in naših planinskih zavetišč; odpirajo vrata in odnašajo hišam strehe. Se zaletavajo v stare stisnjene gozdove; suvajo, lomijo in ruvajo mogočne smreke, jelke in bukve; silne vode bobnijo preko Šumika, preko Vrne po Dra-vinji in Oplotnici, po Mislinji, Radoljni in Velki nizdol. Ponosna stavba nove koče »Pri cerkvici na Pohorju« edina kljubuje, stoji mirno v besnenju razbrzdane pohorske jeseni. Črna mačka, Jezer-nik u žrtvovana od stare ženice ni nič pomagala. Divje herojska, obenem romantična simfonija jeseni na Pohorju. Ko utihne, je Pohor|e en sam dolg otok podoben največjemu v našem morju; megleno morje ga obdaja okoli in okoli; nanj pa sije solnce, toplo in svetlo; jesenska pesem našega Pohorja. Dr. Franc Mišič. Pogled na Sinj in Sinjsko jioljc .Sinj: Pogled 7, grada. Sinj in okoUsca Prav toliko I I smo zedinjeni, kolikor milijonov štejemo in vendar še vedno se premalo ]iozna-nio in razumemo med seboj. Zlasti nam Slovencem radi očitajo mnogi, da še zmeraj tičimo globoko v nemški miselnosti in kulturi in da le preveč gledamo na mrzli sever kot na topli jug, da bi po tolikih letih svobodnega razvoja v svobodni narodni državi morali že vendar enkrat prenehati z nemško kulturo in se usmeriti proti hrntski srbohrvaški kulturi in miselnosti. Zato pa predvsem treba, da se Slovenci seznanimo s srbohrv. kulturo, zlasti pa še z jezikom in narodom. Jasno je, da je lo najlažje in najbolje doseči med Srbohrvati samimi v njih deželah. »VVillst den Dichler du verstelui, niusst in Dichters Lan de gehnl« Zdi se pa, da se v zadnjem času vendar opaža preokret na bolje. Vedno več Slovencev iz vseh stanov odhaja iz male Slovenije ven na široko srbohrvatsko polje, največ,pa profesorjev, kar je prav posebno koristno za nje same, za Srbohrvate, pa tudi Slovence vobče. Profesor, ki uči in vzgaja cvel mladine, najprej lahko vzgoji nov rod, bo pokazal Srbohrvatom, kaj smo ustvarili Slovenci, bo sprejemal, kar je zrasllo na srbohrv. kulturnem polju. Pa tudi drugi poklici, vsak po svojem lahko naredi veliko dobrega za medsebojno spoznanje, kajti »tout comprendre, e' est tout par-donner«. Prihajamo od formalnega z.edinjenja k stvarnemu, od besed k dejanjem. Zato bi bilo le želeti in je upanje, da bi tudi oslali Slovenci malo pogledali na naš jug in tu nekoliko poboravili . Tudi mene je volja božja in službena potreba zanesla na jug in sicer v Sinj. Kdo pozna ta kraj? Ko se je zvedelo, da sem tjadoli prestavljen, jih je največ mislilo na Senj v llrv. Pri morju, ki je pri nas znan mislim le radi slovite senjske bure. katere pa v Sinju ni nič manj in bi glede tega bil tudi Sinj lahko znan. Naj tedaj Vam cenjeni čitalci, ki sle še v Sloveniji. popišem ta kraj in okolico ter ljudi in navade. Iz Splita, tega prezanimivega mesla, popelje ozkotirna železnica v 45 km dolgi progi po dve-urni vožnji v Sinj, kjer je konec proge. Mimogrede naj še popišem lo vožnjo, ki je od Splita do Klisa zelo romantična. Klis je slavna trdnjava nn silno strmi pečini, ravno v nekaki zaseki izmed visokega gorovja Kozjaka na eni in Mosora na drugi strani. Tu pripelje cesta iz Dalmat. Zagorja in se prevali navzdol proti Solinu in Splitu. Tu sem so so valile prve trume današnjih Hrvatov, ko so se selili iz prvotnih krajev, kjer smo doma vsi Slovani, nam-j reč iz Rusije, in zasedli danes posedeno zemljo. Ko ■ se jim je izza Klisa odprl ta diven razgled na morje, oko v svet in ko so zagledali spodaj jiod seboj ; takrat cvetoče rimsko mesto Salona, današnji Solin, ' razumljivo je tedaj, da niso mirovali, dokler niso izvojevali vso obalo in počasi spodrinili romanski živelj, ki je bil Iu precej močan. Tedaj je poslalo | to divno morje Adrijansko-slovansko in tukaj slo-: vansko tudi ostalo!! Klis je doživel burne čase. Čeprav se zdi ne-! premagljiv, je lpa.k precej gospodarjev menjal, tu-i di Turki so ga imeli dolgo v rokah. Še danes je : ohranjena precej zanimiva okrogla turška mošeja, ; kateri pa so nato odbili minaret in spremenili jo v kapelo sv. Vida. Iz trdnjave se proži diven razgled proti Splitu in morju, daleč čez. na otoke; gori do Trogira, doli skoro do Omiša. Pokrajina od Klisa ; do Splita povsem sliči betlehemskim poljanam z ■ značilnimi oljkami, figami in cipresami in valovi-j tirni grički. Globoko doli pod trdnjavo je varoš | Klis prislonjen ob trdnjavske pečine. Trdnjava sa-I ma je zelo solidno zidana. Težko ogromno zidovje na silnih skalah je nadelo Klisu značilno prislovico: I Teško Klisu, šlo je na kifmenu (to je težko priti blizu, premagati ga), a teško i kamenu, šlo je Klis i na njemu. Klis je bil pač ključ do morja, česar priča že njegovo ime d. sept, je bila lepa parada in revija čet po glavnem trgu. Strumno so korakale dolge vrste s kanoni in strojnicami. Pač dobra priprava za nenasitne Italijane ,ki še nimajo dovolj naše zemlje in vedno še steza,jo krivične roke po naši Dalmaciji in Splitu. Mimogrede naj omenim, da v neštetih sprehodih po Splitu sem in tja, skoro no čujom laške govorice nikdar, nikjer. In vendar neprestano jiojejo v svet pesem o laškem Splitu. (Pravzaprav se v Zagrebu veliko več vidi in sliši nemškega, kot kjerkoli v Dalmaciji italijanskega.) Mesto je precej lepo urejeno, dosti široke ulice, lepe precej visoke hiše, večinoma vse iz kamna zidane. Upeljana je električna razsvetljava, ki pa je jirecej draga, ker je na paro in sicer je kilovatna > ura po II Din, pač zelo visoko. Vodovod še ni po-; polnoma urejen, zlnsli poleti je manjkalo vode. i Kmalu, ko sem prišel, je blizu mojega stanovanja i nastal požar, ki bi ga ognjegasci sicer udušili, če bi bilo dosti vode. Nevolji so dajali meščani duška s krepkim: e vrag odnio vodu i opčinu. — Pri vodnjakih pa se vsak čas vidi natrpano ljudi, ki se drenjajo z vrči, škafi itd. in drug drugega odrivajo. pri tem pa seveda ne štedijo svojih glasov m kiepkih izrazov. Iznad mesta se dviga precej strm grič, na Katerem je majhna cerkvica. Ta prič je bil skozi ves srednji in novi vek obrambni grad zoper razne sovražnike, katerih je bilo v stoletjih piecej. Ti gud, še danes le grad inien.^an, je pravzaprav j jedro in jiočetek Sinja. Kdaj je meslo pravzaprav | nastalo, se ne ve Rimljani -o !meli svo.e me.-'. : kakih 5 km puoč ob reki Cetini z imenom Aequuni, i današnji Citlulj. Sinj se prvič v zg6d. omenja za časa brv. kraljev okrog 1. 1345, Mil je dolgo dobo j središče celinske županije in se je imenoval Cetin-' grad. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) 99 SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik A. S. — Lj. Perilo ni več r redu po zadnjem porodu, prehiteva vam za pet do šest dni. Kaj bi vtegnilo provzročevati to nepravilnost? Vprašanje je, fe je vaše sedanje stanje zares nepravilno. Zakaj razne žene imajo razne roke (vobče od 20 do 38 dni) in celo pri isti osebi se rok izpreminja (skrči ali podaljša), kar ne zna M nepravilnosti ali celo bolezni. Pri vas pa morda skrajšani rok pomeni kakšno izpremembo, nastalo po zadnjem porodu. morda samo izpremenjeno lego, morda posledice kakšnega neopaženega vnetja ali kaj drugega, kar se da ugotoviti in popraviti samo po zdravniku ali zdravnici. Ne odlašajte torej in zate-eite se k zdravniku svojega zaupanja! Ista. Zlata i'la brez zaprtja, pri obilnem gibanju in večinoma brezmesni brani se vam zdi glede postanka kar čudna? Zlata žila je izraz za čezmerno zabreklo žilje v danki sami, ki se pojavlja zares največkrat pri zaprtih ljudeh, ki mnogo sede in se dobro hranijo, a časih tudi iz čisto drugih vzrokov. Če kaj ovira odtok krvi, pa zabrekne žilje. Morda je kakšen sosednji organ v napačni legi, morda je kakšna brazgotina nli nova tvorba, ki tišči na žilje, morda je ovira kje višje v trebuhu? Kdo to ugane na daleč? L. D. — M. Majhni mehurčki, ki ne bole, morda malo srbe, morda celo diše, so zelo sundjivi pojavi za živčno stanje ne prav srečnega gojitelja in opazovalca takih malenkosti, ki jih pameten, zdrav in nravnoklen človek pušča v nemar. če se takoj ne zresnite, pomehuri se vam domišljija, kar je hujše od vseh telesnih mehurjev I F. P. — B. Nočno mokrenje je sitna nadležnost že pri majhnih otrocih, kaj šele pri večjih ali celo polodraslih mladostnikih! Vsekakor je potrebno, dii se da tak nebogljencc zdravniku preiskati. ker je časih kakšna okvara sečnih organov vzrok tej sitnosti, časih je močenje izraz nočnega božjastnega najiada, časih je krivo pregloboko spanje radi oviranja dihanja. Vse te in še druge stvari treba ugotoviti in motenja odpraviti. Spominjam se polod-raslega dekleta, ki sem ji odstranil preveliko žrel-nico, in nadlega je takoj izginila brez vseh drugih pripomočkov. Kako se zdravi otroško mokrenje, ki je bolj razvada kakor bolezen, je bTo že na tem m (slu opisano, za vašo mokrico menda ne bo več ža lostno. Vendar ponovim ta svoja navodila zavoljo drugih. Mokre ali mokrica ne sme po kosilu več vžiti nikakršne tekočine, južina in večerja naj bosta »suhi Predno gre spat, naj opravi, če le mo-g'.re, obe potrebi temeljito. Leži naj na strani, ne na hrbtu. Da se odpravi ležanje na hrbtu, naj se všije v norno srajco kakšen kamenček ali gumb, ki občutno t;šči, če se vleže nanj in se spnlec ali spal-ka v spanju obrneta na stran. Zglavje naj bo prav nizko in hladno. Odete naj bodo noge. bedra in pol života dobro, prsi manj. Dobro je tudi. če se privzdigne posteljnjak pri vznožju, da nekoliko visi proti zglavju. Mokrca ali mokrico treba j>oklicati tri ure potem, ko je leiel, da vstane in opravi potrebo izven posielje, še bolje izven sobe, zakaj duh po seču ne vpliva ugodno. Vsako strahovanje več škoduje kakor koristi; leže pa naj tak nebogljenec s trdnim sklepom, da se gotovo zdrami sam, če bi ga seč zatiščal. Važno je tudi, da tak človek izvežba svoj sečni mehur podnevi, da ni treba prevečkrat tekati na vodo, izprva na dve, kasneje na tri ure, odraslemu še bolj poredkoma. — Imamo tudi nekaj zdravit, ki vplivajo ugodno, nekaterim pomaga primerno eleklriziranje, vsem pa utrjevanje z vodo (mrzli polivi ali spršenje na tistem delu, kjer izgublja hrbet svoje pošteno ime). Seve, v tem letnem času ne kaže začenjali z utrjevanjem onemu, ka ga doslej ni vajen. M. O. — B. Slabost vas prijemlje nekajkrat na teden, iz trebuha se vam nekaj dvigne, nato imate usta polna vodene sline. Pregledati bi trebalo vaš želodec in preiskati tsto »slinor. Morda doženete pravi vzrok pri domačem zdravniku? M. A. — K. Zavoljo razboljene domišljije toliko nepotrebnega trpljenja. Pojdite vendar k zdravniku ali zdravnici, ki vam prežene smrad in raka kaj kmalu! M. L. — L. Mahagti lasje, ki se kodrajo in ne rastejo, so bolj redek pojav. Vsekakor se posvetujte z domačim zdravnikom, ki naj določi deklici primerno hrano in ki ji predpiše zdravila za splošno okrepitev, morda tudi posebna sredstva zn rast las. Ce ne dosežete doma povoljnrga izboljšanja, pošljite otroka na kožni oddelek večje bolnišnice, kier bodo bržkone lasišce obsevali. Dogaja se časih, da se v znani razvojni dobi take nevšečnosti popravijo kar same po sebi. .laz bi že poprej poskusil srečo na omenjeni način, uspeha pa vam ne morem zagotoviti. A. D. — V. Hi>lrč'iia v trebuhu pri nekoliko zamaščenem možu v najlepši življenjski dobi ima lahko različen vzrok. Kaipp.da Rentgen ne more ugotoviti vsake spremembe, tudi enkratni zdravniški pregled ne more dognati pravega vzroka, pač pa bi se dalo v teku Ireh — štirih dni pri vsakdanjem preisku najti pravo sled, Preveč je možnosti, da bi se splačalo o njih govorili brez podrobnih podatkov in brez večkratni ga ogleda. M. K. — 2. Sladkorna bolezen se ne da zdraviti pri vseh ljudeh enako, odvisno je zdravljenje ne samo od množne izločenega sladkorja pri navadni prehrani in pri strogi dieti, marveč ludi od drugih okoliščin, splošnega zdravstvenega stanja, poklica, starosti i. dr. Nekaterim »sladkornikonu dovoljujemo vse jest', samo množino omejujemo, drugim drugače. Bolnik naj se drži enega in istega zdravnika, ki ga lahko večkrat pregleda in samo njegovih navodili T. D. — M. Kapavico dobiti v zakonu, je mučna zadeva. Vprašanje je, če je vaša bolezen zares kapavica, kar se da zanesljivo ugotoviti samo z drobnogledom (mikroskopsko preiskavo izcedka). Naibolje napravite, da odrinete na dotični oddelek večje bolnišnice. Morda vam lani kmalu pomagajo, vsekakor pa po;asnijo zadevo, kakor treba za pro-šlost in bodočnost. Pravni nasveti Izredni prispevek za vzdrževanio javne ceste. F. R. Po poti, ki jo morate vi popravliati, je trgovec zvozil veliko hlodov iz gozda, tako da je pot zelo trpela. Zahtevali ste od njega, da prispeva k popravilu, toda trgovec ne mara nič prispevati in mi svetuje, naj se obrnem na lastnika gozda, ki je i Firma svoj m uradnikom vsak mesec zadržuje pla- cerkvena last. Ključarji pa trdijo, da je pot za cer- -1" ---ni. kev prosta. Kaj storiti? Predvsem je razčistiti vprašanje, ali je pot javna ali pa vaša zasebna. Ako je pot vaša zasebna last, imate gotovo pravico terjati povračilo stroškov za popravilo od tistega, ki je s prekomerno uporabo popravila povzročil, t. j. vsekakor kupec lesa, ki ga je vozil iz. gozda^ Če ima cerkev služnostno pravico in kako daleč sega, boste gotovo vedeli sami. V tem slučaju se pač obrnile na župni urad, ki upravlja cerkveni gozd. Morda se je pri prodaji lesa kaj dogovorilo, kdo naj poskrbi za popravo pota. Ako pa je pot javna, ima pristojna cestna uprava pravico zahtevati izredni prispevek za pot n. pr. za občinsko cesto, občina. Ta prispevek je dolžan plačati vsakdo, ki prevaža po javni poti več blaga ali potnikov, kot je to običajno pri normalnem obratu na dotični cesti. Izredni prispevek se določa v prvi vrsti sporazumno med pristojno cestno upravo in onimi, ki javne ceste prekomerno uporabljajo. Ako se sporazum ne doseže, določi izreden prispevek na predlog uprave javnih cest kraljevska banska uprava. Predvojni invalid. L. P. Invalidnina, ki vam je bfla priznana še pred vojno, vam je bila z uveljav-Ijenjem zakona o invalidih ukinjena. Prosili ste vojno minstrstvo, da se vam invalidnina zopet prizna, pa ste prejeli obvestilo, da nimate nikake pravice do nje. Kakšno izredno pot bi bilo ubrali, da pridete do svojih pravic? — Po invalidskem zakonu nimate pravice do invalidnine. Zato vam ne preostane drugega, kakor prošnja za podporo, kakršno sme po ustavi vsak državljan vložiti. Pri katerem oblastvu bi uspeli, ne vemo. Obrnite se lah-ito na občino, bansko upravo, narodno skupščino itd. V slučaju obubožanja vas jc dolžna vzdrževati domovinska občina znaša 10% vrednosti. V vašem primeru pozovite najditelja, da vam vrne najdeni panj, če ne, ga pa lahko prijavite orožnikom. Nejasno naročilo. M. Z. Neki potnik je prigovarjal, da mu izročite fotogralijo, ki jo bodo zastonj povečali; ko bo prinesel povečano sliko, pa se boste sami odločili, če jo hočete kupiti. Dali ste res sliko. Čez nekaj tednov pa sta dva drugi potnika od istega podjetja prinesla povečano sliko: slika se vam ni dopadla in jo niste hoteli kupiti. Potnika sta vas nahruitla, grozila s tožbo in nista hotela vrniti orig nalne fotografije. — Odločilno je, kakšen dogovor ste imeli s prvim potnikom oziroma kakšne dokaze imate v slučaju tožbe za to, da je res potnik obljubil brezplačno na svoj riziko napraviti povečano si ko. Ali ste morda kaj podpisali? Malo je verjetno, da bi kdo v sedanjih časih izdeloval povečanje slik brez obveznega naročila. Vsekakor imate pravico zahtevati nazaj svojo izvirno fotogrnfjo. Dopolnitev nujnega deleža. B. D. Vprašate, če more nujni dedič, komur ni bilo toliko izplačanega iz zapuščine, kakor znaša nujni delež, ovreči celo oporoko, ali pa lahko zahteva samo še toliko, da bo dosežena višina nujnega deleža. — Če je oporoka formalno veljavna, potem ima nujni dedič samo pravico zahtevati dopolnitev nujnega deleža. Če pa je oporoka formalno nepravilna, ima nujni dedič pravico, da toži na neveljuvnost oporoke. Obe navedeni tožbi se morata vlož ti v roku od 3 let po smrti zapustnika, sicer so zastarane. Kaj vse se vštc.ie v nujni delež. R. P. Otrokom zapustnika pripada kot nujni delež polovica zakonitega deleža. Da se pravilno določi višiia nujnega deleža, se precenijo vse premične in nepremične stvari zapuščine, vse pravice in terjatve, ki jih je imel zapustnik, vse dolgove, ki so jih dolžni dediči ali volilojeniniki zapuščini. Na zahtevo nujnega dediča imajo se vračunati tudi vsa darovanja, ki jili je napravil zapustnik za svojega ž vljenja. Nadalje se mora nujnemu dediču vračunati vse, kar je dobila n. pr. hči kot doto, sin kot opremo za nastop službe ali za začetek obrti, oziroma, kar je bilo polnoletnemu sinu plačanih dolgov. V konkurzu nepriznana penzja. I. B. K. Po službeni pogodbi je bila delodajalka zavezana za" slučaj, ako preneha obratovati, uslužbencu izplačati pokojnino v ski pnem znesku, ki se bo določil sporazumno. Firma je prišla v konkurz in prenehala obratovati, uslužbenec pa, ki ima že drugo službo, jc prijavil svojo terjatev po penziji v kon-kurzu, a se mu ta terjatev ne prizna, češ, da ima drugo službo. Zanima ga, če ima izglede, da v pravdi s svojo zahtevo prodre. — Kakor je v vsaki pravdi težko prerokovati izid, tako velja to tudi v gornjem slučaju. Odstavek službene pogodbe, ki je gori naveden, vsekakor govori za uslužbenca, če bi se interpretiral kot cclo!a. Možno pa je ta odstavek interpretirati v zvezi s predidočimi, v katerih je tudi govor o penziji, do katere ima uslužbenec pravico, ako postane za izvrševanje poklica nesposoben. Tožena stranka, to bi bili konkurzni upniki, ki prerekajo uslužbenčevo terjatev v konkurzu, utegne v pravdi trditi, da gori navedena obveznost firme (v službeni pogodbi pod točko 5) velja samo v slučaju nesposobnosti uslužbenca za izvrševanje poklica (omenjeno v točki 3 službene pogodbe). Ta nespi:so'-nost pa ni nastopila ker je uslužbenec v službi. Sodišče bi se moralo pečati tudi s takim ugovorom, ki bi ga event. stavila tožena stranka in bi nato razsodilo, v koliko je nastopila obveznost tvrdke v konkurzu za izplačilo pokojnine. Z absolutno sigurnostjo pa ne more nihče uslužbencu zagotoviti uspeha v event. pravdi. I likor njen dedni delež ne dosega »dolžnega« deleža. Ako je hčerka edina in tudi materin zakonski drug več ne živi, znaša njen dolžni delež polovico zapuščine. Ako je torej mati drugim več volila kakor pa je zapustila edini hčerki, ima ta pravico zahtevati še toliko, da bo znašal njen delež polovico zapuščine. Tisto, kar pišete o ravnanju hčerke z materjo, pri določevanju dednega deleža ne bo prišlo v poštev, ker ni dokazano in hčerka ni bila zato obsojena. Prošnja za vstop k žandarmeriji, A. B. Prošnjo vložite pri bližnji orožniški komandi (voda ali čete), ki jo bo odposlala na pristojno mesto. Konjeniških oddelkov zakon o žandarmeriji ne predvideva, vendar svoje želje napišite v prošnji. Za vstop k orožništvu se poleg drugega zahteva če pismena zaveza, da boste ostali pri orožništvu najmanj tri leta in služili tam, kamor vas odrede. Razširjenje služnosti pola. Posestnik namerava napraviti iz senožeti njivo. Na senožet ima pot po vaši parceli. Ako napravi njivo, bo mnogo več vozil, kakor na senožet. Ali mu je mogoče to namero zabraniti? — Postava prepoveduje služnosti rnzširjevati. Če je pa v vašem slučaju možno govoriti o razširjenju služnosti, ni gotovo. Po našem mnenju pot vsled spremembe senožeti v niivo ni znatno več obremenjena, ker, kakor se na njivo vozi gnoj, tako ga je bilo treba voziti tudi na senožet in obratno se zopet vozijo pridelki tako z njive, kakor so se vozili s senožeti (seno). Drugače bi bilo seveda, ako bi posestnik senožet spremenil n. pr. v stavbno parcelo in bi hotel na njej zidati. J. S. L. Mnenja smo, da ste dolžni plačati občinsko trošarino cd vina-izabele. Iztcrjavanje dolga po 40 letih je prepozno. J. Z. O. Pred 40 leti ste se poročili s prvim mo-iem, ki je imel veliko dolgov, o katerih vam ni nič povedal. Sedai, po 40 letih, vas pa tirja žena nekega čevljarja, ki mu je vaš rajni mož baje na obutvi ostal nekaj dolžan. Vprašate, če ste dolžni plačati. — Terjatve za izvršitev del v obrtnem obratu zastarajo v treh letih; zato vas navedena žena ne bo mogla prisiliti — tudi s sodnijo ne — da ji zahtevani dolg plačate, ako tega nočete prostovoljno storiti. Odpoved stanovanja. M. I. Stanovanje vam je odpovedano z enomesečno odpovedjo. Zanima vas, če je ta termin pravilen in kdo sni« izvršiti delo-žacijo ter na čigave stroške. — Za vaš kraj v zakonu ni določen odpovedni termin, ampak velja pogojeni, ali če tega ni, krajevno običajni rok, ki najbrž ni krajši od ene'a meseca, pa tudi daljši je težko. Zanj boste najlažje izvedeli pri domačem županstv u. Za odpoved ni treba nobenega razloga, ke rstanovaniske zaščite ni več. Ko bo potekel odpovedni rok, bo smel najemodajalec pri sodišču predlagati deložacijo, ako najemnik ne izprazni stanovanja. Deložacija bi se izvršila na stroške n.vcmnika. Ako ste pa proti odpovedi pravočasno pri sodišču vložili ugovore, «e bo pa vršilo redno pravdno postopanje in bo sodišče s sodbo razsodilo, če ostane odpoved v veljavi. Nemške dijakinje o sodobnih vprašanjih Julija meseca se je zbralo okoli 500 nemških dijakinj v Miinstru. Tudi lepo število delavk katoliškega ženskega gibanja se je oglasilo nti tem zborovanju. Glavni govornici sta bili ministerialni svetnik dr. Helena We-ber, Berlin, in gospa prof. Peters, Dortmund. V nekaterih referatih in živahnem razprav, ljanju so se dijakinje izrazile za delovanje katoliških žen. Resolucija se takole glasi: »V zadnjih letih se je pojavilo posebno gibanje proti študiju žene in proti delu žene v javnem in političnem življenju. Vemo, da te zahteve niso le strankarsko politično utemeljene in da se ne dado razložiti kot le kaka ni zanj kaj ugodnejšega pogojeno, najmanj 14 dni. Če za vas torej ni kaj drugega določeno, bo tižko kaj storiti proti podjetju, ki vam je odpovedalo. Zato se skušajte poravnati. Zadrževanje plače, pretnja z odpovedjo. D. s ob nTg a° in"s te uvršče n^v o pe ra t i v no° ^oj s k t e d a j j proti dosedanjemu rajvoju, vemo p. niste dolžni plačevati vojnice. Pritožbo proti po- : aa !im ^ vzroK po večini gospodarska grešnemu vpisu za vojničarja vložite na komando krl7'a v?e,;ra ?v.eta. 1 a položaj nas sili, da se ,,nlnn1,. P-ii-^u.. _____ i ■ I: i._n_______ _ z vsf»nii temi in tatrimi \rnrncnnli hncimn vojneka okrožja. Pritožba mora biti kolkovana s kolkom za 20 Din. Preslop iz orožcižke v policijsko službo. D. P. 7. vsemi temi in takimi vprašanji bavimo in nas veseli to deistvo, ker vemo, da bo sedanja doba vnovič poklicala ženo k veliki odgo- Orožniške službe imate 12 let ter ste dovršili tri vornosti tudi za to-le vprašanje: študij in delo strokovne orožniške šole. Vprašujete, če bi mogli i V javnem Življenju ali ne? Davčna oprostitev nove hiše. J. R. Četudi ste dali v novj hiši eno sobo v najem, lahko dosežete davčno oprostitev v našem kraju za 10 let. Ta oprostitev pa ni popolna. Plačevati boste vseeno morali po 3 odstotke od čistega doliodka. Za davčno oprostitev mora hišni lastnik vložiti prošnjo, ki jo je kolkovati s kolkom za 25 dinarjev in jo je treba vložiti v 30 dneh po nastopu davčne obveznosti. Ta obveznost se začne z mesecem po izdaji uporabnega dovoljenja. Ako pa se zgradba prej uporabi, .pa z mesecem po začetku uporabe. Prošnji je priložiti stavbno dovoljenje v originalu ali poverjenem prepisu. Vsako prilogo je kolkovati s kolkom zn 2 dinarja razen onih, ki so že od prej kolkovane. Posredovanje delavske zbornice. S. M. K. Podjetje vas .je po 14 dnevni odpovedi odpustilo, ker ste bili izbrani za delavskega zaupnika. Stvar je vzela v roke delavska zhornica, vendar Selite vedeti. kaj bi bilo storiti, če bi vas ona zadosti ne ščitila. — Le zaupajte delavski zbornici, ki bo go-tevo vse storila, kar bo mogla. Saj je njena zakonita dolžnost posredovati v sporih med delavci in delodajalci. Sicer pa znaša v podjetjih, za katera velja zakon o obrtih odpovedni rok za delavca, ako čo do sredi mcseca in jim namiguje, da jih drugi mesec ne bo hotela več plačati. Kaj storiti, če jiin ne bo hotela datj plače in kaj, če jim nepravilno odpove? — Kar se tiče zadrževanja plače, svetujemo nastavljencem potrpljenja, ker vsled splošne gospodarske krize niso samo pri tej firmi v takem položaju. Tudi javni nastavljenci ne prejemajo plače vedno točno. Kar se tiče odpovedi, se sme službeno razmerje razdreti s pretekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šesttedeu-ski odpovedi, če ni dogovorjeno drugače ali če ni krajevnega običaja, ugodnejšega za službojemnika. Po dovršenih petih let!h službe zn?ša odpovedni rok tri mesece, po dovršenih petnajstih letih službe štiri mesece in po dovršenih dvajsetih letih pet mesecev. Če v gornjem slučaju firma predčasno odpove, imajo nastavljenci pravico do odškodnine, ki bo enaka višini plače, ki bi jo nastavljenci imeli prejeti v slučaju pravilnega odpovednega roka. Nakun nove hiše v,7.111,iti, da je davka prosta. V. R. I.eta 1929. sle kupili 8 let staro hišo, glede katere vam je prodajalec na vaše vprašanje rekel, da bo še 17 let prosta davka. Ko ste se pa vselili, ste pa zvedeli, da hiša ni oproščena davka, ker" lastnik ni vložil prošnje za oprostitev. Vaša prošnja za oprostitev jia je bila odbita, ker je bila že prekasno vložena. Vjirašate, če bi mogli zahtevati od prejšnjega lastnika povrnitev davkov. — Pogoje kupne pogodbe ste napisali, ker sle morali napraviti pismeno pogolbo. Ta veže nedvomno oba lastnika. Kar se pa tiče Izjave prodajalca, da je hiša prosta davka, bi se pa vi mogli n to izjavo sklicevati, ako dokažete, da sta se izrecno dogovorila, da vam prodajalec jamči za prostost davka. To bo pa težko verjetno, ker po sedanjih davčnih predp'sih bi mogla biti nova hiša v vasem kraju oproščena zgradarine le 10 let, a vi ste jo kupili, ko je bila stara že 8 let. Plačevati pa hi v vsakem slučaju morali po 3 odstotke od čistega dohodka, kakor tudi kuluk. Zato vse to premislite, predno se spustite v kakšno tožbo proti prejšnjemu lastniku hiše. Izgubljene čebele. K. A. Z avtomobilom ste peljali čebele v ajdovo pašo. Spodaj so bili Znideršiči, dve vrsti, v tretji vrsti na vrhu voza pa kranjiči. Ker so bili slabo privezani in nič pribiti, zdrknil je en panj z voza na kraj ceste nn tla. Nekdo je vse lepo pobral in obdržal. Vprašate, če mora najditelj I med vrniti ali ne. — Po našem kazenskem zakonu j jo vsakdo kaznjiv, kdor si protipravno prisvoji v svojo ali tujo korist, tujo premično slvar, ki jo je I našel ali do katere je prišel po naključju. Ce vred- | nost stvari ni večja od 10(i0 Din, je kazen izreči j v denarju ali z zaporom do 1 leta; če pa je vrednost stvari večja od 1000 Din. je kazen strogi zapor do 5 let in izguba častnih pravic. Vsak najditelj je dolžan najdeno slvar vrniti prejšnjemu lastniku. Čo mu ta ni znan. mora najdeno stvar prijaviti oblaslvu (občini, policiji ali orožništvu). Če se tekom enega leta nihče ne javi pri oblastvu kot last-lik na i''*,»ne stvari, izroči ob ln sivo najdeno stvar najditelju. Najdileli ima pravico do najdenine. ki prestopili v državno policijsko službo in to v zva-ničniško skupino. — Gotovo ni zapreke za prestop, ako istega odobri vam nadrejeno oblastvo. Prošnjo boste morali vložili pri svoji komandi. V kateri razred vas bodo pri policiji prevedli, pa ne moremo povedali, ker se o vsakem takem slučaju posebej odloča. Normalno so frri policiji predpisana tri leta pripravljalne službe. Po treh letih pripravljalne službe se postavi stražnik-pripravnik ozir. agent-pripravnik s povoljno oceno za policijskega stražnika ozir. policijskega agenta HI. razreda in sicer kot zvaničnik tretje skupine. Ta pa čez štiri leta zopet lahko napreduje za policijskega stražnika ozir. agenta II. razreda in sicer kot zvaničnik druge skupine; čez nadaljnja štiri leta, ki jih prebije na tem položaju, pa lahko napreduje za policijskega stražnika ozir. policijskega agenta I. razreda in sicer kot zvaničnik prve skupine. Oprostitev zgradarine in kuluk. A. K. S. Zgradarine od nove hiše ste za 10 let oproščeni, a tir- , jajo od vas kuluk. Ali upravičeno? — Kljub »oprostitvi« niste popolnoma oproščeni zgradarine, am- j pak imate po zakonu plačevati tri odstotke čistega dohodka. Zato tudi plačilu kuluka ne boste mogli uspešno ugovarjati. Stavbno-ogledni stroški. M. J. Za komisijski stavbni ogled vam je občina zaračunala poleg kol-koviiie in stavbne takse tudi nagrado za stavbe- , nega izvedcnca in za občinske funkcionarje, t. j. z aobčinskega tajnika in enega obč. svetovalca, ki | sta prisostvovala ogledu. Vprašale, če so ti 6troški upravičeni, zlasti ker sta sc ob istem času vršila dva stavbna ogleda, a sta oba graditelja dobila nalog, da plačata ves račun. Tako tajnik, kakor stavbni izvedenec imata od obeine fiksno plačo. | — Kolkovina bo vsekakor upravičena, ker je treba prošnjo, načrte in stavbno dovoljenje predpisno kolkovati. G1 e c' e .stavbne takse« vprašajte na občini, kdaj je sklenjena in če je zadevni sklep odobren po banski upravi. Občinski svetovalec, ki je zastopal župana, nima pravice do kakšne nagrade, ampak sme le zahtevati povrnitev resničnih stroškov. Tudi plačanim občinskim uslužbencem po našem mnenju za ta posel ne gre nikakšna nagrada, razen ako bi se poslovanje vršilo zunaj 1 sedeža občine, kjer bi imeli pravico do potnine in event, še do dela dnevnice, kar bi pa v vaši občini nikakor ne moglo znašati toliko, kakor zahteva občina od vas. Previdno bi bili ravnali, če bi se bili proti računu pritožili na bansko upravo. Volilo v kciist cerkve. V. K. R. Mati je hčeri zapustila hišo in zemljišče, a cerkvi je zapustila denar, naložen v hranilnici. Knjižico je izročila poštenemu gospodu. Seiaj, po materini smrti, pa hčerka zahteva denar, ki ga je mati izročila cerkvi. Ali bo uspela? — Ako je v testamentu za-pustnica denar volila cerkvi, tedaj bo to volilo na podlagi zapuščinske razprave prisojeno cerkvi, ako ne bo ugovorov hčerke, ki bo zavrnjena na pol ;->ravče, čc se nc doseže sporazum. Hčerka bi v pravdi s svojo zahtevo le v toliko uspela, v ko- Rrez vsega nadaljnjega bi se odpovedale ; študiju in javnemu delu, če hi mogle verjeti, da bi ta naša odnoved kaj pomenila. Kajti prepričane smo, da bi s tem. če se žena odpove svojemu poklicu in političnemu življenju, nastal hud udarec, ki bi zadel vse naše kul-j turno življenje. Kulturni razvoj zadniega stoletja je nol-iical ženo k delu v javno življenje. . Nemogoče je ta razvoj uničiti. Ni namreč mogoče del ali orsran nekega organizma odrezati I brez velike škode za celoto. Žensko gibanje nam je odprlo pota k poklicu in javnemu delu. Žene so v zadnjih letih, v tej za človeško zgodovino tako kratki dobi, dokazale, da so zmožne poleg moža i vršiti dragoceno, pa tudi potrebno delo V j javnem življenju, bodisi kot pol i ti čari; a, cro-spodarska delavka, zdravnica, učiteljica in delavka na raznih socialnih poljih. Te žene so dokazale, da brezpogojno ho-' čeio delati z možem: kajti šele skuono prak-, tično in teoretično delo moža in žene more pripraviti harmonijo v državo. Ker torej smatramo nalogo žene v javnem življenju za zelo važen faktor javne dobrobiti, zato vemo in hočemo ter zahtevamo, da ima ; vsaka žena priliko se za to delo izobraziti, kajti tudi mati more svoje otroke za življenje vzcojiti in svojo družino napraviti za nosi-teljico kulture, če je izobražena.« To zborovanje v Miinstru je rodilo novo delovno zajednico, akademičark iu dijakinj sploh, ki so si stavile za nalogo ta vprašanta še nadalje proučevati in poklicati še uadalinje delavne zajednice v raznih kulturnih centrih k življenju. HaP za in v tablah Jsl vedno v zalogi Tovarna vale Arbeiler, Moribor Zahtevajte vzorce in cenik Izdelujejo se nainovejši modeli otroških * in igra nih vozičkov, triciklji. razna no- vejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna* F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191 ZENA IN DOM Modne n o v osti BEDA IN ŽENA Beda časa in toplota doma — to sta dva 'pojma. 0 prvem sploh ni treba govoriti, ker ga vsakdo dovolj razume in čuti, pač pa o drugem. Če v današnjih dneh beda hodi okrog, vsa zavita v temačnost nezadovoljstva in trpljenja ter že pri oknih in pri vratih prihaja v naše domove, ki so bili dosedaj še vsi svetli in veseli, pa nam zdaj obeta vso dolgo zimo težkih, skoroda obupnih dni, je treba nekaj storiti, da se to res ne stopnjuje do resničnega obupa. Prav žene bomo imele v tej zimi mnogo dela, ker nam obeta, da bo hujša in bednejša, kot vse njene prednice. Nedavno sem čitala v neki knjigi: »Ime mati je ime darujočega človeka.« Če bi pač vse zone, zlasti matere to besedo prav razumele v današnjih dneh! Nekaj darovati, ko človek še komaj kaj ima, s tem preide nanj pravo materinstvo. To človeka dvigne, mu odpre oči in ga napravi iznajdljivega. In iznajdljivi moramo biti v teh časih vsi, če hočemo bedo današnjih dni obvladati. Beda. pomanjkanje, trpljenje, brezposelnost, to so besede, to so dejstva, ki smo jih spočetka začudeno gledali, a danes, ko z enakomernimi koraki hodijo dan za dnem med nami, smo se jih nekako navadili. Nekako otopeli smo. Zato pa potrebujemo nekaj, kar nas iz te otopelosti dvigne; luči potrebujemo, ki razsvetli to tmino. Veselja potrebujemo, veselja v domu in toplote v domu — za nas, za naše družine in za druge. Praznikov potrebujemo, lepih svetlih družinskih praznikov, ki bi kakor plamenice zasvetili v naše družine in bi pritegnili vse člane družine v obseg svoje svetlobe, saj premnogi nočejo več videti v splošnem zatemnenju. Če bi vsaka mati vedela, kakšna moč ji je dana, ako razume svoj dom osvetliti in praznovati v njem lepe tople družinske praznike, tudi danes v teh težkih časih brez veselja! Potem bi teden za tednom hodila roko v roki in hi povsod vladalo veselje zaradi prošlih toplih in veselih ur v družini in v vnetem pričakovanju novih. Večkrat bo to samo topel večerni spomin, če dolžnost ves drug čas zahteva zase. Ali ni morebiti praznik, če mati domov prišedšemu očetu, pred vsemi člani družine pove, da je danes tisti dan, ko je pred toliko in toliko leti edini živ prišel iz vojske? Da, praznik je to, ki preteklost z močnimi vezmi zahvale veže s sedanjostjo, veže pa tudi starejše člane družine na mlajše in to je glavni smisel takega tihega družinskega praznovanja. pa četudi v težkih časih bede. In takih dni bo mati našla še in še. Kako prijetno se da z vsemi člani družine, tudi z otroki, raz-govarjati o veličini in dragocenosti skupnosti, ko se iščejo nova pota zanjo, ko je treba nepravilna mnenja mlajših članov družine popraviti in urediti. Največja želja sedanje dobe l>i bila ta, da bi naša mladina v zvezi z družino polaroma rast I a v življenje, ne pa. da bi jo življenje i z r u v a I o iz nje. To je rana sedanjega časa in ta rana potrebuje nege in kje najdemo boljšo, kakor v mehkih, nikoli utrudljivih materinih rokah? Toplina doma pa tudi za druge! Tudi najmlajši že lahko ve, kje je njegov tovariš iz šole, katerega oče jp že mesece in mesece brez dela, naj ve kaj se pravi, brez dela. Ko pa to v6, je samo po sebi umevno, da bo znala mati celo najmanjšega pripraviti za male žrtve. In te male posebne žrtvice vodijo k razumevanju in sodoživljanju hode drugih. Vesele ure pripraviti tudi drugim, v tem naj bi se žene v letošnji zimi res pokazale iznajdljive. K 1 j u b bedi ali prav za prav zaradi bede tam zunaj. Iji. ofnnv Jesen diše skozi veje in barva listje s tisočerimi vejami. Kakor jesen v laseh starčkovih. Listje lega v grobove, da bo iz njega pognalo novo življenje rastlinskega rodu dejavnost in večkrat tudi njena eksistenca sta odvisni od razvoja v državi, občini in sploh v katerikoli skupnosti. Sama od sebe se bo morala zanimati za marsikaj, kar je v zvezi z njenim vsakdanjim delom. Razumela pa ho vedno bolj, da se vse odredbe, ki jili je treba napraviti za splošnost, raztezajo na prav mnogo človeških življenj, eksistenc. Čuti tudi, kako je prav žena zmožna sprejemati in razumeti vplive teh velikih zunanjih stvari, od katerih se tako pogosto trdi, da niso ženi nič mar. da je nič ne brigajo. Vendar sp pod temi vplivi njene duševne moči k repe, združujejo ter silijo k udejstvovali ju. To pa je velik cilj, četudi izhaja iz skromnega dela posameznega, povprečnega človeka, žene. Dočim mati bogastvo svoje notranjosti v prvi vrsti obrača svojim v prid. more v poklicu in sama zase stoječa žena to dobroto mnogim ljudem posredovati. K temu je tudi še nekaka pomoč dejstvo, da se dnevni red poklicne žene v splošnem lažje uredi, kakor pa oni gospodinje in matere, katera sprejema v množini svojega dela od vseh članov družine po njihovih potrebah celo vrsto drobnih zahtev, ki se ne dado ulesniti v dnevni rod. Kljub rednemu delu v poklicu najde vendar žena tu ali tam še kakšno uro sama zase. To naj porabi v to. da si stalno obdrži v spominu. da življenje ne tvori samo boj za obstanek in oni stalni hoj z različnimi mnenji, ampak da prav iz ljudske duše lahko vstane kaj novega, boljšega, k ar naj bi sc tudi raz. vijalo mnogim v korist. Pravijo, da ima žena, Žena v poklicu Vse človeško delo. ki ga vrši posameznik, če ga merimo na množini življenja sploh, se nam zdi majhno in nepomembno. Če se vprašamo, kaj povprečni človek v današnjih težkih časih more za svoje ljudstvo storiti, se nam zde vse besede bahave. Vge je tako malo in še to malo je razčlenjeno v nepomembne malenkosti. Iz tega razloga bi kmalu prezrli dejstvo, da od vsakega človeka izhajajo vplivi na njegovo okolico. Ti vplivi pa se uvrste v veletok splošnih dohodkov. Lahko se zgoste v vidna dejanja, lahko pa tudi kot nevidne moči teko dalje in oblikujejo življenje. Prav zaradi tega nihče ne more reči, da ne bi mogel za javnost, za svoje ljudstvo prav ničesar storiti. Zena, ki je v poklicu, pride v stik z mnogimi ljudmi, ki jih slučaj ali lok življenja nanese skupaj. Vsi ti ljudje niso združeni z vezjo družine ali kake druge zajednice, niso si sorodni ne po krvi. ne po delu. a jili svojevoljno življenje veže v neliotpno skupnost. Razlika mnenj, mešanica razumevanj torej obdajn žpiio v poklicu od vseh strani. To ji je lahko v korist. Toda v sedanjem splošnem nerazumevanju, vrvenju iu vihri ima tudi pri tem svoje naloge: v prvi vrsti pomagati do Jasnih pojmov. Ta naloga je sicer že od nekdaj tu, vendar je prav v sedanjem času posebno važna. . Poklicno dplo ženi olajša not k velikim ' nalogam, ki naj jih vrši v' splošnosti. Njena j Glavica malega Indi ančka Zares »divji ali čistokrvni Indijanci žive danes le še v Južni Ameriki po pragozdovih, kateri se prožijo kot mogočne trdnjave proti prodiranju bele civilizacije. — Ti zadnji svobodnjaki vzgajajo svoje otroke neprisiljeno in prirodno. štiri leta so jim obeski raznih živalskih zob ali leseni kliniki edina »obleka«. Mati ne pusti otroka nikoli samega in le redkokdaj ga zaupa v varstvo komu drugemu. Za telesno nego skrbi mati izredno pazno prav od rojstva otrokovega naprej. Saj so nekatere indijanske matere, ki svoje otroke po večkrat na dan umivajo in kopajo... Posebno čudno navado pa srečavamo pri plemenu Ucayalov, ki živi ob nekem pritoku Amu-conke. Nazaj potisnjena lobanja tega rodu ni noben rasni znak, ki bi se dedoval (to so namreč prvotno mislili antropologi in postavili kot veliko oznako rdeče rase vprav to visoko glavo. Hkrati naj dodam, da ludi rdeča barva Indijancev ni njihovo rasno znamenje, zakaj Indijanci se rdeče barvajo. Torej ni to rdeča rasa!) Novorojenčku pritrdijo k čelu podolgovato deščico, ]>od katero se upognejo Deščica pred glavo ne pomeni v vseh deželah isto. Ta mali Indijanček se celo raduje nad deščico. mehke kosti in vse čelne in tilnične vzbokline se zravnajo. Tako nastane karakteristična glava plemena Ucayalov. Plemenite poteze tega rodu izražajo čestokrat toliko inteligenco, dn preseneča vse antropologe. V mnogoterih stvareh so Ucayali prav spretni. Saj si znajo izpresti prekrasne tkanine in všiti vanje čudovite ornamente. Mi pa seveda govorimo le o »divjih« Indijancih. Enakopravnost potiske žene V novem civilnem poljskem zakoniku je izvedena popolna enakopravnost moža in žene v dolžnostih in pravicah, v medsebojnem odnosu in odnosu do otrok in ostalih oseb. Dosedanji privilegirani položaj moža je torej na tleh ... Zdravnik: »Mislim, da ni lako nevarno! Eno vam pa toplo priporočam: Tvor na vratu imejte vedno pred očmi.. .< Jedilnik za oktober (Krekova meščansko-gospodinjska 'ola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek, 31. X.: Kosilo: KiVla gobova juha z. ajdovimi žganci. Sesekljani zrezki, zelj-nute krpice in krompirjevi hlebčki. Ocvrta jabolka. — Večerja: Testenine in salata. Torek, l.XI.: Kosilo: Jabolčna juha z. ocvrtim grahom. Ohrovtove klobasice. prazen krompir in korenjc.va omaka. Cimetove plošče. Večerja: Pečen kostanj in jabolčna vktiha. Sreda, 2. XI.: Kosilo: Zd robovi vložki v goveji juhi. Govedina, krompirjevi rezanci in koleraba. Češpljeve tortice. — Večerja: Krompirjev golaž in rumena polenta. Četrtek, 3. XI.: Kosilo: Obarna juha z drobtiiiovimi cmoki. Telečja pečenka, prazen riž, ocvrte gobe in mešana salata. Pisana (marmornata) pogača. Sadje. — Večerja : Gobovi zrezki in salata. Petek, 4. XI.: Kosilo: Prežgana juha z vlitimi rezanci. Gobova omaka, pečen krompir in posajena jajca. Jabolčni vlivanci. — Večerja : Mlečni riž, in pečen kostanj. Sobota, 3. Xb: Kosilo: Mesni zavitki na rumeni, julii. Djuvcče (srbska jed) in ocvrte gobe. Kvašeni kolački (osinja gnezda). Sadje. Večerja: .široki rezanci s parmezanom in »salata. Nedelja. f>. XI.: Kosilo: Jetrni vložki v goveji juhi. Gobova rižota. prnženo zelje in nadete buče. Pečenka in solata. Kvašeni liuli-teljni. — Večerja : Hrenovke, salata; groz-d je. pa naj si bo kjerkoli najplemenitejša sredstva v svoji roki. ki naj jih le pravilno porablja. Prav zaradi tega mora imeli od časa do časa uro tihega razmišljanja, ki pa jp up smemo računati kot nekaj zabavnega, ampak kot resno delo nje same za lasten dvig in za tem uspešnejše delo v splošnosti. i,a. Ta junijier se sklada predvsem z zimskim občutjem narave. To priča njegovo belo polje, ki je posejano s temnimi pikami. Primeren je zlasti za zimski šport: drsanje in sankanje v tako lepem, obenem pa tudi v toplem jopiču, mora biti zares pravi užitek Zdravstvene navade za lepoto Nekatere žene |K>izkušajo vse, da bi si iz boljšale slalio |K>lt. listo »vse« so pa navadno le zunanja sredstvu, kreme. Na splošno zdravje, ; kot izvor lepote se pu manj ozirajo. Res je, da kukšenkrat znatno izboljša poli že samo to, tla I menjaš vrsto mila za obruz. Če so zunanja po-: stopanja brezuspešna, je čas, da globlje iščeš I vzrok. Suha. občutljiva koža. bledu, mastna koža, : hrapava koža s povečanimi znoj niča m i in z mozolji. /Ji \se lo je treba več kakor lokalnih sredstev, da dosežeš njihovo normalno finost ! in lepoto. V naslednjem so na kritiko podana posto-j panju, potrebna zu vsako vrsto navedenih ne-dostatkov polti: Najprvo je suha. občutljiva koža, ki se vidi kukor luskasta. Nervozna, slabo prehranjena j žena ima kakšenkrat čezmerno suho kožo. Tako i kožo čisti \sak večer z. dobro, zanesljivo čistilno kremo ali s čistilnim oljem namesto z. vodo in milom. Pusti jo nekaj minut na koži, j potem pa obriši s čisto krpo ali svilenim papirjem. Pazi na (o. da boš kreino temeljito j obrisala s polti. Potem namaži obraz s teko-I čino. ki krči. Snlicilov špirit je milo sredstvo za | ta smoter. Zdaj si pa namaži obraz, s kremo za i tkivo in jo na njem pusti čez noč. Enkrat nu I teden si obraz temeljito masiraj (navzgor in nn vz\ en). To so zunanja postopanja z.a suho kožo. Da boš pa imela popolen uspeli, skrbi za svoje zdravje. Poleg dobre.hrane i/pij najmanj pol litra mleka tla dan in jej maslo in sir. Sploh je dobro, da vprašaš zdravnika, kakšno hrano ti svetuje. Skrbi za pravilno telesno težo. (V splošnem velja za pravilno težo toliko kilogramov, kolikor centimetrov meriš čez en meter; nekaj več ali manj nič nc de.) Telovadi vsak dan ali pa se izprehajaj. Bleda, mastna koža jc znak slabega zdravja. Jej manj mastnih jedi in slaščic, n več zelenjave. 1'ij vodo. Zvečer vzemi toplo čistilno kopelj, zjutraj pa mrzlo pršno, ki pobuja organizem. Potreben li je svež zrak in izprehodi. Obraz umivaj vsak dan s toplo vodo in milom. potem pa »plahni še z mrzlo vodo. ki si ji dodala nekaj kapljic kafernega špirita ali ben-zoinove tinkture, ki kožo krči. Če imaš pa hrapavo kožo z. mozolji, potre-buješ enakega, pravkar opisanega zunanjega in notranjega postopanja. Mozolji so znak slabega zdravja, notranjih motenj, slabokrvnosti itd. Jej preprosto, lahko prebavljivo lirano. Pij mleko, jej maslo in sir. Bogate močnate jedi, slaščice, ostre jedi in dišave opusti. Poleg tega se varuj zaprtja. Glej. dn boš dovolj spala (6 do 8 ur). Skrbi za gibanje v svežem zraku in soncu. Obraz si umivaj v mehki vodi. Tako jo napraviš s tem. tla vanjo položiš vrečico, napolnjeno z mandeljevo moko. Zrele mozolje predri s sterilizirano iglo. |K>tcin pa dotična mesta namaži z. raztopino borove kisline (1 žlička na pol litra tople vode). Pusti, tla se ti nn koži posuši, polem pa nama/i še z naslednjo tekočino: 3.88 gramov cinkovega snlfata 3.S8 gramov žveplene potaše 13.00 gramov rožne vode. Z vato, prepojeno v gornji tekočini, namazi i/.tisiijene mozolje in pusti, iia a*.- fiosuši ewiiua od soba * DELAVSKI VESTNIK IZ TEHNIKE Izobrazba je temelj za uspešno borbo V srednjem veku si ie obrtniški stan samo < svojo soramerno viaolto ir.ohruzbo pridobil veliko veljavo in je mogel v mestih celo prevzeti vjado, čeprav se ni opiral na bogastvo. V dobi. kapitalizma je delovno ljudstvo samo tum ohranilo svojo veljavo in s tem tudi človeku primerne ifmotne ruzmere, kjer se je pobrigalo tudi za svojo izobrazbo. Danskemu kmetu je visoka izobrazi« pripomogla, da je jjostul gospodarsko in politično odločujoč član v narodu. Angleški in nemški delavec si jo le z obilno mero izobrazbe izvojeval dobro socialno zakonodajo, primeren gmoten položaj in druge delavske pravice. Nasprotno pu si »glejmo države, kjer vlada velika nevednost. Revščina je tu vladarica, o socialnih in političnih pravicah ni govora, kapitalisti izžemajo delavstvo po svoji mili volji, nekaznovano se gode med večino ljudstva najstrušnejše krivice. Z eno besedo: vsak stan brez znanja in izo-braabe se zastonj in brezuspešno lx>ri za svoje pravice in ne bo nikdar dosegel v življenju 'ega, kar mu gre. Zato pa mora vsakdo, ki hoče koristiti vsemu delavskemu stanu in s tem tudi sebi, — ker je del. vprašanje zadeva nas vseh, pa naj previsoke plače krivične. Socialna pravičnost zahteva, da se plače tako uravnajo, da more čim največ delavcev dobiti delo in primernih dohodkov za življenje. 1'udi sc plače ne smejo ravnati po razmerju med ponudbo in povpraševanjem, kot je to pri blagu. Kajti človek ni blago. Ponavljamo, da ie edino merilo za pravično plačo pravičnost. Leon XIII. pravi: Bodi, da delavec in gospodar soglašata glede velikosti plačila, vendar j ostane vedno tu nekaj od naravne pravičnosti, i kur je starejše od proste volie pogodbenikov, namreč to, da mora plačilo zadostovati, du hrani delavca. Zaščita žene delavke Največje zlo moderne dobe je, da si mora tudi žena — mati služiti svoj kruh z industrijskim in obrtnim delom, ko je vendar njena naloga delo doma in vzgoja otrok. Prejšnje stoletje je bilo pravi grobokop za ženo. Podjetniki so uporabljali žensko delovno moč tudi za najtežja in ženskemu telesu najbolj neprimerna dela. Še čisto nedorasle deklice so morulc opravljati celo nočna dela. Naš zakon o zaščiti delavcev ima glede ženskega dela sledeča določila: Nočno delo žensk: Žensk se — ne glede nn njihovo starost — ne sine zaposlovati ne v obrt- Dcluvce in stroj. pripadamo delavskemu, obrtniškemu ali kincii-škomu stanu, — stremeti, da si mfberemo čim večjega znanja in sicer tistega znanja, s [>o-motjo katerega bomo izvojevoli za delavno ljudstvo vse to, kar je potrebno za njegovo telesno, duševno, osebno in skupno življenje. Seveda to znanje ne sme biti mrtvo in brez duše. Vzbuditi mora pravo socialno čuvstvovn-nje in zavest, da je delavska borba pravična. Katero znanje pn je potrebno našemu človeku? Predvsem globoko poznanje vsegn. kar uči naša katoliška Cerkev, poznanje papeževih okrožnic o delavskem vprašanju. Nadalje poznanje obče zgodovine iu še posebej zgodovine socialnih bojev (Krek: Socializem; Ušeničnik: Sociologija, Socialno vprašanje), poznanje predpisov o delavski zaščiti in delavskem zavarovanju. poznanje gospodarstva (Ušeničnik, dr. Go-siir. dr. Toniinec. dr. Krek). Dalje mora poznati vsakdo nauk o družbi, državi (Pitamic: Država) itd. Izobrazba in plemenita duša, prepojena s pravičnostjo in ljubeznijo pu brez sovraštva, nas bo usposobila zn rešitev vprašanja kako urediti človeško družbo, da bi bilo ljudem dobro in odpruviti socialno zlo. Načelo pravične plače je postavil sam Kristus z izrekom: »Delavec je vreden svojega plačila.« (Lk. 10. 7.) Ta bratski stavek je tako jasen, da bi katoliška Cerkev ne bila dolžna ponovno govoriti o pravični plači, če ne bi podjetniki — med njimi večkrat tudi krščanski — pozabili nn to veliko zapoved. V preteklem stoletju se je položaj delavstva tako poslabšal, da je bil papež Leon XIII. primoran dvigniti svoj glas v obrambo delovnih pravic. V svoji znani okrožnici »Rerum no-vanim« pravi, da bodi plačo pravična in vredna človeka. Posebno govori o tom. da bodi plača družinska in kaže na blagoslov pravične plače. Načelo pravičnosti pri odmeri plače je pristno krščansko načelo — načelo krščanske morale. Prav jasno in glasno je ponovil to načelo Pij XT. s svojo okrožnico »Ob štirideset-Ietnici«. Pij XI. pravi: Ker ima delo, zlasti delo. ki se daje v nojem, poleg osebne ali individualne, tudi socialno stran, se ima po tem tudi ravnati ali določati plača. Najprej je treba delavcu dajati plačo, ki je zadostna za vzdrževanje njega samega in njegove družine. Zloraba je, ki se mora na vsak način odpraviti, da morajo matere rndi premajhne očetove plače zunaj doma iskati zaslužka in tako zanemarjati domače delo, posebno vzgojo otrok. Osnova pravične plače je torej ta. da zasluži delojemalec vsoto, ki je zadostna za vzdrževanje njegn samega in njegove družine. Pri določitvi te plače pa se je ozirati tudi no razmere v podjetju in na zahteve obče blaginje. Nepravično bi bilo zahtevati take plače, ki jih podjetje v gotovi dobi ne prenese, ne da bi propadlo in potegnilo v nesrečo tudi delavstvo. Seveda če podjetje slabo stoji radi podjetnikove malomarnosti, nepodjetnosti ali premajhne skrbi za tehnični in gospodarski napredek, ni to pravičen vzrok, da bi se plače zmanjševale. Višina plač se pa mora ravnati tudi po zahtevali obče blaginje. V času brezposelnosti so Za jesensko in zimsko sezono! Angleško in češko 8«ikno za ''ame in g ispode ter drugo m-inufakturnobia-go v veliki Izbiri po zmernih cenah pri FRANJO MAJER Maribor« Glavni Ira it 9 BEBCU nih, industrijskih in trgovskih, pa tudi ne v prometnih, rudarskih in tem podobnih podjetjih. Izjemoma se sme ponoči zaposlovati ženske — toda le odrasle — v sledečih slučajih: a) ob višji sili, ko je neizogibno treba podjetje oteti nenadne nevarnosti ali večje škode; b) če se dela s sirovinatni, ki se rade kvarijo. Toda pri tem delu se sme zaposliti ženske le tridesetkrat na leto; c) ob neizogibni višji državni potrebi. Noč pomeni razdobje najmanj 11 neprekinjenih ur in prične zvečer ob 10 in mine zjutraj ob 5, v pekarnah pa mine noč izjemoma ob 4 zjutraj. Delo žensk pred porodom iu po porodu. Ženam porodnicam je prepovedano delo v podjetjih za čas dveh mesecev pred porodom in dveh mesecev po porodu. Žene porodnico imajo pravico prenehati z delom, kakor hitro dokažejo z zdravniškim spričevalom, da jim je pričakovati poroda v dveh mesecih. Porodnic, katerih bolezensko stanje bi trajalo preko dveh mesecev po porodu, ne sinejo njih delodajalci odpustiti, dokler popolnoma ne ozdravijo, toda najdalie za leto dni. Lastniki podjetij morajo omogočati ženam materam, da o pravem času doje svojo deco. V ta namen mora vsak lastnik podjetja dovoljevati materam poleg rednega odmora še poseben odmor in sicer, če je dete v materinem stanovanju, do 30 minut čez vsakih 4 do 5 ur dela ali če je dete v dečjem zavetišču podjetja, 15 minut, vsakih 4 do 5 ur dela. Zaradi teh odmorov se ne sme materam skrajševati njihovega rednega odmora, niti se jim ne sme prlkrajševati njih mezda. V sŠveh, treh vrstah Brezposelnost v najbolj iiidustrijaliziranih krajih severne Francije je padla v teku zadnjega meseca za 12 odstotkov. Vse štrajke misli prepovedati nemška vlada s posebno naredbo. Češka steklarska industrija, kakor poročajo ni proti uvedbi 40 urnega tednika. Varšavski mestni uslužbenci groze s štrajkom, ker jim namerava občinska uprava znižati plače za 30%. Vsak tretji Newyorčan je danes brez dela in skupno z nepreskrbljenimi družinskimi člani je v Ne\v Yorku sedaj brezposelnih 2 milijona 650.000 ljudi. Št raj k transportnih delavcev v Berlinu se je končal, plače so ostale neizpremenjene. 20 milijard posojila namerava najeli francoska vlada za razna investicijska dela, da ž njimi zmanjša brezposelnost. V Avstriji ho do konca tega leta odpuščenih 10% vseh drž. nameščencev. Veliko demonstracije brezposelnih so se vršile le dni v Ameriki. Novo pjatiletko za uničenje vsakega verstva pripravljajo v boljševiški Rusiji. Cementarna v Podsusedu nn Hrvatskem zopet zaposluje 700 delavcev, kakor jih je prej. ★ V Hrastniku je 22!) rudarskih starounoko-jencev, kateri prejmejo vsake 3 mesece skupno 3122.50 Din pokojnine. Ta številka nam dovolj pove, v kako bednem položaju sc nahajajo rudarski staroupokojenci. Sestanek delavskih zaupnikov za akcijo v korist brezposelnih delavcev se je vršil v Celju. KlAVIRII IN PIANINI ■ v najboljši izdelavi, po zelo znižanih cenah, z večletno garancijo pri JOSIP BRANDL Maribor, Strossmnjerjeva 5 lavržuic tudi vsakovrstna popraviia. . Novo merjenje uitravijoletnih žarkov Največje nemško kemično podjetje 1. G. Farbenindustrie je v svojem znanstvenem laboratoriju izdelalo pripravo, s katero se na jako enostaven način meri jakost ultreivijolet-nega žarenja. Odkrili so brezbarvno tekočino, ki se pod vplivom ultravijoletne luči rdeče barva. Čini intenzivnejša je ultravijoletna luč in čini dalj časa učinkuje, tem bolj intenzivno rdeča postane tekočina. V temi pa se zopet razbarvi. Žul ni mogoče zaenkrat izvedeti sestave tega preparata. Raztopina se nahaja v cevki, ki je 120 mm dolga in 8 mm debela in čije steklo pro-puSča ultravijoletno svetlobo. Merjeno žarenje vpliva na celotno dolžino cevi. Rdeče jiohar-vnnje se opazuje skozi lečo in zeleno pobarvane filtre v smeri dolžine cevke tako, da se lahko zapazi že čisto majhno pordečenje. Pred lečo se ustavlja zeleno pobarvana stekla, filtre, ki so zaznamovana po jakosti zelene barve, s številkami od 0 do 9. Gledamo vedno skozi tri, po številkah jakosti zaporedne zelene filtre, ki leže tik drug drugega in sicer, ker je zelena barva komplementarna rdeči. Zato bomo videli pri enem filtru zeleno bnrvo, pri drugem sivo, pri tretjem pa rdečo. Številka, ki odgovarja filtru, kateri je dal sivi ton, omogoča po posebni tabeli iz časa osvetljevanja določiti jakost ultra vijoletnega žarenja. Po K ure je aparatura zmožna za novo merjenje. Merjenje ultravijoletncga žarenja je važno z ozirom na jako različne učinkovitosti raznih uitravijoletnih žarilcev, ki jih dobimo na trgu. Aparat ni važen samo za vremenske opazovalnice, višinska zdravilišča in za ugotavljanje propustnosti raznih stekel in kremenjakovih žarnic /a ultravijoletne žarke, temveč nam daje * roke tudi kontrolni organ, ki lahko preprrč:. dostikrat nastopajoča preja k a obsevanja / umetnini višinskim solncem. Radiokemične metode Analitična kemija se peča z ugotavljanjem in določevanjem množin sestavnih delov raznih snovi. Poslužuje se za dosego tega,cilja raznih analitičnih metod. Seveda je pri tem skrajno važno, da je metoda čim enostavnejša in zanesljivejša. Identifikacija analitičnim potoni je šla preko raznih pojavov, kakor nastop oborine, karakteristične barve, razvijanje plinov itd., potem razne fizikalne metode, kakor odboj in lomljenje svetlobe, ponašanje napram električnemu toku itd. V novejšem času pa nam pojav radioaktivnosti pomaga do novih, še enostavnejših analitičnih metod. Kakor znano, izžarevajo radioaktivni elementi žarke, ki napravijo zrak električno provoden ali, kakor pravimo, ionizirajo zrak. .lakost ali intenziteto teh žarkov jako enostavno merimo in je obenem merilo za množino navzoče radioaktivne snovi. Če vzamemo primer iz tehnologije, in sicer, če preizkusimo produšnost plinskih mask, storimo to na zelo enostaven način. Zrak. ki vsebuje produkte radijevega razkroja, tako zvano emanacijo, spustimo proti maski in merimo na nje drugi strani' intenziteto žarkov Ako tedaj zrak na nasprotni strani vpihanja ne vsebuje radijeve emanacije, vemo, da je plinska maska neprodušna. Nadalje so uporabne radiokemične metode za dokaz navzočnosti in množine raznih elementov. S to metodo se pa lahko okoriščamo le pri določevanju elementov, ki nastopajo poleg svoje običajne oblike tudi v tako zvani radioaktivni izdaji, to je v obliki, ki tudi razširja radijevo emanacijo. Recimo, da raziskujemo krožni obtok svinca v živalskem ali rastlinskem organizmu. Čistemu svincu primešamo ločno določeno množino radioaktivnega svinca. Te dve obliki se lako tesno spajata, da ju ne moremo več kemično ločiti. Če je sedaj živalski ali rastlinski organizem vsrkal gotove množine svinca, so te gotovo tako majhne, da jih je z drugimi metodami težko določiti. Po tej novi metodi po postopamo tako: Določen organ organizma, ki ga preiskujemo, u pepel i in o in določimo z merjenjem ra-diokemičnim polom množine radioaktivnega svinca. Če smo enemu gramu čistega svinca preje primešali 1000 enotnih delov radioaktivnega svinca, katerega teža naj bo tnko majhna, da se skoraj ne da tehtati in smo sedaj našli recimo tri enotne dele radioaktivnega svinca, poleni vemo, da smo istočasno ugotovili tudi tri tisočinke grama pravega svinca. Radiokemične metode so našle široko polje uporabe v kemiji, fiziki in biologiji po največ zato. ker je merjenje množine radioaktivnosti razmeroma jako enostavno. Ešektrilikacifa že!ezme v sovjetski uniji V drugi petletki, to je do leta 1937., nameravajo Rusi elektrificirati 30.000 km železniških prog. Najprej je predviden električni obrat na Progi Novo Sibirsk— Omsk—Kurgan—Čeliabinsk, roga je dolga 1410 km in bo gnana z 2700 volti enakomerne napetosti. Potrebovali bodo 284 tovornih in 85 osebnih novih lokomotiv Stroški so preračunani na b'A miljard dinarjev. Predvidene so tovorne lokomotive z učinkom 4000 konjskih sil in 184 ton teže ter osebne lokomotive s 3000 konjskimi silami in 124 tonami. Katadyn — sšerslizator Znanstvene raziskave so pokazale, da veže srebrova goba, katere površina je relativno jako velika napram volumnu, velike množine kisika. Kovina oksidira in tvorijo se kovinske soli, ki se v vodi raztope. Ce vtaknemo tako srebrovo gobo v tekočino polno bakterij, potem le te v kratkem času poginejo. Neškodljive najmanjše mikrobe (na primer v drožah), kakor tudi višje organske celice (tako človeške), pa ne postanejo žrtve kovinskih jonov. Za razkuženje litra vode rabimo le kakih 15—60 miljonskih delov grama srebra. Iz tega vidimo, da so stroški srebra v taki prij>ravi nepomembno majhni. Tvrdke spravljajo srebrovo gobo v tenki plasti na glino, ki je pač glede na svrho sterilizatorja posebno oblikovana. Kozarec, na katerega dnu je položena taka preparirana glina, ki se imenuje katadyn, napolnimo z vodo, v katero damo na primer umetno zobovje, gobico, zobno ščetko itd. V najkrajšem času so predmeti potem razkuženi. Katadynizirana voda je izborno desinfckcijsko sredstvo. Če jo primešamo navadni vodi, postane tudi ta prosta glivic. Katadynizirano vodo, ki je tudi kot pijača priporočljiva, se lahko uporablja tudi za snaženje posode, za umivanje svežega sadja, zob in ust, otrok itd. Uporablja se nadalje v medicini in kozmetiki in je priporočliiva tudi za iavna konaiišča in vodovode Steriliziranje sladkega mošta z elektriko Sladki mošt je za sadjarstvo silnega pomena, ker je z njimi dana možnost porabiti prebitno sadje, ki se ga svežega ne more takoj prodati. Iz svežih sadnih in grozdnih sokov se pridela ne- , zavreta alkohola prosta pijača, ki je vsled svoje visoke hranilne vrednosti vedno bolj priljubljena. Sladki mošt se dobi na ta način, da se sadje umije takoj po trgatvi,, ga stisne in nato v tako pridobljenem soku uniči glivice. Do sedaj so za sterilizacijo uporabljali paro in aparate z gorko vodo, ki pa so v toliko nepraktični, da je z njimi težko doseči predpisano toploto, ne da bi jih skrbno nadzorovali. Razumljivo je, da so kmalu prišli na misel, za segrevanje soka uporabiti električni tok. V posode so vgradili posebne segrevalne elemente, ki so potopljeni v soku. Ta način pa so kmalu opustili, kajti izkazalo se je, da se jfe sok tik ob segrevalcih bolj segrel kakor v ostali posodi in da je zato dobil mošt nekak okus po kuhi. Te nedo-statke pa lahko odpravimo, če segrevamo sok s tem da pošiljamo električni tok skozi njega direktno. Vsak sok vsebuje nekaj odstotkov kisline, ki že zadošča, da je provoden za tok. Če tedaj vtaknemo v tekočino dve elektrodi prikladne oblike in jih spojimo na napetost električnega omrežja, potem prične teči po moštu elektrika, ki ga počasi segreva do 80° C. Pri tej temperaturi je sok steriliziran in tok se odklopi. Tvrdke grade te sterilizatorje za sladki mošt v več velikostih, tako za manjše steklenice, balone in sode. Elektrode in oglja, ki so z ozirom na vrsto soka in napetost omrežja postavljene v gotovi razdalji, se priključi na omrežje izmenične napetosti in ne enakomerne. Cela aparatura je zgrajena iz snovi, ki ne zapuščajo nikakega duha in okusa. Električni sterilizator za maksimalni učinek dveh kilowattov razglivi v dveh urah 40 litrov sladkega jabolčnega mošta ali 50 litrov sladkega grozdovega mošta. Omeniti moramo, da tok počasi narašča, ker se električni upor soka z naraščajočo toploto manjša. Če porabi na primer aparat v početku gret|a 4.5 amperjev, potem znaša potrošnja na toku ob koncu gretja 10 amperjev, to je, ko je sok dosegel toploto 80° C. Ti električni sterilizatorji sladkega mošta pa so uporabljivi tudi za druge svrhe, tako na primer lahko pospešijo vrenje vina, nadalje ustalijo kis itd. Če se z njimi ravna, kakor zahtevajo predpisi, potem so tudi brez vsake nevarnosti. Dvonadstropni železniški vozovi Kakor znano, je velikost železniškega vagona omejena s jjredpisi o profilih, katerim se prilagode tudi predori, mostovi itd. Zato tudi ni mogoče graditi železniških vozov v dveh nadstropjih na ta način, tla bi tako rekoč postavili dva voza drugega na drugega. V Ameriki so pu vseeno iznašli vagon, Ki ima dve vrsti sedežev drugo na drugi, ne da bi f>o-stali vugoni s tem previsoki. Long Island železnica je vpeljala med Newyorkom in predmestji take vozove, ki imajo za obe nadstropji skupen hodnik, ki je speljan po sredi vagona. Spodnja vrsta sedežev leži 35 cm pod ravnino hodnika in je tako kakor zgornja vrsta sedežev dosegljiva jio eni stopnici. Cel vagon zavzame s tem višino 4270 milimetrov. t9 metrov dolg vagon ima prostora za 120 potnikov, v običajni izvedbi po bi imel le 76 sedežev. Zgrajen je iz lahkih kovin in tehta 32.6 ton, tako da odpade na en sedež 271 kg napram 499 kg pri običajnemu sistemu. Z novimi vozovi upajo povzdigniti gospodarnost, ker bodo lahko prepeljali več potnikov z manj vlaki in z manjšo potrošnjo energije. Ta gordijski vozel pa upa presekati amerikan-ski inženjer L. Cammen, ki predlaga sledeče: Nad dosedanjimi glavnimi tiri naj bi se zgradil? viseče železnice, katerih gornji ustroj bi istočasno nosil avtomobilsko cesto. Promet bi se tedaj vršil lako-rekoč v pritličju, prvem nadstropju in v drugem nadstropju. Stara spodnja železnica bi 6lužila tovornemu prometu, medtem ko bi viseča železnica v brzovlakili prevažala ljudi. Osnovna ideja tega predloga je bila ta, da je težko pri današnjih železnicah zvečati brzino, medtem ko vozijo konkurenčna prometna sredstva vedno hitreje in hitreje. Ločenje osebnega in tovornega prometa pa dopušča za visečo železnico brzine do 240 km na uro. Tovorni promet pa se bo dal jako izboljšati, ker bi imel lasten tir in tudi lovornine bi se pocenile. Visokoležeča avtomobilska cesta bi bila razdeljena na dva pasova. Eden bi vodil počasne avtomobile do 70 km na uro, drugi pa one do 110 km brzine. Uporaba avtomobilske ceste bi bila zvezana z mitnino. Približno na vsakem kolodvoru bi bila speljana dovodna in odvodna cesta za avtomobile. Edine težave tako za visečo železnico in za avtomobilsko cesto bi bilo premostiti pri mostovih in predorih. Predvidevajo, da bi taka hitra osebna viseča železnica zopet pritegnila potnike na dolgih progah. Prekodeželski omnibusi bi obvladali promet pod 500 km daljave. Stroški za izvršitev tega projekta na vseh glavnih progah vzhodno Missis-sippija bi znašali 600—700 miljard dinarjev .,. Podzemna elektrika Vodna elektrarna Brommat v južni Franciji jc na prav neobičajen način zgrajena. Voda, ki se nabira v obliki jezera v ogromnem rezervoarju, je speljana približno 6 km skozi solidni granit v cementnem predoru. Vodni padec se radi terenskih prilik ni dal drugače doseči, kakor da so postavili strojnico z vodnimi turbinami in električnimi generatorji 250 metrov jiorl zemljo. Strojna dvorana je 75 metrov dolgu, 22 metrov široka in 29 metrov visoka, ter je vklesana v granit. V tej ogromni dvorani je postavljenih šest strojnih agregatov, od katerih daje vsak 30.000 kilovvatlov električne energije. Celotna naprava lahko daje tedaj tSO.OtK) kilowattov. Do prihaja zrak v strojno dupjino, da so mogli izvršiti gradnjo in instalacijo ter da so lahko prevažali stroje, je skozi goro v poševni sineri izpeljan preko 300 metrov dolg rov. Na pobočju gore je |K>stavi jena transformatorska postaja, ki dobiva tok iz podzemne elektrarne potom kablov s 15.000 volti napetosti. Svetovna produkcija rjavega in črnega premoga je obsegala I. 1931 1.23 milijarde Ion naprau-1.34 milijarde v letu 1913. Delež črnega premoga je dosegel leta 1013 90.4 odst., lansko leto pa «5.2 ndsi MLADI SLOVENEC Mirko Kunčič: Tožba Mama moja! Žalostno kleči ob grobu hčerka tvoja. Kakor roži gladen ptiček bol ti svojo tiho toži. V dalje črne šel je očka... Bog ve, če se še kdaj vrne. In še zadnji, ki me rad imel je, umrl je: striček jadni. Zdaj sem sama. Ni mi, ni mi več živeti... V »ta ni, mama! • Grob izgrebi * hčerkico, siroto svojo vzemi k sebi! Mati in otrok Nekje v samoti je stala hiša. V tej hiši je sedela pri svojem bolnem otroku žalostna mati. S solznimi očmi je strmela vanj in molila za njegovo zdravje. Zunaj je pihala ostra burja in presunljivo žvižgala okoli oglov. Nenadoma so se odprla vrata. V izbo je stopila stara žena. Vsa je drhtela od mraza in njen obraz je bil mrtvaško bled. Mati je vstala od bolnega otroka, ki je pravkar zaspal in postavila lonček mleka v peč, da bi ga segrela za starko. Med tem pa jo je zaupno vprašala: »Ali mislite, dobra žena, da mi bo Bog otroka vzel?« .i^irjžena jo je pogledala tako presunljivo, da je uboga mati vztrepetala po vsem telesu. Neskončna utrujenost jo je mahoma obšla. Sedla je na stol, sklonila glavo in zaspala. Ko se je čez par min.ut spet prebudila in pogledala na posteljo, se je zgrozila. Postelja je bila praizna. Starka — bila je Smrt sama — je vzela njenega otroka in izginila v črno noč .. Vsa obupana je planila mati za njo in s presunljivim glasom klicala izgubljenega otroka. »Ne jokaj!« jo je sočutno nagovorila črno oblečena žena, ki je sedela ob potu. »Otroka ti je vzela Smrt. Pravkar sem jo videla, ko je stopila iz hiše. Kakor veter je odbrzela v temo. ln to veš: kar Smrt vzame, ne prinese nikoli več nazaj.« »Ah, povej mi, doibra žena,« je kriknila mati, »po kateri poti je odnesla otroka?« »Če mi za,poješ pesem, s katero si svojega otroka vsak večer uspavala, ti povem,« je odgovorila žena. »Vedi: jaz sem Noč. Vsak večer sem hodila pod tvoje okno prisluškovat, !«i si pela.« In mati je zapela... In je pela tako lepo, dn so ptički v gaju utihnili in zvezde ostrmele. »Ali je dvolj?« je vprašala mati. »Poj dalje!« ji je velela žena Noč. »Tako rada poslušam to pesem...« In mati je pela dalje med jokom in solzami in mislila na svojega ijgubljenega otroke-. K-i je pesem trikrat izzvenela v le.no, ji je žena Noč rekla: »Smrt je krnila z otrokom v onile gozd, Tja pojdi za njo!« Gozd je bil teman in ves poraščen s trnjo-vimi grmi. Uboga mati je obstala oib največjem grmu in ga vprašala: »Ali kaj veš, grm, kam je krenila Sinrt z mojim otrokom?« »Vem,« je odvrnil grm. Bil je ves pokrit z ledenimi svečami, »če me ]>ogreješ na svojih prsih, ti pokažem poti« Mati se je sklonila, objela grm in ga privila na prsi. Trnje se ji je zurilo v telo, da je kri v debelih kapljah brizgnila iz ran. In glej čudo: grm, ki je bil pravkar poln ledenih sveč, je mahoma ozelenel in pognal cvetove... Maiti je nadaljevala pot v smer, ki ga ji je pokazal hvaležni grm. Prišla je do velikega jezera. Zaman se je ozirala okrog, da bi zagledala čoln, v katerem bi se prepeljala na drugo stran. Legla je na tla, da bi jezero izpila in tako prišla na drugo stran. Jezero pa ji je reklo: »Žena, nikar se ne trudi! Nikoli me ne boš mogla do kraja izpiti. Izplakaj v meni svoje oči in povedem te v vrt kraljice Smrti. Tam cveto prekrasne cvetice. Vsaka cvetica je človeško življenje.« In mati je tednj iz ljubezni do otroka storila, kakor ji je jezero velelo. Plakata je toliko časa. da si je izplakala oči, ki so padlo v jezero in se spremenile v svetle bisere. jezero je tedaj vzelo mater v svoj objem in jo preneslo na nasprotni breg. Tain je stala velika bela hiša. Za hišo se je razprostiral čaroben vrt. Vrt kraljice Smrti. V tem vrtu je rastlo življenjsko drevesce slehernega človeka in v vsakem drevescu je utripalo srce. Pni,me in platane, krizanteme in hi-acinte so rnstle tam. ln vsako drevesce in vsaka cvetica je imela svoje ime. saj je sleherna od njih pomenila človeško življenje. Nekuteri ljudje živijo v Afriki, drugi v Aziji, tretji v Ameriki — vsepovsod. Mati je obstala sredi vrta in je bila žalostna. Ničesar ni mogla videti, ker je bila slepa. Pa je stopila pred njo stara ženica in jo vprašala: »Kaj iščeš, žena?« »Svojega otroka iščem,« ji je povedala mati. »Otroka, ki mi ga je ugrabila Smrt. Povej mi, ali bi lahko govorila z njo?« »Se še ni vrnila,« ji je odgovorila starka. »Kaj mi daš, da ti povem, kaj moraš storiti?« »Kuj nn j ti dam,« je žalostno dejala mati, »ko ničesar nimam? Vse bi dala za svojega otroka, kar bi imela ...« »Da j mi svoje lepe črne lose!« ji je velela starka. »V zameno ti dam svoje sive lase.« Mati je brez obotavljanja vzela škarje in si odrezula dolge črne lase. Izročila jih je starki, ta pa ji je dala svoje ... Potem je mati sledila starki, ki jo je vodila v vrt Smrti. »Skloni se do tal,« ji Je svetovala starka, »in prisluškuj. Morda boš po utripanju srcu spoznala svojega otroka.« In mati se je sklonilo do črnih tal in prislonila uho k 6vakemu drevescu, k vsaki cvetici. V vsaki rastlini je razločno slišala utri-,panje človeških src. In jc med milijoni teh utripajočih src spoznala srce svojega otroka. Drhtelo je v drobni, uveli cvetici. Ljubeče je hotela priviti cvetko nase. Pa jo je posvarila spremljevalka: »Ne dotikaj se je! Počakaj, da pride Smrt. Če bo hotela utrgati to otrokovo cvetko, ji zagrozi. da boš tudi ti storila isto z drugimi cveticami. In Smrt se bo prestrašila, kajti v svežih rastlinah so srca živih ljudi. Te rastline sinejo biti utrgane samo z dovoljenjem ljubega Boga.« V tem hipfu je završal skozi vrt leden dih Smrti, ki se je vrnilu. »Kako si našla pot semkaj?« je začudene vprašala. »Prej si prispela sem ko jaz! Kdo pn si?« »Mati sem, ki išče svojega otroka!« Smrt je iztegnila koščeno roko in hotela utrgati cvetko njenega otroka. Mati se jc p-stavila pred njo in kliknilo: »Ne stori tega! Vrni mi otroka, kruta žena. sicer ti populim vse rastline!« ln žc je prijela z roko rastlino, ki je rasti« v najbn jnejšem cvetu. »Nikar!« je vzkliknila Smrt. »Ne pozabi: če utrgaš to cvetico, umre neki drugi inuteri otrok in prav tako bo žalovala zn njim, kakor žaluješ zdaj ti za svojim otrokom. Ali se ti nične smili?« In uboga mati se je /.grozila iu ni utrgala cvetice. Smrt se je oddahnila in dejala: »Ubogala si me, zato ti vrnem oči. ki sem jih našla na dnu jezera. Poglej v ta vodnjak! V njem boš videla življenje tega in onega sveta.« Mati je pogledala v vodnjak in je videla nn eni strani radost in srečo, nn drugi pa žalost, revščino in glad. In sredi radosti in sreče je stal njen otrok ... »Vidiš,« je resno dejala Smrt, »tnko je zdaj s tvojim otrokom! Če želiš, ti ga vrnem, ampak v življenju ga čakata sunui revščina in glad . « »Ne. ni gu treba!« je prestrašeno zaklicala mati. »Vzemi ga s seboj v raj, da bo rešen gorja, ki ga čaka nu tem svetu! Nisem imela prav. dn sem nasprotovala tvoji volji. Odpusti mi!« In Smrt se je dobrohotno nasmehnilo in vzela otroka ter ga ponesla v božje kraljestvo — v večno radost in srečo. Mnti pa si je obrisala solze v očeh in se s povešeno glavo in vdanim srcem vrnila iz vrta Smrti v svoj tihi. samotni dom. M. K.: Tiho sredi božje njive... Tiho sredi božje njive šepeta cipresa: Danes nu stežaj odprta božja so nebesa! Duše umrlih romajo v trumah na gomile. Bele svečke štejejo, ki so v prst vsadile njim na čast in v tih spomin jih roke ljubeče, solze blagoslavljajo in spomine davne sreče ... Prebrisani Karo Rešitve: Marjan Koželj, učenec II. razr. v Trbovljah : Veselo je stresel kodrasto glavo in pohitel s prazno košaro nazaj k mesarju. Mislil si je. zvita glava: »O, saj sem videl pri njem še več mesa in klobas!« Mesar je pozabil, da mu je že enkrat napolnil košaro, pa mu jo je napolnil še drugič. Tako je Karo prevarul mesarja in zadovoljil gospodarja, ki ni vedel nič o Kn-rovi pustolovščini... Olga K ure, učenka V. razr. v Zagorju ob Savi: Veselo je stresel kodrasto glavo in jo ucvrl k mesarju nazaj. Pouzmal mu je kos mesa in par klobas — in se veselo vrnil k gospodarju .. Josip Šorn, učenec I. razr. gitnn. v Ljubljani: Karo je vedel, da brez klobas ne sme domov, ker bi ga gospodar nemilo pretepel. Zato se je potepal do drugega jutra okrog. Zjutraj pa je oprezoval v bližini mesarske stojnice. Napadel je pse. ki so prav tako kot 011, hodili za svojega gospodarja s košaricami po meso, in jim ga vzel. Ukradeno meso in klobase je dal v svojo košarico in sc veselo napotil domov. Maks Baje. učenec II. m. razr. v Ljubljani: Prebrisani Karo je šel še enkrul po meso in klobase k mesarju. Mesar je bil prepričan, du ga je gospodar še enkrat poslal, pa mu je spet napolnil košaro. Karo jo je urnih krač popihal domov, ker se je bal. da se 11111 spel ne pridružijo nepoklicani gostje. Kako pa je gospodar pogledal, ko mu je mesar predložil račun za to drugo košarico mesu in klobas, povest molči ... Za uagrado je bil izžreban Maks Baje, učenec II. razr. v Ljubljani, Barvarsko steza 5. Dobi knjigo »Najdenček Jokee«. Dva ključa človek ima: molitev mu odpre nebesa, kletev pn pekel. Joža Vovk: Grogcc Tedaj pa plane kralj iz postelje, potem kraljica in še ksallična Zlatolaska. Grogec je v svoji dvorani natikal svetle čeveljčke in se opasal, strah ga je bilo, ker je bil sani. V gradu nastane vpitje in kričanje, tekanje in stokanje, ču-jejo se klici na pomoč. Vse dere in hiti v mrzlični naglici, kakor bi se za človekom svet podiral. Vse beži proti kraljevi dvorani. Grogec teče po hodniku in joka. Teče, teče. Zdaj se ne ozira po stenah, kjer so naslikani kralji, gre mimo junaka z dolgim mečem in iskrim belcem. Hiti kakor more za drugimi, za lilapci in slugami. Kralj stoji sredi dvorane in vprašujoče gleda begajočo množico, ki strmi vanj. Zagrmi in sc zabliska, grad se strese v tretje. In tedaj — o strah in groza — vstane pred kraljem, pred kraljico, pred kraljično Zlatolasko in trepetajočim Grogccm grozna prikazen, grozno strašilo v človeški podobi. Tik pred njimi stoji in sc ne gane. čisto po kraljevsko je oblečena, a vsa je črna in grozna, kot bi se dvignila iz globine pekla. Le oči ima rdeče in ostri plameni švigajo iz njih, rdečkasti plameni kakor puščice. Stoji in se ne premakne. Vsi obupno zakriče, da se razlegne po hodnikih in visokih obokih. Grogec bledi in se stiska k zidu. Le kralj stoji nepremično in- s prikaznijo i-c gledata oči v oči, kakor bi hotela drug drugega izzvati na boj. Zopet zagrmi, strah in bojazen in zbeganost raste. In prikazen dvigne svoj divji, goreči obraz, zaškripljejo zobje in spregovori: »u bil si me!« Kralj obupno zakriči in se zgrudi, prikazen izgine. V gradu nastane zopet vpitje, klici ua jiu- al.OC bC I SZlč^I.CjO pO hodtUnih iil pO VCinil!« dvoranah. Kralj leži vznak na tleh in težko, globoko in sunkoma sope, oči ima napol zaprte. Sluge ga zgrabijo naglo in polože na [ posteljo. i »Umrl bo!« obupno zakliče kraljica in kraljičini Zlatolaska zajoka. Umrl bo ... Grogec joka. Saj je bil kralj tako dober. Grogca je zelo ljubil in ga rad imel. In kako bi tudi ne bila prijatelja, saj sta drug drugemu srečo prinesla! Obupno joka Grogec, ko vidi, da kralj umira. Tedaj pa stopi kraljica vsa v solzah !< Grogcu in ga proseče pogleda. Tudi kraljična Zlatolaska se obrne k njemu. Vsi sluge in služabniki, vsi upro svoje oči vanj in proseče ga gledajo. »Grogec, ti moreš pomagati, samo ti!« re-| če kraljica in Cnogec neha jokati, v hipu se mu i zjasni obraz kakor bi ga obsijalo čudežno solnce. Gosli, gosli. Grogčeve gosli... Grogec že teče iz dvorane, že hiti po bod-nil \ii kolikor more, 2e je v svoji dvorani, pograbi gosli in spet steče nazaj in v naslednjem trenutku je žc ob kraljevi postelji, ob kraljevem zglavju. Kralj leži na postelji. Komaj toliko še sope, da še živi. Vsi naokrog zro samo Grogca, samo njegove gosli, a skoro ne morejo upati, , da hi mogel ta mali Grogec ohraniti kralju življenje. (Daije prih. nedeljo.) STRIČKOV KOTIČEK 417. Preljubi moj Kotičkov striček! — Pri nus je že precej hladno. Zelo sem žalostna, ker ne morem več na sprehod po lepili zagrebških ulicah, Maksimira, Tiiškauca in Zrinjevca. Ostati moram v topli sobici, ker se moja skrbna mama boji zu moje zdravje. Kaj misliš, striček, kaj počnem doma? Malo nagajam mami, malo se igram s svojo družino. Veš, kdo je moja družina? To je putku petelinček, zujček, kužek iu mucka, ki jo imam od vseh najrajši. Ampak nikar ne misli, striček. da sem 1111 knjige pozabila. Knjiga je pri meni še zmerom prva. Ampak kmalu bi Ti pozabila povedati najvažnejšo novico. Drugo nedeljo bomo imeli igro, v kateri bom nastopila tudi j n/. Zelo bi bila vesela, striček, če bi jo prišel pogledat tudi li, da boš pomagal ploskati, i Prisrčne pozdrave čez hribe in doline Ti j pošilja M i r i c a Štrukelj, učenka IV. razr. I v Zagrebu. i Draga Miricn! — Nc vem. Iiohoho. ne vem, | če jc še kod na svetli deklica, ki bi imela tako j čudno družino, kot jo imaš Ti. Samo pomisli, I draga moja, če bi učitelj v šoli zastavil otro-| kom vprašanje: »Povejte mi, kaj je družina?« ! ln bi vsi po vrsti le|w> odgovorili: Družina je: oče. mati. stori oče, stara mati, bratci in sestrice... Ti pa bi se učeno odrezala: Družina je: . plitka, petelinček. zajček itd.« Nn vse. grlo bi 1 se Ti smejali! Kaj naj torej storim drugega. I Iiohoho, kukor da se primera z« trebušček in i se do solz nusmejim tudi jaz... Mucko, praviš, mucko imaš najrajši. Koj zraven pa pristavljaš, du je knjiga pri Tebi zmerom prva... Le kako. I e vprašani, le kako naj človek razume to Tvojo modrost? čn imaš mucko najrajši, |K>tem je mucka pri Tebi zmerom prva in ne knjiga, če na je knjiga pri lebi zmerom prva, moraš vsekakor imeti knjigo najrajši, ali ne? Drugič pu le malo bolj pomisli. preden nekaj pišeš, d« ne bom mislil: aha. uganko mi jc poslala! Nu igro bi prišel. Ampak so se mi ravno zdaj od ljutega pisanja napravili takšni ogromni žulji nu rokah, da ne morem prav nič ploskati. Človek pa. ki ploskati ne more. ni pri takšnih in podobnih prilikah prav nič dobrodošel gost... Zato. kukor ini je žal. ne pridem Oprosti! Prisrčne pozdrave čez hribe in doline Ti vrača — Kotičkov striček. 418. Drugi striček! — Povabim Te na jabolka. Pa vzemi s seboj tsiti požrešni koš, ki pisemcu hrusta. Nutlačilu ga lx>m z jabolki, da bo kar počil. Prejšnji teden sem bila v cirkusu. Predstave so se mi zelo dopodle. Ali si bil Ti tudi? Mi smo se gromozansko smejali... * Zadnjič si mi odgovoril, da zalo ne prideš k nam, ker se Francita bojiš, lako se Ti je smejal, da sc ie kar tresel, l orej le nikar se gu ne boj in pridi s košem po jabolka! Lepo Te pozdravlja R o z i Ju 111 11 i k, učenka III. razr. nn Burjo. Draga Roži! — če boš koš tako strašno napolnila z jabolki, da bo počil — kaj nuj potem z jabolki naredim, ki se bodo vsula nn tla? Nak. pod takšnim pogojem jaz že ne pridem na obisk! Če sem tudi jaz bil v cirkusu? Seveda sem bil! Samo ne vem. kateri cirkus misliš... Kajti imamo v Ljubljani cirkusov kot cigan uši. Prvi je kino Matica, drugi cirkus jc kino Ideal, tretji cirkus kino Ljubljanski dvor, četrti ... pn sej sem jih zn prvo silo dovolj noštel! V prvih dveh navedenih cirkusov lahko vidiš in tudi slišiš, knko slavni nemški nmetniki-klovni kozolce prevračajo in se pačijo kakor maškare ter posnemajo mačje mijavkanje, v tretjem cirkusu |mi vse to samo vidiš, slišiš pu nič, kajti je ta cirkus »gluhonem«... Morda si pa mislila cirkus Gl\.'i? O potem je kaj drugega! V tem cirkusu jc pa človek lahko videl tudi kaj bolj pametnega. Postavim razne tuje živali in zverine, ki jih človek drugače samo po imenu pozna... Vidiš, takšna je ta reč s cirkusom. Pozdravljena! — Kotičkov striček. 419. Dragi kotičkov striček! — Skoro si ne upnin pisati, ker ne boš vedel, kje je Sv. Vid | pri Planini. Da Ti malo pojasnim. Ti povem, du i je to v naši prelepi Dravski banovini. Ali bi hotel k nam pogledat? Pridi I Tu zelo lepo cve-j tejo zvončki in tudi mak kima sredi polja. Ko sem si v nedeljo izposodila -Slovenca« in prebirala Tvoj kotiček, sem bila zelo zamišljena. Danes Ti zato pišem. Skrbi me pa. kaj bo k temu murna rekla, ki nič ne ve, da sem Ti pisala in Te povabila. Ko prideš, bom ; že poskrbela, da ne bo nič huda. Tudi šopek 1 zvončkov Ti natrgam. Te lepo pozdravlja s planinskega svetn : Štefka Cepin, učenka III. razr. v Št. Vidu 1 pri Planini. Draga .Štefka! - Torej v Dravski banovini > leži Sv. Vid? Jej. jej. kdo bi si bi! mislil! Jaz sem pa mislil, dn leži nekje na luni... Saj pra-i vim, kako neveden je tale Kotičkov striček! j Prelepa hvala za prijazen pouk! Zato mi pišeš, praviš, ker si bila zadnji«" I zelo zamišljena. Hm, hm, tega pa jaz ne razumem. Zakaj si pa bila tako zamišljena? Ali so bile takšne žalostne reči v kotičku? Ampak, dn pri vas še vedno zvončki cveto \ in mnk sredi poljn kima — zdaj. ko že 1 ju ta gospo zima mi pragu stoji.. . Neverjetno! Morda i celo češnje še zorijo, saj je znano, da sv. Vid I češnje jako, jako obrajta. Blagor vami Pri nos | pn zvončkov in mnkn že zdavnaj ni več. Ne-mesto zvončkov nam cveto zdaj krizunteme. kajti bliža se Vseh mrtvih dan. S kriznntemnmi in lučkami bomo okrasili grobove svojih dragih. kaj boste pa vi z zvončki počeli, ne vem ... Srbi Te, kaj bo mama reklo, ker si me nn dom povabila? Nič naj Te nc skrbi! Bom /e jaz tnko naredil, da ne bo huda. Krnfkomaio prišel ne boni — pu bo vse dobro! Lepo pozdravljena! Kotičkov striček. ZA BISTRE GLAVE Uganka. Nedavno se je v Dalmaciji zgodilo tole: Deček, ki je bil precej muhast, je sklenil, da mora na vsak način skočiti čez aslovo glavo. Skočil je prvič, pn se mu je ponesrečilo. Skočil je drugič, pn je zopot imel smolo. Ko je skočil tretjič — jc za<5el na vso moč klicati na pomoč in jokati... Uganite, otroci, kaj hc je ugodilo z dečkom pri tretjem skoku! Knn od najboljših reSiter bo izžre bana zn nagrado, Rešitve pošljite najka.«>oeje do četrtka na naslov: Količkov striček. uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. t NOVA PALAČA ZVEZE NARODOV Nova hiša Zveze narodov. Gradba orjaške palače Zveze narodov v Ariana-parku v Ženevi je blizu konca. Sedaj končava jo zadnja dela. Koliko je ta kolos v dobi strašne gospodarske krize stal, ne vpraša nihče. Kaj je Zveza narodov storila, tudi nihče ne vpraša več. — Mar bo zgradba njen edini uspeh? Skrivnostna kraja slovečih slik Na pravoslavno velikonoč 1927 so bile iz mu-?irja za likovno umetnost v Moskvi ukradene štiri slike velikih mojstrov upodabljajoče umetnosti: Rembrandtov »Kristus«, Tizianova »Ecce homo«, Dolcijev »Janez Krstnik« in Correggiova »Sveta družina«. Senzacijo so seveda samo ob sebi razumljivo hitro zagrabili časnikarji in jo raztrobili vsemu svetu. Kajpada se je v umetniških krogih dolgo časa sukala vsa debata samo okoli te tatvine. Kriminalna policija je mrzlično delovala. Kljub temu slik ni mogla najti. Že se je zdelo, da so umetnine za vedno izgubljene, ko se je septembra 1931 nenadno raznesla vest, da so jih k sreči zopet našli. Vendar so bila tedanja oficielna poročila zelo suhoparna in niso o tatvini sami kakor tudi o tatovih ne skoro ničesar omenjala. Šele pred kratkim je prinesel zadnji zvezek »Sovjetskega muzeja« izčrpno in natančnejše poročilo o tej stvari. Že 1. 1924. je poskušal neki državljan, ki ga seveda Sovjetskij muzej« ne imenuje, po poklicu umetnik, propadli bohem, s še dvema pomočnikoma ukrasti iz galerije prejšnjega Rumjanc6vskega muzeja Rubensove in Rombrandtove slike. Poskus pa se je ponesrečil. Še istega leta so prenesli slike Rumjanc6vsl»ga galerije v prostore muzeja za likovno umetnost. Državljan »brez imena« in njegova pomočnika so si premislili in niso hoteli sami po kostanj v ogenj, zato so raje pregovorili nekega drugega državljana, čigar ime je seveda tudi skrivnost. moža srednješolske izobrazbe, ki je bil tedaj brezposeln in ni imel nobenega stalnega poklica, pa je tudi sicer že preje enkrat poneveril službeni denar. Skrivnostni državljan je bil kaj kmalu pripravljen sodelovati pri nečednem poslu. Udal se je končno tako daleč, da ni imel nič proti temu, da sam vdre v muzej in tam ukrade slike, katere mu je naznačil »naročnik«. Pravoslavna velikanoč. Zvonovi so slovesno pozvanjali (vedeti namreč morate, da je bilo tedaj zvonenje na velike praznike v Sovjetski Rusiji še dovoljeno) Ln vabili vernike — in teh v boljševi-ški Rusiji dandanes ni malo, nasprotno, saj celo še naraščajo, kajti vera malega ruskega človeka se je poglobila in izkristalizirala v ognju trpljenja in preganjanja — v tihoto in slovesnost božjih hramov. v katerih se ravno ob velikonočnih praznikih najlepše razvije vsa krasota in veličast vzhodne li-turgije. Ljudje, kojih duše so bile polne prznične lepote tega največjega krščanskega praznika, so hiteli v cerkve in na svoje domove k svojim domačim. Tedaj ie mož skrivnostnega imena ravno preplezal muzejsko ograjo. V damski krimolini je imel zavit kamen. Razbil je okno, se splazil skozenj in tako prišel do zaželjenega cilja. Hitro se je spravil na delo. Izrezal je Rembrandtovega »Kristusa« in Tizianovo »Ecce homo« iz njunih okvirjev. Obe sliki si je ovil pod plaščem okolj telesa. Ko je svoje delo opravil, je seveda brž zapustil po znani poti muzej, pri čemer je kar tako mimogrede sunil še Dolcijevo in Correggiovo delo. Preden je zapustil muzej, je še v naglici prilepil na okvir Tizianove slike listek, ki ga je že preje spisal. Na listku je bil citat iz knjige neke neštevilnih ruskih sekt: »Kristus je umrl in poživil s smrtjo življenje.« Par dni po izvršeni tatvini, ko 90 se v Moskvi ravno začela poizvedovanja, se je možakar odpeljal v Ljeningrad, toda se kmalu vrnil nazaj v Moskvo, kjer je dalj časa skrival slike v nekem kovčku, ki ga je zdaj na tem zdaj na onem kolodvoru hranil v shrambi za prtljago. .Seveda so tatovi na vse načine skušali prodati slike v tujino, toda ni šlo pa ni šlo. Nihče jih ni hotel kupiti. Celo trgovci in 9tarinarji, ki se po navadi pečajo s takimi sumljivimi kupčijami, so jih odklanjali, Her niso verjeli, da bi jih mogli spraviti v denar, *ajti tatvina dragocenih umetnin je bila povsod predobro v spominu. Ker so se vsi poskusi, da bi umetnine, četudi za sramotno ceno, prodali, so pričeli lopovi misliti. kako bi se jih iznebili. In so se domislili: v zemljo z njimi, tam jih nihče ne bo iskal niti na-šodo prodajale po trafikah. Slehernega, ki hoče pomagati tem revežem, pozivajo, da kupuje izključno te znamke. To pn bo prav nič poinagnlo, znknj te prestrnhotnn je razlika, da imnjo nekateri ogromna jjosestva, drngi pn niti kamena, kamor bi glavo položili... so jo zakopali. Razkopatl so morali valoviti grič okrog dva kilometra daleč. Delo je trajalo dva dni, todn ni bilo zaman, kajti končno so zaboj le našli. Policija je kronala svoj dolgoletni trud s popolnim uspehom. Umetnine so prenesli v muzej. Glavni restav-rator V. ,Jakovijev in njegov pomočnik S. S. Turkov sta se takoj lotila restavriranja pokvarjenih slik. 14. aprila 1932 je spoznala posebna komisija strokovnjakov slike Rembrandta, Dolcija in Cor-reggia za resta vri rane. Od 15. maja dalje so zopet razstavljene v muzeju za likovno uimetnost. Tizianove »Ecce home še niso mogli restavrirati, ker je ta mojstrovina barbarsko poškodovana. Nož ni razrezal samo dela ozadja (glave skrajnih figur so napol odrezane), ampak je poškodoval tudi desno roko glavne figure. Vendar upajo, da bo tudi ta umetnina |>olagoma dobila svojo prvotno obliko. Najzanimivejše pri vsej tej skrivnostni zadevi pa je, da revija »Sovjetskij muzej« niti z besedico ne omenja imen tatu samega kakor tudi ne njegovega »navdihovalca« in ostalih dveh pomoč-kov. Le bogve kaj tiči za vso stvarjo, da sovjetske oblasti tako skrbno čuvajo to skrivnost zase. so planine zopet same brez veselih planincev, kliče molite za mlade ljudi, ki so v ljubezni do planin rli. V kaznilnici. >Zakaj ste tu?« — Zato, ker so me prijeli.« Svetovni mir Veliki dmevnik v Nancyjti prinaša ta-le oglas: »Daleč od okrajev, ki so jih napadali sovražniki, v Zapadni Francoski, blizu Lava- lea oz. Angersa, je naprodaj hiša: sprejeninica, obednica, kabinet, 6 spalnic, velikn gnraža, vodovod, elektrika, centralnn kurjava.« Glavna prednost je torej v oddaljenosti pred sovražnimi naipadi. Prebivalstvo obmejne Francoske potemtakem ne pričakuje lepe bodočnosti. Sicer ne bi poudarjal 'notar, ki prodnja nepremičnine, do ležijo v varnem delu Francije... Grob sv. Petra Vatikanski starinoslovci imajo baje upanje, da bodo morebiti našli grob sv. Petra. Pred nedavnim se jim je namreč posrečilo odkriti v globini 15 m kos ceste Via Triumphalis, ki je bila doslej poznana le iz književnih virov. Ta klasična pol je vodila v Rim od severne strani. Izročilo zatrjuje, da jo bil pokopan sv. Peter v bližini poti. Stari Rimljani so skoraj redno pokopavali mrliče v bližini glavnih cest. Ta okoliščina pomeni, kakor mislijo raziskovalci, da ne more biti apostolov grob preveč oddaljen od kraja sedanjih razkopavanj. Deln se nadaljujejo. Volivni boji gredo k vrhunen Cim bliže prihajamo začetku novembra, tem sil-nejši so volivni boji v Združenih ameriških državah. Roosevelt in Hoover se vozita križem ameriških držav in mečeta same zlate obljube. Neskončno vabljiva in prikupna je ltooseveltova obljuba, da boi odpravil suho Ameriko, zato dfVf za njim žejna množica. Na drugi strani pa se vrte okrog Hoovra puritanski abstinentje oziroma tihotapci, ki so si s 6vojim nečednim tihotapljenjem nagrabili milijone Spreobrnjenje radi papežev h encikitk Zadnji encikliki papeža Pija XI. o socialnem vprašanju in svetovni krizi sta našli pri ameriškem tisku naklonjenost. Posebno okrožnica »Ca-ritate Christi« je postala predmet splošnega raz-motrivanja v nekaterih svobodomiselnih listih. V listu »The Cliristian Century>r vabi pastor Carl Olai-ton Morriston v uvodniku protestante, naj upoštevajo klic svetega očeta v okrožnici »Caritate Christi«, kjer jih vabi k pokori. Tu še lahko omenimo lep slučaj iz Newyorka, ki jasno kaže, kake vrednosti so besede svetega očeta za plemenite duše ločenih bratov: Kardinal Ilayes je namreč pred kratkim krstil profesorja ene najuglednejših vseučilišč Združenih držav. Ta se je prej nagibal v svojem mišljenju h komunizmu, pa se je jx> pro-učavanju papeževih okrožnic »Rerum novarum« in »Quadragesimo anno« začel zanimati za katoliško vero in je prišel na pravo pot. Proučil je papeževe okrožnice in prišel do prepričanja, da edinole nauk katoliške Cerkve odgovarja resnični socialni pravičnosti. »Oče: »Mladenič, s katerim si oni dan govorila, mi ugaja. Povabil sem ga na večerjo in mu rekel, naj se ne preoblači, pač pa pride kar v obleki svojega poklica.« »Oh, oče, on je vendar plavalni učitelj.* Zuiderski nasip t nevarnosti? Dvajset kilometrov dolgi nasip iz Medemblicka do kraja Den Oever na otoku VVieringen, ki loči Zuidersko jezero od Severnega morja, je v resni nevarnosti: pri za-Ivornicah, ki jih na naši sliki razločno vidimo, je odtekajoča voda Ysselskega morja s tako močjo drla pri odloku v Severno morje, da je spodkopala morsko dno več kot 10 metrov globoko ter s tem resno ogroža orjaški nasip. Takoj so začeli s popravili in nameravaio pozneje postaviit ored za- •»orniA« varovalne naaiiva CITATELJEM ZA NEDELJO Nikolaj Ljeskov: Strah (Nadaljevanje) Komaj pa je policijski načelnik, ki je bil izkušen v roparskih zadevah, omenil to možnost, ko si je leta zakrila oči z rokami in se sesedla na stol. V skrbi za svoje imetje je bila postavila skrinjico ravno pod klop, ki je stala ob leseni vmesni steni, onstran katere sta se nahajala Selivan in njegova žena ... -Tu imamo!« je zaklical policijski načelnik, vesel, da so se njegove domneve, temelječe na izkušnji, izkazale za resnične. >Sami ste mu potisnili v rake svojo skrinjico!... vsekakor pa se čudim, da ob odhodu ne sami ne vaši ljudje niste mislili nanjo.« »Da, ko smo bili pa vsi tako prestrašeni!« je zajavkala teta. »Gotovo, to je res, rad verjamem,« je rekel policijski načelnik. »Bilo je dovolj vzroka, da ste se bali, ampak vendar... tako velika vsota, tako lepi denarji. Takoj se odpeljem, takoj se odpeljem tja ... Saj je po vsej priliki že pobegnil, toda topot mi ne uide! Še sreča za nas, da ga vsi poznajo za tatu in ga mrze: potemtakem ga tudi ue bo hotel nihče skrivati. Seveda, sedaj ima veliko denarja v rokah... kaj, če bi ga hotel deliti s kom ... Pohiteti moramo... Saj ljudje so vsi malo prida ... Zbogom tedaj, jaz grem. Pomirite se, užijte kako okrepčilo... Poznam te tatinske narave; bodile prepričani, da ga dobimo v roke.« Pri teh besedah si je policijski načelnik ravno opasoval sabljo, ko so ljudje v predsobi izuenada zagnali velik glas in ... je stopil v dvorano, v kateri smo se nahajali, Selivan ... Mukoma je sopel, v rokah pa je držal tetino skrinjico. Vsi so skočili na noge in stali kakor pribiti. »Pozabili ste svoj obodek, tu-le,« je dejal zamolklo Selivan. Več ni mogel spraviti iz sebe, kajti hiter tek in morda še bolj veliko notranje razburjenje sta mu jemala sapo. Postavil je skrinjico na mizo, sedel, čeprav ga ni nihče pozval, na stol in sklonil glavo, roke so mu omahnile nizdol. 19. Skrinjica je bila nedotaknjena. Teta je vzela ključek z vratu, odklenila pokrov in vzkliknila: »Vse tu, vse, kakor je bilo!« »V redu,« je tiho dejal Selivan. »Skokoma sem. jo ubiral za vami... rad bi vas bil Kako lep, dober obraz ima! Zakaj le smo ga imeli jaz in vsi drugi tako dolgo za strah in pošast?« Ta misel me je preganjala in mi ni dala miru... Saj je bil to vendar taisti človek, ki so se ga vsi tako bali in ga imeli za čarovnika in hudobneža. Toliko časa se ga je držal videz, kakor da ne misli na nič drugega, kakor kako bi izvršil kak zločin. Kako se je neki zgodilo, da so ga imeli sedaj vsi radi in da je užival splošen ugled? 20. V svojih otroških letih sem imel srečo, da me je prvi učil verouka izvrsten kristjan. Bil je to duhovnik iz Orjola, Ostrom.vslenij — dober prijatelj mojega očeta in prijatelj otrok, ki jih je učil ljubiti resnico in biti usmiljen. Mojim tovarišem nisem ničesar povedal o tem. kar smo doživeli pri Selivanu, ker moji hrabrosti nikakor ne bi bilo v čast, marveč bi moralo vzbuditi samo zasnieh; pač pa sem naše pustolovstvo in svoje dvome zaupal očetu Jefimu. Pogladil me je po laseh in dejal: »Doživel si veliko srečo; tvoja duša je bila na sma že 'ku na kant, de u nnšeh kulinah sam božični praznik kakor jaslice božjega Deteta, j še pu zele in pu fržole deši, zdej naj pa še ud Moj oče je kljub temu, da je imel leča dobrega človeka zelo rad, vendar še dolgo mislil da je moral imeti Selivan kako skriv noet, ki jo je trdovratno prikrival. In tako je tudi bilo, le da je Selivan zaupal to skrivnost ediuole moji leti, j,i tudi njej sele čez več let, ki jih je bil preživel na njenem posestvu, in šele potem, ko je njegova vedno bolehna žena umrla. Ko sem nekoč, že v mladeniški starosti Obiskal teto in sva se v pogoV( ru spominjala aelivana, ki je bil sam pred kratkim umrl »u je teta povedala njegovo skrivnost. Stvar je Bila In: Selivanu je bila grenka usoda zapuščene in uboge krvnikove hčere sirote ganila nežno in dobrotno srce. Dekleta ni maral nihče vzeti pod streho. Ifer je bila otrok zaničevanega človeka. Selivan je bil sam ubog in se pač tudi ni upal odkrilo vzeli k sebi krvnikove hčere v mestecu, kier so vsi oba poznali. Tako je moral tudi kasneje pred ljudmi skrbno skrivati njeno pokolenje, nu katerem jo bila sama popolnoma nedolžna Drugače je ne bi bil mogel ohraniti pred žaljivimi besedami ljudi, ki so nesposobni da bi bili usmiljeni in pravični. Selivan jo je torej skrival, ker se je neprestano hal. da ne m je kdo spoznal in žalil, in odtod njegova < dljudnost in nemir, ki je bil prevzel vse njegovo bitje, Iu tako je bil za Selivana vsak. ki ga je imenoval strah , še v veliko večji meri — strah. (Konec.) Kurenčkuva Neška ma tud beseda A ste bral zadnč u »Sluvence , kun je liusll use skp naklu-beštrou? Ta kulufoktar se jo spravu clu na zlate zube. Daukarija, ke je že tku iz usni žaubani namazana, neki knjfn, de b še na zlate zube knšn dauk nalužila. .lest na vem, kua ajirentlih nega zlate zube brigaja. A on misl, če on nima zla-teh zob, de jli lud druh ne snieja nit? Tu vam rečeni: prveč, ke ga bom srečala, mu bom ve ksiht stauiala, če ine ua bo preli jeza menila. Kene, jest sm s jli Se u listeh dobreli časeh pestila iiiiniit, ko su blo urndnSke suproge res se ta prave dame in je še usak upoune u uradnškeh kutinah in pu forcimreh dišal pu pral tku, de sa se drugem parlijam u hiš kar sline cedile. Zdej ki je prišlo na svet, da bi trpelo za nesrečnike. Kristus je razsvetlil temo, s katero so bili nevedni ljudje s svojimi praznimi govoricami preslrli tvojo domišljijo. Ni bil strah Selivan, marveč vi sami — vaše nezaupanje nasproti njemu vain je branilo, da niste opazili njegove dobre vesti. Njegovo obličje se vam je zdelo temno, ker ste imeli kalne oči. Pomni to, da v drugo ne boš več tako slep.« To je bil moder in izvrsten nasvet. V naslednjih letih sem prišel v ožji stik s Soli-vanom in sem se čutil srečnega, ko sem videl, kako so ga vsi ljubili in spoštovali. Na novem posestvu, ki ga je bila kupila moja tetka, je stalo ob cestnem križišču prenočišče. To domovanje je pod ugodnimi po goji ponudila Selivanu in ta je ponudbo sprejel in živel ondi do svoje smrti. Tu fo se uresničile sanje moje rane mladosti: nisem se samo dobro seznanil s Selivanom, marveč sva si bila dobra in iskrena prijatelja. Videl sem. kako se je njegov položaj obrnil na bolje, kako se je v njegov dom naselil mir in polagoma tudi blagostanje; in videl sem, kako so ljudje, ki bi bili prej ob srečanju s Scli- teh mojeU par zlateh zob dauk plačujem. A je tu prou? In če bo du tega pršlu. se uma mel sam Gustlnu gofl za zahvalt. Sej zdej m ni buhve kulk za zube. ke jh sam za možu rojstn dan in pa za moj gud nuonm. drgnč tku sam tista kolinska čorba žlampava. I'čase h m pa le prou prideja, de jh lohka neseni u frzocenga zastaut, kedr m še za čorba gnarja zmanka. Ja, zdej je liedu na svet in še prou nč na verna, če u še kerkat bulš. Nn kaže glih ne. Le čak, Gustl, jest t um še ena zagodla, de t u du sodnga dneva pu ušeseh brenčala. Ti Se mene na puznaš, pukveka pukvekasta. Ta nar prph morm guvort z Manca. Ona ma iz usa višja ge-spoda, ke b bla iz tem daukani ta nar bi orzidela, dobre zveze. Pol uma pa prec sklicale en shod u Mestnem dome. Gespud žepan uja že tku dobr, de nam uja kašna dvurana za naše namene brezplačn prepusti. Na tem shode uma pa prutestirale prot te krvic. da se u use kadil. Ja, želez se more ku-vat, dokler je uroč, in me ga uma kuvale. de uja kar iskre švigale pu lblan. Veste, de mene tku jeza kuha, de na vem. kua b nardila. Kene, glih kumi sina se mal prvadl la noveh dauku, zdej red enem dvom letem sm krumpir kepila ud ne. Itibnšk krumpir je še ta nar hulS, ke je bi kašnat in ni tku žumftn. kokr iz našga murosta. No ja. pa ji ga še nism plačala. Sej b ji ga že zdauni plačala, če b mogla. Pa jest čakam na bulš čase. ženska more jia na gnnr. Ja, je že tku na svet Ta ženska m je tku strašil jnmrala. de b se ja kamen usmilu. Sevede, jest se ja na morm usmili, ke sama nč nimam. Jest sm ja sam tulalila. kokr sm vedla in znala. Se tu sm ji rekla, de nej uja kmeti vesel, ko maja moratori. de jrn ni treba dougou plačvat. mi uradnki pa še tega nimamo Pa veste, kun m je na tu kar u ksiht zabrusila? »Sej tud uni men krumpirja nn plačaja, fe prou niniaja moratorjuma, al kok se pran tenin zlunike. je rekla. »Kau nam pa moratoriuin nucn. ke nn morma iz nim dauku plačvat? še tak moratoriuin nej b nam dal de b lohka iz nim dauk plačal Naš upnki b že tud brez moratorjuma mal pučakal. sej morm tud jest na nhn plačil čakat. Pestimn list moratoriuin pr gmah, pa nej m raj puveja. kdaj čin zdej pridet pu gnar. de um enkat vedla, pr čim de sm.< »Ja, luba moja. Pridete prou za prou lohka. kedr čte. Me u prou veselil, se uvn saj spet kej pu menilo. Ampak kdaj vam um krumpir plačila, pa prou nč gvišnga nn vem. Sej veste, mamka. kuku jo zdej. Kokr hitr uma pa dubl puvišnne plače, vam um pa prec use plačala du zadne pare. Oh, gospa, tu je pa slaba tolažba, če um jest mogla tulk časa čakat na nhne pare, uja pa preli mene djal na pare.< j{. DVE SKOTSKI. Saj ne viili. Škotski kmet je vozil zvečer brez prižgane luči. Policist ga je ustavil: »Prižgite luč!« — Kmet: »Saj je vendar škoda za petrolej, ko je pa moje kljuse slepo.« Da si prihrani znamke. Tašča svoji hčerki: Ali ni Mac res nežen soprog? S potovanja ti je hotel pošiljati dnevno 1000 poljubov in sedaj ti jih že v prvem pismu pošilja kar 10.000,- — Hčerka: Mislim, da poznam Maca bolje kakor ti. Sedaj ne bo deset dni ničesar več pisal, da si prihrani znamke.« Pisma o slovenski književnosti vin. Preliv prosvetljenih preporodnih misli v romantično jutro 19. stoletja je slovensko sre-ščno skupino tako okrepil, da je iz Ljubljane in. zlasti iz Kopitarjeve dunajske postojanke, zavzemala vedno bolj duhove v obrobnih slovenskih pokrajinah. Tako je vedno hitreje pripravljala pot uresničenja enotnega slovenskega književnega jezika in vedno tesneje spajala, rodove v narod. Na štajerskem je najbolj pridno delal v tej smeri niiladi Dolenjec-Primic. Ko je politična stisika radi odcepa Ilirije silila avstrijsko vlado, da je pričela razmišljati, kako bi si pridobila srca Slovencev — lastnikov važnega zveznega ozemlja med srednjo, južno in vzhodno Evropo — je ustanovila stolico za slovenščino na grnškem liceju. Za njo je nastopil z gorečo besedo in neodoljivim zgledom mladi jurist Primic. Ustanovil jc Slovensko društvo. Člane jo hotel naučiti slovenskega književnega jezika in odtrgati od pisanja v štajerskem narečju. Vendar je mislil štajersko besedno blago vključiti v osrednjo slovensko jezikovno zakladnico. Kol sin i prosvctljenstva i romantike ni hotel rušiti ničesar, temveč graditi iz delov novo celoto. V predavanjih je spretno družil prosvetl jene ideje o ljudski pre-buji z romantičnim žarom ljubitelja lin rod ne pesmi, jezika in običajev. Osnoval je obširen šolski in ljudski književni načrt. Od prvega je uresničil nemško-slovens-ko začetnico (Novi nemško-slovenski bukvnr) in neiinško-sloven-sko čitanko (Ncmško-slovcnska branja), ki jo je rabil pri svojih slovenskih tečajih. Za domače čtivo pa jo priredil Krunklinovo moralno jiovcst: Prava pol k (lobrimu .slunu (1HI2K nih jjcsmi, Linhartovih dram. Vodnikovih pesmi in drugo. Poleg prevoda Franklinove jiovcsti jc poč najzanimivejša njegova čitanka, ki spričuje organično rast slovenske preporodne miselnosti. Poglavje: Eno malo is Historije starih Slovanov ali Slovencev je posnel po Linhartovi zgodovini, Vodnikovem članku o slovenskem jeziku in Kopitarjevi slovnici. Zopet proslavlja Slovence kot narod pevcev (singemle Na-tion), pravi da je beseda slavje (slavec) iste korenike kakor Slovan, poudarja blagoglasen vpliv slovenščine nn nemško književno suščino ter ponavlja Zoisove in Linhartove besede, da jc slovenščina v blagoglasju najbližja italijanščini. Zu poroka kliče nemškega pesnika Fel-lingerja. V čitanki je ponatisnil |>oleg originalov Fellingerjeve prevode Jarnikovih pesmi: Zvezdišče, Danica, Kres in najlepše Vodnikove pesmi v originalu in prevodu. Zanimivo jc, da jo eno teh Jarnikovih pesmi (Zvezdi,šče) uglas-bil nemški skladatelj Sehubert in -dn je letošnje pomladi neki glasbeni zgodovinar iz Oslo (Kristijanijn), izpraševal ravnatelja Drž. knjižnice g. šlobingerja o podatkih glede Fel-lingerjeva prevoda in slovenskega izvirniku. V čitanki govori Primic tudi zelo navdušeno o Popoviču, znamenitem filologu in prirodo-piscu 18. stoletja, ki je nemškemu in slovenskemu jezikoslovju odkrival nova potu. V pesniških prevodih kaže Primic miselnost 18. stoletja. kar dokazujejo odlomki njegovih prevodov Homerja, Klopstocka, Ossinna in Werther-ju, dasi ga je navdajal tudi že žar romantike. Primic se ni omejeval samo na šolsko delo. L. 18(1 jo hodil po Slovenskih goricah z Vodnikovo slovnico v roki in navduševal duhovnike s peljem Ilirije oživljene. Tudi z živahnim j dopisovanjem, ki ga je vodil zlasti z likom, \ Vodnikom in Zupanom je. širil preporodne in problem enotnega književnega jezika mu je bil pri srcu. Kazalo jc, du bo Primic v Gradcu postal I glava in srce slovenske književnosti v drugem desetletju 19. stoletja. Toda duševna bolezen, ki jo jc menda pospešila neusmiljena Kopitarjeva ocena njegove čitanke, mu je iztrgala pero iz neutrudnih rok. Seme, ki ga je zasejal v slovenske Štajerec, pa je veselo k li lo. Dajnko in Krenipl sta pripravljala svoje tekste, v katerih sta štajerščino zopet zu spoznanje približala enotnemu književnemu jeziku. Nn koroškem je v tem duhu delovni Urban Jarniik, ki je objavljal slovenske pesmi v Carinthiji, pisal narodopisne članke in sestavljal poučne in zabavne knjige. Na kranjskem je vneto deloval Kopitarjev učenec Matevž Ravnikar. Najpomembnejše njegovo dejanje jo bilo, da je po Kopitarjevih načelih in po Vodnikovem vzgledu vrgel iz slovenske proze vse tuje primesi in jo skušal s prevzemom kmetiške govorice upostaviti v slovenski in slovanski pristnosti. Njegove Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, ki jih jo poslovenil po Krištofu Schinidu, so postale vzor slovenske proze, do Ix'vslika. Ravnikarju so jc jKisreč.ilo, da je dosegel slovensko ljudsko šolo na kmetih in ustanovitev slolico zu slovenščino na ljubljanskem liceju (I. 1816). Tukaj je jioučeval prvi in edini Dolenjec — Metelko — pisec slovnice, ki je hotela biti nekakšna sinteza naizorov, do katerih sta se priborilo v slovenskem in slovanskem jezikoslovju Kopitar in Dobrovsky. Metelko je krenil zn snovjo svojega jeziku globoko v živo, kmetiško dolenjsko govorico svojega časa. prisvojil pa si je filološko metodo Dobrovskega in uresničiti je hotel Kopitarja — ideal popolne slovanske abecede. Že v predgovoru obširno navaja Kopitarjeve misli o Slovanih, storocerkvonoslovanski ■ dočim ni uresničil nameravane izdaje: narod' 1 romantične misli po slovenskem svetu. Zlasti književnosti ,o njeni domovini, o iužnosievun- skili jezikih, kar je jKisnel iz Kopitarjeve recenzije Dobrovskega Staroslovenske slovnice, ki je izšla v časopisu: AViener Jnhrbiicher der Literatur 1. 1822. Iz istega vira je prepisal ludi prvi Brižinjski spomenik. Nato je podal klasifikacijo slovanskih jezikov, kakor jih je razporedil Dobrovsky. Nato jc še dodal kratek pretres slovenske protestantske književnosti in slovenskih slovnic. Slednjič pripoveduje, >ln je v svoji slovnici uporabljal Dobrovskega etimološko metodo ter reformiral slovenski črkopis, kar sta že pred njim brezuspešno poskušala Pohlin in Dajnko v svoji slovnici slovenješta-jerskoga govora (Lehrbuch der win«lischen Sprnche, 1. 1824.) Nato prinaša črkopis, ki šteje 12 novih znamenj, ki pomenijo tako glasove, ki še dosedaj v slovenskem črkopisu niso imeli posebnih znamenj kakor tudi glasove, ki jih je Bohoričeva abeceda izražala drugače. Nova znamenja je Metelko »tuhtal pod Kopitarjevim vplivom, ki kljub temu ni odobraval Metelkove rešitve problema idealne slovenske abecede. Nekatere črke je Metelko posnel po srbski Vukovi cirilici, druge je sam stvoril. jezikovno predivo, iz katerega je tkal blago svoje slovnice, ia posnel |>ogiavitno po živem dolenjskem govoru, dasi se je oziral tudi na gcenj-ščino. Za novi črkopis in književni jezik je •navdušil /.Ušli vrsto janzenističnega duhovni-šiva, ki je ustvarilo razmeroma bogato nabožno in poučno knjigo v Metelkovem črkopisu iti jeziku. S svojim črkopisom, ki ni ugajal niti — Kopitarju, jc vzbudil Metelko znamenito >čr-karsko pravdo«. Že v Carinthiji (1832. I.) je tekla pravda med zagovornikom in protivnikom Metelkovega črkopisa. Izvojeval jo je zoper Metelka v Ilirskem listu 1813. 1. čop. Toda tu prihajamo že v območje druge faizc organične zrasli prosvctljenstva in romantike na ozemlju kranjske središčne skupine. J. J. Montaigue: Krotka krava Doživljaji ameriškega detektiva Ko je naš vlak prisopihal iz .mesta iu njegove okolice ven nu odprto ravnino, je v oddelku zu kadilce mož meni nasproti molčal, dva sosedu sta se pogovarjala o politiki, poleg mene je pa sedel človek z žalostnim obrazom, zatopljen v svoj časnik. Nihče ni potegnil cigare, nihče ni našel domačega pogovora o vsakdanjostih, ki je običajen med potniki v vlaku. Mislil sem že, da sem obsojen na dolgočasno potovanje. Vlu,k je rezal [h> pokrajini s pašniki, po katerih se je paslo nešteto rejenih krav. Iz velikih skednjev in gospodarskih poslopij, ki s< vstajala v daljavi, sem sklepal, da so to mlekarske krave, ki hranijo mesto dan za dnem s svo jim mlekom. Eden sosedov se je ozrl skoz okno, zagledal krave in vzkliknil: »Kakšna krušna živin«! V kravi je nekaj čvrstega, hvaležnega, pomirljivega. Če gledaš kravo, vidiš v duhu mlekarske vozove, naložene z velikimi latvicami; mlekarne, kjer si kupujejo siromašni ljudje svoj skromen topel obed za majhen denar; slišiš jokati otroke po mleku in zadovoljno gruliti, kadar so ga dobili. Upam, da so gospodje enakega mnenja kakor jaz. da je krava poleg človeka najvažnejša in najkoristnejša žival na svetu, zlasti zdaj, ko je motor izspodrinil konja.< Mož z žalostnim obrazom je dvignil glavo in ga prestrigcl: »Nočem delati prostaškega vtisa. gos|Hxl, ampak če ne zamerite, blagovolite izbrati drug predmet za razgovor, prosim. Imam predsodek o teh živalih. Jezen sem, če se le spomnim nanje.« • »Oprostite.« je dejal tisti, ki se je navduševal /a krave; »nisem vedel. Ne morem pa razumeti, zakaj mrziie žival, bre/ katere bi naša pasma skoraj ne mogla eksistirati. Ali ste morda imeli neprijetne — hm — doživljaje z njimi?« »še preveč.« »Nočem biti radoveden, mislim pu. da ste prvi človek, ki sem ga spoznal, ki bi zaustavljal te krušne matere človeškega rodu.« Oni drugi je vzdihnil: »Nočem nikogar žaliti ali dolgočasiti, če bom razložil, zakaj mrzira te živali, ampak...« »Kar začnite, |w>slušnmo.« »Dobro. Pred dvema letoma sem se na prigovarjanje svoje /ene preselil i/ mesta ua kmete in kupil majhno kmetijo, ki je bila od mesta nekaj ur oddaljena. Na delo in / dela sem se vozil / avtomobilom, o kravjih različnih razpoloženjih pa nisem nič vedel. Mislil sem, da bo sveže ndeko dobro za nuše otroke. Poizvedoval sein okoli po soseščini in potem kupil od malega kmeta kravo, ki sc je ponašala z dolgim ropom. Listnik mi jo je toplo priporočal kot dobro mlckarico. Zmenila sva se. da mi jo Im> prignal drugo jutro po sklenjeni kupčiji. Icdaj pu je moral iti z doma in zato je |>oslul majhnega dečka I; meni, češ, du je krava pripravljena, in če hočem, naj pridem kur muh |»>njo. In bil sem ;ako nespameten. cesti možu. Nekateri so kliculi za menoj, kam se mi mudi s kravo, drugi so se norčevali in vpraševali kruvo, kam da pelje moža. Tedaj pu je žival nekoliko postala in se ozirala nu desno iu levo in kmulu sem izvedel, zakaj. Nekaj oti končno vendarle dospela do vode, se krava ili ustavila ob bregu, kaj šc. ampak hredla je valijo kar do vratu in seveda tudi mene |>otegnilu vanjo. Potem se je pu prvikrat med vso gonjo ozrla okoli sebe in me začudeno gledulu. Gospodje, ju/ sem dober Človek in nisem nikoli nikomur kuj žalega storil, u če bi tedaj imel kakšno reč pri sebi. bi jo kur na mestu ubil. Zduj mislim, du Itoslc uvideli, znkuj mr-zim krave, in zakaj du niti slišali ne murum o njih.« »Kako ste prišli i/ vse le zagate?« gn je sočutno vprašal nasproti sedeči mo/. Pripovedovalec je zagrenjeno stisnil usln, potem pa odvrnil: »Gnal sem jo domov, imel sem pa |>ct ur strahovitega opravka z njo. u prignal sem jo vendarle, in če bi ne bilo /nrudi prošenj mojih mnlih. bi jo lokoj prodni najbližjemu mesarju.« »Kje jc zduj?« jc vprašal eden i/med |»>-slu šalcev. »Najel sem moža. da jo Je peljal nazaj k njenemu prejšnjemu gnsitodnrju in pustil sem mu jo. čeprav mi ni bolel vrnili denarja. In od tistega časa |>oglcdam vedno v stran, kadar zagledam kravo in veste, dn od tistega časa tudi ne jem govedine in ne pijem mleka.« T. K. Prleški kiišar piše svojej diklini Prcliiba Zrjovova Frančika! Oh. kak dugo. tc nesen vida. Teko mislin rodnjo cajte na Tebe, ka sen že čisto nor grota. pn sen že od vsega toga takšno glav6 doba. kak en piičel. — Naš oče so »trašno čiidni gro-tali. Furt sc derejo po liiži. ka večkrat vsi z moterjoj vred viin vujdenio: »Viin z moje hiše, tti sen jas virt!« Se razmiš našega oča, liiba Frančika? Pa niti slovenski več nc znojo. gda so dobre vole. Nckio čiidno šprnlio giičijo. ka jili niše ne ruzmi! Ovokrut sen jih pita: »Oča, po-vete mi. kakšno špralio vi včasi gučite?« Tak so me |>o<:lednoli. kn bi mi skoro vuj-Klo, pa so mi rekli: »Tiho, ček! Toga šc ti ne raizniiš! Tak gučijo po noven kolatiirni Slovenci!« »No. oča, povete ini. ka tc to je! Mogoče bon jas tfidi grota kolatiitiirni (skoro bi si jezik strja!) sli kak že pravite!« »Kolatiirni. prnvin. trcmpalo! No. či glih. si tak tumasti. pan ti povoda. Nekšni naš pesnik. ime sen že pozoba, pa se mi zdi, ka se za- Nedvoinno ni Čoipova kritika in Prešernova pesem ptič feniks iz niča ali pa iz tujine. Dejstva kažejo, da so se čbeličarji živo zavedali kontinuitete z 18. stoletjem. Saj ne bi mogli drugače, če bi tudi hoteli! Zato je resnična Ž.i-gonova ugotovitev o organični klici slovenske romantike. V kranjski središčni skupini je najprej mogla zacveteti roža prave poezije, katero je v veliki oddaljenosti toda živo gledal že stari Primož Trubar. Saj so bile njegove knjige prvi plmg, ki se je zarezal v deviško ledino slovenske besede. Na njem je visel prvi orač, ki jc sicer metal v braizde samo semena nove verske miselnosti, toda nedvomno je tudi sejal, da bodo nekoč iz zrahljane zemlje pognale »jasnih poezij cvetlice«. In vsi slovenski preporodniki: protestant-Je, katoliki, duhovniki, posvetnjaki, mali in veliki so rahljali grudo slovenske besede in dušo slovenskega človeka, da nam je v prvi polovici 19. stoletja rodila — Čopa in Prešerna. Mogočni poziv romantike ju je šolal, navdihnil jima misel o slovenski poeziji, ki bi mogla tekmovati z nemško ali pa italijansko. Resnično je ustvaril Prešeren »sladki novi slog«, toda v njem živi, poje in cvete ves neizmerni trud in napor njegovih prednikov. Književnost je druga nu-tura. In kakor prva ne pozna skokov, mogoče — katastrofe, tako je tudi v književnosti vse organlčno, vse harmonično. Zdravje in bolezen, hiranje in rojstvo si podoja jo roke in si ustvarjajo v neprestani rasti vedno močnejšo hrambo tudi zoper »morebitno« katastrofo. čne takak žtlpa. je reka, naj se vičimo kakšni driigi jezik! Ce mo znali uli nc. slovenski Imiiiio glih tak Slovenci!« (Na tilicn Ihiii Ti poveda, ka je totega človeku v ju samo slovenski pes, lak je zavolo loga liiid liija na joga!) Za j sen vida, ka «c jc našemi oči malo /mešalo, pa sen reka: »Jczuš Kristus! Te pa so nalc kiiri ilnk takšne, kak pravijo listi gospot. ki pesni vkii-per tockajo! Tole tiidi ne gučijo slovenske šprahe. pa so tiidi slovenske glih Ink!« Oča so sc strašno vjezili, pa so me prijeli /a kraballc. no so me viin nntiruli. Za menoj pa so se drli: »Ka sc tc vtičeš kcoj. ki ne razmiš no ne veš. ka ie zaj ptri nas vse l>ol kiin-štno kak v kcrojkoli državi!« Jas pa sen se pret vrati drja: »Takšni ste! 'lo sc pravi, fraj bili!« Notri sc pa nisen viipa. ki sen sc boja. ka me nc bi nulukli! Sc veš, liiba Frančika. kak je. če ma Prlek nož v roki!« Vujša sen v štnlo, pa sen reka na«oj Rdečki: -Rdečkn. j>ovc mi. če veš. koj je našemi oči. ka so tak čiidni?« Pa čute! Nigdor sen še ne čiija krave gu-čati, ona pa mi je rekla: -.Veš. liibi moj kiišar, zakaj se jc oči zmešalo? Oni so tak strašno slovenski grotnli. ka več slovenski nc znojo!« Jas mislin. knš to že zastopila, Fra netila! Jn« sen vse, pa sen prccik tumasti šteješ kaj knige? Gnes sen jas celi večer čita »Slovenca«. Pisali so. kaj je že 60 let slar. pa se jemi ;c nič lie vitli! I.cpo pišejo tisti gospodje. Nojl>ol se mi jc dopalo. kak sc vsi loga glovnoga Ivojijo! Strašno rat bi pozna totega leva, ali kaj že more biti. ka je pre tali liiit! Če bi jas zna tak fajn pisati, kak toti, bi že dovno seda v kakšnoj kancliji, pa bi že zaj bogat bijal Pr' nas je vse tak strašno drogo! Pen cz nega nič! Včera sen si ene cnjgaste bergiišc kiipa. pa so že gnes čisto /avošene. Najbrže bon skoro na Japonsko šn. lan pre ne treba flovkov v penezih plačivali! Bika ženeš gor, pa jin ga doš, pa rečeš: »To mate » /ensk Iiče, je bilo brez dvomu dovolj resnično, a gotovo je, da je večina moških razumela angleški in ravno tako ludi govorila. Nili eden se ni dal pregovoriti, da bi povedal, če je sploh kdaj slišal ime Riley. Ves uspeh iskanja za Iem majhnim sivolasim možem, ki je jahal črnega konja z belo liso na gležnjih, je bilo zmajanje z glavo in neizogibni »No spik inglis?. King se je zdel sam sebi knkor mož. ki se je izgubil v gozdu brez steze in stavljn vprašanja pečinam in drevesom. Ni se mogel sprijazniti z mislijo, da bi prebil noč v eni izmed umazanih lukenj, v katerih so prebivali naseljcnci, in zato se je zelo oddahnil, ko je do:en človek. Vsi ljudje v naselbini se ga boje, zato vam niso nič povedali. Riley je šel iz Smelovega bivališča za Mickom Aiilinjohom. Antinjoh je tudi hudoben, kakor Smelov.« Napravil je široko izrazito kretnjo po zraku. »Torej je odšel. Kdo ve? Od tega je devet, ne enajst dni. Sedaj sem vse povedal, kar vem. Ne bom ničesar več povedal. Jaz nočem ili na sodnijo. Mnogi izmed ljudi bi me obgla-vili, če bi lo storil.« King se je podal naslednjega jutra proti Smelovemu bivališču. Dežela, skozi katero je jahal, je bila nekoliko valovita, kakor zakrpana z gozdom, z goščavo in z majhnimi polji novih naseljencev. Z višjih krajev je videl bleščečo vodo Windy Lake. Prišel je na pot, ki je vodila do Smelove hiše. Na dvorišču je zagledal bika in neko postavo, ki je šinila v grmovje. Spodbodel je svojega konja in zdir-jala pod streho, loda ko je prišel do bivališča, je bilo vse zapuščeno. Razjahal je konja in napravil temeljito preiskavo, a brez uspeha. Zajahal je in odkril komaj vidno pot; vo-dečo v gozd. Sledil je tej poti. Kopita njegovega konja so se kmalu začela udirati v gobast mali. Nad njim so se dvigale visoke smreke in bil je obdan z bujno goščavo mladih smrek in vrb. Če je bil na sledu za Rileyevimi morilci, se je na leni mestu marsikaj zgodilo. Zataknil si je revolver za pas in ostro gledal okrog sebe. Pot se je težavno vila skoai gosto drevje. Vsevprek so ležala debla, zarita globoko v goščavo, ki je mejila na močvirno livado, šel je po tej poli naprej skoro pol milje, ko je iz neprodirne zelene stene počil strel. Njegov konj, smrtno zadet, je sunkoma odskočil in ! se zgrudil na kolena. King je skočil hitro na ! tla, ravno ko se je uboga žival zvrnila po tleh. Več strelov je počilo skozi veje okrog njega. Omahnil je na obraz. stresel po vsem životu in izpraznil svoj revolver v zaveso iz listja pred seboj. Z desne strani je en strel grozeče prifrčal v mrtvega konja. Snel je pu ško z ramen in se splazil nazaj v gosto zavetje. Iti naravnost proti temu ognju bi bila blaznost. Nerad se je torej obrnil nazaj, a ni hodil dolgo, ko je zopet počil strel in Je nekaj listja padlo na tla, kar ga je poučilo, da je vsepovsod obdan s sovražniki. Najbolj neumno pa je bilo to, da ni mogel nobenega videti. Pogteznil se je v suho dračje in pokleknil med zamotane veje, ki so tvorile nekak brod na trepetajočem močvirju. Obrisal si je znoj iznad oči, pregnal je roj komarjev s svojega tilnika in skrbno nabil svoj revolver. Nato je napeto čakal na priliko za strel. Prilike ni bilo. V bližnjem grmovju se je komaj vidno premikalo. Slišal se je šepetajoč, nizek glas. Iskali so ga, previdno bližajoč se v krogu. Prej ali slej bodo izsledili njegovo bivališče in poginil bo kakor lev v brlogu, ne za-pustivši sledu za seboj. Odločil se je za drzen korak. Njegovi zasledovalci pričakujejo od njega, da se bo vrnil ali pa da bo skoči! na piano. Ne bodo priča-ko.ali od nJega, aa gre naprej po poti. Iu i. g tega je ležala rešitev te skrivnosti, ki e bila lijOiuu dana, da jo reši, na tej poti, ki so mu jo tako trdovratno zapirali. Člani »Force« niso v stanu, da hi premišljevali o svoji lastni nevarnosti, kjer je treba vršiti svojo dolžnost. King se je splazil Izven jelš in je počenil nizko v vlažen mah, ko sta dve postavi šinili iz skupine mladih smrek proti oni goščavi, katero je on ravnokar zapustil. Krenil je med mladimi smrekami in kmalu našel pot. Njegovi sovražniki so bili sedaj v ozadju, toda on ni šel po poti naravnost iz strahu, da ni morda slal kdo tam na straži. Struja težkega zraka v gozdu mu je prinesla okuža-joč smrad. V njegovih mislih se je pojavila ostra sumnja. Po sledi se je previdno bližal in zagledal mrtvo truplo, ne človeško, kakor se je napol bal, temveč konjsko. Ležalo je napol pogreznjeno v mlaki vode, otrple noge štrleč od sebe, razpadla, črna žival, i belimi lisami 1111 gležnjih. Brez dvoma Ri!eyjev konj. To je torej bilo, zaradi česar so ga tako ovirali, da ne bi šel po poti! Tu je Rileyev konj, a kje je Riley sam? Obšel je vse grmovje v okolici, trupla pa ni našel. Na konju ni bilo niti sedla niti vajeti. Gotovo >o ga bili gnali sem in ga tu ustrelili, da bi ga po umoru njegovega gospodarja nihče ne videL Mnogo ugank je klicalo po svoji razrešitvi. njih rešitev pa je najbrž ležala vzdoli poti. Prisluhnil je, a slišal je le šumeče brnenje moskitov, ki so ga obkrožali, in glasno klepetanje rdeče veverice v drevju za njim. Počenil je na dno poti in prežai naokoli, s očmi in ušeal na straži. Goščava se je nehala, smreke in jelSe so napravile prostor mladim in odmrlim topi>-lom, pomešanim med seboj. Dalje od njega se je pojavila skupina hiš, ibilih iz hlodov. z>)U ven pa polje z nezrelim ovsom, ki jc segal do pasu. Premišljeval je le en IrenoteV. Tukajšnji možje ga gotovo iščejo v gošči. Ni bilo videti niti enega in težko bi bilo najti večjo prilož/-nost za natančno preiskavo. S puško v roki je zavil okrog ogla ograjenega skednja. Upognjena in suha stara coprnica, s silno obnošenim šalom okrog glave, se je pojavila pred njim. Mlada, bosa deklica, ki je bila z njo. je smuknila v goščavo, kakor podgana. Slara je začela kričati. »Molčite, molčHe!« je prosil King, »ne bom vain storil nič žalega!« Ko je starka ostala sama, je Še bolj vpila in on je mogel slišali glasno vekanje one deklice, ki je napol umirala v gošči. (Dalje prih. nedeljo.) Fr. M.: Strašilo Kako čudno ti je v duši, ko nn (njem kaj domačega vidiš; ali ko slišiš domače glasove. Jokal bi od miline! Pu vendar... • Bilo jc nn |H>vrolku iz Indije. Dospcm / pa-rohrodom v Amsterdam, a žolta mrzlica mi glo-dn kosti. Oslabel sem in prepadel. Komaj sem se vlekel. Grem v Rijsk-Musciim. da bi sc nad slikami razvedril. Ne gledam sleherne, marveč le one. ki so mi od prej mile. In tako se ustavim pri Rcmhrundtovi Nočni straži. Zraven incnc neka mlada zakonska dvojica. Nič nisem pazil na ta dva srečnika, marveč sem utonil v čarodejno morje barv; kar žena zaše-peče možu: »Benček. kaj ni to Fran Mažuranič.« A Benček mračno: »Kaj bi bil!... Pretrese me. toda ne izdam se. temveč si govorim: »Prav pravi Benček — kaj bi bil!... To strašilo ni Fran Mažurnnič. Fran je že zdavnaj mrtev in jjokopan!« (Fran Mažurnnič, večno nepokojni romar, se je po izdaji »Lišča« zgubil z doma (bil je častnik. pn je kot domoljub dosti neprijetnosti imel) in prepotoval skoro vse kontinente. V domovini so ga zbrisali iz knjige živih. Njegova ljubezen do domačije in hrepenenje po vrnitvi je dosegla višek pred petimi leti, ko ge je hotel vrniti v svobodno domovino, a je nenadno umrl. »Od zore do mraka« je druga njegova zbirka. Kako ameriški avtomobilisii ubijajo Po ameriški prometni statistiki razvidimo, da so lani avtomobilisii v Združenih ameriških državah povozili skupno 86.050 oseb. Od teh jih Je umrlo 32.0001 — V srednjem veku ni v nobeni državi pomrlo toliko ljudi, pa naj je kosila še laka epidemija, dasiravno čitamo z naježenimi lasmi o črni smrti, kugi. koleri. Ameriški avtomobili so najhujša epidemija. fH Usmfa zdraulfoila 5 j zavisi v prvi vrsti od te^a, da poznamo pravi v/.rok ■ ' bolezni, Kaj nas že narava sama s tem, da občutimo bolečine, hoče opozoriti, kje je zdravje v ne- varnosti. Za revmatične bolečine prehlad, za masažo, trganje v členkih, bolečine v kiižu, obrazu in vsem telesu imejte pri hiši pravi Fellerjev Elsa-fluid, ki se uporab'ja že nad 35 let. Fellerjev Elsa-fluid se dobi v apotekah in tozadevnih trgovinah po 6, 9 in 26 Din. Po pošti najmanj 1 paket (9 po-izkusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki spec. steklenici) 58 Din, trije taki paketi samo 139 Din pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsutrg 134. Nuvsku bnnovinu. Odobreno od Min soo. pol. in nar. zilruvju Sp. lir. .V.'J »d JI. III. iw>. Priporočamo Vam najboljše šivalne sfrole iu kolesa Adler - G1UTZNER Švicarski pletllni stroji DUBIED Zaloga t Kranju: edino le pri Ivrdki Trgovina Levitnik Jos. Peteline, Ljubljana Tolar. It. 2913 la vodo. Teler it. 2913 Brezplačen pouk v vezenju. Večletno jamstvu. L. Miku* - Ljubljana priporoča svojo talogo dežnikov, aolnčnikov in »prehaialnih palic Popravila točno in solidno flajlepše Samske plašče po najnižjih cenah kupite pri tvrdki & Paulin, Ljubljana Kongresni trg 5 Sprejmem zastopstvo tekstilne stroke proti proviziji in potnim stro-ikom. Potujem z lastnim avtom, obiskujem mesta in tudi manjte kraie. Vpeljan sem pri naiboljiih odjemalcih. - Ponudbe pod >103« na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5. Tovarna upognjenega pohištva Pisarna: Ljubljana, Kersnikova 7 Tovarna: Duplica prt Kamniku Dobavl/a vse iz lasa od najnavadnejiih iz. del kov do najfinejšega luksuznega pohiitva Vse za stanovanja, dom in pisarne etc. ""»•itaucKe*-«- lesna industrija Teleion: Ljubljana 2266 Brz.: Inženjer Remec © Kompletne opreme za gostilne, kavarne. restavracija, hotele, šole, urade etc. Parketi. Rezan trdi in mehki les. ■HanMMHBliRaElSiaaBHBIH GOSPODARSKA ZVEZA UUA 14480 s no. z. Prodala deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jolno in specerijsko blago, kmelijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna mofta iz milno Forgacs, Datka Topola, le stalno no zalogi. Posebno FINO novo VINO mu-kutelec, rizling, portugulka se toči v vinski leteli T. MEMC1NGEK LJUBLJANA, Sv. Petra cesta it. 43 Veletrgovina vina, dcllkates iu špecorije Pohištvo posteljnina, preproge, lino* iej, pohištveni predmeti. — 2e'o znižano tene. KAKOLPRSiS. Harihor Co poskii ulica 20. Ilustrirani ceniki brezplačno! ni ini i >in hip mu— Razprodaja lepega modnega blaga, srajc. I.ravat, nogavic, rokavic, ovratnikov, klobukov, čopič i. t. d. Prodala se poet nabavno ceno pričenši v sredo 2. novembra 1032 od pol 9 do 12 ure iu od 2 do 4 uie iu vsak dan, dokler bo zaloga. skladišče Balkan 4 Dobro trgovino tlain v najem! Stara vpeljana trgovina v največjem mestu Po-dravine. Vprašanja pod .Sigurna eksistenca« 15,472 na upravo »Slovenca«. ■■■■■■■UHBattHBflttlBSIHHBMGnHnBB pozoai Sfara, domača, renoinirana tvrdka IGN.ZRRGI SV. PETRA CESTA 11 vljudno opoznrja, du je svoje poslovne prostore znatno razširila, temeljito renovirala, ter svojo dosedanjo zalogo najfinejšega blaga ogromno povečala, vsled česar ji bo omogočeno svoje cenjene odjemalce z najfinejšo kvaliteto in ni/.kimi cenami vsestransko zadovoljiti I Oglejte si zalogo I VV - ^ J\ Zahvala Ob prebridki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pradeda in strica, gospoda Blaža Bezjaha izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so dragega rajnega spremljali k večnemu počitku. Prav posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini s č. g. dekanom Sagajem na čelu, ki je vodil pogrebne obrede, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, požarni brambi za častno zastopstvo, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem darovalcem vencev in šopkov. Vse prosimo, da ohranijo dragega rajnega, v častnem spominu ter se ga spominjajo v molitvah. Fram, dne 28. oktobra 1932. ŽALUJOČI OSTALL ?V it !V; Državna hipotekama banka Kruljevlnc Jugoslavije Beograd Ustanovljena leta I862 ^ Državna hipotekama banka upravlja vse državne in javne _ fonde, pupilne, depozitne, cerkvene kapitale, denar ustanov itd. Glavna fllijaia Sprejema hranilne vloge in plača letno 6*/. obresti. V Ljubljani Za vse bančlne obveze lamCI država. Centrala V Beogradu Banko upravlja neodvisni Upravni odbor. (JiaCiccjčati zajamfijo najpopolnejši u$peh V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi sc plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« mimsKt plasce za lesen ln zimo! v času sezije vedno nad 300 komadov na zalogi v cenah od 240 Din naprej, dekliške plašče v vseh veliki stih nad 100 komadov na zalogi od 120 Din naprej nudi tvrdka F. I. GORICA R, Ljnbliana Sv. Peira c. 29 Poseben oddelek za damsko konfekciio. — Lastna izd e i o v a I n i c a. — Vabimo na og.ed brezobvez.no. Mlinar samski, srednjih let, poiten, išče službo v kmečkem mlinu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trezen« 15.610. ta) Šofer zmožen popravil išče službo. Gre tudi za pomočnika ali Žagarja na veni-cijalko. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Šofer ali Žagar« št. 15.692. (a) llužbodobe Kuharico Boljše dekle »taro 20 let, vešča vseh I gospodinjskih poslov, gre I v službo k družini do treh snažno, boljšo, išče mala oseb. Ljubi deco. Najraje kršč. obitelj, poleg soba-izven dravske banovine, i rice, za 15. november. - Ponudbe pod šifro »777« št. 15.533 na upravo »Slovenca«. M Krojaški pomočnik išče dela. - Janez Narat, Vir 35, p. Dob pri Domžalah^_(a) Šiviljska pomočnica gre k šivilji brezplačno šivati. - Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju._(a) Mladenka Stara 16 let, z dežele, poštena, pridna, išče službo pri boljši rodbini. Gre tudi k otrokom. Naslov: Joži Selan, Malence, p. Kostanjevica. (a) Organist cerkvenik in krojaški pomočnik, samski, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 15.737. (a) Dekle z dežele vajena nekoliko kuhanja, išče službo. — Naslov v upravi »Slovenca« štev. 15.736. (a) Izučen ključavničar z izpitom kurjača in šoferja. išče službo. Ima lastno stružnico (Dreh-bank). Naslov pove uprava »Slovenca« 15.688. (a) Izurjena šivilja ea obleke in perilo, gre šivat na dom za nizko ceno. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.653. (a) Gospodična 21 let stara, ki je z odličnim uspehom dovršila polletno Kmetijsko gospodinjsko šolo v Kranju, že nekoliko vešča ▼ kuhanju in serviranju, želi v svrho svoje izpopolnitve dobiti mesto v kakem hotelu ali drugi boljši večji kuhinji kot pomočnica kuharici in kjer bi ■e tudi lahko izvežbala •ervirati. Naslov in izpričevala v upravi »Slovenca« št. 15.673. (a) Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 15.586. (b) Agenti in sejmski prodajalci dobe visok zaslužek. Potnikom raznih strok dober postranski zaslužek. — Vprašanja: Izvoz — Uvoz Zagreb, Amruševa 19. II. Pošt. predal 276. Osebne predstave od 15 do 17 dnevno. (b) Sobar z dolgoletnimi spričevali, zanesljiv, marljiv, trezen, vešč voščenja tal ter vseh del na vrtu in v hiši, se išče za takoj. — Pismene ponudbe na Vlado Ra-dan, Zagreb, Mihanoviče-va 14. (b) » teh težkih časih »f more t« najlaže d biti z ustano-vitvi|o domače lelarne. Mi damo vsakomur lekočedelo, ker smo djfmalci za nlf temne, dobavimo preio in izplačamo zaslužek m pletenje kar dokazuj mnogo zahvalnic. V slučaju da h čete delati in za .tuliti, se obrnite po graits-prospekte na tvrdko i. kalit, Maribor, Trubar|eva ul. t, oddelek 7, Služkinjo pridno, dobro krščansko vzgojeno, ki ima res veselje do otrok, išče slovenska rodbina v Novem Sadu. Ponudbe na naslov: F. Kulterer, okrajni živi-nozdravnik v Konjicah, b Kuharico samostojno, spretno, ter služkinjo, ki dobro pere in lika, sprejme večja trgovska hiša. Ponudbe z navedbo zahtevkov dosedanjih služb na upravo »Slovenca« pod »Snažna in zdrava« št. 15.671. (b) molurU i/Oi/encu Kdor išče štirinožnega prijatelja (psa), kdor hoče kaj vzeti v najem ali dati r najem, kupiti ali prodati, posoditi, zamenjati ali sprejeti koga v službo, najde vse, kar iiče, z malimi ului £ »SloTnnemLl Šteparica dobro izvežbana — se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Mozela, gostilna in čevljarstvo — Beričevo 51, Dol pri Ljubljani. (b) Sodarja s šoferskim izpitom iščemo. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.655. (b) Dekle pridno in pošteno, ki zna šivati in pomagati v gospodinjstvu, sprejme Ana Kristančič, Kranj. (b) Prekajevalca samostojnega, prvovrstnega— rabim. Nastop takoj. Ponudbe pod »Mesarija« št. 15.697. (b) Knjigovodja strokovnjak, dober bilan-cist, za popoldanske ure, istotako se sprejme tudi trgovska vajenka iz Ljubljane za delikatesno in špecerijsko trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.731. (b) Dva ključav. vajenca se takoj sprejmeta. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (v) Učenca dobrega računarja, sprejme večja trgovina z meš. blagom. — Ponudbe pod »Dobra vzgoja« 15.672. (v) Vajenec se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Prednost imajo oni, ki se nahajajo v Ljubljani VII. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.732. (v) Šivilja-vajenka se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.761. (v) Mesarski vajenec se sprejme. Kladezna ulica 24, Ljubljana. (v) Kdor ima vsaj 50 Din lahko dobi prav dobro zastopstvo v Kolodvorski ulici 3, dvorišče, Ljubljana. Najbolje se takoj osebno javiti, dokler ni prepozno! (z) Brezobrestna posojila za odkup dolga, nal.up in zidavo, podeljuje »Kreditna zadruga«, Ljubljana -poštni predal 307 Sprei-me zastopnike Id) Posojila na hranilne knjižice dobrih denarnih zavodov preskrbim hitro, vestno in točno. — Na pismena vprašanja odgovarjam samo, ako se priloži 10 Din v gotovini ali znamkah, drugače osebno. Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka 12. (d) Iščem kapital 3—4000 Din na 50% za patentiranje velike svetovne iznajdbe, ali pristop na 50%, - Ponudbe pod »Velik zaslužek« na upravo »Slovenca«. (d) 8% obresti in dvakratno jamstvo v blagu nudim onemu, ki posodi hranilno knjižico za kavcijo. — Dopise na upravo »Slovenca« pod značko »40 do 50.000« št. 15.649. (d) Posojila od 100.000 do 5,000 000 Din iščemo za I. hipoteke — eventuelno tudi v hranilnih knjižicah Ceniene ponudbe na: M. Jankole. komamnditna družba — Ljubliana, Še'enburgova ul 6 11 Telefon 30-52 d M Preskrbite si pravočasno barve, tirne/. In drugo da prepleskate lesene dele hiš. ker v zimi in bližajočem se deževju les mnogo trpi, ako ni dobro zaščiten proti mokroti Z malimi stroški pravočasno prihranite mnogo dei.ar.ia za poznejša popravila. Vse potrebno bla^o si nabavile za mal denar pri tvrdki Lusira" V. Laznik, Gosposvetska cesta 8. (poleg Slanuča) Telefon št. 27 53 kjer boste postreženi v Vaše popolno zadovoljstvo. Sadviia Sadje v čokoladi. Vrečica 5 Din. Tovarna čokolade »MIRIM«. Šoferja zmožnega kavcije, sprejmem tudi kot družabnika. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj 15.000« št. 15.754. (b) Zastopnike sposobne in poštene, za povečanje slik, sprejmemo. Odda se tudi glavno zastopstvo za Hrvatsko proti kavciji. — »Mina«, Maribor, Pobrežje, Nasipna ulica 18. (b) Parna žaga išče izprašanega kurjača. Prednost ima izučen kovač. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Kurjač« št. 15.712. (b) Dekle pridno in pošteno, ki zna kuhati in nekoliko šivati, sprejme tričlanska družina. Pogoj: snažnost. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.711. (b) Mlinar se sprejme za kmečko mletje. Prednost ima prvovrstna, nekoliko kavcije zmožna moč. Naslov se izve v upravi »Slovenca« št. 15.733. (b) Šteparico za gornje dele čevljev, prvovrstno moč, za stalno mesto — in dva čevljarska pomočnika sprejme takoj Grilc & Komp., čevljarska industrija, Novo mesto. (b) Službo dobi kdor se udeleži z gotovino zanesljivega podjetja. Ponudbe pod »50.000« št. 15.663 na upravo »Slovenca« Maribor. (b) Vzaj. zavarovalnica sprejme uradniško moč. Zahteva se dovršena srednja ali trgovska šola oz. trgovska akademija. Prošnje naj se vlože pri ravnateljstvu do 3. novem-bra t. L_(b) Čitajte in širit«* »Slovenca«! Še 5 potnikov (ic) | 25,000 Din posojila se sprejme v Ljubljani, išče obrtnik in posestnik ' Kolodvorska ulica 3, dvo- proti intabulaciji na prvo ' rišče. Takojšen zaslužek. j mesto. Ponudbe na upra- i ' vo »Slovenca« 15.293. (d) j 45.000 Din posojila iščem. Vknjižba na prvo mesto. Vrednost hipoteke Resna ženit, ponudba'sed,£mk"ln® ~ Ponudbe „ ... „ pod »Absolutno -------- Uospodična, Korošica, z jt. 15.700. malim posestvom ter go- ' -■- stilno — se želi v svrho | Družabnik ženitve seznaniti z urad- o . , , • .. nikom katerekoli vrste, i ReSf" tr«ovef. .bl ^P'1 Resne ponudbe s sliko na Z, vl°*? -v 4n? unravo »Slovenca« nnd ?k° ">dustri|sko pod-iet|e. ronudbe pod »Uveden zastopnik« na Jugo-mosse, Zagreb, Jelačičev (d) upravo »Slovenca« št. 15.474. pod (ž) Hišni posestnik 49 let star, nižji uradnik z nekaj gotovine ter sedemletno hečrko, želi poznanstva z vdovo ali starejšo gospodično blage narave in lepe preteklosti. Samo resne ponudbe upravo »Slovenca« trg 5. (d) pod značko »Dohra gospodinja« št. 15.571. Potniku ki posodi 3000 Din, oddam vpeljano zastopstvo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takojšen prevzem« št. 15.738. (d) Dve stanovanji v Dev. Mar. v Polju 109, nasproti kolodvora, oddana_(č) Enosobno stanovanje se odda Dravlje, Rokova cesta 142. (č) Sobo, kuhinjo, pritikline, oddam za november. Valentin Vodnikova 15, Zelena jama. (č) Enosobno stanovanje s kuhinjo in drugimi pritiklinami, vrtom, event. tudi malo njivo, elektriko, tik ob cerkvi, se takoj odda mirnima zakonskima upokojencema. — Pavla Speglič, Vojnik pri Celju._(č) Dvosobno stanovanje komfortno, v lepem kraju Gorenjske, se odda takoj ali pozneje. Pripravno za upokojenca. Velik vrt. Cerkev in železnica blizu. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.720. (č) Stanovanje sobo in kuhinjo poceni oddam mirni stranki s 1. decembrom v Rudniku št. 60. (č) Stanovanje treh sob, za Bežigradom, se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.699. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami oddam takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.659. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.691. (č) Dvosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami oddam takoj ali s 15. novembrom. Stožice 104. (č) Dvosobno stanovanje oddam za 500 Din. Istotam oddam lepo sobico. Sodarska 6/1, za florjan-sko cerkvijo. (č) Stanovanje sobo in kuhinjo oddam v Zg. Šiški 194. (č) Učni tečaji francoščine, angleščine, nemščine, ruščine, italijanščine. Uspeh zajamčen. Miklošičeva cesta 7/11 — od 18 do 20. (u) Šoferska šola E. Ceh .bivša čarmenikovd šoferska šola) Ljubljana, Dunaiska c. 3S Sola za poklicno Šoferje in HmatHrjo- Prospekti in pojasnila zastonj ln 1'ranko Kdo nudi kapital (ž) ali pristopi k industrijskemu podjetju mesto težko obolelega glavnega udeleženca. Vloga osigurana. Pismene ponudbe z višino kapitala pod »Bodočnost« 15.713 na upravo. (d) Vrednostne papirje vseh vrst, tu- in inozemske. obveznice, založnice, srečke in hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupujemo in prodajamo. M. Jankole komanditna družba. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. Telefon 30-52. IdJ IŠČEJO: Stanovanje dvo- ali enosobno s kabinetom in kopalnico išče uradniški zakonski par. -Ponudbe pod »Solnčno« 15.758 na upravo. (c) ODDAJO: Prazno sobo oddam na Mirju blizu Obrtne šole mirni, solidni osebi Naslov v upravi »Slovenca« pod štev 14.395. |č) Dvosobno stanovanje s pritiklinami, v novi vili, se odda takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« »t. iš.68i. (čj k Stanovanje se takoj odda za nizko ceno Poizve se v upravi »Slovenca« št. 15.651. (č) Soba s kuhinjo in pritiklinami se takoj odda za 250 Din v Zg. Šiški. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.631. (č) Stanovanje v Dev. Mar, v Polju št. 70 (poleg postaje), obstoječe iz 2 sob, kuhinje, shrambe, drvarnice in vrta — oddam s 1. novembrom. Pojasnila pri Franju Vei-su istotam. (č) Kot sostanovalec eveni. samostojno ceneno sobo išče akademik. Ponudbe na upravo »Slovenca« z označbo najemnine pod šifro »Akademik«. (s) Opremljeno sobo v podpritličju, z elektriko, oddam. Friškovec 6. Kot sostanovalca sprejmem dva solidna gospoda (najraje akademika). Bližina univerze. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.694. (s) Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Breg 2/II. (s) Prazno sobo solnčno in zračno oddam s 1. novembrom v vili ob Tivoliju blizu Vrtače. Cesta v Rožno doline št. 14. 'viia Miia. Ui Sobico čisto, skromno, do 100 dinarjev — iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 15.735. (s) Lepa soba opremljena, s souporabo kopalnice, se odda enemu ali dvema gospodoma ali dijakoma. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.756. (s) Gospodična dijakinja ali uradnica se vzame na stanovanje in hrano. Florijanska ulica št. 15, desno. (s) Sobo veliko, pritlično, prazno ali s posteljami oddam odraslim osebam. Šiška, Kosovo 148 (s) Prazno sobo s posebnim vhodom oddam gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.633. (s) Gospoda ali dijaka sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.580. (D) Dva dijaka sprejmem na stanovanje. Sv. Petra cesta št. 46. D Dva dijaka se sprejmeta v zračno in mirno stanovanje sredi mesta za 150 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.398. (D) IŠČEJO: Trgovino z mešanim blagom vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 15.682. m Pekarijo Dva lokala zelo primerna za trgovint ali pisarno, v novi hiši, vogal Resljeve in Slomškove ulice, se takoj od-dasta. Poizve se istotam. _(n) Več poslov, prostorov s centralno kurjavo in električno razsvetljavo se odda takoj v palači Ljubljanske Kreditne banke. Pojasnila pri upravi »Slovenca« št. 15.703. (n) Lokal primeren za galanterijo, krojača ali podobno, kakor tudi velika in suha klet za skladišče — se odda. Prelesnik, Šiška, Janševa ulica. (n! Velik lokal v I. nadstropju, z izložbami, na Mestnem trgu 17 (dosedaj Oblačil. Ilirija), se s 1. februarjem 1933 odda. Pojasnila pri lastniku H. Kenda. (n) Gostilno in trgovino dam v najem na prometnem kraju v okolici Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.652. (n) EES3EI »Jugrad« gradbena in kreditna zadruga v Ljubljani se preseli s 1. novembrom 1932 na Erjavčevo cesto 4/1, nasproti dramskega gledališča. (o) Sodna dražba kompletne opreme kan-ditne tvornice (stroj za izdelavo bombonov, mletje sladkorja in dišav itd.) se bo vršila dne 5. novembra ob 13 na Rimski cesti 6. (o) i Auto-mofor i Zamenjam brezhiben motor Rending Standard s prikolico za star Fordov ali drug au-to tip. Naslov v upravi vzamem v najem v mestu ali na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod ' »Slovenca« št. 15.559. (f) št. 15.656. (m) ODDAJO: Lokal za trgovino v neposredni bližini žup-ne cerkve ob državni cesti, se odda takoj v na- Klavirji, pianini prvovrstnih inozemskih znamk, tudi na jem. Oglasiti se je oseb- , obroke, od 11.000 Din no pri Francu Fijavž, go- j naprej nudi »Muzika« — stilna v Društvenem do-i Ljubljana, Sv. Petra čemu na Frankolovem. (n) sta 40. (g) 1000 Din plačam ako »Radio Balzam« ne odstrani: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. 200 zahvalnih pisem vsakomur na razpolago. Vsak lonček ima garancijo. Lonček 10 Din (predplačilo). Povzetje: 18 Din, dva 28 Din, trije 38 Din. „Venera" elikslr za dame odstrani vse nepotrebne dlake. Cena kot »Radio Balzam«. ♦ „$uUiodat" odstrani ozebline, stare in nove, na roki in nogi, zajamčeno in brez bolečin ali nevarnosti. Steklenica 20 Din (predplačilo). Povzetje 30 Din. »Cisto I« odstrani vse madeže iz obleke in finega usm«. Steklenica 10 Din (predplačilo). Povzetje 20 Din. Z zaupanjem se obrnite name in tudi Vi mi boste vedeli hvalo, kot do sedaj šc vsi moji cenjeni odjemalcL R. Cotič Ljubljana VO, Kamniška iOs (Janševa). ^mdiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii.ii.miiil.,i.diidiiiiil.lldiii.il.iii.lM1ibiiiiiiiil,il.llli.....i,.!.: Oladnanilo preselitve Svo|lm ceni. odjemalcem nalvl|udne|e na?iinn|airi, I da se preselim s 1. novemb. 1032 s uvojo i špecerijsko trgovino [ v razširjene In novo preurejeno lokale mole že : obatoiece specijalne trgovine In pražarne za kavo = na ^Dunajski cesti vogai Bavčarjeve ulice št. 2 ttarol 9laninšek ..........................................................................................................................m,- Poizvedbe Našel se je lovski pes na cesti Kamnik—Moste—Kranj. Lastnik naj se oglasi pri M. Skerjanc, trgovina z mešanim blagom in pekarna, Moste, Komenda, (e) Droben oglas r »Slovenca« posestvo ti hitro proda; če že ne x ruiovim denarjem pai kupc i ti s kniiiico da. Manjšo hišo ali vilo kupim v predmestju ali bližnji okolici Ljubljane. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Udobno« št. 15.499._(p) Stavbo 48 m', že pod streho, samo še za pozidati, sredi trga, 5 minut od kolodvora, bi dal v najem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.292._lp) Več stavbnih parcel ob tramvajski progi prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gorenjska stran« 15.551. (p) Enodružinska hiša novozidana, 2 sobi, kuhinja, predsoba, elektrika, lep vrt, naprodaj. Delavska ulica št. 7. Pobrežje pri Mariboru. (p) Petstanovanjska hiša Jijokjjpritlična, v bližini mesta, ob glavni cesti -naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« št. 13.602. (p) Hotel, restavrac!ja in kavarna naprodaj ali v najem v Primorju. — Podjetje brez konkurence. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 15.612. Hišo, trgovino, vinograd proda Sever — Semič — postaja. (p) Novejšo hišo v Ljubljani ali v bližnji okolici bi kupil — samo brez posredovalca. Opis hiše, ceno in plačilne pogoje pod »Penzijonist« št. 15.600 na upravo »Slovenca«, nakar se zglasim osebno. (p) "Mlin na novo preurejen, na 3 pare kamnov, ima stalno vodno silo, z zemljiščem in sadnim vrtom, pri kolodvoru in farni cerkvi, naprodaj vsled družinskih razmer. Naslov v upravi »Slovenca« 15.558. (p) Novo hišo pri Mariboru, 2 sobi, kuhinja, vrt, proda za Din 40.000 Zagorski, Maribor, Frančiškanska ul. 21. (p) Posestvo dam pod zelo ugodnimi pogoji v najem ali dam majarju za tretjino pridelka. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kmetija« št. 15.718. (p) Realitetna pisarna Grašek Jože se je preselila iz Kolodvorske ulice na Masarykovo cesto 12 (palača Vzajemne zavarovalnice). Nova hiša enonadstropna, naprodaj v Zg. Šiški št. 235 (pet minut od remize). (p) Gostilno dobro vpeljano, v Ljubljani, oddam. Potreben kapital za prevzem inventarja in zaloge 25.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.740. (p) Tristanovanjska hiša z lokalom naprodaj v Studencih. Ponudbe pod »120000« upravi »Slovenca« Maribor. (p) Hišo trgovsko, stanovanjsko, novo, tudi samo polovico iste, na izredno lepi prometni točki prodam. Ponudbe na podružn. »Slovenca« Jesenice pod »Na trgu« št. 15.619. (1) mH novo zidana, štlrištan6-vanjska, s 1680 m" vrta, s hipoteko 48.000 Din, v ljubljanski okolici naprodaj. Cena 105.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.535. (p) Hiša ugodno naprodaj. Potre ben kapital 80 000 Din — ostalo hipoteka. Donos hiše mesečno 2200 Din. Več se poizve Rožna dolina cesta IV št. 4. (p) Zlato (staro zlatninol kupujemo M Jankole. komanditna družba. Ljubljana, Selen-burgova 6 11. Telefon št 30-52 lk| Zlato in srebro vsake vrste kupi F. Čuden, Prešernova ul. 1. (ki Srebrne krone staro zlato in srebro ku puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Vsakovrstno Urarsko stružnico (Drehstuhl) kupim. Vodo-pija, Rožna dolina, cesta VI, št. 2. Vič. (k) hopnle po naiviijib cenab CERNE. luvelir. Lluhliana Woltov» ulica «t. J Stavbno parcelo 600—1200 m', z lepo lego, na Bledu, v Bohinju ali pa v najbližji okolici -— kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z opisom lege ter navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 15.623. p Enonadstropna hiša nova, dve sobi, lep vrt, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, p Posestvo 21 oralov, polovico travnikov, njiv, polovico gozda, z vodno žago, novo stanovanjsko hišo, s pri-tiklinami, 6 km od postaje, proda Feodor Jefi-mov, Gorenja vas, Stična. Cena po dogovoru. Sprejmem tudi hranilno knjižico. (p) Buhova tirva in oglje kupuje stalno Uran Iranc Ljubi ana Sv. 1'etra cesta 24. Rž lepo, čiščeno, domačo — plačuje najbolje Pestotnik, Sv. Petra cesta 14, Ljubljana. (k) 2000 kg starih cunj snažnih — kupim. N. Am-brožič, Jesenice. (k) SUHE GOBE in ŽELOD kupuje V. H. ROHRMANN LJUBLJANA Sv. Petra nasip štev. 27. \umn\ Dvocevni radio kompleten, zelo glasan — naprodaj. Naslov v upravi • Slovenca« št. 15.606. (i) iesns! Fin radio aparat zamenjam za pianino, kratek klavir ali pisalni stroj. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.458. (g) riL/ITEIIJA Novi cenik znamk za leto 1933 je izšel. — Vsebuje cene znamk 477 držav vsega sveta. Cenik pošljem zastonj, — Najstarejša trgovina znamk v Jugoslaviji Izidor Stei-ner, Zagreb, Masarykova ulica 5. (r) Spalnico hrastovo pleskano poceni proda mizarstvo Goljar, Gosposvetska 13, dvorišče. (š) Zapravljivček na peresih, enovprežni kmečki voz, dve ročni deri in dve strehi za prvi sedež, prodam. Sorejmem tudi vajenca, nad 15 let starega. Kožar Franc, kovač, Domžale. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi natugodneie in naiceneie tvrdka Kari Preiog Ljubliana. 2idov-ika ulica in Stari trg. (II ŠTAJERSKA JABOLKA prispela. Prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri LjublianL kupim — cele vagone. Goldprimene, mošanske, bonavke in druga. Maks Plauc, Maribor, Koroška cesta št. 3. (k) Valilnik kokoši Leghorn. Rode-lander, jajca za valitev, enodnevne in pet tednov stare piške, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čistokrvno« 15.755. (k) ponudite tvrdki FRAN POGAČNIK LJubljana, Dunajska c. 67 Ne zoisuj cen, ako si še ugodno kupili ManuSakturna trgovina nerce d. d. Tavčarjeva ulica št. 2 - prvo nadstiopie prodaja po sledečih ccnah: Tenisflanela.................Oin 6.50 Veleurbarhenti................Din 9._ Enobarvna flanela za damsko perilo........Din h._ Angleška flanela za damsko perilo............ 12.50 Rožasti barhenti za spalne plašče la........Oin 18._ Zefirbarhenti — svilnati karo..........Din 13,— Čisto volneni enobarvni popelini, 100 cm široki .... Din 23.— Sifon, 80 cm.................Din 0.— Sifon najboljše kvalitete, brez npreture.......Din 10._ Platno za rjuhe, 150 cm................Din 17!5() Prima domače platno, 150 cm...........Din 19.50 Gradi za žimnice...............Din 28,— Ševjot, 140 cm...................Din 30,— Najfinejši jiliš za damske plašče.........Din 100,— Pristni angleški kamgarn.....od Din 120,— do Din 180,— Češki šiofi za moške obleke.....od Din 60.— do Din 90,— Moško sukno..............že od Din 50._ Flanelaste rjuhe................Din 29,— Posteljne odeje, šivane.............Din 125.— Ostanki za moške suknje 2.50 m do 2.80 m — cel ostanek Din 250.— Najfinejše blago za damske plašče od Din 40.— do Din 80.— O UGODNOSTI CEN TER O KVALITETI BLAGA SE IZVOLITE PREPRIČATI! MIIIIMIl Č( avto svoi stari prodajaš al' motorja bi znebil se rad. liri kunci v ti mnoeo prižene Slovencev na/niailjš' inserat Konfekcija — moda! Naiceoeišt nakup. Anton Presker, Sv Petra cesta št 14. Liubltana lil Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13. Kislo zelje novo, prvovrstno, rezano in cele glavice, za sarmo v sodčkih, v vsaki množini, dobavila po naročilu in po nainižji ceni Gustav Erklavec, Kcdeljevo 10 -Ljubljana. Telefon 2591. 1 Sojso Krizanteme za okrasitev grobov se dobe na škofijskem vrtu poleg župne cerkve sv. Petra v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 91. (1) Fige v mestu po 5 Din, zunaj mesta po 3.50 Din za kg. Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. 5. (1) Čebelarji, pozor! Zaradi preselitve prodam skoraj za polovično ceno 10 obljudenih A2 panjev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.608. (I) Trgovci! Večjo množino športnih čepic razprodajam po lastni ceni. A. Kassig, Ljubljana, Židovska ulica. (1) Biljard (Seifert) v prav dobrem stanju (sukno novo), proda za 5000 Din kavarna »Slon«. (1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu L. BROZOV1C - Zagreb, Hica 82 Kemična čistil-niča peria Imamo na razpolago večjo množino žlahtnih amerikanskih breskev od najzgodnejših do najkas-nejših. Slive — burbank — in drugo sadno drevje. Cene nizke. Vrtnarstvo Bofulin in Blažica, Ste-njevec pri Zagrebu. (1) Ugodno naprodaj čevljarski stroj »cilinder«. Ogleda se v Tavčarjevi 4, v trafiki. (1) dobavl ja po konkurenčnih cenah Gospodarska zveza v Ljubljani Otroški vozički globoki, najnovejši, od 460 Din Tomšič-Sušnik, Sv. Petra cesta 52. (1) Sadno drevje dobe vse občine, sadjarske in kmetijske podružnice 25 odstotkov ceneje, vagonska naročila celo 30 odstotkov. Zahtevajte tudi ponudbe od raznih sadnih podlag in raznega lepotičnega drevja. Najlepša prilika, zajamčene vrste drevesnice Vrečer, Vojnik pri Celiu. (1) Puhasto perje 15 Din kg, čohano 32 Din kg, puh 140 Din kg, ter volno in žimo za modroce izredno poceni prodaja: Sega, Wol-fova 12 Idvorišče). Zlate iazane par 230 Din — prodaja Josip Devetak, Ljubljana. Selenburgnva 4, (I) Marelice cepljene na zajamčeno pristni šentjulijenki dobite pri Pahorju, Skaručna nad Ljubljano. (1) 12 dvokoles 15 otroških vozičkov prejšnji modeli — se radi končane sezone prav poceni prodajo — tudi proti hranilni knjižici. F. Ba tjel, Ljubljana, Karlovški cesta 4. (1) Posteljo železno prodam. Kodelje-vo, Slomškova 10. (1) Sadno drevje najfinejših vrst, marelice breskve, hruške, jabolka pritlična in visokodebel na, kakor tudi vrtnice, razne vrste lepotičnega 1,'rmičevja in trajnice, nu di v najboljši kvaliteti it po zmerni ceni: Dreves niča Črnagoj, Vič, Trža ška cesta. (1) Praciina dtlavmea tapopraviio v.a,o„,.»fHl ur 9m Mm poet ANTON _ kaifs£ t)ubl|an j MklgMrtiK Graviranje Sitar & Svetek, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. -Strojni izdelek! Zahtevajte ponudbe! (t) Kože v stroj vse vrste, na podplate, notraniike črno in rutavo gornte usnie. blank. kosmato podlogo itd., sprejema J Lavrič, usnjariia, Št Vid pn Stični. Surove kože pošljite na postajo Noo lip soalnetja /nlelja Din 1300 — oaranilrtina tionplrulclla ima o zalopi RUDOLF SEVER Marijin trg 2 Telelon 2622 Irpeini ojrik modrocl oo Din 220 — Istotam. VRVARSKE IZDELKE vseh vrst motvoz, žimo, airik, posteljne mreže v vseh velikostih — dobite najceneje pri I. Andlovic, Mestni trg 9 (poleg Ska-berneta). (p) Haftup in prodaja ureč ter jute d. Grebene Dunajslu 3G Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi naiceneie litiuicip Narobe Ljubljana. Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno (veže dobite pri A. & M. ZORMAN I iubliana. Stari trg it. 32 postelinc mreže s peresi, podložene in navadne elastične izdeluje najceneje od 65 Dm naprej po velikosti Alojz Andlovic h omenskppa ul. 34 in Mestni trg !> I polet; Bkiibernetn) Sprejemajo se popravila. Dostava brezplačna. Prevzamem vsakovrstne vožnje z motorjem s tovorno prikolico za 600 Dih mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.560. (t) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najcenel« RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni o a k u p morska trave, žime, cvilha za modroce in blaga ta prevlek« pohištva. Salon dam. klobukov Zofi Laurenčič, Mestni trg 7, se priporoča prt nakupu. Cene nizke. Preoblikovanja po najmodernejših modelih 25 Din. (t) Lonsne trnpine In drnta krmila nodl na|rene| Veletrgovina lita la moka. A. VOLK. LJUBLJANA lleallcta reala 24. Damske klobuke in popravila dobite najceneje v salonu »Mia«, Florijanska ulica 6. (t) Brusimo britve škarje in nože. Istotam najcenejša brivnica. Maribor, Mlinska 8. (t) Dvokolesa sprejema v popolno popravo, poniklanje, emaj-liranje z ognjem in shramb" bo preko zime »Tribuna*1, Ljubljana, Karlovška cesta 4. (t) BBCSBBflBBBBBBi OGLAŠUJTE '5LCVCIMCL' Sveže najfinejše norveško ribje olie iz lekarne dr. G. PICCO-LIJA V LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam. OSBBnflBBBBBB Vsakdo se je čudil našim plaščem kdor jih je videl na razstavi na velesejmu. Letos je pa še izpopolnjena izdelava in znižane ceno. Oglejte si izdelavo! Poljubno Vam napravimo v 24 urah. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 18, Priporoča so prvi slovenski zavod JndasSrsici sn i t Naprodaj stavbišče v Zagrebu na Kanalu — industrijska četrt, 5750 Klin bukov gozd za pose-kanje, na Štajerskem, 320 do 330 ha proti vložnim knjižicam ali terjatvam velehank. Pojasnila daje: Landor Karlo, Zagreb — Tomašičeva 10. (|) Seno naprodaj zdravo, suho, prešano v balah. L. Nouschak, Bos. Dubica. (]) Kočija doh ro ohranjena naprodaj za 1500 Din. Ivan Peter-nel, Podbrezje, Gorenjsko. (Jj fi Sš? LJublfana v lastni palači ob Miklošičevi in Mnsnrvkorl restl PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice; Zagreb, Starčevičev trg 6; Sarajevo, Aleksandrova cesta 101; Split, Ulica XI. puka 22; Beograd, Poincareova 2. Posmrlnlnski oddelek »KARITAS< sprejema v zavaiovanje zdravo od 7 do 60 let stare osebe. Glede pojasnil se obrnito na V/ajeinno zavarovalnico, oddelek iKAlUTASc. ZAHVALA. Povodom bolezni in smrti naše ljube, nepozabne mamice, gospe Makstmslijare Šega roj. MiUel smo prejeli toliko dokazov ljubezni in sočutja, da si štejemo v sveto dolžnost tem potom izraziti svojo najtoplejšo zahvalo. Hvala preč. g. dr. J. Kotniku in g. župniku p. Zakrajšku za duhovno pomoč in tolažbo v težkih urah njenega življenja, iskrena hvala družini svetnika in upravitelja g. Josipa Šara-bona za vse usluge, najsrčnejša hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so s krasnimi venci in šopki in « svojim spremstvom počastili blagopokojno na njeni zadnji potL Žalujoči njeni otroci: VIKTOR, MATILDA in SOFIJA. wbbbwwjmkhwlgs—'snavlianju in prebavi ter nei/.ogibno potreben pri len ivosii rrev. Stalno uiivitnje Kavčičevega pra«ruha utrja kosti v/držu.e zdrave zobe. krepi stan ča mišic in večti od; oi krvi proti boleznim. Priporoča o ga zdravniki specialisti Ta specijalen kruh izdeluje edinole Pekarna Jakob Kavčič Ljubljana, Gradišče 5 Tel. 21-58 Denar naložiš najbolje če kupiš slamoreznico in druge poljedelske stroje plug. brano. Kotle za kimo in žgnnjekuho. vodovodne cevi in črpalke za vodo in gnojnico, kubini* sko posodo, čebelarske potreb&čine in vso drugo železnino pri tvrdki Fr. Stupica monopolna zaloga razslreljiv Ljubljana, Gosposvetska cesta 1 Zavese, posteljna pregrinjala namizne prte, prtiče itd. krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri MATEK & MIKEš, LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) Vezenie oprem za neveste monogrami, gumbnice, entlanje. ažuriranje in predtiskanje Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih del. Dr. Ivo Benkovič ,n Dr. Fran Skaberne odvetnika v Ljubljani vljudno naznanjata oreselitev svoje odvetniške pisarne na Aleksandrovo c. 6, mezz. vhod Beethovnova 14, palača Dunav, v Ljubljani. Litt. Tel. 2002. V Ljubljani. 30. oktobra 1932. IVAN KRALJ se priporoča /.a vsa ključavničarska ileia ii)UBL)ANA Gregorčičeva ul 5 ali Rimska c. 2 Za okrasitev grobov iinam bogato zalogo krasnih krizantem. izdelujem vence, šopke in različne aran-ž.nane pop. polnoina konkurenčnih cenah. Maiisa Kt-se, umetno trgovsko vrtnarstvo !|ubl|ana, Linhanova 5 a volna Nanose veselim noči, ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil pri FRANC JAGFR, Teleton 2042 tapetnik Sv Petra nasip 29 561etnica Čilag-pomade! Mili toni ljudi (gospodje, dame in otroci) so rešili svoje lase. Kar se je tekom 34 let izka«alo na celem svetu nujboije in nedosegljivo bo rešilo iu h Vaše lase Ne PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad, Kranj, Slbenlk, Maribor, Kočevje, Cel.e, Sombor, Djakovo, Split Izvršuje vse bančne posle n & f lc u I a n t n e f e j Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli IržiSČih v tuzemstvu in inozemstvu Za Jugoalovansko tlakarno t Ljubljani: Karel Ce«. Izdajatelj. Ivan Itako»ec. U-^dutk: Franc kremžar. Gospodarske posledice novega davka na elektriko Maribor rabi 1600 novih šlcvcev Maribor, 2!). oktobra. Te dni dobivajo odjemalci električnega loka v Mariboru lačune za tokovino. ki so znatno višji od onih v preteklem mesecu. Mestno električno jiod-jetje je pr.čelo računali k tokovim ludi davek in ker ga pobira za nazaj do 15. avgusta, ko je stopil v veljavo novi zakon, znaša davek velik odstoit«; celotnega računa. Takoj z veljavnostjo novega zakona namreč še ni bilo mogoče pobirati davka, ker ni tnl znan tozadeven pravilnik. Sedaj je pravilnik le izfial, toda potrebne jasnosti še vedno ni prinesel. Ne ve se. kako računati davek v obratih, ki rabijo za razsvetljavo ludi tako zvnni industrijski tok V Mariboru in na področju falske elektrarne svetijo vsi večji obrati z industrijskim tokom, ki je mnogo cenejši, kakor tok izključno za razsvetljavo Za lake velike obrate pa znaša davek na industrijski lok le pet para od kilovaiue ure, toda izključno za lok, ki se rabi za pogon ali za kemično delo. Za razsvetljavo bi si morala podjetja nabaviti posebne števce, kar pa bo spojeno deloma 7. izrednimi investicijami. Zato je umevno, da se podjetja branijo števcev ter predlagajo razne pavšalne načine zaračunavanja novega davka. Na področju falske elektrarne bodo znašale dajatve od električnega toka približno 5 milijonov Din. Od tega odpade pač največja vsola na Maribor, ker porabi naše mesto največ toka za razsvetljavo, ki je najbolj obremenjen. Maribor bo predvidoma plačal letno okoli poldrugi milijon davka. Za naše mesto je la obremenitev zelo znatna, zlasti če pomislimo, da jo bodo skušale industrije prevaliti na ramena drugih slojev. Poleg davka pa pride še drugo breme, namreč nabava šievcev. Na področiu mariborskega mestnega električnega podjetja je treba nabaviti 1600 novih šievcev samo za tok za razsvetljavo. Ako bo morala nabaviti take š evce tudi še industrija, potem se bo to število še znatno povišalo. Nabava in inštalacija omenjenega šlevila števcev zahteva investicijo okoli 500 600.000 Din od kalere ne bo imelo naše gospodarstvo nobene koristi, ker se mo-j rajo nabaviti števci iz inozemstva. Poleg tega je na-I bava števcev zaradi pomanjkanja deviz zelo zamudna. Število šievcev. ki se bo moralo nabaviti za podeželje, pa bo neprimerno večje, ker se je doslej skoraj povsod po deželi dobavil tok po pavšalni ceni. Posledice novega davka električna industrija že čuli. Tako je v Mariboru samem število abonenlov znatno padlo, ker ne zmorejo zaradi znižanja zaslužka siroškov za električno razsvetljavo. Tudi pri elektrifikaciji podeželja se neprijetno čuti, da pada zanimanje prebivalstva za električno razsvetljavo. Dasi namreč znaša sedanji davek le neznaten odstotek ter v praksi pri mali porabi toka ne pride dosti v poštev, se prebivalstvo instinktivno brani elektrike v strahu, da bi se znal ta odstotek kasneje še zvišali ter ga težje obremeniti. Poleg tega pa ljudje ne zmorejo stroškov za števce, ki stanejo danes brez instalacije okoli 20 švicarskih frankov. Iz vsega navedenega je razvidno, da je novi davek v praksi prebivalstvo mnogo bolj obremenil, kakor je zakonodajalec pričakoval, obenem pa da je znatno zavrl elektrifikacijo podeželja. Novomeški malčki pri južini Vsa!< dan imaš nove nogavice! • „Nove nogavice? — Ti misliš reči, lepo oprane." • Saj tudi jaz perem svoje nogavice. • „čisto oprati jih ni teško, ampak jaz Ijih operem, da so kakor nov© Ponarejevalec srebrnikov prijet? L celici in učenke osnovne šole v Novem mestu krepčajo vsak dan ob 10 s skodelico toplega mleka, ki jim ga nudi mlekarna v poslopju osnovne šole za 5 Din tedensko. Težko je otroškemu želodcu biti šest ur brez prave hrane, zalo je topla južina zanj res prepotrebna in prekoristna. Za ugodni učinek pa priča dejstvo, da so postala vsem lička polna 25 let vzornega zakonskega življenja sta obhajala dne 27. t. m. ugledni mariborski meščan, mizarski mojster in sodni izvedenec Ivan Šafarič in njegova soproga Alojzija. Oba uživata v Mariboru v vseh krogih spoštovanje in občo priljubljenost. Slavljenec je, kakor znano, podaril zibelko iz turškega lesa prestolonasledniku Petru, za kar je prejel od Nj. Veličanstva kralja osebno zahvalo. Tudi je slavljenec dolgoleten član mariborskega društva katoliških mojstrov. Slav-ljenka pa je ljubezniva in dobrosrčna domačinka — gostilničarka. Njena izborna kuhinja slovi v Mariboru in tudi izvrstna domača kapljica. Bog živi vrla slavljemca do zlate in biserne poroke 1 Pismo iz Amerike Spremembe na slovenskih župnijah. Po smrti C. Antona Leskovica, slovenskega župnika cerkve sv. Družine na Evelethu, Minn., kjer biva okrog 4 do 5 tisoč Slovencev, je bil imenovan za župnika te župnije g. Alojzij Pirnat, dosedaj župnik v New Duluthu, Minn. — Na mesto pred kratkim umrlega g. Luke Klopčiča, slovenskega župnika cerkve sv. Jožefa na Calumetu, je bil imenovan g. Jožef Šprajcar, dosedaj župnik v Irontu, Michigan. Novi grobovi. Na Ely, Min., je umrl ugledni rojak pijonir Matija Kapš, star 77 let, doma iz Rožanca pri Črnomlju. V Ameriko je prišel leta 1888 ter je bival v tej deželi nad 44 let. — V Cudahy, Wisoonsin, je umrl rojak pijonir Ignac Borštnar, star 68 let. doma iz Višnje gore na Dol. V Ameriki je bival 32 let. — V VVenona, Illionis, je umrl Willard Pirman, star 25 let, rojen v Ameriki. — V Saginavv, Michigan, je umrl te dni rojak Alojzij Matekel, star 40 let, doma od Mirne na Dolenjskem. — V Braddocku, Pennsylvania, je umrl rojak John Zgonc, star 44 let, rodom iz SekiršČa pri Vel. Laščah. — V Clevelandu, Oliio. je umrl rojak Frank Slerle, star 40 let, doma iz Sodražice na Dolenjskem. — Istotako je umrl v Clevelandu, Oliio, 51 letni rojak John Urh, doma iz Trnovega. — V Larainu, Ohio, je umrl rojak Frank Glavan, star 52 let, doma iz Škrilj pri Igu. — Vsem tem bodi lahka tuja zemlja in naj počivajo v miru I Grozdje — trgatev — mošt. Grozdja vseh vrst je vsako leto na ameriškem trgu mnogo. Iz uew- in okrogla, a tehtnica Kaže pri vsakem 1—4 kg več kot pred šestimi tedni, ko se je akcija podvzeia. še mnogo je olrok na šoli, ki bi potrebovali krepčila, loila domače razmere jim tega ne dopuščajo, zato naj bi se izkazali v to poklicani činitelji, ter novomeškim sirotam pomagali, kakor so to že marsikje dostikrat in radi storili. yorških in j>ennsylvanskih vinogradov ter ohajskih in micihiganskih pride grozdje, ki daje bolj lahka vina. Iz kalifornijskih vinogradov pa prihaja mu-škatelc, bušej, zinfandel, malaga in brezsemensko grozdje. 'I o grozdje daje močna vina, podobna po kvaliteti istrskim in dalmatinskim. Letos je grozdje zlasti poceni Kdor živi v Kaliforniji blizu vinogradov in gre sani v vinograd in ga natrga, ga dobi škatljo, ki tehta okrog 24 funtov, za 15 centov. Vsaka škatlja da do dva galona vina. kar je blizu 6 litrov. Toda drago pa pride kali .nijsko grozdje, 11. pr prepeljano v Chicago, ki je od Kalifornije oddaljeno celih 2000 mili in več. Prevoz sam stane od vsake škatlje 66 centov Zato tudi slane v Chicagu kalifornijsko grozdje 85 centov do 1 dolarja škatlja. Ker vlada letos splošna brezposelnost, se rojaki v Chicagu in okolici vozijo z avtomobili v michiganske vinograde, ki so oddaljeni od Chicaga okrog 100 niilj ter ga satni trgajo in ga dobijo na ta način bušelj«, ki tehta j>oln grozdja okrog 55—60 funtov 35 centov. Iz enega »bušlja* se dobi 10—12 litrov vina, kakor je pač grozdje. In ker je nekje na nekem papirju zapisano dovoljenje, da ga vsak lahko naredi do 200 galonov 7,a svojo lastno uporabo pod imenom »grozdni sok«., to je okrog 600 litrov, potem lahko veste, da se vsaj v slovenskih domovih marsikje v sezoni trgatve in mošta veselo prejjevajo slovenske zdravice, kakor doma v slovenskih goricah. Tako je, žeje ne trpimo tudi v deželi prohibicije. Nova posioianka 00. jezuitov v Maribora Kamnik, 29. oktobra. Ker so se zadnje Čase pojavili v Ljubljani, ljubljanski okolici, na Štajerskem in drugod ponarejeni I kovani 20 in 10 dinarski srebrniki, so bili ljudje j pri sprejemanju kovanega denarja pazljivi. Kakor ! smo včeraj javili iz Kamnika, so se tudi tu pojavili ' falzifikati in sicer v vežji množini kot j)o drugih krajih, kar je dalo slutiti, da se razjiečevalci drže nekje blizu Kamnika. Energičnemu zasledovanju in preiskavam kamniških orožnikov se moramo zahvaliti, da so takoj naslednji dan, ko so v drugič opazili razpečevalko falziifikatov v Kamniku, dosegli prvi uspeh. Razpečevalko so prijeli, vendar pa ta odločno taji, da bi imela ponarejen denar in z njim kupovala. V Radomljah so orožniki zvedeli, da je prišel pred tremi tedni v Radomlje neki Moravčan, ki je prijK>vedoval, da delajo [Kinarejeni denar nekje blizu Moravč. Trdil je, da je videl pri posestniko-vem sinu Antonu Zoretu iz Stegne pri Moravčah ponarejen 10dinarski novec. Zore mu je baje j>okazal polno pest denarja in dejal: »Danes imam dovolj denarja.« Vzel je v roke desetdinarski novec in ga pokazal s pristavkom: »Tak denar dela naš Ivan.« Nadalje so zvedeli orož-niki, da je isti Zore prišel h kovaču Vinceneu Burji v Sela pri Moravčah i« ga prosil, naj mu napravi primerne klešče, da bo z njimi ponarejal denar. Orožniki so zaslišali Burjo, ki je priznal, da ga je Zore res prosil, naj 1 ,u napravi klešče za ponarejanje kovancev. Burja mu ni hotel ustreči in ga je celi opominjal, naj se ne peča s ponarejanjem, ker je laka reč nevarna in si z njo lahko nakoplje velike siitnosti. Da ne bi imel sitnosti, je Burja to tudi v začetku avgusta omenil na sodišču na Brdu. Zoretu pa ni bilo mar dobrih nasvetov, ampak je samo poskušal, kako bi se dal napraviti model za jionarejanje denarja. Najprej je poskusil vtisniti 10dinarski novec v svinec. Ta način izdelave pa mu menda ni šel od rok, ker se v svincu ni dal napraviti dober negativ. Končno je poskusil z usnjem na ta način, da je med dvema kosoma podplatov, katere je v vod: dobro razmočil, stiskal desetdinarski novec. Ko se je usnje v stiskalnici posušilo, je Zore menil, da je negativ dober in je poskusil z vlivanjem »srebrnikov«. Napravil je raztopino iz neke kovinske mešanice, ki jo je imel doma za obtežbo pri uri. Na negativu iz usnja je izvrtal luknjico in skozi njo vlival raztopino v model. Kraj, kjer je bila luknjica, je nato opilil in z nekakim prahod odrgnil — pa je bil falzifikat gotov. Vse te poskuse je delal v kovačnici pri Burji, kjer je Zore delal okove za sita pri mlinih. Burja je šel večkrat z doma in Zore je tako sam ostal v delavnici. Orožniki so uvedli preiskavo pri Burji in Zoretu. Pri Burji so našli v omari v kovačnici 1 cm debelo svinčeno ploščo, na kateri je bil posrečen negativen odtis 10 dinarskega novca. Burja je trdil, da je to napravil Zore, la pa je zopet pri zaslišanju zvalil krivdo na Burjo in trdil, da ga je ta nagovarjal, naj pričneta delati denar. Pri Zoretu 90 našli na tanki svinčeni plošči odtis kovanca, vendar p« se ni dalo razločiti, ali je bil to deset- ali dvodinarnik. kakor je trdil Zore. Odtis je zbrisal s tem, da je tolkel po negativu, vendar pa je bil 1« še vedno manjši kot odtis dvodinarskega novca. Zore je nazadnje priznal, da je odtis mogoče tudi od lOdinaiskega srebrnika. Pri Zoretu so še našli okrog 2kg podobne zlitine, iz kakršne so napravljeni falzifikati. Pri zaslišanju je Burja odločno zanikal, da bi bil v kakršnikoli zvezi z Zorelom. Burja je pošten obrtnik, boječe narave in ni verjetno, da bi se mešal v take |>osle. Zore pa je nasprotno pogumen dečko, 32 let star in je bil že štirikrat predkazno-van. Pri ponovnem zaslišanju je celo zadevo tajil, končno pa je le priznal, da je v juliju poskušal ponarejati denar 7. negativom, katerega je vtisnil v usnje. Pravi, da iz tega negativa ni mogel napraviti falzifikatov, zato je tudi opustil nadaljnji trud in se ni več pečal s to stvarjo. Zore še vedno trdi, da ni napravil nobenega falzifikata in ga dal v promet. Koliko je na teh trditvah resnice, bodo dognali kamniški orožniki, ki energično vodijo preiskavo. Nobenega dvoma ni, da je Zore pozneje, ko ni več hodil k Burji, sam ali pa v družbi še naprej delal poskuse, iz katerih so nastali maloštevilni falzifikati, ki so prišli zadnje dni v promet. S tem, da so orožniki prijeli Zoreta, pa še vedno ni jKijasnjeno dejstvo, kako so falzifikati prišli v roke Ocepkovi, o kateri Zore trdi, da je ne pozna. Zanimivo pa je, da se jiotem, ko so bile izvršene prve aretacije, v prometu ni jx>javil noben falzifikat več. Poneverbe, pretepi in požigi pred sodiščem Rezidenca Družbe Jezusove v Levstikovi ulici štev. 29 v Mariboru 7. novo kapelo presv. Srca Jezusovega, ki jo Ih> danes blagoslovil lavan-tinski vladika knczoškof dr. Andrej Karlin Novo mesto, 28. oktobra. Kazenski senat trojice je danes razpravljal o več kazenskih slučajih. Prva se je zagovarjala zaradi poneverbe L. B. na poštnem uradu v Mirni peči. Poneverila je okroglo 16.000 Din na ta način, da ie pridržavala razne denarne zneske ter ponarejala podpise. Skoda je bila poravnana. Storilka je dejanje priznala in prejela kazen 4 mesecev strogega zapora pogojno za eno leto. Kirar Janez, pos. iz Zaboršta pri Bučki, je zvečer 4. sept. t. I. ubil šipo na oknu hiše Sedlarja Antona ter napravil škode za 10 Din. Cez kake pol ure nato je porinil skozi okno v Sedlarjevo spalnico palico, na kateri je bila privezana tleča cunja in užigalna vrvica z razstrelivom, ki je eksplodiralo ler razneslo po vsej sobi cunje in papir. Nastal je velik dim, ki so ga pregnali s tem, da je odprl Sedlar, ki se je prebudil, vrata in okna in naglo pogasil goreče cunje in papir, ker bi sicer začelo v sobi goreti. Kirar je bil obsojen na 4 mesece in 7 dni strogega zapora. Na zatožni klopi je dalje sedel 64 letni Zupančič Mihael iz Martinje vasi pri Vel. Loki, ki se je 31. julija t. 1. prepiral s svojim sinom Francetom in ga s sekiro smrtno nevarno ranil na glavi. Poškodovani sin je ozdravel. Pri razpravi je pro-I sil sodnike, da bi očeta ne kaznovali za to, kar ; je storil v jezi in prenagljenosti. Senat je Mihaelu I Zupančiču prisodil 4 mesece strogega zapora po-| gojno za 2 leti. 1 Sotler Franc, 36 letni posestnik iz Senuš pri Krik em se je zagovarjal zaradi težke poškodbe. Obtoženčeva mati in stric Lipar sta se sprla v hiši. Lipar je vrgel tvojo sestro na tla. Klicala je na pomoč. Na klice je pritekel obtoženi Sotler. Stric Lipar se je zagnal proti Sotlerju. Ta ga je pa s kolom udaril po glavi ter mu prebil lobanjo in zmečkal možgane. Takoj po dejanju je Sotler bridko obžaloval svoj čin in jokal. V občinski bolnišnici v Krškem je primarij dr. Murgelj izvršil na ponesrečencu operacijo ter mu re 'l življenje. Sotler je odkritosrčno priznal svoje dej?nje ter bil obsojen na 1 leto zapora, pogojno za k leta. Simončič Vinko, pos. sin iz Leskovca pri Krškem, star komaj 22 let, se ie zagovarjal zaradi več požigov. Obtožnica mu je očitala, da je po-žgal v noči na 16. aprila t. 1. v Leskovcu Simon-čiču Francetu kozolec in napravil škode 11.700 Din, isto noč zažgal Arliu Vinku v Leskovcu dve šupi, pod in koz»Iec ter napravil škode okrog 60.000 Din. Dalje je zažgal streho na podu Zupančiča Martina v Leskovcu ravno v isti noči, ponoči 9. julija t. 1. pa Arhovi Mariji naložen voz ječmen pod kozolcem. Vse te požige je storil deloma v pijanosti in iz sovraštva do oškodovanih Po poži gu Zupančičevega poda je celo prišel gasit ter kričal: »Kje je tisti hudič, ki požiga?« in vpil, da je ravnokar požigalec zbežal in naj ga lovijo. Prvotno se je kazensko postopanje zoper Simon-čiča ustavilo. Ko je pa pozneje zgorel voz ječmena Mariji Arhovi, je Simončič priznal, da je on zažgal t er priznal orožnikom vpričo občinskega tajnika Škode Franceta, da je izvršil tudi vse prei-šnje požige. Simončič je zanikal vsako krivdo. Ker je dejanje napram orožniku in občinskemu tajniku ŠJtodi priznal, kar je Simončič tajil, se je razprava za zaslišanje teh prič jirekinila in se bo nadaljevala dne II. novembra. Ljubljana Regulacija Ljubljanice Dnevno beremo v ljubljanskih listih, kako napredujejo regulacijska dela v Ljubljanici. Poglabljanje struge in utrjevanje brežin pa le ne gro tako hitro od rok, kakor si želimo. LetoSnja jesen obeta tudi slabo zimo. Verjetno je, da stavbna družba »Slograd« ne bo dokončala prevzetega dela do konca februarja 1933. Dokler pa se njen sektor ne konča, bo nerodno pričeti z delom v strugi med šentpeter-skim mostom in frančiškanskim trimostjeni. Regulacijska dela je tu prevzela Ljubljanska gradbena družba kot najcenejši ponudnik. Poglabljanje in iz-betoniranje struge mora podjetnik dokončati v 300 delovnih dneh po končni odobritvi delovne pogodbe od strani finančnega in gradbenega ministrstva. Kam bodo odvažali ves materijal, ki ga bodo izkopali iz tega dela struge? Doslej je bila deponija za materijal ua Kodeljevem, torej izven mesta. Ta prostor pa bo izčrpan z materijalom, ko tvrdka »Slo-gradc dovrši svoje sedanjo delo. Iz sektorja struge, katero bo Izregulirala Ljubljanska gradbena družba, se bo odpeljalo najmanj 50.000 kubičnih metrov ma-terijala. — S tem blagom bodo pričeli zasipati nekatere gramozne jame v svetokrižkem delu ljubljanskega polja ter nizko ležeča zemljišča, po katerih bo izpeljana glavna svetokrižka cesta. Za sedaj so prvo Na čevlje se iezife, ker Vam povzročajo sitnosti pri zavezo-vunju iu zadrgi temu ne uporabljate praktičnih, trpežnih in cenenih RAX -Sponk za nizke čevlje Prihranilo "Vam nnn.T in čas nri zavezo-vanjn. Vam da o udobnost. Zahtevajte jih v v»eh trgovinah. SAMOZASTOPSTVO: LO|Z€ tiOCCVar, Tavčarjeva S Kaj bo danes ? Drama: »Celjski grofje«. Znižane cene. Izven. Opera: Turandot-. izven. Znižane cene. siška: Proslava 20 letnice Katol. prosvetnega društva. Pričetek ob 9 v samostanski dvorani 1'nion: Shod stanovanjskih najemnikov. Ob 10. Kino Kodeljevo. Premijera domačega filma »Kongres narodnih noš« in opereta >Logarjeva Krista«. Ob pol 4, pol 6 in 8. Vič — Društveni dom. Ob 8 »Prababica«, drama v 5 dejanjih. Nočno pluiiio imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20. KAJ no JUTRI? Drama in opera zaprti. Mineraloški institut: Predavanje dr. B. Škerlja: >0 vplivu podnebja na spolni razvoj«. Ob 18. Kino Kodeljevo. tKongres narodnih noš« in »Logarjeva Krista«. Ob 8. Sočno tduibo imajo lekarno: mr. M. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 25; dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. lQO% Vaših želja zmoremo zadovoljiti z našo ogromno izbiro blaga za jesen in zimo in nudimo: damske obleke volnene od Din 36'— dalje » plašče » » » 85'— » moške obleke štof » > 54'— » » » sukno » » 114"— » » » kamgarni » » 128"— » » suknje double » » 78"— » » » sukno črno» » 115'— > 05 tSJ Baržuui, barbenti, flanele, pliši itd. po engro cenah Specialna trgovina Novak - Ljubljana Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) O Katoliško prosvetno društvo v Sp. Šiški zaključuje danes proslavo svoje 20 letnice in sicer s slovesno blagoslovitvijo in razvitjem zastave. Blagoslovitev bo ob pol 10, vse člane in prijatelje pa prosimo, da se ob 9 zbero v samostanski dvorani, odkoder potem odidemo v sprevodu v cerkev. Po dokončanem cerkvenem opravilu bo kratka slovesnost v dvorani. — Vsi člani in prijatelji najvljudneje vabljeni, zlasti pa še narodne noše. © Žalna svečanost v spomin padlim in umrlim r svetovni vojni bo pri Sv. Križu dne 1. novembra popoldne takoj po končani komemoraciji pri glavnem križu, nekako ob 15.40. Drugi dan, 2. novembra pa bo v frančiškanski cerkvi slovesna maša zaduš-nica za vse naše padle fante in može. Zlasti te naj se udeleže vsi, ki objokujejo svojce križem krvavih poljan Evrope. — Zveza bojevnikov. KROJACNICA ZANOŠKAR Obleke po meri za gospode KOLODVORSKA ULICA 35 © Vabilo k prireditvi na pokopališču in žalni sv. maši. Zveza bojevnikov ima kakor vsako leto tudi v lorek, dne 1. novembra t. I. pri vojaških grobovih na ljubljanskem pokopališču žalno svečanost. Vršilo se bo petje žalostink, govor in molitve. Naslednji dan 2. novembra t. 1. ob 9 zjutraj pa imata Združenje vojnih invalidov in Zveza bojevnikov skupno žalno mašo za padle in umrle v frančiškanski cerkvi. Poživljamo invalide in vojne vdove, da ne obeh prireditev udeleže v čim večjem številu, prosimo pa tudi vse ostalo občinstvo, naj se blagovoli udeležiti. — Oblastni odbor Združenja vojnih Invalidov v Ljubljani. © Spominska svečanost v vojni padlim in umrlim iz Sentpeterske fare se bo vršila v torek 1. nov., t. j. na praznik Vseh svetnikov, po sledečem sporedu: Ob pol 11 maša zadušnica, pri kateri bodo peli tdruženi pevski zbori: »Danica« (Bizovik), »P. Hugolin Sattner« (Moste), »Moste« (Mo»te), »Sava« (Poljane), »Škrjanček« (Šmartno), »Zrezda« (Moste) in Šentpeterčani-pevci raznih pevskih zborov. Po maši bo pred spomenikom li-bera, govor, polaganje venca ter petje. Vabljeni ▼si svojci v svetovni vojni padlih in umrlih, ter vsi člani skopin Zveze bojevnikov Ljubljana-Mo-«te, Ljubljana-Sv. Peter in Štepania vas, Bizovik in Iiru6ica in ostali borci iz svetovne vojne. _ Zveza bojevnikov. vzeli na muho gramozno jamo tesarskega mojstra g. Franceta Ravnikarja, ki se nahaja med Linhartovo in Robbovo cesto. Jama je skoraj 10 m globoka in meri nad 10.000 kvadratnih metrov. Računajo, da bo ta jama" pobrala vseh 50.000 kubičnih metrov. — Glavni odbor za obdelovanje barja je zaprosil kr. bansko upravo, da se njemu v korist kot koncesijo-narju regulacijskih del ustanovi služnostna pravica za odlaganje materijala v tej jami. Dne 4. oklobra 1932 se je vršila na licu mesta razprava. Rezultat tega je bil, da je banska uprava kmalu potem izdala odločbo o razlastitvi jame v svrho omenjene služnostne pravice; obenem pa je bila lastniku priznana primerna odškodnina. — Istočasno in že poprej pa se je g. Ravnikar pogajal z mestno občino za odkup jame oziroma za zamenjavo z drugim zemljiščem. Tudi s te strani stoje pogajanja pred ugodnim zaključkom. Dober del jame na južni strani odpade na svetokrižko cesto, v ostalem delu pa predvideva regularni načrt javen park; v podaljšku pa bo sedanja Robbova cesta vodila proli severo-vzhodu. — S preudarnim iu vsestranskim razumevanjem med prizadetimi interesenti se bo s zasipanjem te jame pričelo važno regulacijsko delo v svetokrižkem okraju. O Miss Slack in dr. Robert Hercod obiščeta Ljubljano. Voditeljica mednarodne ženske trez-nostne organizacije, Miss Slack in načelnik mednarodnega urada za pospeševanje treznosti, dr. Robert Hercod iz Lausanne, prideta na svojem propagandnem potovanju po sosednjih državah tudi v Jugoslavijo in obiščeta Ljubljano, Zagreb in Belgrad. V Ljubljano dospeta v petek 4. novembra ob 17.10 z dunajskim brzovlakom. Za to priliko priredi »Sveta vojska« ob 4. do 13. novembra »trez-nostni teden«. Med drugim je na sporedu sledeče: V petek 4. nov.: Sprejem gostov na kolodvoru. V soboto 5, nov.: Ob 15 v brezalkoholni restavraciji hotela Union prijateljski sestanek zastopnic ljubljanskega ženstva z Miss Slack. Ob 20: Treznostna akademija v dvorani Rokodelskega doma. V nedeljo 6. nov.: ob 10 treznostno zborovanje v Unio-nu, na katerem govorita tudi imenovana gosta iz Švice. — Podrobnosti bomo javili še z letaki in v časopisju. — »Sveta vojska« v Ljubljani. klobuke" vah, oblikah in kakovostih, ter vsakovrstne športne čepice nudi v bogati izbiri MIRKO BOGATAJ specijalna trgovina klobukov LJUBLJANA, STARI TRG 14 Cene nizke! Solidna postrežba! Sprejemajo se klobuki v popravilo. O Misijonska igra v Unionski dvorani 6, nov. »Tri modrosti starega Wanga«, tako se glasi misijonska igra, ki jo bodo igrali dijaki v nedeljo, 6. novembra ob 8 zvečer v Unionski dvorani. Kitajski boksar Wang je postal kristjan in boksarji so mu umorili sina, snaho, vnuke! V nadčloveški, nadnaravni ljubezni odpusti Wang morilcu te zločine: To je jedro igre, ki jo je priredil prof. dr. Niko Kuret po francoskem izvirniku za slov. odre. Režijo je prevzel g. E. Gregorin, član Nar. gledališča v Ljubljani. Vstop bo prost. Vsi prijatelji mi-sijonov in dobre ljudske igre so prisrčno vabljeni. — Misijonska pisarna. Kadar je bolj prazen žep, urno si napravim sklep: »K Slamiču kar najhitreje, tam dobim vse najceneje!« © Premiera najnovejšega domačega filma »Kongres narodnih noš v Ljubljani« bo danes ob % 4, K6 in 8 ter jutri ob 8 v kinu »Kodeljevo.*. O Za ponesrečenega dijaka Vladimirja Vajdo bo sv. maša zadušnica v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem v četrtek ob 6. O Vsi, ki ste usmiljenega srca, četudi sami nimate vsega v izobilju, spomnite se vsaj z malimi darovi, bodisi v obleki, obutvi ali v denarju onih, ki ne pridej o osebno trkat na Vaša vrala, pač pa v skritosti svoje bede iščejo pomoči pri nas. — Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljubljana, Dunajska c. 17. zimske in jesenske novosti raznih bar- Kaj pomeni znamka T U N G S R A Zato: NA ŽARNICI? 50 let raziskovanja ln razvoja SO let izkustva v proizvajanju 50 let zadovoljne kupce, Dovršena kakovost Velika svetlobna moč Ekonomična razsvetljava! Maribor Maribor za socialno skrbstvo in prosveto Novost v Šelenburgovi ulici nasproti kavarni Zvezda DAMSKI PLASCI za gospode po meri, elegantni m nizke cene. K. PUČNIK. O Vzgojna posvetovalnica. Društvo »Šola in Dom« je otvorilo svojo šolsko vzgojno posvetovalnico v Ljubljani, Pražakova ul. 8, L nadstr., levo. Posluje ob ponedeljkih od 10 12, v sredah od 14 do 15 in petkih od 9—11. Društveni člani dobe v posvetovalnici brezplačno vse informacije o šolskih in vzgojnih vprašanjih. Tam se sprejemajo tudi novi člani. Za sedaj posluje posvetovalnica samo za srednje in srednje strokovne šole. V kratkem bomo otvorili tudi posvetovalnico za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča. Starši, poslužujte še posvetovalnice! 0 Špecerijska trgovina Planinšek se preseli s 1. novembrom v novo preurejene lokale na vogal Tavčarjeve ulice šlev. 2. Več pove današnji oglas. © Oklan nmtec. Čudnega gosta je imel v noči na včeraj reševalni avto. V Zgornji šiški sta dva moška napadla tretjega moža z nožem in ga okbila v levo roko, nato i>a izginila. Policija je poklicala reševalce, ker je napadeni — gluhonem. Reševalni avto je moža res prepeljal v bolnišnico. Mutec je mogel le s kretnjami povedati, kaj se mu je zgodilo. Nj pa mogel povedati svojega imena. Najbrž gre za gluhonemega delavca S. P. Njegova rana k sreči ni nevarna. 0 Pumparce, obleke, trenchcoat najceneje A. Prcsker, Sv. Petra cesta 14. O Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica št. 8. ZA JESEN IN ZIMO si preskrbite za sebe in svojce pravočasno površnike, suknje, obleke, perilo, izdelano v lastni tovarni »Triglav«. Stalno v zalogi vse. vrste inozemskega in tuzemskega sukna in hlačevine. Vse si lahko nabavite za mal denar pri tvrdki: JOSIP OLUP, LJUBLJANA Stari trg 2 (na vogalu) in Kolodvorska ulica 8. Maribor, 29. oktobra. Veliko so vsote, ki jih mestna občina žrtvuje vsako lelo za socialno skrbstvo in prosveto. Tudi v proračunu za leto 1933 se predvidevata za obe omenjeni poglavji občinskega proračuna primerni vsoti. Za socialno skrbtvo je narasla v novem proračunu ta postavka za 74.977 od lanskega leta, skupno torej 2,434.335 dinarjev. Samo stalne podpore iz področja ubožnega oddelka znašajo skupno 375.120 Din. Od tega prejema 86 oseb po 50 Din mesečne podpore, 90 oseb po 30, 177 oseb po 80, 77 po 100, 8 po 150, 3 po 200 in 2 po 300; občasne podpore znašajo 40.000 Din, hiralski stroški pa 268.640 Din. Za hrano 90 oskrbovancem dnevno po 9.50, skupno torej 312.075 Din. Potem dobiva 415 mestnih ubožcev po 75 Din za drva in kurivo: za prehrano ubožnih slojev se predvideva vsota 175 tisoč 200 Din; ubožnica v Slovenski ulici stane letno 355.475 Din. Mladinski oddelek socialnega skrbstvenega področja dobi za stalne podpore 84.600 □ K slavnostni akademiji v čast Kristusu-Kraljul Danes ob petih popoldne! Na sporedu petje, godba, deklamacije, igra, govor, živa slika. Vstop prost. Vsi vljudno vabljeni! □ Pedagoški teden v spomin A. M. Slomšcka. Pedagoška centrala v Mariboru priredi od 7. do 12. novembra v kazinski dvorani pedagoški teden, ki bo posvečen spominu velikega slovenskega pedagoga in narodnega buditelja Slomšeka ob 70 iet-nici njegove smrti. Glavna vsebina predavanj se nanaša na domačo družinsko vzgojo. Spored predavanj je sledeč: Slomšek in družinska vzgoja. Spominski referat za Slomšekovo 70 letnico. Predava dr. J. Jeraj (7. novembra). Šola in dom. Razgovor med očetom in učiteljem. Predavata E. Vrane in J. Grampovčan (8. novembra). Dne 9. novembra. Praktična vzgoja s posebnim ozirom na težko vzgoj-Ijive otroke. Predava M. Senkovič. Dne 10. novembra: Nadaljevanje tega referata. Predava Milica Stupanova. Dne 11. novembra; Sodobna družina in mladostnik. Predava prof. Žimbrek. Dne 12. novembra: Samovzgoja staršev. Predava Fr. Martine. □ Velika proslava 70 letnice prve javne slo-j venske pevske prireditve v Mariboru bo ti. novem-I bra popoldne v veliki unionski dvorani. Sodelujejo , moški zbori »Drave«, »Glasbene Matice«, »Jadrana« in »Maribora« ter solisti Anton Faganeli, Ljudmila Vedralova in Avgust Živko. Četrtinska vožnja za vse člane društev, včlanjenih v Južnoslovenski pevski zvezi, dovoljena. □ Skupna pevska vaja za pevska društva, ki sodelujejo pri petju žalostink na pokopališču na praznik Vseh svetnikov, bo jutri ob 20 v Glasbeni Matici. Matični moški zbor nadaljuje takoj nato svojo pevsko vajo. □ Promet na Vse svete. Predstojništvo mestne policije v Mariboru odreja, da je na dan Vseh svetnikov dne I. novembra od 12 do 19 ob priliki obiska grobov na Pobrežju rudi varnosti in neoviranega prometu pešcev prepovedan po Pobrežki cesti vsak vozni promet z izjemo avtobusov, ki izvršujejo po tej cesti svojo koncesijonirano obrt. Vsa vozila namenjena na pokopališče smejo voziti samo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobrežke ceste, kjer se morajo ustaviti. □ Diplomiran in odlikovan krojaški modni salon Rudolf Stiberc, Aleksandrova resta 27. □ Zadruga brivcev v Mariboru obvešča, da bodo brivnice in damsko-frizerski saloni odprti na praznik Vseh svetnikov od 8 do 12. Obrnem se opozarja p. n. občinstvo pa tudi člani zadruge na zimski odpiralni red, po katerem se odpirajo brivski iu damsko-frizerski lokali od 15. oktobra do 15. marca-ob 7.30; zapiranje ostane kakor do sedaj. V interesu članstva je, da se ravna točno po tem redu. — Zadruga brivcev, Fran Novak. □ Odsek za tujski promet. Na zadnji seji občinskega kopališčnega odseka se je sprožil predlog, naj bi se odsek preimenoval v »odsek za tujski promet«. □ Smrten padec s kolesa. V Zgor. Koreni pri Sv. Barbari v Slov. gor. se je pripetila te rini smrtna nesreča. 26 letni posestniški sin Rudolf Kurnik je padel s kolesa tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. Smrt mladega moža je vzbudila v celi župniji veliko sočutje. □ Poravnava je najboljša. Med nicslno občino in graditelji glavnega odvodnega kanala v Melju je tekel že dolgo časa spor radi nekih prekoračenj proračunskih vsot. Tvrdke so zahtevale več, kakor je bilo prvotno domenjeno. S[K>r sc je obravnaval tudi že prod sodiščem, kjer pa še ni padla odločitev. Na seji upravnega sveta mariborske občine, ki se je vršila v petek, se je ta spor vnovič obravnavni. Gospodje so sklenili, da sc spor reši mirno z oboj es t ra n s k o pora v na vo. □ V drugo pa ni šlo... Enkrat sc je posrečilo Mariji P. s Slivniškega Poliorjft, da je z dvojnim računom opeharila nekega mariborskega trgovca za večjo vsoto. Včeraj do]>ol