Leto LXV
PoStnlna ptaî!ana v gotovini
V Ljubljani, v ïetrtck, dne 14. januarja 1937
Stev. 10 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesefno _ _ __. , . ,
Г^™: ^^ i^jfV V «	Ж / Ш »
ESijr I ШШЈш	rVf^i lili
Uredništvo v ^^Г Ж^	^ Л W Ш ^ ^fflL ^ ,,
Kopitarjevi ul.6/111 —^	U prava: kop.tar-
jeva ulico štev. 6.
Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 --Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Kraljestvo laži
200 milijard v zrelo vojne
Zločinski proračun boUševtshe Rušite za organizacijo sovraštva in krvavih prevratov
Zadnjje mesece, odkur imamo v Španiji svetovno vojno v malem — suj so skoraj vsi evropski narodi po svojih zastopnikih udeleženi pri bojih /u Madrid — doživljamo v poročevalski službi prav čudovite stvuri. Kdor bere liste in jo navezan na poročevalsko slu/Iw raznih mednarodnih časnikarskih agenc, mora priznu-ti, ako je pošten, du je absolutno ncinformiran, oz. nima nikuke izvestnosti, du bi bil točno informiran o tem, kuj se prav zn prav godi v Španiji. Kar prinesejo jutranji listi, prekli-čejo opoldanski in kur trdijo opoldanski, de-inuntirajo večerne vesti. To gre z dneva v dan, tako du jc čitatelj nazadnje že čisto obupan in se prične ves skeptičen, kakor Pilut povpraševati: Kaj je resnica?
Zadnje tedne, ko se je španskim boljšcvi-kom pričelo nekoliko slabše goditi, pa se je nedvomno pokazalo, da jo levičarski tisk neprimerno bolje organiziran v podu vanju lažnivih vesti, kakor pa je to z.nula tuko z.vana evropska desnica ali sredina in du so boljševiki res občudovanja vredni mojstri v tem, kako spraviti z izmišljenimi alarmi naenkrat celo Ev-ropo in ve« svet pokonci. Ko so komunisti vse-gu sveta ccle mesece desettisoče svojih ljudi pošil jali nu pomoč španskim levičarjem, jo bilo vse v najlepšem redu in popolnoma prav. Nihče se ni razburjal, šlo je očividno zu »kulturo in č'.ovečanstvo«. Komaj pu je rdečim pred Madridom pričela trda presti, žc poči strahotna bomba: Cel italijanski armudni zbor se jo izkrcal v Cadixu in /e murširo proti Malagi... Države pokonci, silno ogorčenje po vsem levičarskem «"asopisju. Angleži, ki imajo iz Gibraltarja blizu, tukoj stvar preiščejo in končno juvijo: neresnična, izmišljena vest.
Komaj dva tedna nuto, nov alarm: Pred Madridom stoji 15.000 do zob oboroženih Nemcev, ki noč in dan naskakujejo komuniste v Madridu. Na potu je nadnljnih 45.0()0 mož Hitlerjevo armade. Zopet vznemirjenje, protesti, preiskave, grožnja s svetovno vojno... Dokler se ne izkaže, da je laž. skuliul sovjetski židovski poslanik v Valenciji Rosenberg.
Ni sc še polegla senzacija z. nemškimi bataljoni, žc butne v svet nova strahota: Nemci so zasedli španski Maroko, grade vojašnice v Centi in Molili in že ogrožajo francoski kolo-nijulni imperij. Zopet protesti, demarše. poizvedovanje, dokler Angleži znova čisto skromno ne javijo: V Muroku ni nobenega nemškega vojaka, gre za izmišljotino Kominterne.
Na koncu vseli teh marksističnih alarmov stoji vodno laž. Videz je, da ee Kominterna sedaj tudi za zunanji svet poslužuje istih sredstev, ki ji že 20 let tako dobro služijo doma v sovjetski Rusiji. Lagati, krepko lagati, nekaj bo že ostalo! Sicer se marksistom pri tej igri lahko zgodi isto, kar jc doživel oni navihani Janezek, o katerem berejo otroci v ljudski šoli. Tolikokrat se je zlagal, da jc videl volka, da mu tedaj, ko jc volk v resnici prišel in je dečko zopet klical nn pomoč, nobeden soseuov ni verjel in volk mu je raztrgal čredo. Toda zaenkrat komunisti s evojinri neprestanimi vojnimi ularmi drže Evropo v napetosti, v ner-voznosti in ustvarjajo ugodno ozračje za svoje revolucionarne cilje. Gotovo pa dosegajo eno: Pri kričanju na Portugalec, Nemec in Italijane je Evropa čisto pozabila, kako Kominterna od prvega <ine neženirano pošilja čete in vojni material v Španijo.
Kuj jc resnica? Ni dvoma, da so nemški tehniki in inži.njcrji v maroških rudnikih, kjer ]>a niso od včeraj, ampak jih eksploutirajo že desetletja. Ni dvoma, da so tudi nemški prostovoljci v Francovih vrstah, v njegovem letalstvu in urtiljeriji. Gotovo je tudi, da Francovo Ictulstvo uporablja izdelke italijanskih tovaren za letala in du se tudi Italijani bore nn struni fulungistov O divizijah in urmadnih zborih pa ni mogoče govoriti. Toda. ker se vsa j v isti meri in še mnogo več udeležil jejo pripadniki drugih velesil v vrstah rdečih čet, ni po našem mnenju prav nobena velesila upravičena, da bi v tem pogledu kateri drugi mogla kaj očitati. Ko bi se Španci pustili v miru, bi bil že davno mir. Toda špekulacije vojne industrije, kateri sc pridružujejo politični računi, ne puste uboge Španije, du bi prišlo do miru. Toda krivda je na Evropi kot ccloti. _	_
Enako neresni so alarmi z novo vojno. Ali hoče vojno Nemčija? Čisto gotovo ne. ker ni ne vojaško, ne gospodarsko, ne finančno pripravljena. Pravilno se je poudarjalo te dni v sumili nemških vrstah, da bi bila vojna, ki bi se pričela s krušnjimi kartami, žc vnaprej izgubljena. Gotovo tudi Italija po abesitiski ekspe-dieiji noče vojne in si želi dolgotrajnega nuni. Isto seveda velja zu Francijo in Anglijo. Mini, ki vedno roži ju s sabljo, govori o vo jski in neti revolucijo, so komunisti, zlasti odkur je Sovjetska Rusija postala najbolj utilitaristična država na svetu, ki izdaja več proleturskega denarju zu oboroževanje, kot katerakoli država nu svetu. Vendar si tudi boljševiki ne bodo upuli pričeti vojne radi razmer, ki vladajo (loma v Rusiji pod komunistično diktaturo. Toda radi psihoze, ki jo neprestano govorjenje o vojski in hujskanje na oborožen konflikt ustvarja med narodi spretna vojna propaganda Kominterne, bi res moglo nepredvuloma priti do vojnega izbruha. Zato imajo popolnoma prav tisti, ki trdijo, da ne bo miru v Evropi in du jc njen položaj toliko časa nevaren, dokler ne bodo boljševiki in njihova diplomacija izločeni iz vsakega sodelovanju pri oblikovanju sožitja evropskih narodov. Odkur jo Ženeva postavila boljšev ike za varuhe evropskega miru, jc ozračje postalo nevarno. Razumljivo, saj se dogaja islo. kakor če bi kozel varovul zelnik. Poklicni revolucionarji vendar ne bodo organizirali reda ker hočejo zmede! Boljševiki so zanetili državljansko vojno v Španiji in bodo iskreno vse doprinesli, da bi vsu Evropa čim-preje bila v plamenu vojne in revolucije. Kaka nuj nauk, ki jc zgrajen nn sovraštvu in razredni diktaturi drugim prinaša mir, srečo, blagostanje?!
Bolj kot kdajkoli je torej umestna previdnost napram vestem ki jih razširjajo razne boljševiške agence pa tudi druge poročevalske službe, ki imajo političen ali gospodarski (voj-
Moskva, 13. januarja. TG. Včeraj se je začelo zasedanje Osrednjega izvršnega odbora vseruskih sovjetov, na kateri je komisar za finance G r i n -k o razlagal proračun sovjetske Rusije. Iz njegovega poročila izhaja, da je znašal lanski proračun 79 milijard rubljcv (790 milijard Din), ki pa se je izkazal nezadostnega za potrebe tekočega leta, ker_ je morala sovjetska vlada izdatke zvišati zaradi narodne obrambe in zaradi novih investicij v težki industriji. Letošnji proračun torej znaša 97 milijard 782 milijonov rublje* (1000 m i -lijard Din), od katerega odpade 20 milijard 102 milijona rubljev izključno na vojaške potrebe (200 milijard Din, ali d v a j s et kra tni celokupni proračun Jugoslavije. Op. ured.). Rdeči komisar je med divjim ploskanjem kongresa tolmačil izdatke za vojne potrebe, ki da so postali potrebni, ker so obzorja mednarodn. položaja poslala temna. Sov-
Sv. oče
ie danes vstal
Vatikan, 13. januarja. AA. (Havas) Davi je bilo zdravstveno stanje sv. očeta razmeroma zadovoljivo. čeprav je nespremenjeno. Papež je ml časa do časa čutil hude bolečine v nogah, vendar je vzlie temu posvetil nekaj ur cerkvenim zadevam. Dopoldne je po obisku profesorja Milanija sprejel kardinala državnega tajnika msgr. Pacel-lija, in se z njim pol ure pogovarjal.
(Havas) Danes popoldne je vstal sv. oče. Najprej je krenil v malo kapelo, nato pa v veliko dvorano svojega stanovanja, kjer ho i pre jemal avdijenee. V dvorani je srečal svoje sorodnike, ki so bili zelo ganjeni, ker so se bali, da ne bodo papeža nikoli več videli na nogah.
Iz učMet'ske službe
Belgrad, 13. jan. m. Prosvetni minister je odredil za inšpektorja šol v kamniškem okraju Franca Erjavca, referenta prosvetnega ministrstva, za škofjeloški okraj pa Ivan Kržišnika, šolskega upravitelja v Čatežu ob Savi.
Za člane lia no vinskega učiteljskega disciplinskega sodišča v Ljubljani so imenovani: profesor Ludvik Vazzaz, Ivan štrukelj, banovinski šolski nadzornik v Ljubljani in Lovro Korenčan, učitelj v Retečah. Za njihove namestnike pa so postav -ljeni: Marija Sadar-Kleinmayer, šolska upravite-Ijica v Šiški, Vinko Okorn, učitelj v Ljubljani in Frančiška Završali, učiteljica v Ljubljani.
V Vili. pol. skupino so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Mirko Ljubic v Stalc.erjih (Kočevje), Gabrijel Tavš v Novem mestu, Pavel Japelj v Smledniku (Kranj), Ivan Prislan v Pil-štajnu (Šmarje), Kare! Prah v Vurbergu (Ptuj), NNada Bobič v Rušah (Maribor-desni breg), Ivan Jezeršek v Komendi (Kamnik), Vinko Ouna v Zagorju (Lilija), Lovro Korenčan v Itolečah (škofja Loka), Ciril Končnik v Razvanju (Maribor-desni breg), Stanislav Andoljšek v Gozdu (Kamnik), Martin Ambrož v Stranicah (Konjice) Ivan Per-tot v Litiji, Jožica škerlj v Metliki, Hilda Požar pri Sv. Lovrencu na Pohorju (Muribor-des. breg), Antonija Knap v štorah (Celje) in Ivan Laharnar na Blejski Dobravi (Radovljica).
Iz državne službe je odpuščena Hilda Ule, učiteljica ženskih ročnih del v Ločah (Konjice).
Razrešeni so naslednji šolski upravitelji: Alojzija Kukovec v Stoperčah (Šmarje), Ivan Ku-raž v Dravogradu, Marija Kastelic na Slivnici (Ljubljan - okolica), Dominik Bric na Dobravi (Ljubljana-okolica), Janko ^ Gačtiik v OuMajnu (I)ravograd), Ciril Vobič v Št. Andražu (Ptuj), Ul-rik Hauptnian v Ribnici na Pohorju (Dravograd), Janko Kržič v Ločah (Konjice), Bogdan Goltnajer pri Sv. Križu (Krško), Dragotin Fakin v Kostanju (Krško), Josip Kludnik v Sevnici (Brežice). Alojzij Lovšin v Hraslovčah (Celje), Radoslav Vrezec na Suhorju (Metlika).
Postcvljeni pa so naslednji šolski upravilelji: Mirko Cujnik pri Sv. Jakobu v Slov. goricah (Maribor levi breg), Josip Tratnik v Gornjem gradu, Ana Reitz-Gantar na dnevnem zavetišču v Šiški, Marija Smolič na dnevnem zavetišču pri Sv. Flo-rijanu v Ljubljani, Janja Segula na dekliški šoli v Ptuju, Josip Kutin v prvem mestnem mladinskem domu v Mariboru, Martin Vrečko na drugem mestnem mladinskem domu v Mariboru, Ivan Rutter v Kolljah (Dravograd), Milan Lah v Ne-govi (Ljutomer), Jožef Kocbek v Vučji vasi (Ljutomer), Anton Valenčok v Guštanju-Ravnah (Dravograd), Bogomir Brejc v Štrekljevcu (Črnomelj), Ciril Drekonja v Turnišču (Dolnja Lendava), Alojzij Blenkuš v Kočevju, Anton Bratkovič v Veliki Pirešici (Celje), Ivan Tnšar v Dohrepoljah (Kočevje), Albert Poljšak v Naklem (Kranj), Marija Trampe na Vačah (Litija), Anton Lovše na bežigrajski šoli v Ljubljani in Ivan Mihler na Viču pri Ljubljani.
Na predlog ministra za telesno vzgojo naroda, g. dr. Rogiča, je prosvetno ministrstvo dodelilo v delo v ministrstvu za telesno vzgojo naroda g. profesorja Droga Ulago, prvega diplomiranega jugoslovanskega absolventa visoke šole za telesno vzgojo v Berlinu.
jiiimiiiiiiiwawMww^wMBMii^iiiMBMMM»
na industrija!) interes, da se ohranju vojno razpoloženje v Evropi. Treba je. da hladna pamet kontrolira to, kar vidijo oči in slišijo ušesu. Kajti laž jc tista, ki slavi svoj zmagoslavni pohod po zemlji.
jetska država razpolaga z ogromnimi tovarnami za težko industrijo. To ji omogočuje, da svojo armado oboroži s prvovrstnim orožjem. Investicije v poljedelstvu pa dovoljujejo državi, da si nabere zadostne žitne zaloge, ki so potrebne za vzdrževanje vojske. Rdeča armada bo torej oborožena z modernim orožjem in bo imela tudi zadosti živeža, da lahko mirno gleda v bodočnost. Kongres
je večkrat prekinil komisarja s ploskanjem.
&
Iz gornjega poročila je razvidno, kje je jedro vsega političnega zla v Evropi in na svetu. Nobena druga država na svetu — in je dosti bolj bogatih, kot je od Židov izraoz-gana sovjetska Rusija — si ne dovoli, da bi izdala tako bajno premoženje izključno za vojaške svrhe. Končni uspeh sovjetske revolucije, od katere je delavski kmečki rod pričakoval raja na zemlji, je torej ta, da mora 150 milijonov sovjetskih sužnjev
Na Kitajskem
Komunisti v Sianlu u
Šangaj, 13. jan. TG. Reuter poroča, da se pomika močna vojska komunističnih tolp, ki se jim je pridružilo tudi večje število dijaštva, proti Sianluju. Komunistična vojska stoji pod poveljstvom Čuteha in Maocetuna ter se je zbrala v v provinciji Kansu. Po najnovejših poročilih je samo 10 km oddaljena od Sianiujn. Inozemski diplomatski zbor je odredil vse potrebno, da odidejo iz Sianiuja vsi inozemski državljani, da bi ne prišli v nevarnost v prihodnjih dneh, ako pride do kakšnih borb v meslu Sianiu odnosno v njegovi okolici.
Šangaj, 13. jan. AA. (Havas) Iz Lojanga se je izvedelo, da korakajo velike množice komunističnih oddelkov v smeri vzhodno od Kanzu. Zavzeli so Pingliang. Druga kolona komunističnih oddelkov koraka proti Langceu, glavnemu mestu pokrajine Kanse. Izvedelo se je tudi, da je v Sian-fuju prišlo do resnih spopadov med oddelki čet in razbojniškimi tolpami.
Nanking, 13. jan. TG. Poluradna poročevalska agencija nankinške vlade priznava, da je položaj v Sianfuju resen. V Sianluju (kjer je maršal Čan-suljan nedavno zaprl svojega šefa maršala Čan-kajška) so se zbrali kolodvodje komunističnega gibanja na Kila:?kem in prirejajo velika zborovanja, na katerih hujska.jo proti nankinški vladi in proti Japoncem. Mesto je naravnost postlano s komunističnimi letaki. Med Sianfujem in štabom komunistične armade v Sensiju je dnevna letalska služba. Po odhodu Čansuljana je prevzel poveljstvo v Sianfuju general Janhučen, ki je svoje čete povsod ojačil s komunističnimi tolpami. General Janhučen je tudi odklonil izvedbo vseh povelj, ki jih je po uklonitvi spuntanega maršala Čansuljana sprejel od nankinške vlade, ampak stavlja sam nove zahteve. Od nankinške vlade zahteva •dokazov, da je protijaponsko usmerjena«. Očita ji, da je »neiskrena« in da zaradi tega niemu ni mogoče, da bi se nankinški vladi podredil. Njegove armade v Kansuju in Sensiju da so nad grdim ravnanjem z maršalom Čansuljanom ogorčene. General Janhučen je poslal svoje odposlance nasproti oddelkom nankinške valde. ki so prodirale od Tunvana proti Sianfuju, in jim sporočil svoje naziranje. Njihov poveljnik je Janhučenove odposlance napodil nazaj in generalu sporočil, naj se nankinški vladi brez. nadaljnjega podredi in njena povelja posluša. Janhučen se čuti razžaljenega in se je začel očitno vezati s komunističnimi četami. Nankinška vlada še misli, da ji bo mogoče stvar mirnim potom urediti, kar pa bi ne bilo več mogoče, če bi se Janhučen popolnoma vdal komunističnemu vplivu. Položaj bi potem postal zares resen, ker bi brez dvoma začela nastopati Japonska in bi nankinška vlada bila prisiljena nastopiti proti puntarjem v Sianfuju kakor proti vsej komunistični vojski z oboroženo silo, da jo končnoveljavno zdrobi.
garati in umirati samo za to, da se krvoloki ruskega naroda lahko zabarikadirajo za ogromno armado, ki požira vse ljudsko premoženje. Končni uspeh je ta, da mora od gladu umirati narod, da si breznarodni židje ustvarijo armado, s katero hočejo razrušiti obstoječi red na svetu. Kako naj imajo kakšen uspeh vsaka prizadevanja za mir, dokler židovska Rusija kakor vulkan bruha iz sebe samo sovraštvo in kot razdivjana zver grozi vsemu človeštvu. 200 milijard za lopove, 200 milijard iztrganih iz lačnih ust in umirajočih otrok, iz gomil mrliče v po koncentracijskih taboriščih in iz pre-garane množice brezpravnih kme'.skih sužnjev, 200 milijard vrženih v žrelo sovraštva za pripravo vojne, ali ni to najhujša obsodba komunističnega režima, proti kateremu se bo moral dvigniti razjarjeni kulturni človek v odločilni samoobrambi?
V Španiji
Brezuspešni protinapadi rdečih
Avilla, 13. januarja. A A. (Havas) Rdeče čete so včeraj izvedle dva protinapada z omejenimi silami in s podporo 12 tankov. Najmočnejši napad jc bil davi zarana v okraju Rozas. Nacionalno topništvo je streljalo na sovražne jx>stojaiike. Sovražnik ni mogel prodirati in so rdeče čete morale pustiti na bojišču štiri od 9 tankov, kolikor jih je prodrlo v nacionalne črte. Drugi napad je bil okrog 10, pri Majadajcndo. Zdi se, da so skušali miličniki s pomočjo 'atikov razbiti dve vasi Boj je bil kratek, toda zelo krvav. Opoldne je bilo na vsem bojišču stanje brez izpremembe. Nacionalno poveljstvo smatn, da gre pri teli protinapadih tз nekakšno reakcijo brez posebnih upov. da bi samo ohranili bojni duh pri vladnih četah, ki so pogosti porazi že demoralizirali. Na ostalih odsekih madridskega bojišča vlada jiopoln mir.
Pariz, 13. januarja b. Radio agentura poroča iz Gibraltarja, da so včeraj pričele nacionalistične čete na področju Estapon z ofenzivo proti Malagi. Beli počasi, toda uspešno napredujejo, čeprav jim rdeči nudijo hud odpor.
Pri zadnjem letalskem napadu nacionalnega letalskega brodovja na Malago je bil jiopolnoma uničen tamkajšnji angleški konzulat.
Na bojišču okrog Madrida je vladal včeraj popoln mir.
, Snoči, ko se je pričelo mračiti. je nacionalistično [Kimorsko brodovje popolnoma nenadno napadlo sedež španske republikanske vlade Valencijo. Komaj so opazili nacionalistične ladje |iod vodstvom križarke »Canarias«, so že padle prve težke granate nad mesto. V mestu je zavladala panika in prebivalstvo je pogasilo vse luči. Bombardiranje je trajalo 20 minut 1er povzročilo precejšnjo škodo v nekaterih delih mesta.
Pozno ponoči je priplula semkaj ladja »Tra-niotllano«, ki je iztovorila velike množine zlata iz Španije. Trdi se, da je bilo na ladji 22 ton zlata.
/i » • j Л	••
Goring v Spamfo
Pariz, 13. januarja b. Radio Burgos poroča, da bo pruski ministrski predsednik iu letalski minister general Goring koncem tega tedna odpotoval s svojo ženo v Salamanco, kjer namerava obi-skati generala Franca. General Franco je sam povabil pruskega ministrskega predsednika.
Pred odhodom iz Berlina v Italijo je general Goring izjavil, da se zelo veseli svojega sedanjega obiska v Italiji. Njegovo potovanje v Rim pa je popolnoma privatnega značaja in so vse scnzacije nekaterih inozemskih listov o tem potovanju brez podlage. General Goring je izpolnil včeraj 44. leto ter mu je pri tej priliki izrekel državni kancler Hitler iskrene čestitke.
Minister Cvetković proti „zbornični birokraciji"
Niš, 13. januarja. AA. Snoči je minister za socialno |>olitiko in narodno zdrnvje Dragiša Cvet-kovič obiskuj prostore poverjeništva delavske zbornice v Nišu, kjer ga je sprejela množica delavcev, član zbornice Milan Djordjevič je ministra pozdravil z nekaj besedami in izrazil zaupanje v vlado dr. Milana Stojadinoviča.
Minister Cvetkovič je nato imel dolg govor, v katerem je v zvezi z ustanovitvijo zbornice v Skoplju, obravnaval važnost le ustanove. Minister je med ostalim izjavil:
H pomočjo delavskih sindikatov ne vodimo nobene delavske politike, marveč hočemo sani» dokazati, da smo iskreni prijatelji delavstva. V vseh zahtevah gospodarskega hoja sil delavci popolnoma neodvisni. Ne poznunio ne internaeionale, ne marksizma, marveč hočemo ustvariti svoje lastno delavsko gibanje in bomo vsako akcijo v tej sineri iskreno podpirali. <»re za naše resnično prizadevanje, ne pa za strankarske organizacije.
Minister je nato govoril o |K>liliki do dosedanjih voditeljev delavskih zliornic in pravi: Svojčas sem nastopil proti njihovim ogromnim plačani in okrnil njihove proračune. Nočem, da hi na ta način razsipali denar delavcev. Pravim vam. da so se v teh ustanovah ulahorili gosposki birokrati. Prosim vas. da ste možje, da računate s seboj, s svojo domovino in s svojim kraljem. Tu so osnove našega gibanja in hoja proti dosedanji zbornični birokraciji. V svojem gibanju bomo ustvarili resnično sindikalno organizacijo. Naše gibanje je šele v povojih, vendar pu je njegova bodočnost sijajna. Razmerje med delom in kapitalom je glede minimalnih mezd urejeno z uredbo, ki ho « kratkem postala zakon. Tudi vprašanje brezposelnosti in zavarovanja lin v kratkem reieno!
Rdeče honte razdejanja
Za novo kolektivno pogodbo KID
Drugi dan pogajanj
Ljubljana, 13. januarja.
Danes dopoldne ob 0 so se nadaljevala pogajanja za novo kolektivno pogodbo delavstva Kil). Navzoči so bili: od strani podjetja inž. 1'otrovčič Iternliard. prisostvoval je še g. Arnež Peter, ban-ski svetnik, in g. dr. (»olja za Zvezo industrijoev. Delavska delegacija je bila zbrana v istem številu kot včeraj.
V uvodu je predsedujoči inženir Petrovčič izjavil. ila Kil) hoče skleniti kolektivno pogodbo in m1 mara imeti brezpogodbenega stanja. Pri podpisovanju prezenčne liste je manjkala, prav tako kot včeraj, rubrika za zastopnike starešinstva obratnih zaupnikov. Razvila se je ponovno dolgovezna debata. Delavstvo je protestiralo proti omejevanju pravice sodelovanja obratnih zaupnikov. Končno sla se delodajalska in delavska stran zedinili, da naj se stavi v prezenčno listo tudi obratne zaupnike. in sicer z izrecnim dostavkom, da so bili izvoljeni v 1. 1936.
j'ri podrobnem razpravljanju posameznih členov je delavska delegacija zahtevala, da naj se t"list glede delovnega časa vstavi v kolektivno pogodbo točno po zakonu o zaščiti dela § 0. Ker jo v nekaterih obratih v KID delo take narave, da posamezni delavci nimajo prosto vsako tretjo nedeljo, kakor predpisuje zakon, temveč šele vsako sedmo, zato je delavstvo predlagalo posebni doslavek glede tega, da naj hi podjetje skušalo prizadetim dati vsako tretjo nedeljo prosto, kolikor je to tehnično možno. Glede obratovanja ob praznikih pa se je zastopnik podjetja skliceval na sporazum, sklenjen pred leti. kateri pa še ni odpovedan. zato se mora kolektivna pogodba v tem (■•-iru naslanjati tudi na ta sporazum. Z delavske strani zamore sporazum odpovedali le organizacija Save/, metalskih radnika". katera upamo, da bo ši tekom razprave to tudi storila, da se omogoči v kolektivni pogodbi, ki hoče biti po izjavi zastopnikov piidietja moderna, točna in pregledna, vstavijo tudi določila glede praznovanja praznikov in nedelj.
Glede plač in mezdnega sistema vobče, se de-. ala ni razvila, temveč je delavska delegacija is javila, da ho izdelala protipredlog. Zaradi zakonitih zadržkov v službi, ki jih urejujejo §§ 219., '.".'(i. in 221. obrtnega zakona, so delavci na po-.-■,,m.•/,ne odstavke dajali sicer svoje pripombe, vendar pa so v glavnem bili predlogi sprejeti. CI. ii. kolektivne pogodbe govori o družinskih do-kladali. Do družinskih doklad so upravičeni vsi oni delavci, ki so bili pred 1. decembrom 1931 tisliizbeni pri podjetju in se nanašajo samo na one otroke, ki še niso dovršili 14. leta starosti ter so bili rojeni pred 1. decembrom 1931. Delavski zastopniki so izjavili, da naj družinske doklade prejemajo brez. razlike vsi poročeni zaposleni delavci KID. Zastopnik podjetja je izjavil, da temu podjetje ne more ugoditi. Čl. 7. glede sprejemanja delavcev, ki se vračajo iz vojaške službe, je bil sprejet. Na člene o zaposlitvi rekonvalescentov, glede odpovedi pogodbe ter glede določila, da sme KID n» osnovi pogodbe |Ki prosti volji oddajati razna dela podjetjem, ki imajo za to potrebno obrtno pravico, bodo jutri delavske delegacije dale prolipredloge.
Iz poteka razprave se je moglo ugotoviti, da s» bodo razprave raztegnile, če bo šlo v sedanjem ■ pjavcu naprej. Predvsem manjka, če ne že podrobnih predlogov h kolektivni pogodbi, vsaj neke načelne izjave delavstva k osnutku pogodbe, kakor
ga je predložilo podjetje, šole potem se bo mogla rnzprava vršiti po nekem določenem sistemu.
Nujno potrebno je, da hi vodil pogajanja zastopnik oblasti iu da bi iz predloga podjetju in njegove obrazložitve — kakur je to storila k osnutku i a dodatno pokojninsko zavarovanj« — ludi delavstvo že takoj oh pričetku dalo svoj protipredlog in tudi utemeljitev. Le nn ta linčin bi se zamogla razprava čimprej zaključiti in privesti k sklenitvi nove kolektivne pogodbe.
Omenimo naj še, da je zastopnik podjetja z ozirom na izjavo delavskih organizacij (med drugim glede izboljšanja in izpopolnitve službenega razmerja delavstva. KID) omenil, da so življenjske potrebščine v nekem jeseniškem konzumu znatno dražje kot drugje. Zato je KID sklenila cene na jeseniškem trgu znižati na ta način, da ho ustanovila svoj lasten koiiziiin.
Razprava se je ob 2 popoldne zaključila in se bo nadaljevala jutri ob 9 dopoldne.
Kmei - največji revež
Skoro sleherni slan danes loži, kako težko življenje ima. Nekateri stanovi ee že nekaj desetletij organizirano bore za izboljšanje svojega kruha in priznati jim je treba, da so že marsikaj dosegli. Država sama je nekatere stanove že tako zavarovala na vse strani, da imajo že skoro zoper vsako nadlogo kakšno javno ali stanovsko sredstvo, ki jim v stiski priskoči na pomoč.
Eden je še, ki je ob raznih socialnih reformah ostal nekako ob strani in katerega tudi država gleda le kot svoj »steber . ne pa kot člana družine, kateremu bi bilo treba prav tuko pomagati — to je kmet. Kmeta so vsi prehiteli — bogve po Čigavi krivdi — in čim več ugodnosti imajo drugi stanovi, tem več ima kmet bremen. Bremena seveda nekdo mora nositi in če se jih drugi slaiiovi otepajo in jih z dovoljenjem države |>o drobcih odlagajo, morajo pasti na neka druga ramena — lo je pa kmet. Zato je kmet danes ol>-dan že s tolikimi predpisi, ki od njega samo terjajo, da sain ne ve več, kateri so zakoniti, kateri pa zgolj iz gorečnosti za pripravljenost državne


Nepozaben ostane vsem oni dan, ko so se sredi temne politične dohe razvezala čustva ljubezni in zvestobe do slovenskega voditelja ob njegovi 60-letnici in buknila kol orkan v čas, ki ni želel pravega domoljubja. Manifestacija tistega dne v unionski dvorani je bila svela zaobljuba, ki jo je slovenski narod moško držal, pa če je še tako udarjal po njem bič tiranije, omejevanja sleherna svobode, teroriziranja peščice sainozvaneev.
/a črno nočjo je moralo priti jasno jutro!
Z nastopom dr. Stojadinovičeve vlade se je kot prazna pena razblinila v nič oblast sainozvaneev, ona oblast, o kateri so nam govorili, da je neporušna in večna. Voditelj slovenskega naroda .je sprejel dolžnosti najbolj odgovornega ministra v državi, ne da brezsrčno vrne milo za drago, temveč da vodi celo državo v novo dobo resnične skupnosti in trajnega notranjega miru.
Slovenski narod je ponosen.
da vrši zgodovinsko delo ozdravljenja in prenovitve njegov voditelj. Z zvestobo — v letih preizkušnje neštetokrat prekaljeno — sledi njegovemu modremu vodstvu ter z. nekdaj nepoznano odločnostjo pomaga pri reševnnju zgodovinskih nalog. Nesebično smo se oprijeli
Jugoslovanske radikalne lajednlce
in si v njenem okrilju ustvarila politično moč, ki ni bila nikdar večja in ki ima resnične znake trajnosti. Ta moč ni uzurpiraiia, temveč je ulenie-ljcna v duhovni povezanosti ogromne večine našega naroda.
Po dobi zbiranja, organiziranja in zmag je prav, da v središču Slovenije priredimo velik
MANIFESTACIJSKI SHOD
in tako damo duška svoji odločni zahtevi, dn se sme za vso bodočnost voditi politika le v skladu z. nami, ki smo ponosni nosilci neomadeževniic jugoslovanske inisii. a prav tako neutraše.ni varilci take slovenske bodočnosti, ki bo v svobodi in
časti razvila vse ustvarjajoče sile slovenskega naroda. Le dober Slovenec more biti dober Jugoslovan.
PJANIFESTACIJSKI SIJOD
priredimo т nedeljo, dne 17. jan. 193" ob 1(1. dop. v »1'nionu« v Ljubljani.
Vabimo iu pozivamo na shod vse člane Jugoslovanske radikalne zajed niče v Ljubljani. Pod okriljem svojih krajevnih organizacij nastopite strumno, odločno in samozavestno! Minili so časi, ko nas je večina Ljubljane smela zmerjali s »klerikalci', a mi smo se z.nali le umikati in skrivati. Danes bo — ne zaradi oblastvene sile, — temveč ■zaradi novega časa enodušna vsa Ljubljana, ki je ponosna na svojo osrednjo vlogo v slovenskem narodu ter bo v vsem 7, nami. Upoštevajte navodila. ki jih imajo krajevne organizacije, in hodite na zbirališčih točni in strumni!
Vabimo prijatelje in somišljenike izvenljuh-Ijanskih občin. Pridiie, da v mogočni skupno:-1 i in v popolni svobodi obnovimo dan dr Koroščeve 60-letnice in si podamo roko za bodočo neustrašeno borbo!
Vabimo pa tudi vse, ki danes še niso organizirani. da se nam pridružijo s plemenito mislijo.
Pridite, da v skupni manifestaciji izpovemo svojo zvestobo državi, Sloveniji in vsem onim, ki so našemu narodu ostali zvesti vodniki tudi ob žrtvah in preganjanju!
Pridite, da v mogočnem zboru poudarimo našo zahtevo po popolnem ozdravljenju |K>Iitičnih razmer v državi!
Pridite. da nedvoumno povemo vse. kar nam pripravlja radost, a prav tako vse, kar nas še boli!
Akcijski odbor za iiianifestucijsUi shod JRZ v Ljubljani.
Mestni odbor JugotJov. radikalne zajednice v Ljubljani.


Pašič o cfr. Kam

Eeigrajske vesli
Veličina in vsi uspehi pokojnega državnika so l» li \ njegovem neoniajanem zaupanju v svoj narod, v brezkompromisnem programu, ki se kaže v veliki paroli Iz naroda za narod- 1er v tisti čudovili preprostosti in primitivnosti, s katero je reševal la veliki državnik najtežje politične probleme v svoji državi, /a njega ni bilo kompliciranih računov, vse je reševal z zdravim razumom svojega naroda.
S pokojnini državnikom setn imel v svojem političnem delovanju večkrat priliko priti v stik. Vsak razgovor z hlagopokojniin Pašičem je bil za mene kol mladega politika velik dogodek in šola, ki mi je pokaz.ovata konture našega političnega življenja in njegove zamotunosti jasnejše in določnejše.
Veliki pokojnik pa je bil o nas Slovencih in našem predstavniku dr. Korošcu bolje poučen, kakor ini o njem.
V ča.4i samoradikalne Uzunovlč-Maksinioviče-ve vlade sva potovala s pok. Jankom Tavčarjem po naročilu radikalnega oblastnega odbora v Belgrad. da precizirava stališče slovenskih radikalov v tem sni i Iu. da smo za sodelovan je narodno-radi-kalne in slovenske ljudske stranke, vlado pa naj bi se.-lavil pok. Nikola Pašič.
Bila je to težka naloga, ker je bila lako naša, kakor srliijanska javnost prepojena z. medsebojnimi očitki velesrb. Iva in odvisnosti od Rima.
Bojazen pa je bila po razgovoru z obema državnikoma čisto odveč.
Gospodu Pašiča sva obiskala na domu v hišici nad gledališčem in ostala z. njim v daljšem razgovoru.
Povedala sva mu. da je bil ideal že pokojnega Protiča. da sodelujejo narodna-radtkalna, Hudičeva in slovenska ljudska stranka v vladi kot edine legitimirane predstavnice srbskega, hrvnl-sliega in slovenskega naroda in da smo slovenski radikali za to pripravljeni žrtvovati svojo samobitnost v interesu pomirjenja.
Pok. veliki državnik je nepremično in dolgo molčal. Tavčar in jaz sva bila oba v veliki zadregi. ker sva se začela šele v tem trenutku nepremičnega molka pok. velikega politika zavedati, ■ la bi naš predlog Pašiču pomenil spremembo političnega kurza unitarizma in centralizmu v smer ureditve drŽave po naiinu velikega pokojnega Proliča.
Bil je to zn mene najrar.hurljivejši trenutek, - -i j smo slovenski radikali žrtvovali samobitnost svoje stranke, vse svoje interese in ambicije, da tii dosegli poinirjenje med srbskim iti slovenskim narodom In u tvarili možnost sodelovanja tudi Hrvatom in njihovemu genijiiliienui voditelju po. Rmlfču.
Po dolgem molku pa ie pok. Nikola Pašič spregovoril kot v samoROMiru.
»Vidim ja lo. vidim i <li> togo če iloi'i i mora duri. jer talin ne može dalje ila iile, mi smo lirama i treba dn razgovaramo i so sporazumelim.
Slovnici. k:»ji su mi pričali, stvar pogrošno razumejo. Korošec je jnk. jer je on u v je k sa Mojim nnroiioin in il nnj'eîje dolin i mi radikeli lak«. Glednj ti tnmo. giljc miš sveštenik nije dober sa narodom, tnmo vera i pake o ne ponuvrne. t.iino su pucljcvi ljudi. A p«što je gospodi*! Korošec I j.:..™...; cš'.eni'i sn minulimi. c,tn je narod ik
njih.
Znani ja i Vašog pok. Kreka i Jegliča i oui su bili uvjek už narod.
Idita i kižita dr. Korošcu, da pričeka i mi čeino skoro skupa suradjivati.«
Ko sva prišla na ulico, mi je pok. Tavčar rekel: »Saj vidiš, on je za stvar, pojdiva do dr. Korošca.«
Ali ni pol;. Pašič s temi zelo preprostimi besedami. katere jp treba razumeli tako, kakor so bile povedane, točno pregledal takratno neniogo'O politično situacijo sporov med našimi tremi bratskimi narodi, ali ni pok. veliki politik tako pravilno kakor mogoče še nihče drugi seciral problem našega slovenskega kleriknliznui in liberalizma*?
Odšla sva v Miljutinovo ulico k dr. Korošcu, da se z. njim pogovoriva in da mu poveva kaj nain je Pašič rekel. Malo sva se bala, ker so bili razi-dori med obema strankama precej na višku.
Rezultat razgovora pa je bil: Povejta g. Pašiču. da sem tudi jaz naziranja, da bodeino medsebojne spore Srbov, Hrvatov in Slovencev uredili samo s skupnim sodelovanjem naelli predstavnic radikalne, slovenske ljudske in rad i če ve stranke.
Te besede je mogel spregovorili v takratni težki situaciji, prepojeni z. medsebojnim sovraštvom obeh strank le velik politik in iskren patriot, ki se zna v interesu države dvigniti visoko nad dnonvo partizansko politiko.
Kakih 10 dni po teh razgovorih pa smo dnhili poziv v Mariboru, da se udeležimo pogreba velikega pokojnika g. Nikole Pašiča.
Prolič, Pašič, Radič in Vtlklčevič so mrtvi, živi pa njihov veliki genij in neizmerna ljubezen do lo države v gospodu dr. Milanu Stojadinoviču, ki vrši in izvršuje to. kur so hoteli oni izvršiti.
Po vseh porodnih bolečinah naše notranje ureditve lahko mirno čakamo, dn bode izpolnjen testament velikih pokojnikov, ko bode k sodelovanju pristopil naslednik velikega genija Radiča dr. Vladko Maček, za to pa nam ,jamči živa priča in drug velikih pokojnikov naš dr. Korošec.
Dr. Emil šlefanovič, Prevulje.
A «
C* it©
•3 v s h a & on* p tre c n
Zagreli. 13. januarja, b. Nocoj se zaključuje konferenca katoliškega episkopata. ki je trnjaja v Zagrebu nekaj dni. S konference bo vsem vernikom poslana posebna spomenica. Razen lega so bile izdelane tudi razne resolucije in predlogi glede konkordata. ki bodo doitavlieni naši vladi. Izdan bo tudi komunike za lisk. Nekaleri dostojanstveniki odpoliijejo že nocoj v svoje škofije.
Padec nem* e m~-fe
Brlgrad. 13. januarje, h. /iidiij.- dni se opaža na vseli jiigosloH'itiskih borzah obi ulen padi c nemške murke. 'IWaj marie :ia jugoslovanski h borzah je Znašal danes 119(1. Včeraj je iiotiralu marka v Jugoslaviji še 12.-15. predvčerajšnjim pa celo liro. Zaradi nenadnega padca neiirke tuar-I ke je -zavladalo med našimi izvozniki im.uinljivo razburjenje in so hiil posebno izvor,liki /iviie v Nemčijo r. inenidajne strani opozorjeni, da zuklju-•ijo z Nemčijo samo tekoče po le. Oblasti so bržkone «innrorile izvozili'e vsled le. •. k,■ r ji- pričakovali. da bo marka še naprej padala.
Belgrad. 13. januarja, nj. Jutri bo odpotovala v Bukarešto naša delegacija, ki bo vodila z romunsko delegacijo pogajanja nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Romunijo. Istočasno se bo proučil tudi načrt nove veterinarske konvencije in pa načrt konvencije o obmejnem prometu med obema državama. Predsednik narodne skupščine g. Slevan čirič je |>o prestanem hudem prehladu odpotoval na krajši odmor v Dalmacijo. Njegov namestnik prvi podpredsednik narodne skupščine Franjo Mnrkišič ga bo zastopal.
Bclgrad. 13. jun. m. Seja narodne skupščine bo bržkone sklicana koncem tega meseca.
B; Igrad. 13. juniuinrja. m. Gradbeni minister dr. Marko Kožul.j je sprejel v svojem kabinetu predstavnike Združenja geonietrov in geodetov kraljevine Jugoslavije. V delegaciji je bil tudi Franjo Bera. geomeler iz. Ljubljane. Delegacija je predložila ministru Kožuljii podrobno poročilo o stališču svojega združenja napram zakonskemu osnutku o pooblaščenih inženjerjih,. ki je pred narodno skupščino. V tem svojem referatu podaja Združenje geoilielrov in geodetov svoje predloge, ki so jih v omenjenem zakonskem osnutku stavili inženjerske zbornice.
Belgrad. 13. jan. m. Družini pokojnega Vaj-ferla, pionirja srbskega rudarstva in industrije, je v imenu kr. vlade poslal sožalje zastopnik predsednika vlade in zunanjega ministra g. dr. Korošec, minister za notranje zadeve.
Bclgrad, 13. .jiiuurja. tiY Prestolniška policija je prijela dve dobro organizirani tolovajski čeli, kateri je organiziral znani svedrovec Igujat Bogo-jevič, kateri je pobegnil v drugi polovici meseca novembra iz, duševne bolnice v Belgradu, kjer so je zdravil. Tolovajski čeli sla v Belgradu izvršili nad 20 tatvin.
Belgrad. 13. jan. m. Iz Loz.nice poročajo, da je tamkaj ponoči do tal pogorela ljudska šeln. Kmetje so z. največjo težavo rešili iz gorečega poslopja tamkajšnjo učiteljico ju nieno mater.
Belgrad. 13. jan. ni. Z odlokom nolr. ministra so premeščeni Stanislav Verstovšek, pristav VIII. pol. skupine iz, načelstva ljutomerskega okraia v načelsfvo liuirsi o-snbotiškega okraja: Alfonz Slro-ian. pristav VIII. pol. skup. iz predsedstva mestne policije v Mariboru v nnčelstvo bnnjaltiškega okraja: dr. Pavle Švab. pristav VIII. pol. skup. iz nn-celstva kranjskega okraja v nnčelstvo brežiškega окга.л.
Z odlokom ninis'.ra za tiuovino in industrijo jc premeščen na lr>„ desko obrtno solo v Ljubljani pri srednji tehnični šoli v Ljubljani za obrtnega učitelja VIII. pol. pol skupine Rudolf IJšnik, učitelj Iste poi. skupin', državne deške obrtne šole na srednji lehilični šoli v Mariboru.
Belgrad. (R. jan. ni. Minister z.a pošlo, brzo iav iu telefon dr. Branko Kaludjerčič bo prihodnjo nedcl,o otvoril filntelis'ičiio ra7>lavo v Vanižlinu.
I Belgrad, 13. „m ni 'z Delnic se je vrnil v !!elgrmi predsednil- skupščinskega finančnega od bora di Vej: Janjič Po jn'rlši.ii u pravoslavnem piiizn, u bodo /opet pričeli diln'i razni skupščinski o Ibori, ki so bili izvoljen' v proučevanje raznih zakonskih osnu'kov. M(!d drugimi bo nadaljeval svojp ile'o II li finnčni ndlmc, k' bo preïre-
-lil proračun za leto 1937-38
blagajne. Predpisi, ki bi skrbeli zn njegov napredek, so pa lako redki in še ti so v mnogih ozirih nejasni, izvajajo se pa itak zgolj približno, da se kmečki stan kljub mnogemu govorjenju o njegovi važnosti čuti še vedno zapuščenega. Vsi drugi stanovi imajo že kakršnekoli ustanove, ki imajo samo ta izključni namen, da zanje skrbe iu neprestano mislijo, kje bi se še kaj dalo dobiti za njihovo korisl, le kmet je še vedno prepuščen samemu sebi. naj si pomaga kakor si more in zna. Organizacije, ki jih ima, so zgolj zasebno pravnega značaja in sinejo samo svetovati in od časa do časa povedati, da kmet ne zmaguje več in naj se država ua ta »steber« ne zanša preveč, ker je trhel.
Včasih pridejo kaki gospodarski sunki, ki so navidez kakor nalašč za kmeta in oh katerih tisti, ki razmer ne poznajo, zadovoljno mislijo: »Zdaj si bo kmet zopet nekoliko opomogel!« Od blizu je pa stvar drugačna. Koristi, ki od takega sunka pridejo, se razdrobe in porazgube. preden pridejo do kmeta. Zadnje čase se je nekoliko j>oživil izvoz, živine v Nemčijo. Toda kmet sam takega izvoza ne zmaga, ker so pač ne znajde v množici deviznih in prevoznih predpisov, zato se mora poslu-£iti prekupčevalcev, ki si izposlnjejo dovoljenja od Zavoda za ziniajo trgovino. Ti prekupčevalci si seveda vso tveganost tuje denarne vrednosti^ prevoza in vseh drugih okoliščin in še čezmeren dobiček zaračunajo v denarju in odrafiiinajo od kupne cene. Tako kmet prodaja svojo živino ne zato. ker jo ima dovolj v hlevu, ampak zato, ker jo do spomladi prehraniti ne more ali pa, ker mora od nekod stisniti kak dinar, ker pa domačija in država terjata od njega. Živina gre iz hleva za sramotno nizko ceno, prekupčevalec pa si zasluži debele denarje; le tako «e more zgoditi, da je že marsikateri kmet kljub neprestanemu težkemu delu, beraški skromnosti in varčnosti propadel, prekupčevalec pa še nobeden, zapiti se nuira, če hoče zapraviti sad svojih kupčij, čeprav je samo vmesna roka med kmetom in končnim odjemalcem. Tak izvoz živine kmetu kaj malo pomaga, ker je preveč prilike za izrabljanje njegove denarne stiske in preveč ljudi, ki to stisko dejansko tudi izrabijo, — Tudi nabava železniških pragov je na prvi pogled nekoliko poživila lesno kupčijo, s katero si bo zopet kmet opomogel; toda tudi to samo na prvi pogled. (Čudno je le lo, da javnemu mnenju ob vsakem naročilu in ob vsakem delu pride najprej na misel, kako si bo kmet opomogel, kakor da bi mu bil kmet res tako pri srcu). Zopet je vmes prekupčevalec, če jih ni celo več, ki ima najmanj posla s pragovi, pa v njegovih rokah ostane boljši del izkupička. Poročajo nam iz nekega kraja, da se kmelu železniški pragovi plačujejo po 20 Din, pa jih pripelje na postajo in še zloži v železniški voz. prekupčevalec pa gre snmo v urad po denar, pa jih dobi plačane po 42 Din! Od take lesne kupčije bo kmet samo iztrebil gozdove in se mar-da vzdržal pri življenju do prihodnje zime, kaj bo pa poleni? Gozdovi počesani, domačija v razpadajočem stanju — steber države je omagal, ker je bil predolgo na milost in nemiiosl izročen prekupčevalcem in gospodarski stiski. Če kmet prodaja drva skoro brez mere, kar na oči, potem je menda dovolj hudo. Neki uradnik s podeželja nam je pripovedoval, da jo kupil od kmeta drva z.a 80 Din in da jih bo imel dovolj — za dve leti, pa ima družino! Naj gre kmet s temi HO .Din v mesto — dobil bo zanje 1 čevel j ali 1' slab klobuk ali 1 srajco! Koliko obleke je raztrgal, predan 'Jè ta drva skupaj spravil? Pa smo tako veseli Čedno oblečenega kmeta In ponosni smo nanj, češ, da je kulturen. Pa je re.s kulturen — reveži
To stanje je nevarno za vso družbo, ludi za tiste stanove, ki so si priborili ali pa jim je bilo dano boljše socialno varstvo. Ako bo šlo lo stanje naprej, bo lepega dne kmet prišel beračil v delavske kolonije — <16 sedaj je bilo obratno, zlasti v dneh kakih mezdnih gibanj, ki si jih kmet ne more privoščili — pojavil se 1k> na mestnih ulicah, pred trgovinami, v restavracijah in na meščanskih plesiščih, kjer gredo tisočaki za ninšk -rad no obleko, kot berač ali kol ropar. In drugi stanovi se bodo lahko selili na njegove izpraznjene domačije, če jih bo veselil ta trdi kruh. Bivši kmet pa ho živel od podpor, sirotišnic in jetnišnic, in bremena, ki jih je doslej tako molče in ob tolikšni nehvaležnosli nosil kmet, bo moral prevzeli kak drug slan — ako se med tem družba ne spametuje, da bi jih enakomerno razdelila na vse stanove. Steber-, države more postali ludi njeno uapolje, če ne more več nositi vsega ogrodja. Nobenemu stanu se ni položaj izboljšal kar tako. sam od sebe ali z vremenom, vsakemu st.i-nii je družba, l. j. država priskočila na pomoč in ludi kmetu bo morala. Kmetu pa ni treba nič drugega iu on tudi nič več ne zahteva — kmet je najbolj pravičen in najbolj resen v svojih zahtevah — kakor da od svojega dela živi. Danes pa se od svojega dela le še zadolžuje, oz. že propada, ker mu na dolg tudi nihče nič več ne da. Mzpre-meniti je treba lorej precej!
Položaj v Maroka fasen
Rim. 13 januarja, b. »Oiornale d* Italia* poudarja danes v svojem uvodniku, da je položaj v španskem Maroku sedaj popolnoma jasen in da Velika Britanija ni nasedla pariškim fantazijam iu moskovski propagandi 1er pravi: Politična clenziva, ki sia jo skupaj izvedli Francija in sovjetska Rusija z namenom povzročiti zmedo in vznemirjenje, jc propadla. Najprej so francoski in sovjetski lisli vrgli v svet vesti o zasedbi Balearskih olokov po italijanskih četah. Ko le vesli nifo imele nobenega cdziva in jim m nihče verjel, sla se spravili na Maroko. Tudi te vesti so bile brez temelja in jim danes nihče več ne verjame.
Pariz. 13. janrarja. b. Trkajšnji listi poročajo iz Langerja. da je v Ceuto priplul francoski lorpedni ru.-iUc Milan«, ki bo osial tam 48 ur. V lange;ju pa pričakujejo še francosko torpedov-ko lphigeuie». Francoski tisk pripisuje velik pomen navzočnosti vojnih ladji v maroških vedah.
Tanger. 13. januarja. AA. (davne) Dopoldne je prispela semkaj nemška križarka Karlsruhe :.
Kotom fp"mr, svcraztim
Pariz. 13. januarja, c. Pariški listi objavljajo nocoj senzacijo, da se med Francijo, Anglijo in Ncincijo snuje kolonialni sj-orazum. Vse tri države bi s pomočjo \n;ji*ikc u taiiovile ."kupno koloni-jalno družbo, \ngliia in Francija bi bili v tej efežem. Ne
. ..	- j......_..;>iii ni mu v tei
iiruziu t matično udeležen.. Nemčija pa bi sodelovala posebno ua tehničnem polju.
Dunajska vremenska napoved. Pretežno jasno, mrzleje.
zagrebška vremenska napoved. Nastopilo bo
toplejše vreme v zapadnih krajih, medlem ko bo v centralni vzhodni l • ropi slalo šc vedno hladno.
v brežiškem okraju se organiz i rajo
Rajhenburg, 11. januarja.
Na stotine zavednih kmetov se je zbralo v nedeljo, dne 10. t, m. v Rajhenburgu in v Dobovi na ustanovnih občnih zborih krajevnih organizacij Kmečke zveze. Burno pozdravljen je na obeh zborih, v Rajhenburgu po ranem sv. opravilu, v Dobovi po večernicah, nastopil predsednik Kmečke zveze g. Brodar Janez. S pogledom na druge stanovske organizacije je razvijal svoje bogate in modre misli o potrebi kmečke stanovske organizacije. Po mnogih drugih državah so se kmetje že davno organizirali. Zato jih gospodarska kriza ni tako trdo zadela. V naši državi, kjer je do 80% kmečkega ljudstva, smo pa v tem oziru dremali in spali. Mesta se širijo, dobivajo s svojimi novimi palačami, nebotičniki, asfaltiranimi cestami itd. ameriški blesk, kmečki domovi po deželi pa propadajo in izginjajo. Po mestih ljudje veseljačijo in zapravljajo, kmet pa trpi pomanjkanje, kljub temu, da gara in se trudi noč in dan. Do zadnjega časa ni nikdo več pomislil, da bo propadlo vse, ako propade kmet. Šele sedanja vlada je resno uprla svoj pogled v naše državno gospodarstvo in se z vso vnemo trudi, da uredi zopet gospodarske razmere in jih spravi v pravi tir. Ker hoče ta vlada predvsem rešiti kmečko vprašanje, potrebuje tozadevnih strokovnih nasvetov. Te pa lahko dobi samo od kmečko-stanovsko-strokovne organizaci-
je. Taka organizacija pa je Kmečka zveza. Zato ne sme biti nobenega kmečkega strokovnjaka, ki ne bi bil organiziran v Kmečki zvezi. Kmečka zbornica, ki je po zaslugi sedanje vlade na vidiku, bo oni organ, po katerem bo naš organizirani kmet uplivno sodeloval pri zboljšanju lastnih razmer. Nedvomno je za kmečko gospodarstvo velika kvar, da mora kmet danes zaradi carinske politike kupovati svoje potrebščine za 200% predrago, med-iem ko prodaja svoja pridelke vsaj 50% pod pravično ceno. Da mora kmet ori takih razmerah propasti, pač ni treba tega posebej poudarjati.
Te in še nebroj drugih misli je kar podžgalo naše kmete in g. Brodar je bil deležen prisrčnih ovacij. Po obeh župnijah gre sedaj le en glas: Kmet v Kmečko zvezo! G. banski svetnik Tratnik Jožef je na obeh zborih še po svoje navduševal navzoče za vstop v oiganizacijo, nakar se jih je kar na stotine vpisalo v Zvezo. Povsod sta se izvolila tudi odbora kraievne organizacije, katera tvorijo možje, ki jamčijo s svojo zavednostjo za živahno in plo-dnosno delovanje organizacij.
Tako so ustanovljene sedaj v Brežiškem okraju kraievne KZ že na Vidmu, v Sromljah, v Arti-čah, v Rajhenburgu in v Dobovi. Upati in želeti je. da se v kra'kem ustanovijo še po drugih občinah oz župnijah. Nikjer ne sme biti brez te organizacije. Kmet na plan — dokler je dan!
Kokainskih steparij vedno več
Sodna obravnava odkriva vedno več sleparij
Ljubljana, 13. jauarja.
V veliki razpravni dvorani je bilo mnogo poslušalcev, ki so vztrajno in pazljivo sledili vsem podrobnostim razprave, zlasti taki, ki so bili sami oškodovani za težke tisočake od obtoženih prodajalcev in kupčevalcev kokaina. Delni rezultat vče-rašnje velike razprave je med drugim ta, da je drž. tožilec dr. Fellacher že uvedel nove poizvedbe o sleparijah, ki so jih izvršili obtoženci po krajih izven Ljubljane. Računajo, da so bile nekatere osebe oškodovane za ogromno vsoto 150 tisoč dinarjev. Ze danes so se uvedle poizvedbe za slučaj v Bohinjski Bistrici in v bližini Kranja. Mnogi oškodovanci se niso javili, deloma ker so se sramovali, da so jih premeteni in brezvestni sleparji ociganili, deloma ker so se bali, da bodo kaznovani od finančne oblasti zaradi kokaina. Kaznovani pa ne morejo biti, ker niso kupovali prepovedanega mamila kokaina, marveč le sodo in so postali le žrtve sleparske tolpe. Državni tožilec je odločen, da bo proti glavnim obtožencem obtožbo zaradi zločinstva prevare še razširil.
Najtežje grehe ima na vesti Logačan Fran Hladnik, po poklicu lesni manipulant, ki ni že dolga leta izvrševal svojega poklica. Pred vojno je bil zapleten v neko zastrupljevalno afero po načinu stotnika Hofrichterja, ki je pred vojno vzbujal s svojo metodo zastrupljevanja celo svetoven sloves. V Trstu, Gradcu in Ljubljani je bil Hladnik obsojen že na hude večletne kazni. Tudi v Braziliji se je pojavil. Tam je osleparil neko rojakinjo.
Mnogi hrepene po nagli obogatitvi. Spuščajo se v špekulacije, pri katerih so jim pred očmi mastni dobički. Zaslužiti do 25.000 Din proti investiciji 15.000 Din, je vabljiva stvar!
Druga skupina obtožencev
Po končanem zaslišanju 4 glavnih obtožencev je senatni predsednik prešel k zaslišanju druge skupine obtožencev, obdolženih le prestopka zoper osebno prostost in varnost. So to:
Drago Čeferin, 34 letni trgov, zastopnik, stanujoč v Ljubljani. — Albina Čeferin, 31 letna soproga trgovskega zastopnika. — Maks Bizjak, 29-letni mehanik v Ljubljani. — Stane Burgar, 25-letni samski mehanik, in 34 letni strugar Ivan Krašovec iz Sangrada.
Dogodki na gradiču Sangradu bi mogoče spadali v kak romantičen in pustolovski film. Obtoženci niso stvari vzeli za tako resno in kaznivo, kakor to določa naš kazenski zakon, niso se mogoče v splošnem razburjenju zavedali, da bodo prišli v konflikt z državnim tožilcem. Hoteli so dobit inazaj le denar in menice, za kar je bil ogoljufan Drago Čeferin. Razprava je včeraj trajala do 23 in se bo jutri, v četrtek, nadaljevala.
Drago Čeferin je bil najprej zaslišan za pričo, kako je postal žrtev v špekulaciji s kokainom. Podrobno je opisal pogajanja in prevzem oblaga r. Obremenil je močno Široka, Mauserja in Hladil ika. Tega je vprašal: ïKdo ste?c On je odgovoril: »Moja legitimacija je denark Pokazal je šop bankovcev. Predstavil se mu je kot kupec.
Na žalost je pozneje ugotovil, da je kupil zavoj sode namesto kokaina.
Drago Čeferin je bil nato zaslišan kot obtoženec v zadevi ugrabitve in vklenitve Široka in Hladnika. Odklonil je vsako sodelovanje pri izvedbi načrta, ki ga je skuhala njegova žena. Ker je Širok prezentiraj njemu menico za 15.000 Din, so bili vsi razburjeni.
Obtoženka Albina Čeferinova je v živahnem tempu in logični zvezi pripovedovala sodnikom razvoj dogodkov po sklenjeni kupčiji za kokain in po prezentaciji menice od strani Široka. Njen mož je nasedel veliki lopovski tolpi. Glavna njena misel je bila, kako bi prišla do menice. Za kokain je ona možu dala 15.000 Din gotovine. Načrt za Sangrad sta napravila ona in Maks Bizjak, ki ji je idealno in požrtvovalno pomagal. Nobenemu ni bila obljubljena kaka nagrada.
Razprava je bila nato prekinjena. Prihodnjič bodo zaslišani še zadnji trije obtoženci. Tihotapci in špekulanti s kokainom so se razgalili po raznih geslih in krilaticah. Njih načelo je: »Glavno je blago in denar, drugo je postranska stvar. Osle-pari ga, kdor se da k
Pri večerni razpravi je bil za pričo zaslišan Lado Vučnik, druga žrtev sleparjev. Prodali so mu dva zavoja »kokaina«. V resnici pa je bila notri soda odnosno sljuda. Oškodovan je za okoli 32.000 Din. Močno je obremenil glavne obtožence.
Mestni kolek za brezposelne
Mesto Ljubljana je izdalo socialni kolek po osnutku slikarja Mihe Maleša. Izdani sta dve vrsti koleka, in sicer po ceni 1 Din s sliko revne matere z otrokom in po pol Din s sliko brezposelnega, ki prosi pomoči. Dohodek tega koleka bo mesto porabilo za zaposlitev brezposelnih delavcev pri javnih delih. Kakor je bilo že poudarjeno, gradi mesto iz dohodkov fonda za brezposelne težko pričakovani kanal v Zg. šiški. Sedaj je pričela mestna občina z večjo skupina doslej brezposelnih delavcev izvrševati prekope Malega Grabna po regulacijskem načrtu. Vsakomur je znano, kako potrebna je regulacija Malega Grabna. Dela, ki jili bodo napravili delavci, plačani iz mestnega fonda za brezposelne, bodo tvorila važno pripravljalno delo; končna regulacijska dela bodo na to hitro napredovala. To je torej drugo javno delo, ki se izvaja z dohodki prostovoljnih dajatev ljubljanskih občanov. Z izvrševanjem takih koristnih javnih del se lepo veže podpiranje ubogih brezposelnih delavcev, ki si podporo s tem sami zaslužijo in izvršitev obče koristnih in potrebnih javnih del. Dohodki mestnega koleka naj pomagajo zvršiti še več takih nujnih in splošno koristnih javnih del. Zato naj občani pridno segajo po njih. Sedaj je čas plesov in veselic. Tudi ob teh prilikah ne zamudite prispevati k socialni akciji. 5Jri blagajnah večjih plesnih prireditev bodo mestni koleki na razpolago. Z nakupom koleka storite dobro delo brezposelnim delavcem, ki jim je zaposlitev pri javnih delih edina rešitev. Veselje bo lepše, kadar ne bo nihče več brez dela in zaslužka. Usmiljenost in radodarnost more to doseči!
Manifestacijshi shodJRZ v Ljubljani
Govorniki! Na manifestacijskem shodu bodo po dosedanjih vesteh govorili gg. minister dr. Miha Krek, senator Fran Smodej in ljubljanski župan dr. Juro Adlešič.
Vodje rediteljev! Ne pozabite, da morate biti jutri, v petek, točno ob sedmih zvečer v dogovorjenem lokalu. Sestanek bo kratek, a zelo važen.
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primemo vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grçnke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
0*1. rog. S. br. 3<H74 35.
Sneg prenašajo v koših in ga tope
V Suhi Krajini ni vode
Ambrus, 12. januarja.
Prosimo, dajte nam vode! Ta prošnja ве jto-navlja f>o naših vaseh dan za dnem. Vodnjaki so večinoma že prazni, kateri pa ima še vc<lo, jo deli z drugim, ki je nima. češ, bova šla pa oba v Krko, če ne bo prej kaj mokrega prišlo. To je pri dobrih sosedih. Se pa tudi izjeme, sicer so redki taki, ki nočejo dati vode, če tudi jo imajo čez svojo jiotrebo. Po vaseh, kier imajo hiše mlake, v katerih je sedaj pozimi kar zdrava voda za živali, je še kolikor toliko dobro in se shaja. Kjer pa nimajo luž, so pa že jx>brali ves sneg po senčnatih krajih in ga znosili v koših domov 'er etopili v vodo. Sedaj bo kar treba napraviti vozovo in sode. pa iti v Krko |x> vodo. V enem oziru ni sedanja suša toliko huda, ker ni pogled na naše polje in se-nožeti tako žalosten, ker je itak vse golo Je pa druga nevarnost, da razzebejo naši vodnjaki in luže, ki bodo tudi kmalu prazne. Prav bati se je, da bodo škodo trpeli vodnjaki, ki so skoraj vsi samo ometani s cementno malto, drugače pa zidani in ne betonirani. Ker so pač prazni, so izjxistav-
Ijeni mrazu, kar gotovo ne bo brez posledic. Iti tako bo katastrofa šc hujša. Kaj pa. če nastane jiožar? To bi bilo nekaj strašnega za s slamo krite vasi. Koliko trpe ljudje in živina. So slučaji, ko je žival pila vodo, ki se je nastregla od snega, katerega so dali na sonce tcpit. In je zbolela, kar ni nič čudnega.
Pa se še dobijo ljudje, ki pravijo, da nam ni treba vodovoda. Vodovodi se gradijo celo po takih krajih, ki imajo dovolj vode, naš vodovod pa grade že 50 le! in več. kar se je sprožila |irva misel na vodovod. Meiodaine kroge, ki o tem odločajo, ponovno prosimo, da se vendar že enkrat resnično prične!
DRSALKE nikljane od 83'—
dalje pri
A. GOREČ d. z o.z. - poleg nebotičnika
Avstrijci izganjajo naše tfudi
Maribor, 13. januarja.
Leto dni je od tega, odkar so začeli Avstrijci izganjati naše državljane, ki so imeli v Avstriji delo. Samo skozi Maribor je bilo izgnanih par tisoč ljudi. Zadnje mesece so izgoni nekam zastali, sedaj pa so se zojiet pričeli. Že nekaj dni prihajajo čez mejo pri Mariboru izgnanci, ki so vsi imeli v Avstriji delo, pa so morali pustiti delo in zaslužek ter se vrniti v domovino, ki so jo nekateri zapustili že pred desetletji. Avstrijci pa skušajo sedaj te izgone olepšati. Izmislil so si prav tehten izgovor: komunizem. Tako' so v rudnikih pri Weitzu poz a pri i nekatere naše državljane, ki so bili zaposleni kot rudarji ter jih nato izgnali iz države. Zajior in izgon se je izvršil pod pretvezo, da so se udejstvovali v komunistični
propagandi. Imeli smo te dni priložnost govoriti z enim izmed izgnanih rudarjev. Je to neki Mihael Ozvald z Prekmurja. Od leta 1021. se že nahaja v Avstriji. Delal je najprej v tovarni v Leobnu, potem |>a je šel za rudarja v Weitz. Kot dober in vesten delavec je imel stalno delo. S kako politi Uo se ni nikoli ukvarjal, najmanj pa še s komunistično propagando. Vodstvo rudnika mu je zagotavljalo trajno delo, kljub temu pa so gn pred 14 dnevi oblasti kar na lepem aretirale ter ga z izgovorom, da je komunist, zaprle. Dva tedna so ga imeli v zaporu, potem pa so ga brez vsako preiskave, ki bi pokazala, ali je kriv ali nedolžen, pognali čez mejo. Ista usoda čuka gotovo še druge naše ljudi, ki so v Avstriji zaposleni zlasti v rudnikih in tovarnah.
Zopet dva požara v ptujskem okraju
Ptuj, 12 januarja.
Preteklo noč smo imeli v ptujskem okraju dva požara. Prvi po/.ar je izbruhnil v vasi Šikole, občina Cirkovce, pri posestniku Vincencu Kušarju. Goreti je začelo na skednju in se je ogenj razširil z veliko naglico na vse druga gosjiodarska poslopja, ki so zgorela do tal. Žrtev požara je tudi okrog 30.000 kg .чепа in slame ter vse gospodarsko orodje. Domačini gasilcem iz Šikol se je po trudapolnem delu posrečilo požar omejiti in ogenj |x>gasiti. Škoda znaša približno 40.000 Din in je le deloma krila z zavarovalnino Vzrok požara še ni pojasnjen.
Drugi požar pa je izbruhni! v gospodarskem
poslopj* posestnika Martina Segule v Dornavi. Ogenj je tudi tu uničil vsa gospodar.-ka poslopja in so le z muko rešili živino. Tudi v tem primeru so domači gasilci preprečili, da se požar ni razširil na sosednja poslopja. Škoda je precej visoka a še ni precenjena. Vzrok požara ni znan.
— Da boste stalno zdravi je jwtrebiio. da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, srni. proli kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
Utonil in zmrznit
Tragično smrt je našel 70 letni starček Ignac Trček, rojen na Bukovem vrhu. občina Trata pri Škofji Loki, stanujoč v Bacili. V soboto okoli 13 se je vračal iz Šubičeve ojiekarne na Zirovskem vrhu, kjer je bil kot delavec zajioslen, proti domu in se je s|)otonia ustavil pri sinu in drugod. Od podjetnika je prejel še 70 Din predujma. Nekaj denarju je dal sinu. Imel pa je pri sebi še 54 Din, ko je zvečer korakal proti domu, nekoliko vinjen. Drugo jutro so ga ljudje, ki so šli k |>rvi maši, našli ležečega v »Potoški grapi r pri Todrežu. Ril jo mrtev. Komisija z zdravnikom dr. Milanom Gregoričem je ugotovila, da je Trček najbrž padel z brvi, ki vodi čez grapo, v vodo. a si ni mogel pomagati kljub nizki vodi. Utonil je in pozneje še zmrznil. Prvotno so mislili, da se je nad njim zgodilo kako nasilje ali rop, ker denarja pri njem niso našli. Dognano je sedaj, da je vsak zločin izključen in da je starček po nesreči padel v vodo.
Ljudsko gibanje
Ribnica. Župnija šteje 46S7 duš. Oklicanih je bilo 32 parov, doma poročenih 29. drugod 3 pari; najmlajši ženin je imel 22 let, najstarejši jo je mahal v 67 leto, dočiiti je imela najmlajša nevesta 18 let, najstarejša pa 40. Rojenčkov je bilo doma III, v bolnišnici 10, skupaj 121, in sicer 65 dečkov in 56 deklic, torej moško leto; dvakrat dvojčki, mrtvorojen nobeden; rojstev torej pride 25.81 na tisoč prebivalcev. — Umrlo jih je 60, in sicer 37 moških in 32 ženskih, tudi smrt je vzela lxilj moške na muho; na 1000 prebivalcev je prišlo 14.72 smrtnih slučajev; nad 90 let stara sta umrla dva (eden v 97 letu), med 80 in 90 letom 7, med 70 in 80 letom 17, torej je doseglo 37.6S?;, umrlih starost nad 70 let; otrok |>od enim letom je umrlo 12 ali 9.91 % vseh rojencev. Zdravstveno stanje torej dokaj jxivoljiio. — Sv. obhajil se je razdelilo nad 60.000.
Opis našega prvega zdravilišča
(Po raznih virih sestavil dr. A. M.)
(Nadaljevanie.)
Kakor pri drugih zdravilnih sredstvih, katera prvi zdravnik za izrecne bolezni pripozna, drugi pa ne, in katera sredstva v prvem slučaju učinkujejo povoljno, v drugem pa ne, se tudi na zdravilno vodo ne smejo staviti previsoke zahteve.
Kljub vsem dvomom so vendar stoletne izkušnje in znanstvena opazovanja pridobila večino zdravnikov za neovrgljivo resnico, da so tako kopeli kakor pitje rudninskih voda eno izmed najboljših naravnih zdravilnih sredstev.
»Ob teh zdravilnih vrelcih« je že 1823 zapisal eden izmed najizkušenejših kopaliških zdravnikov dr. Matija Macher: »najdeš mir in zdravje, ki ti spet prinese veselje do življenja. Zmerno pij sla-tinsko vodo in zmerno se gibaj!«
Na tem mestu se nam samo r>o sebi vsiljuje vprašanje, zakaj niso istočasno z nemškimi zdravniki pisali o Rogaški Slatini tudi slovenski zdravniki in to v slovenskem jeziku?
V začetku osemnajstega stoletja in še potem v vsej njegovi prvi polovici, ko je po zdravniškem priporočanju vidno rastel sloves Rogaške Slatine, Slovenci niso imeli veliko doktorjev zdravilstva; še ti, ki so bili, so službovali na tujem, in četudi so bili v službi na domuči zemlji, niso bili vešči pismenega slovenskega jezika. Med duhovščino, ki bi mogla tudi s pisano besedo obrniti jiozornost na zdravilnost slatinske rudninske vode, je bi!o zlasti mnogo pristašev homeopatije, ki je učila, da se morejo bolezni zdraviti le s sredstvi, ki povzročajo v zdravem telesu učinke, ki so podobni onim v bolnem telesu. Odtod tudi ime te nove zdravilne metode: Homoion pathos = stična bolest.
Pozneje, ko je bilo pravega, popolnoma izšolanega zdravniškega naraščaja vedno več. Rogaška Slatina ni imela še železniške zveze ne s Celjem ne z Zagrebom. Kako naj bi slovenski, in recimo tudi hrvatski zdravniki, svojim bolnikom svetovali pot v Rogaško Slatino, ki za mnogo v njih gmotnem jioložaju ni bila lahko dostopna?
Pač so tedaj o Rogaški Slatini ninogokaj vedela in zapisala druga mesta: Gradec, Dunaj, Berlin, Pešta, Leipzig, London, Wûrzburg; manj pa domača odnosno jugoslovanska mesta: Celje, Maribor, Ljubljana, /Cagreb, Karlovec, Belgrad.
Akoprav so slntinski vrelci že sami na sebi resnična zdravita, torej tudi v steklenicah na stotine kilometrov daljave od Slatine, so vendar zdravniki ugotovili, da pride zdravilna moč sia-tinskih vrelcev do jiojioine in neprikrajšane veljave le ob izvirkih. Zdravniki so si to tolmačili ne samo z rednim življenjem, ki ga žive bolniki j>od zdravniškim vodstvom ter z ugodnim vplivom vse te krasne jiokrajine, ampak tudi z emanacijo radijske aktivitetc vrelcev, ki se ob stiku z alinosfe-ričnim zrakom poizgubi. Pravo slatinsko zdravljenje se more torej izvršiti Ie na zdraviliškem kraju samem.
Tako je Rogaška Slatina zaradi svojih zdravilnih vrelcev polagoma postajala in postala zdravilišče. To se je zgodilo tedaj, ko je Slatina prešla v last štajerskih deželnih stanov, ki so se takoj toplo zavzeli za razvoj tega blagoslovljenega koščka svoje zemlje. Posebne zasluge za to si je pridobil tedanji dež. glavar grof Ferdinand Atteins, ki tii se smel imenovati ustanovitelj slatinskegu zdravilišča. Pod njegovim vodstvom se je začela Rogaška Slatina razvijati v pravo kopališče in zdravilišče.
Seveda so že tudi pred nastopom glavarja Attetnsa, torej pred letom 1801, prihaiali na Sla-tino gostjo iskat svojega zdravja, in tudi prej so že stala na Slatini gostišča, večinoma lesena, razen gostilnice, ki jo je |>ozidnl baron Curti; vendar
prvo pravo zdraviliško lice je dal Rogaški Slatini | z nadzorstvenim uradom vred grof Ferdinand Atteins.
Razvoj iu napredek zdravilišča se mora šteti v posebno delo in zaslugo predvsem zdraviliškim ravnateljem. Na splošno moremo reči: Uspeh ujiravnega dela se jiri vsakem upravitelju večinoma ravna jio njegovi večji ali manjši upraviteljski dobi. Rogaška Slatina kot urejeno zdravilišče je bila najprej (1801—1919) deželna, potem (1919 do 1929) državna in je sedaj banovinska last. Zdravilišče so upravljali vsakokrat nadzorniki ali ravnatelji.
Prvi nadzornik je bil (18f>5—1830) dr. Ivan FrOhlich, zdravnik iz Celja. Postavil je prva velika gostišča in dal s tem možnost novega razvoja.
Drugi, šc zaslužnejši, je bil (1830—1870) tudi zdravnik dr. Jožef Sok od Sv. Marjete niže Ptuja. Zgradil je nova gostišča in gospodarska poslopja, ! da je Rriggška Slatina v estetskem in higienskem jKigledu dobila viden 7iinčaj zdravilišča.
Za njim jc nastopil (1877—1882) dr. Iv. Schlil-ler, ravnatelj dobrnskih toplic.
Ravnatelj Ernst Geutebrtick (1882-1888) je dal zdravilišču s svojim gospodarskim programom novo gospodarsko smer. Po leni začrtanem potu sta šla ravnatelja major Schubert (1888—1800) in Viktor Trotter (1899—1903).
Izredno spreten gospodar je bil dr. Fr. Mulli, rojen 1805 v Beljaku na Koroškem. Zdravilišče je upravljal z veliko vnemo in samostojnostjo pa tudi z velikim ugledom in uspehom (1903 -1921).
Ob prelomu 1919 so se hitro menjali upravitelji: Lochbtichler, Herg, Dolenc
Ravnatelj dr. Fran Šler je vzorno upravljal zdravilišče prav enajst let (1921—1932). Z njim se je začela doba smotrenega dela v upravnem obralu, gosjiodarskeni pokretu in tujskem pro inetu.
Anton Difrlch (1932—1934) ie dovršil znjw-četo delo povečanega vodovoda napravil jc novo
plavalno kopališče in prenovil zdraviliški park in Ljubljanski dom. To vse po načrtih arhitekta Vinka Glanza iz Plečnikove šole
Sedanji ravnatelj Ivan Gračnat se je v dveh uspešnih sezonah izkazal kot previden in soreten upravitelj 7. upravičenim upanjem na nov razvoj si a t i nskega zd ra vi I išča.
3. Gostišča in druga pnslu|)ja.
Ako gledamo na začetek in napredek siatin-skih zdraviliških stavb, nani prihaja na misel iu primero svetopisemska prilika o gorčičnem zrnu. »To je sicer najmanjše izmed vseli semen, ko pa zraste, je večje ko zelišča in postane drevo, tako da prilote ptice neba in prebivajo na njegovih vejah.« (Mt 13. 32.)
Ob svojem začetku je nioglo zdravilišče le malo gostov sprejemati v svoje gostišče ju prenočišče, gostje so morali večinoma ostajati v Ptuju, Mariboru ali v Celju, ali so se tudi nastaiijevali po hišah v okolici. Dokler torej ni bilo na Slatini primernih domov, se tudi obisk gostov ni mogel dvigniti. V dobi ko|>ališkega zdravnika «Ir. Matije Macherja, ko je 1823 stal na višku svojih čudovitih uspehov, se je obisk gostov kljub temu le s težavo pospel za 200 stopenj više od (i.">l do 751.
Šele ko se je 1830 postavil hotel »PoŠta- in 1833 sedanji »Tržaški dom- in 1838 sedanji »l)o-nački dom« ter so jo 1810 k najstarejši stavbi nu Slatini, kjer je ob sezoni nastanjeno knjigovodstvo, prlzidal »grofovski stan-; šele tedaj je obisk dosegel število tisoč ter ga je poslej vsako leto presegel, da ga je v 20 letih poviial na števili 2000 gostov in še čez
V tej dobi so namreč zrastli novi domovi: »Styria I.« leta 1841, »Strossmayerjev domr 1817, »Uradniški doni« 1850. »Zagrebški dom« 1851, »Orožniški donu 1854. Obisk gostov je |x>slej v 20 za|M>rednih letih znašal povprečno 2600. Samo leta 186Л je zaradi avutrijskn-llnlijnimke vojne padel v tisočeri! znostnnck od 2420 do 1450.
Drobne novice
Kaj pravite?
■шшашмимшпшш»
Kdor ziwleduje delo nuie dijaške mladine, zlasti akademske, se mora s skrbjo vpraševali, kuko se bo la reč končala. Skoro sleherni mesec nas preseneti s kako novo akcijo. ('•radi kemični institut, izpopolnjuje univerzo, povečuje bolnišnico, skuša pomagati tehnični fakulteti — same akcije, ki potegnejo v svoj vrtinec večino akademikov. Take akcije požro neverjetno veliko mladih moči in časa in ie danes zija pred nami vprašanje, kaj bo z našim znanstvenim narašča jem Kaj bo, če nam ta rod kdaj res pribori kemični institut, kje bomo dobili kemike, da bi zasedli njegove laboratorije, če bomo imeli samo spretne organizatorje, izurjene voditelje zborovanj in potrpežljive nabirate!je podpisov in izjav? Kaj bo, te kdaj res dobimo veliko, moderno bolnišnico — ali bomo imeli tlovolj zdravnikov, dobrih in sposobnih, du bodo zasedli njene operacijske sobe ? Ali ni velika nevarnost, tla nam bodo tisti, ki nam bodo »dali te ustanove, dali tudi može zanje, ki se sedaj mirno pripravljajo za svojo stroko (ali vsaj lahko bi se), ker ustanove že imajo in jim ni treba ■zapravljati časa z raznimi akcijami:' Ali ni nevarno, tla bodo naši bolniki lepega dne prišli o roke In jim zdravnikom, če se bodo naši medi-cinci še kaj dolgo borili za bolnišnico'i
14 slovensko moledovati je bo treba prekiniti, ker je znamenje in dokaz pastorskegu razmerja, in se posvetiti resnemu delu. Če za druge pokrajine to velja, ho moralo obveljati tudi za nas. da namreč socialne ustanove' gradi socialno ministrstvo kjerkoli se pokaže potreba, kar mu je prav lahko ugotoviti, saj ima povsod svoje organe, ilu prosvetne ustanove gradi prosvetno ministrstvo, prometne prometno, itd., mladina pa se mora mirno pripravljati zn vodstvo teh ustanov. \ e dajmo se pahnili v razne akcije tu po Ljubljani in Sloveniji, kjer smo itak vsi za vsakršen napredek in vse ustanove, ki ga nam morejo dati. Več pa lu doma itak ne moremo doseči, pa če se še bolj zbiramo in še glasneje izjavljamo.
življenje je kratko in zdravje nestalno!
Ce Vam ie le mogoče, pijte čim bolj pogosto našo naibohšo /i naibolj zdravo prirodno mineralno vodo
ono z rdečimi srci na etiketi
RADENSKO!
Koledar
Četrtek, 14. januarja: Hilarvj, cerkveni ućenik; Feliks Nolanski (Srečko), duhovnik mučenec.
Novi grobovi
4 -f- Prof. Hilarion Tofan. Dne 12. t. m. je umrl v Št. Jurju pri Celju v 65 letu starosti na pljučnici Hilarion Tofan, proi. gimn. v p. Rajni je bil pred vojsko prof. gimn. v mestu Sere; (Bukovina). Kot begunec jc bil po končani vojski nameščen kot prof. gimn. v Mariboru. Leta 1926 je bil radi živčne bolezni vpokojen in od tega časa je živel v Št. Jurju pri Celju. Pcgreb bo danes 14. t. m. popoldne.
Osebne vesti
~ Z odlokom gener. ravnatelja drž. žel. so prevedeni: Peter Pižent, predkurjač-ziraničnik 111. pol. skup. v kurilnici Maribor, za pomožnega vla-kovodjo C. pol. skup. drugega perijodičnega po-vi.ška, Karel Molk, predkurjač-zvaničnik prve kategorije IV. pol. skup. pri lokomotiv.ski postaji v Borovnici za pomožnega strojevodjo X. pol. skup., Viktor Belič, računski zvaničnik prve kategorije III. skup. na postaji Trbovlje zd pomožnega blagajnika X. pol. skup., Franc Lesjak, predkurjač-zvaničnik I. kategorije III. pol. skup. na kurilniški postaji Jesenice za pomožnega strojevodjo X. pol. skup.. Jože Smrekar, predkurjač-zvaničnik I. kat. III. pol. skup. v kurilnici Ljubljana za pomožnega slrojevodio X. ol. skup. drugega perijodičnega po-viška. Franc Fišer, skladiščnik-zvaničnik prve kat. 111. pol. skup. na postaji Maribor za pomožnega blagajnika X. pol. skup. Premeščen je po potreb' službe Alojz Orel. administrativni uradnik IX. po! .skup. splošnega oddelka generalnega ravnateljstva drž. žel. v splošni oddelek žel. ravnateljstva v Belgradu.
- PRI RAZPOKANI KOZI, ozeblinah, lišajih in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA-M1LIČNO MAZILO«.
—	Razpisana je župnija št. Jernej v leskovški deknniji na Dolenjskem, l'atron je stolni kapitelj v Ljubljani. Prošnje naj se vlagajo na patronat do 15. februar i«.
—	Cenjene inserente na deželi prosimo, naj poravnavajo oglasne račune samo po priloženih položnicah ali pa osebno v upravi ali v naših podružnicah, ker se pojavljajo v zadnjih dneh razni sleparski inkasanti«.
—	Slovenec povožen na Hrvatskem do smrti. Blizu Kraljevca ob Sotli na Hrvatskem je dne 11. januarja na tragičen način izgubil življenje g. Anton Žmavc, posestnik iz Zgornje Sušice pri Brežicah in oče ge. Josipine Resnikove, lastnice znane zagrebške restavracije »Janje«. Neki zagrebški avtotaksi, ki je vozil iz Klanca v Zagreb, je okoli pol sedmih zvečer na odprti cesti podrl starega Zmavca. Kolesa avtomobila so šla čezenj. Šofer je avto ustavil ter je Zmavca potegnil izpod voza ter ga bolel prepeljati v zagrebško bolnišnic*». Med prevozom pa je Žmavc umrl. Zagi bSka (Kilirija je takoj uvedla preiskavo. Žmavc je kakor po navadi, bolel |>osIati svoji hčeri v Zagrebu potrebno vino. Voz z vinom je res priše' od očeta, očeta samega pa je med pol jo zadela nugla smrt. Šoferja Marka Bošvirja iz Zagreba je zaslišala zagrebška policija, ennko tudi dva Irgovska jiotnika, ki sta se vozila v avtomobilu. Ga. Resnikova je svojegn očeta zelo ljubila in spoštovala 1er jo je vest o očetovi smrti alobo-ko pretresla. Pokojni Zmavc je bil častivreden in dober starček, ki je v brežiškem okraju, v Hrvatskem Zagorju in v Zagrebu samem užival veliko spoštovanje.
_ Vremenska napoved. Evropa: Hladni val u» vzdržuje nad celini evropskim kontinentom. Snežni val je zajel oblast Karpatov in severo-
vzhodni 1er centralni del Balkanskega polotoka Topli val z deževnim vremenom vlada nad Islaudom In nad Britanskimi otoki. Jugoslavija: Prevladuje oblačno v vsej državi z malimi vedrinami v Primorju in v Sloveniji. Smiži v severovzhodnih delih in v srednji Evropi. .Minimalna temperatura Ljubljana —17. maksimalna Er-cegnovi +10. Napoved zn 14. januarja: Pretežno oblačno, tuintum malo snega. Toplota se bo nekoliko dvignila, noči pa bodo zelo mrzle Sobice vzhaja ob 7.13. zahaja ob 16.22.
—	Blaž Arnič odhaja v Varšavo. Znani slovenski komponist c. Blaž Arnič, ki je imel pred tedni zelo lepo uspeli simfonični koncert svojih skladb in pa del drugih avtorjev v ljubljanski stolnici, odhaja sedaj v Varšavo, ti. Blaž Arnič predstavlja v slovenski glasbeni javnosti že ugledno in priznano ime. Iz Ljubljane odide le dni ter se bo spotoni ustavil nn Dunaju in v Kra-kovem. G. Arnič je svojčus že študiral na Dunaju. V Varšavi pn ho v eni največjih tamkajšnjih koncertnih dvoran priredil simfonični koncert svojih najboljših skladb na orgle. Izvajal 1к> orkestralno uverturo, simfonično lifpsodijo in svojo četruto simfonijo >Res resurreclionis:. Pot mladega g. Arniča v Varšnvo jo zelo težka, ker Arnič pač nima dobrih zvez s poljsko javnostjo, kakor sploh ne v tujini. Vendar je optimist in upa, da bo na Poljskem uspel. V Varšavi se bo tudi vpisal v tamkajšnjo muzikalno akademijo, ki je najvišja glasbena šola na Poljskem ter bo dovršil svoje študije. Arniču želimo na Poljskem čim več uspeha!
—	Razpisana služba. Občina Cerklje, okraj Kranj razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje pripravnika. Šolska izobrazba nižja srednja šola. Varščina 5000 Din. Pravilno kolkovane prošnje po čl. 7. in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vloži.i do 8. februarja 1937 pri tej občini.
—	Pozor pred lažnimi akviziterji! Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani (Putnik) nam sporoča, da zbirajo že dalj časa po Ljubljani in okolici naročila za oglase in uvrstitve v nekak vodnik po Ljubljani pod lirmo Metropola Slovenije, razni akviziterji, ki pri. strankah navajajo, da izda ta vodnik Zveza za tujski promet, oziroma »Putnik« v Ljubljani. Svarimo pred temi lažnimi akviziterji, ker niti Zveza za tujski promet, niti »Putnik« ne izdajata sedaj kakršnekoli slične edicije. Svarimo tudi pred vsakim telefonskim potrdilom naročila ali telefonično terjatvijo, ker spada tudi ta metoda med navadne trike teh akviziterjev.
—	Z zlatimi zobmi sleparil. Ljubljanska policija je dognala, da se klali po okolici Ljubljane in |X) Gorenjskem neznan moški, slar kakšnih 35 do 40 let, ki slepari na prav premeten način. Če zasluti, da ima kdo kaj zlatnine, je Inkoj pripravljen pričeti z njim kupčijo in zamenjavo. S seboj ima vedno razne predmete, o katerih trdi. da so zlali ter jih ponuja, češ: -Moji so večji, dam vam jih za vaše manjše!« Mnogim ljudem se zdi ta kupčija ugodna ter radi pristanejo na zamenjavo, šele, ko izgine slepar za deveto goro, spoznajo, da so nasedli prebrisanemu sleparju. Predmeti, ki jih ponuja, so namreč iz double-zlata ali iz kake lahno pozlačene kovine. Tako goljufa ta sle|>ar ljudi tudi za zlato zobovje in podobno. .Ljudi na deželi resno svarimo, naj ne nasedajo temu in podobnim sleparjem.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 13. I. m. je objavljena »Ustava islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije« dalje »Odločba kraljevskih namestnikov o pretvoritvi nepopolne realne gimnazije v Murski Soboti v popolno , »Uredba o izpremembi uredbe o prekinitvi zastaranja kmetskih menic in ^Razglas banske uprave o ljudskem delu in odkupnini za samoupravne ceste v letu 1937/38«.
—	Slovarček nemškega in slovenskega jezika s slovničnimi podatki za Slovence. Sestavila profesorica dr. A. Piskernik, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani — cena nevezani knjižici je Din 20, vezana v platno Din 30, ima 232 strani. —-Že dalj časa smo pogrešali Slovenci mal priročni slovarček nemško slovenskega in slovensko nemškega jezika v eni knjigi, ki bi ustregel vsem praktičnim zahtevam sedanjega časa. Imamo pač izvrstne večje slovarje, ki pa so tudi precej dragi in za navadno porabo preobširni. Zato bodo ta mali slovarček pozdravili predvsem dijaki naših srednjih in jim sorodnih šol — zlasti pa samouki nemškega jezika, v katerem dobe dovolj besednega materiala za njih porabo. Posebnost tega slovarčka pa je, da ima prepotrebne slovnične podatke, ki jih drugi slovarji nimajo. Samostalniki imajo povsod pridejan spolnik, potrebne končnice ter označbo preglasa. Pridevnikom je dodano stopnjevanje, glagoli pa so opremljeni z vsemi potrebnimi oblikami Tudi naglas je povsod označen, kjer je treba. Glede rabe slovarčka navaja založništvo v predgovoru natančna navodila. Upamo, da bodo vsi učenci nemškega jezika to delce z veseljem pozdravili.
Ljubljana
Gledališče
Draina (začetek ob 20): Četrtek, 14. jan.: Na ledeni plošči. Red Četrtek. — Petek, 15. jan.: Zaprto. — Sobota, 16. jan.: I)ež in vihar. Pre-mierski abonma. — Nedelja, 17. jan.: Ob 15. Kralj z neba. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Korajža velja. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Opera (Začetek ob 20): Četrtek. 14. jan.: Pri treh mladenkah. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Popust za abonente. — Petek. 15. januarja: Zaprto. — Sobota, 16. jan.: Hovanščina. Red B.
Predavanja
J. d. k. a. »Savica«: V petek 15. t. m. ob 6. zvečer bo predaval Fr. Sal. Finžgur o temi: Жако raste pisatelj v sebi in s časom.t
Katoliško prosvetno društvo v Šiški: Prihodnji ponedeljek 18. t. in. predava vseučiliščui prof. gl dr. Andrej Gosar: Od francoske do boljševiške revolucije.
Union — bel« dvorana: Drevi ob 8. drugo predavanje iz ciklusa predavanj Danice, Savice in Zarje. Prof. Vodnik Fruncè predava o Mahniču.
Union — verand na dvorana: V petek 15. t. m. ob 8. prosvetni večer Prosvetne zveze. Predava univ. prof. inž. Marij Osana: Nova velesila v radijskih valovih.
Prireditve in zabave
Filharmonija — velika dvorana: V petek, dne 15. t. tn. ob 8. zvečer koncert čelista Slavka Popova.
Trnovski prosvetni dom: V nedeljo, 17. I. in. nova ljudska igra >Trije kralji«.
Sestanki
šentpetersko društvo: Fantovski odsek fient-peterskega prosvetnega društva ima drevi oh 8. redni sestanek s predavanjem.
Društvo vPraviiikc: XLVI1. redna glavna skupščina v soboto, dne 30. januarja ob 17. pop., v ljubljanski pravosodni paluči, soba 51, 79. Dnevni red: a) Poročila predsednika in odbornikov, b) Poročilo revizorjev, c) \ olitve. d> Slučajnosti.
Zoološko društvo »NOEc: Redni občni zbor v ponedeljek 25. t. m. v salonu gostilne Derenda na Rimski cesti št. 4.
Narodni dom. Francoski institut. V petek, I"). I. m. ob 20 ho o francoskem kolonialnem delu predaval Gabriel Remérand, francoski konzul v Ljubljani.
Dvorana prosvetnega doma Bežigrad: Drevi ob 20 IV prosvetni večer, nn katerem predava ravnatelj dr. Karel Capuder o Hitlerju in njegovi osebnosti.
Kino
Kino Kodeljevo igra danes Skrivno«! vsake žene« (llans Solinker). Cene znižane.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Krnel, Tvr-ševa cesta'41, mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4, in inr. Uslar, Šelenburgovn ulica 7.
Poizvedbe 1
Prosim sopotnico nedeljskega večernega vlaka Ljubljana—Jesenice, dn mi vrne zamenjani zavoj, kjer dobi svojega. — Brtoncelj Ivanj Jesenice, (ios|K)svetska 4.
1 Novi upravnik ljubljanske bolnišnice g. dr.
Vladimir Ferlan, dosedanji sanitetni polkovnik v p., je ta teden prevzel svojo posle in nastopil službo. Na našo prošnjo za nastopno izjavo je odgovoril, da želi svoje moči |>osvetiti razvoju bolnišnice v popolni skromnosti in zatišju. Njegovi želji naj bo s tem ustreženo! Novega upravnika na njegovem važnem mestu pozdravljamo ter upamo, da bo njegovo delo koristno za prepo-trehni nadaljni razvoj ljuhlfanske splošno bolnišnice !
I Opozorilo telefonskim naročnikom. Vse telefonske naročnike opozarjamo, da poteče 15. januarja rok plačila telefonske naročnine. Vplačila se vršijo na dostavljene čekovne položnico. Naročniku. ki zamudi rok vplačila, se telefon začasno izključi iz prometa dne 16. januarja, za zo-petno vključitev pa mora plačati takso 100 Din. V slučaju, da je naročnik čekovno položnice izgubil. lahko reklamira pri pošti Ljubljana 1, telefon 37-07.
I Šahovski klub »eentpeter« naznanja celokupnemu članstvu, da je igranje do nadaljnjega vsled tehničnih ovir ukinjeno. Ko pa bo zopel omogočeno, bo tozadevno notico :>Slovenec>: pravočasno objavil, nakar opozarjamo članstvo.
1 Že 1150 bolnikov. Ko smo omenjali proti koncu leta rekordno število bolnikov, ki jih je ljubljanska bolnišnica sprejela, smo navedli tudi, da se naval bolnikov še vedno stopnjuje. To so je res izpolnilo ludi v novem letu. Letos, ko smo komaj šesle v začetku lela, je bolnišnica sprejela že 1150 bolnikov. Povprečno jih sprejme bolnišnica sedaj vsak dan «0 do 100. Številke sprejetih bolnikov so od dne do dne večje in nihče ne ve več izhoda iz te strašne bolniške niizerije!
1 Uprava Narodnega gledališča r Ljubljani
opozarja na bloke z 20% popustom, ki so v prodaji pri dnevni blagajni v operi Interesent plača za • blok, obsegajoč 10 k u (Kinov za operne in operetne in 1(1 kuponov za dramske oredstave 1C0 Din. 1'ri nakupu vstopnice se poleg 20% |>o-jiusta na dnevno ceno odraČuna vselej 5 Din za kupon. Popust velja za vse predstave, ludi nedeljske, razen premier in gostovanj.
I Privatni telovadni tečaji za odrasle in otroke. Za čas božičnih počitnic prekinjeni telovadni lečaji so zopet pričeli. Telovadne tečaje vodi izkušen strokovnjak po modernih metodah z oblastvenim dovoljenjem. Telovadne ure so trikrat na teden, vsak torek, četrtek in soboto. Za dame od 6 do 7 in od 7 do 8, za gospode od 8 do 9 zvečer v telovadnici učiteljišča na Resljevi cesti. Vaje so v malih skupinah. Dvorana je snažna, vsakomur so po telovadbi na razpolago hladne in vroče pršne kopeli in umivalniki. Ža mladino pa so telovadne ure vsak ponedeljek in petek od 2 popoldne dalje v telovadnici na realki v Vegovi ulici. Sprejemajo se otroci že od 4. lela starosti dalje. Razdeljeni so po spolu in starosti v male skupine. Priglasi v telovadne tečaje se sprejemajo med telovadnimi urami ob navedenih dneh. Kdor se za ure zanima, dobi istotam vse potrebne informacije.
1 Zima. Včeraj zjutraj okoli 6 je zgodnje vstajalce v Ljubljani presenetil sneg, ki je nale-taval 1er skoro nekoliko pobelil tla. Upanje zimskih športnikov pa se je takoj razpršilo, ko je nato posijalo solhCe ter je prenehalo snežiti. Solnčni žarki so tudi hitro uničili sneg na tleh. Pač pa so lia nato še močneje zamrznila in so oledenele še tiste vode, ki zmrznejo drugače le redkokdaj. To se je poznalo zlasti na Barju.
1 Nesreča na cesti. Na Tyrševi cesti tik pred lekarno Piccoli je včeraj oj>oldne padel na s|K>lz-kem tlaku 61-letni uradnik šentpeterskega žup-nišča Franc Grniovuik. Pri padcu je dobil hude notranje poškodbe 1er si je ranil ludi glavo, tako da mu je tekla kri iz ušes. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili, d« so se mu pri padcu pretresli možgani.
1 V posredovalnici za službe se zastrupila. Včeraj opoldne so bili mestni poklicni reševalci lioklicaiii v neko posredovalnico za služb" Tam se je zastrupila z ocetno kislino neka 18-letna služkinja, ki je sedaj že pet dni brez posla. Ocet-na kislina je dekletu že sežgala vse grlo V bolnišnici, kamor je bila prepeljana, nimajo dosti upanja, da bi ji rešili življenje.
1 Kolesa je kradla. 1'red mesecem dni je ljubljanska policija prijela neko 18-letno natakarico, ki je ukradla kolo Milki Zajčevi na živilskem Irgu pod bogoslovjem. Policija jo lo kolo zaplenila, ga vrnila pravi lastnici, tatico pa izročila sodišču. Zaradi mladoletnosti je sodišče izpustilo tatico na svobodo. Dva dni za letu pa je izginilo drugo kolo, last Uršule Žganjarjeve. Policij« je to tavino sedaj zopet pojasnila in sicer je to kolo zopel ukradlo isto dekle. Policija sedaj poizveduje, kani je tatica drugo ukradeno žensko kolo prodala. Ta natakarica je najbrže prva poklicna tatica koles v Ljubljani ženska kolesa so sicer tudi poprej izginjala, vendar pa so jih kradli le moški tatovi.
1 Dva vlom«. V gospodarsko poslopje Josipa Bergmana na Slari poti je te dni nekdo vlomil in odnesel ročni vrtalni stroj, smirkov stroj, pet pil. klešče zn izolirunje in pripravo za rezanje vijakov. Škoda znaša okoli 10C0 Din. — V mlekarno Marije Kolarjeve v Predovičevi ulici je nekdo vlomil ter iskal menda gofovino Te pn ni našel, vendar Irpi Kolarjeva okoli 100 Din škode.
I Razne tatvine. V Stritarjevi kavarni je bilo v eni zadnjih noči ukradeno Izidorju Svilerju 1800 Din gotovine. — Neka perica je bila okra-denn te dni v Hrenovi ulici. Neznan moški ji je z vozička ukradel več neopranega perila Oško-dovanka Marija Breskvar trpi 745 Din škode. —
Tatovi koles sedaj ne kradejo celib koles v takih množinah kakor poprej; pač pa sestavne dele. Ivanu Marjeku je te dni ukradel tia Novem Irgu neznan tal prednju kolo pri bieiklju vredno 150 Din.
1 Pobegli dijak. Prejšnji leden je pobegnil iz Ljubljane 11-letni Julij Požene! iz Černetove ulice 23. Julij Je stanoval pri svoji materi. Deček je slabše razvil. Za njim poizvedujejo.
I Namočena polenovka Fr. Kham, Miklošičeva cesta S.
Maribor
m Suhdiakonat ali prvi višji red podeli pre-
vzvišeni g. knezoškof letošnjim novomašnikom v nedeljo, dne 17. t. m., ob pol 6 uri v cerkvi sv. Alojzija.
m Gasilci proslavijo rojstni dan svojega pokrovitelja. V nedeljo, 17. 1. m., jo rojstni dan visokega pokrovitelja gasilcev princa Tomislavn. Mariborska gasilska četa ima ob 10 sv. mašo v Alojzijevi cerkvi, katere se udeleže gasilci v kroju in zastavo.
m Takega prahu v Mariboru še nismo imeli v najhujšem poletiu, kakor visi sedaj nad mestom noč in dan. V prometnih ulicah, ki niso tlakovane, je knr neznosno. Vsak avto dvigne oblak prahu, ki vdira v stanovanja ter je vse čiščenje zaman. Ljudje hodijo v tem prahu kakor v megli. Tudi zagrizeni nasprotniki snega bi radi, da bi ga nekaj zapadlo, da bi izginil prah.
nt Drava še pada. Gladina je sedaj tako nizka, da je mogoče priti prav po suhem pri železniškem mostu do prvega stebra na desnem bregu. Brodar Mrdavs si je moral tudi letos zgraditi kakih 50 m dolg inostiČ, da lahko pridejo ljudje do njegova broda. Prevažati pa more potnike le s čolnom, za večji brod je voda preplitva. Nerodno je to zlasti zjutraj, kadar je treba prepeljati nekaj sto delavcev v uieljske tovarne.
m V mrazu se ne da študirati. Sporočajo nam: VI. a in IV. c razred klasične gimnazije se nahajala začasno jiod streho državnega učiteljišča v Koroščevi ulici, ker v matičnem poslopju za nju ni proslora. V obeli razredih pa ne kurijo od jeseni ves čas 1er morajo učenci in profesorji sedeli pri pouku v zimskih suknjah. Da je s tem pouk zelo oviran, je razumljivo, saj se ne more zahtevati od učenca, ki ves čas prezeba, da lx> z zanimanjem sledil profesorjevim izvajanjem. Nekaj hi se moralo ukreniti, da se taki nedoslalki odpravijo. — Slarši prizadetih dijakov.
m Poročila sla se v frančiškanski baziliki mariborski odvetnik dr. Danilo Komavli in gospodična Pavla podgornikova. Bilo srečno!
m Obsodba zaradi neprevidne vožnje. Včeraj se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem mariborski trgovec g. Josip Moravec zaradi neprevidne vožnje z avtomobilom. Dne 25. aprila lanskega leta je peljal na svojem avtomobilu po Tržaški cesti tovarniški delavki Julijano Senčar in Alojzijo Rek. V bližini mestnega vodovoda je skušal prehiteti nekega kolesarja in voznika, pa je zavozil preveč nn levo, da je avto zdrknil v jarek ter treščil ob brzojavni drog. Obe delavki je vrglo iz avtomobila ter je zudobila pri tem Senčar Julijana poškodbe na desni roki, levem stegnu in desnem gležnju. Rek Alojzja pa si je prelomila lobanjsko kost in pretresla možgane ier jo je zadel živčni šok. Njeno življenje je bilo resno ogroženo. G. Moravec se je zagovarjal, da je nesrečo povzročil kolesar, ki je v trenutku, ko ga je hotel prehiteti, zavozil proti sredini ceste. Obe delavki pa sta izpovedali, da je obtoženec vozil prav objestno ter je v najhujšem diru sukal avto zdaj na levo. zdaj na desno slran ceste, hoteč se pošaliti s sopotnicami 1er ju ostrašili. Obsojen je bil zaradi lega na deset dni zapora, pogojno za dobo 2 lel. Obe poškodovani, i sta bili s svojimi odškodninskimi zahtevami napoteni nn civilnopravno pot.
mOhčni zbor SSK Maratona bo dne 20. januarja ob 20 v mali dvorani na Aleksandrovi 6 Vabimo vse članstvo in prijatelje kluba, da se občnega zbora udeleže.
m Krajevni šolski odbor v Mariboru bo dobil svojo pisarno. Za stranke, kakor za uradne organe je bilo dosedanje stanje, ko je moral iskali krajevni odbor zatočišče po raznih šolah, zelo neprijetno. Z ureditvijo stalnih pisarniških lokalov bo stvar urejena.
ni Davčne zadeve. Davčna uprava opozarja vse davčne obvezunce, da se morajo v roku od 1. do 31. januarja t. 1. napovedali sledeči davki: dohodek, ki je zavezan rentnini, napoved pridobni-ue, posebnega davčnega dodatka po čl. 59.-IL, samskega davka, splošnega in skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka pav-šalcev.
m Z zaključkom leta jo naraste! fond zu zgradbo azil« jetičniin bolnikom v Mariboru na 276.406 din. Izven stanovanjske akcije so darovali fondu: »Danica«, pevsko in tamburaško društvo finančne kontrole, 200 din, Josip Leyrer 200 din. Oto Kiffman, lastnik tt. Jugoinstalacija, 460 din, Kolesarsko društvo tekstilnih delavcev 100 din. Vzajemnost želez, uslužbencev 27 din. — Vsem darovalcem se vodstvo PT lige iskreno zahvaljuje.
in Za »Svečnico« so peli. pa se zuašli v bol-11 i šn i ci. Ker so Trije kralji že minili, hodi sedaj po deželi mladina pot za Svečnico. Takšni pevci so prišli ludi v Pretrež, in sicer so bili to brata Ivan in Jože Gregorič ter Ivan in Alojz Horvat. Ljudje so dajali pevcem ponekod denar, drugod ]ia zopet jestvine in pijačo. Slednje je bilo preveč, ker je pevcem zavrela kri ter so se pri posestniku Tkavcu srdito med seboj stepli. Posledice pretepa so prav hude: Alojza Horvata je ntornl pragerski zdravnik na mestu odpeljati s svojim avtomobilom v bolnišnico v Maribor, da so mu še rešili življenje, Ivan Horvat ima hudo rano na glavi, Jože Gregorič pa na roki in le četrli pevec je odšel iz boja brez poškodb.
m Pogorel. V Kovači vasi pri Slov. Bistrici je nastal požar nn gospodarskem poslopju posestnika Maksa Kolarja. Ogenj mu je opepelil gospodarske objekte in stanovanjsko hišo ter znaša škoda 30.000 din. Požar je |>ov7.ročila najbrže neprevidnost.
lil Posestna izpreniemba. Veletrgovec Leopold Gusel v Mariboru je kupil hišo na Koroški ce-sli 11 od kleparskega mojstra Josipa Ribe za 260.000 din.
m 1(5. I. 11137. Velika slavnostna prireditev
v vseh prostorih Unionn Jadranska noč in revija narodnih noš.
m Novega hotela ur ho. Delniška družba pivovarne »Union« nam piše: -V vašem cenj. listu št. 8 z dne 12. I. m. je izšlo pod rubriko Maribor notica i Nov hotel se bo gradil?«, kjer poročate o govorici, da namerava naša Ivrdkn graditi nov hotel. Vljudno vam sporočamo, da o leni ravnateljstvu podpisane tvrdke ni ničesar znanega in da je t« vest popolnoma izmišljena.«
Mariborsko glcdalttie
....................................»•• ..	.....,„..„„ иттишЈтцц пшшшш
Cotrtrtk. 14. Јпппагја ob 2П.: Ka<1nr so utr«n obl.uk».
tvtfci A. Potok. 15. jnnimrjft: 7,nprto
Gospodarstvo
Ugoden razvoj državnih financ
Poročali smo že o razmeroma ugodnem dotoku državnih dohodkov v novembru 1936. Sedaj so na razpolago še drugi podrobni podatki o razvoju državnih financ.
V 8 mesecih, od 1. aprila do 30. novembra, so znašali skupno državni dohodki 0.780.14 inilij. din (proračun za lo dobo 0.882.34 milij.), dočim so znašali od 1. aprila 1035 do 30. novembra 1935 6.534.6 milij. (proračun za to dobo 6.780.8 milij.). Dohodki so se torej povečali za približno četrt milijarde din. Predvsem so narasli dohodki od
Francija nam da posojilo
Agencija Jugoslovanski kurir v Belgradu piše v poročilu iz Pariza, da je pričakovati večjih finančnih pogajanj med našo državo in Francijo. Govore, da je francoska vlada pripravljena odpreti Jugoslaviji kredite za gospodarsko obnovo in da bo ob tej priliki rečeno tudi vprašanje plačila naših posojil v Franciji. V teh krogih se govori tudi v možnosti koverziie jugoslovanskih posojil, s pomočjo katere bi Jugoslavija prišla d<j novega posojila 500 milijonov frankov.
Zaposlenost v decembru
Kakor je bilo pričakovati, je radi sezijskih razlogov padla od novembra na dccember zaposlenost. Število zavarovancev se je od novembra na december zmanjšalo pri ljubljanskem okrožnem uradu za 3.925 na 87.031, dcčini je 'znašal padec od novembra 1035 na december 1935 3.414 na 78.605. Da je padec bi! lani večji, je pripisovati preje znatni 1n dalj časa trajajoči zaposlitvi.
V primeri z decembrom I935 pa je zaposlenost še vedno večja za 8.386. Povprečna dnevna zavarovana mezda se je od novembra na december zmanjšala od 22.80 na 22.56 Din, vendar je še za 0.20 Din večja kot je bila decembra 1035. skupna dnevna zavarovana mezda je znašala v decembru 1035 še vedno povečanje za 204.773.20 Din.
Visok je še vedno odstotek bolnikov, vendar je v primerjavi z decembrom 1935 nižji za 0.06%, znašal je decembra 1936 3.09, novembra 1936 pa 2.97%.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke za 8. januar 1937 izkazuje tele glavne postavke v milij. Din (v oklepajih primerjava z izkazom za 31. december 1936):
Aktiva: zlato v podlagi 1629.5 (+ 3.4), devize izven podlage 565.7 ( + 13 4), posojila: menična 1439.8 (—188), lombardna 254.5 (—4.3), skupno posojila 1694.3 (—23.1).
Pasiva: bankovci v obtoku 5358.7 (—49.9). drž. terjatve 63.2 (+3.8), žiro 715.1 (+54 01, razni računi 926 (+7.5), skupno obveznosti po vidu 1636.4 (4 7.2), razna pasiva 252.0 (—32.5)."
Obtok bankovcev in obveznosti 7063 (+ 25.0), «kupna podlaga 2.094 (+4.5), od tega samo v blagajnah 2.045.4 (+4.1).
Skupno kritje 29 64 (29.68)?'«, od tega samo Zlato kritje 28.95 (29) %.
Poštna hranilnica L 1936
Poštna hranilnica objavlja svoj zadnji mesečni izkaz za leto 1936, iz katerega je razvidno, da je v čekovnem prometu bilo odprtih 92 novih računov in je skupno število računov narastlo na 26.283.
Čekovni promet je padel od novembra na december od 7099.6 na 6810.8 milij Din, vloge pa eo se zmanjšale od -1479.4 na 1466.6 milij Din. V decembru je znašal odstotek brezgotovinskega prometa 53.27 (novembra 53.95).
Skupno je znašal čekovni promet leta 1936 71.3 milijarde dinarjev in je znatno večji kot leta 1935. V naslednjem navajamo glavne statistične podatke o poslovanju zavoda v zadnjih letih:
1931
1932
1933
1934
1935
1936
ček. vloge milij 799.6 944.5
1158.3 1139.9
1189.4 1466.6
hran. vloge Din . 334.1 442.7 564.1 718.5 850.7 982.1
ček. promet milijard
63.2 56.6 61.0 62.4 65.8
71.3
Hranilne vloge so narastle v decembru za 41.56 milij. Din, in sicer v glavnem zaradi pripisa obresti ter dosegajo že skoraj eno milijardo dinarjev. Število vlagateljev je v decembru naraslo za 3680 na 410.418 oseb.
Kulturni obzornik
Stelè:
Monumenta artis slovenicae
V resnici monumentalna Steletova knjiga o slovenski umetnosti, ki jo izdaja Akademska založba, se je lani zaključila s 1. zvezkom, s slovensko srednjeveško umetnostjo, /.daj sin se pisatelj in založba odločila za drugi zvezek: »Slikarstvo baroka in romantike«, katerega 1. snopič, »slikarstvo XVII. stoletja«, je pravkar izšel. Založba obljublja redno izhajanje, kar ho |iospošilo delo.
Odveč bi bilo to delo dr. Stoleta. našega nu-ulrudljivega konservatorja, priporočati, saj je lanski zvezek bil od vseh z največjim priznanjem sprejet. S temi »monunienlK pisatelj naravnost odkriva bogastvo slovenske umetnosti, oz. umetnosti na Slovenskem, ki jo zbira po vseli mogočih podružnicah in znova odkriva izpod ometa. Kakor je gotsko slikarstvo prineslo veliko dozdaj neznanega gradiva ter ga z nove strani osvetlilo, prav tako smemo tudi iz le dobe. ki je še iiiiinj sistematično obdelana, pričakovati morda Se več odkritij. Zanimivo je v leni snopiču že uvodno |><>-glavje. ki jasno precizira XVII. stol. kot stoletje ua prelomu, ko se je razkrojila tradicija severnega srednjega veka, ter se |iroko reformacije in začetkov katoliške obnove začel buditi v nas renesančni ukus, ko je ob koncu stoletja pripeljal |4> graški in beneški šoli slovensko umetnost iz nemškega vpliva v ilalijunsko sfero, v barok, Stelè začne svojo oznako razvoja iz gotike v l.urok z reformacijo, ki jo vplivala umetnostno bolj kot z. novimi umetninami (razen z lesorezi) aktivno s tem. da je razkrajala srednjeveško miselnost ter vnašala renesančnega duha. Toda v času katoli-Eke obnove se je umetnost izredno razgibala zlasti oh dveh osebnostih: ob škofu Hrenu iu Valva-zorju. Stelè imenuje množico umetnikov, ki so delovali v tem času v obeh teh krožkih, ter ozna-
splošnih neposrednih davkov za 84.0 milij. in dohodki od posebnih neposrednih davkov (predvsem davek ua poslovni promet) za 05.7 milij.. nadalje dohodki od taks za 33.8, carin zu 28.8 in rudnikov za 27.85 milij. din.
Izdatki so znašali v letu 1930. v omenjeni dobi 5.892.94. leta 1935. pn 5.758.7 milij. Povečali so se najbolj izdatki ministrstva za vojsko iu mornarico za 300.0 milij., nadalje poštnega za 25.0 milij., dočim so se zmanjšali izdatki drž. tovarne na Čukarici in izdatki ministrstva notranjih zadev.
Rudarska proizvodnja v novembru
Objavljeni so statistični podatki o naši rudarski proizvodnji v mesecu novembru 1930. Iz njih posnemamo, da je produkcija črnega premoga narasla od 40.569 ton v oktobru na 40.810 ton v novembru, nadalje produkcija rjavega premoga od 320.958 na 329.890 in lignita od 96.980 na 101.023 ton. Skupno jo torej produkcija premoga narasla v vsej državi od 404.507 na 471.729 ton. Leta 1935 je znašala vsa produkcija premoga v vsej državi 486.098 ton in jo torej letošnja produkcija znatno višja, kar 'lokazuje na izboljšanje v tej panogi proizvodnje.
Produkcija boksita se je nekoliko zmanjšala od 22.766 na 22.459 ton, nadalje produkcija bakrene rude od 47.080 na 47.120 in svinčeno-cinkove rude (hI 04.226 na 03.370 ton, nadalje železne rude od 49.1881 na 44.201 tono.
TOPILNICA PROIZVODNJA
Produkcija surovega železa se je zmanjšala od oktobra na november od 8.880 na 3.845 ton. narasla pa je produkcija bakra od 2.058 na 3.001 tono, zmanjšala pa se je zojiet produkcija svinca od 257 na 233 ton, produkcija cinka pa od 291 na 205 ton.
Produkcija zlata je narasla od 57.94 na 72.41 kg, produkcija srebru pa(od 9 na 12.08 kg.
Znižanje nekaterih carin
V	Službenih novinah je objavljeno dopolnilo h konvenciji o trgovini in plovbi med Jugoslavijo in Francijo, ki obsega tri člene.
V	prvem členu во navedene vezave v naši car. tarifi, ki so bile sklenjene leta 1929, ki pa sedaj odpadejo: to so: car. post. 573 pločevina, 2. prevlečena s cinkom. 548 svedri, 551 žage in listi za žage. 579 pisalna peresa.
Drugi člen pa je važen, ker prinaša zmanjšanje nekaterih naših uvoznih carinskih postavk. Te so:
116 šampanjec 115 zl. Din (preje 150); 259-1 esence, izvlečki (ekstrakti), tinkture in dišeče vode 450 (500); 261 iz 1 zobne paste 210 (260), iz 2. Puder, pomade, rdečila in belila 120 (600); 336 čipke iz naravne svile 2550 (3000); 336 trakovi iz umetne svile, nazvani spanish, andalou ali mantilje 1800 (2000); 458 tapete iz 2 barvani papirji, večbarvni 270 (300)); 635 vinogradniške brizgalnice in škropilnice, tudi v zvezi z navadqo ali fino tvorino 90 (100); 660 elevatorji (dvigalaj za vodo z več cevi in njih ločeni deli, večeevno. tračnice 15 (15).
XI. 3 določa, da stopi ta dopolnitev v veljavo, ko se izmenjajo ratifikacije.
Trgovina napredufe v Vojvodini in Belgradu
Po podatkih Trgovsko-industrijske in obrtne zbornice v Novem Sadu se je v prvih 11 mesecih leta 1930 prijavilo 1.009 novih trgovin (v vsem letu 1935 je bilo prijavljenih samo 863 novih trgovin). Odjavljenih je bilo lani v prvih 11 mesecih 488 trgovin. Tako je znašalo na koncu novembra 1930 število trgovin na zbornic, področju 10.602. Največji je prirastek v Novem Sadu, zmanjšanje števila trgovin pa izkazuje en sam krah.
Poročilo zbornice nadalje omenja, da so bile v obrti razmere boljše in da je bilo '«ni novih pri ' ju v 1.370 (celo leto 1935 1.816), odjav pa 695, tako da je bilo na koncu novembra 1930 v Vojvodini 19.408 obrtnih obratov
Po statističnih podatkih belgrajske Trgovske zbornice se je število trgovskih obratov na področju uprave mesta Belgrada, ki obsega tudi Pnn-čovo in Zeinun, lani jx>vecalo v prvi polovici leta od 10.247 na 10.053, torej za 400 obratov.
Sejenska in tržna poročila
Kranjski sejem 11. januarja:
Cene živine so bile: voli 1. vrste 5.50 Din. voli II. vrste 5 Din, voli III. vrste 4 50 Din za kilogram žive leže; telice 1. vrste 5.50 Din, II. vrsle 5 Din, III. vrste 4 50 Din za kilogram ž;ve teže; krave I. vrste 4.75 Din, II. vrste 4.50 Din, 111. vrste 1 Din za kilogram žive teže; teleta I. vrste 7.50 Din. II. vrste 7 Din za kilogram žive leze; prašiči špeharji 9.50 Din. prašiči pršutarji 8 50 Din za kilogram žive teže. — Od zadnjega sejma so ee cene živine nekoliko dvignile. Cena za vole v.seh vist |e narastla za 50 par pri kilogramu; v istem razmerju so narasle tudi cene lelic vseh vrst; cene krav I. vrste so se dvignile za 25 par pri kilogramu, II vrste 50 par in III. vrste 50 par pri j kilogramu; cene lelet 1. vrste so padle zn 50 par j par pri kilogramu; cene prašičev šoeharjev so poskočile za 50 par pri kilogramu. — Goveje meso ! I. vrste 8 do tO Din, II. vrste 8 do 10 Din. III. j vrste 6 do 8 Din za kilogram; svinjina, svinjska ! mast, slanina 18 Din kg, čisti med 24 Din. neprana I volna 24 Din. oprana volna 32 Din za kilogram I — Cene svinjine in slanine so se dvignile 'a 2 Din pri k'lotframu. — Kmetijski pridelki; ječmen 140 Din, rž 190 Din, oves 185 Din koruza 110 Din, fižol 250 Din. krompir 75 Din, lucerna 1800 Dm. seno 70 Din. slama 40 Dn, jabolka
I.	vrste 600 Din, II. vrste 500 Din. III. vrste 400 dinarjev; suhe češplie I. vrste 1000 Din. II. vr.s'e 9000 Din, III. vrste 800 Din. pšenična moka 300 dinarjev, koruzna moka 250 Din za stol. — Mleko 2 Din, finejše kvalitetno vino 16 Din. navadno vino 10 Din liter.
^Mariborski sejem 12. januarja:
Prignanih je bilo 8 konjev, 10 bikov 150 volov. 301 krav in 14 telet. Skupaj 552 kosov. Cene so bile sledečo: debeli voli 1 kg žive teže od «tiri 3.75 4.25, pohlebeli voli 3.25 3.75, plemenski , voli 3.25—3.75, biki za klanje 3.10—3.30, klavne ! krave debele 3—3.75. plemenske krave 2.75 3.25. ' krave za klobasarje 1.75—2, molzne krave 3 3 50, breje krave 2.75—3.25, mlada živina 3.50 4Л>5, teleta 4.50-6. Prodanih je bilo 279 kosov. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg din S 10,
II.	vrste 0—8, meso od bikov, krav. lelic 1 kg din 5—8, telečje meso I. vrsle I kg din tO—12 II. vrste 8—10. svinjsko meso sveže 1 kg 10—1-1 dinarjev.
I — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jo sof grenčice«.
Nadaljnja oprostitev vlog pri Prvi hrvatski štedionici. D|irava Prve hrvatske šledionice jc skle-nilas 13. januarjem 1937 prenesti na novo vse vloge v tekočih računih do vsote 10.000 Din (računajoč z dnem uveljavljenja uredbe) iu nadalje 40% vseh vlog na hranilne knjižice, ki z dnem uredbe niso prekašale 5.000 Din. To |x>meni, da so te vloge na raz|>olago vlagateljem v omenjeni višini. J a nova kvota Prve hrvatske štedionice pomeni nadaljno izboljšanje izplačil pri tem zavodu, kar je znak izboljšanja ne samo razmer |iri tem zavodu. amjiak značilno za splošni jsoložaj na našem denarnem iu kapitalnem trgu.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Omahna Alojzija, trg. z tnešainim blagom v /alcu, narok za sklepanje jvoravnave 26. lebruarja, oglasiti se je do 20. februarja.
KonCni poravnavi: Škof Ferdinand, trgovec z mešanim blagom v Straži, p. .Mislinje. Zupane Karo!. trgovec z mešanim blagom v Trbovljah Loke št. 270.
Potrjena poravnava: Adamič Anton, posestnik in trgovec v Vidmu št. 9 pri Dobrejioljah za 60% v 12 mesečnih obrokih.
Dobave: Strojni oddelek ravn. drž železnic v Ljubljani sprejema do 10. januarja ponudbe za dobavo raznih pil.
Licitacijo: Dno 15. januarja bo v iiilendatituri Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalnn licitacija za dobavo 1600 kg pajjrike in 4500 kg olja.
Poljska banka izkazuje za leto 19:10 zmanjšanje zlatega zaklada od 44-1 na 393 milij. zlalov. dočim je devizni zaklad lani narastel od 27 mi 30 milij. Tudi je obtok bankovcev narastel od 1007 na 1034 milij. zlatov.
Družba Elektrowertc v Bazlu. ki jc kol znano lastnica Fale in električne centrale v Belgradu. je objavila svoje iioročilo za 1935-1936 ter je iz poročila razvidno, da je znašal čisti dobiček dru/be 920.462 frankov (950.337 frankov v letu 1934-1935). V bilanci družbe, ki se fttzionira s Švicarsko |iro-mefno družbo iii bo nova družba nosila ime Švicarska električna in prometna družba, za 30. september 1930 znaša glavnica nove družbe 21. milijonov, rezerve 4.2. tečajna rezerva I milij. obl'gacij je izdanih za 25 milij, upniki pa Vnašajo nekaj nad
I milij. frankov Bilančna vsota znaša 54.22 milij. O položaju belgrajske električne centrale je posneli. da je njena prodaja narasla od 30.4 na 32.24 milij. kilovat n i h ur od U>34 ua 1915. Pri dohodkih 2.33 iu izdatkih 2.44 milij. frankov znaša izguba 111.000 frankov' Mesto Belgrad je večino zaostalih dolgov družbi plačalo, ni pa bilo mogočo velikega dela plačanih zneskov traiislerirati.
Borza
Dne 13. januarja lft',7.
Denar
V zasebnem kliringu je angleški funt beležil v Ljubljani 238 denar, v Zagrebu pa je ostal ur. iz|iremenjen na 237.20 - 23K, dočim j,- \ Bclgradu beležil 238.25 blago.
_ Avstrijski šiling je v Ljubljani popusti I na •Ч.07 -.4.17, v Zagrebu na 7.9050 -8 "950, v Belgradu pa celo na 7.95—8.05
•irški boni so beležili v Zagrebu 31.33 .32 03 v Belgradu 31.75 blago.
Italijanski* lire so v zasebnem kliringu nudili v Belgradu po 2.48.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na i2.15 —12,35. v Zagrebu na 12.0650-12.205(1. /a konec januarja so beležili 12.(850- 12.22350. za sredo februarju 12.025«» 12.2250. za kon-i- februarja Г2.135П 12.3350. za sredo marca pa 12.022 12.22. V Belgradu so beležili I2 0"<ii «le 12.2201.
t. J ti h I j a na Tečaji » pri m o m
Amsterdam 100 h. gold. . . .	2370.91—£381 51
Berlin 100 murk............1743.52— 17.'ff!40
Bruselj 100 belg ..........781.94- 737.01
Curih 100 frankov .....(igo (r, 1003.52
1 London 1 funt.......212.80— 214.01
j Newyork 100 dolarjev . . .	4307.25—4313 50
1 Pariz 100 frankov..........202.67— 201. M>
j Praga 100 kron .......	151.83 152.91
i Trst 100 lir ....	227.70- 230.78
Promet n:i zagrebški borzi je znašal brez koni|)cnzarij 2,726.776 Din
Promet na belgrajski Ixirzi je znašal I.800.000
Din.
Curih. Belgrad 10. Pari/ 20.8425. London 21.39, Newyork 185.375. Bruselj 73.15. Milan ?2.92, Amsterdam 238.175, Berlin 175.05. Dunaj 78.Г>' 1 (81.25), Stockholm 110.30, Oslo 107.50. Kopeuha-geu 115 50. Praga 15.2-1, Varšava 82.25. Budimpešta 82 75. Atene 390. Carigrad 3.15. Bukarešta 3.25, 1 lelsingfors 9.435, Buenos-Aires J.H25.

Vrednostni nanirii
Ljubljana. 7% inv. pos. 83 -84. agrarji 50 51. vojna škoda prnni|>lna 377 -37N I37.S), begi. obv. 09 7(1. 80",, Hier pos KO ,47. 7% Blerovo posojilo 70 77.50, 7% pos. Dllli 90. !»', Trlxivelj-ska 210 den.
Zagreli. Drž. papirji: 7",; inv. pos. ,45.50—87, agrarji 50- 52. vojna škoda promptna 370 377. begi. obv. 09.5O-09.75, 8% Hier. |ios. 80 50-K7, 7",; Bler. poe. 77 hI.. 7"п |Mis. DHB 91 den.. 1% stali. jmis. h 1 H5.50. — Delnice: Narodna banka 7000 7150. Priv. agr. banka 193—195. Trboveljska 200—220, Našice 410 den., Danica 40 hI.. Osj. livarna 190 den., Osj. sladk. tov. 158—100 (159), Vel. Bečkerek (>80 den., Dubrovnik 270 den.. Jadranska plov. 360 den., Occania 230 den.
llclgrad. Državni papirji: 7",; investicijsko posojilo 84 N5. aura rji 50 50.50. vojna Skoda promptna 377.50 -378 (377.50. 377). 2. 370 377.50. 3. 377.50 lil., begluške obveznice 70 den., (70). >■„ Blerovo posojilo 70.50 77.25 (76.75). 7",', posojilo Drž. bip banke 91.50 den. Delnice: Narodna banka 7(100 hI., Priv. agrarna banka 193.50 -194.50.
Dunaj, 13. januarja. Tendenca je še naprej prijazna pri mirnem prometu. Večina tečajev je šla gor. vendar so se kasneje v poteku borznega sestanka pojavila poslabšanja zaradi slabega prometa. pa niso bila znatna. Beležili so: Donvsko-savsko-jadranske obligacije 7(>.S5, avstrijske stavbne srečke iz leta 1926 18.75; delnice: Narodna banka 174, Donavsko - savsko - jadranska 18.60, Ferdinandova severna železnica 1102, Graz-Kôflach 28.25. Sleg 29 70, Siemens-Schuckert 160, Steweag 31.65. Magnesit 97.75, Trboveljska 29.Q5. Alpine 14.95. Rima Murany 9b.90, Steyr - Dii nler-p.4.v ■>ir. 75 l.eykam 56. Semperil 57.30
Žitni trg
Novi Nul 13. I. 1937. Vse neizpreiiienjeiio. -Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji.
boj za itaše časopisi! Zahtevajte povsod nas fist!
čuje njihov umetnostni ukus za takega, ki je še vedno bil pod severnim vplivom (saj je bila Hrenova izobrazba jirotestantska). šele pod izrazitimi katoliškimi notranjeavstrijskimi vojvodi (Ferdinand) se je najprej v Gradcu izoblikovala nova slikarska šola pod italijanskim vplivom, ki je veliko delovala tudi na Spodnjem Štajerskem. V letu Valvazorjeve smrti, zadnjega predstavnika severno orientirane umetnosti, se je v Ljubljani ustanovila Akadomia opcrosoriim (1093). ki se je zavestno odločila za beneški slog (barok), za italijansko umetnostno orientacijo, ki jo je ^ojil jezuitski kolegij že vse od ustanovitve (1590). Tako je zmagal v Sloveniji barok ter je Ljubljana po-stala zanimivo umetnostno središče, ki je imelo velik vpliv tudi na Zagreb.
To problematiko načenja in nakazuje Steletov livod. ki ne govori več toliko o slikati, ki so vsebina tega sno|)iča, kot v snopičih prvega zvezka. Tekst iu vsebina se strogo ne pokrivala čisto iz lelniičiih razlogov, 1111 kar založba tudi v posebni o|ioiiil)i opozarja.
Središče tega snopiča tvori celjska stara кго-lija. 1er njen izrazili iluzionistični stroji, ki je v uvodu deležen tudi posebne sheme (Sterilen), ne pa še o|)isa umetnostnega pomenu, ki bo gotovo še sledil. Dalje Pluincrjevo Oznanenje v Prtov-čali, ter anonimne slike: Sv. Jurij iz Mrzle vasi. oltar in Beg v Kgi|>t (Sv. Trije kralji v Slovenskih goricah), Križanje (Šmarje 1111 Dolenjskem), sv. Uršula (Srednje Bitnje |>ri Kruuju), zaroka sv. Katarine (SI, Gradec), sv. Lucija (Ortenek). sv. Martin (Žirovnica), Križanje (Blagovna), sv. Cecilija (Celje, Plajner?).
0|K)7.arjanm občinstvo ua te »nionuinente: «po-iiicnike slovensko umetnosti«, ki pričajo nam in svetu o naši umetnostni kulturi, ki ni šele 01I danes, temveč je prešla vse evro|isk« razvojne stopnje.	td.
Odar: O krščanski državi
V založbi Naša pot je kol XI. zvezek i/.š,-l inevod okroinifcç papeža Leona XIII. o krsčoii
j ski državi (Tmmorlale Dei ). Prav za prav lo ni več jirevod samo ene okrožnice, ampak nam je dr. Al. Odar v tej knjižici podal v zgoščeni obliki celoten nauk katoliško Cerkve o državi 7. vsemi zmotnimi nauki, ki so kilajkoli v teoriji ali pra' si delali silo človeštvu in Cerkvi. Ob tej knjižici spoznaš, da vprašanje med Cerkvijo iu državo ni iznajdba naših dni. ampak da spada med tista vprašanju, ki jim »je usojeno, da so v zgodovini skoraj nepretrgoma ua dnevnem redu . Okrožnica je izšla I. 18,45.. pa še zdavnaj ne spada v rtiodo-vino. pečat večnosti nosi na sebi, kakor ves nauk katoliške Cerkve, prav tako nobena zmota še ni pojioltioiua premagana, ta ali ona ost v praksi žc še ostane'. čeprav je nauk sum v teoriji že zdavnaj 0I1 veljavo. Ta knjižica razgrne jirod nami vso dalj 11 ose/, nos t v|)rašau/u. s katerim se človeštvo l>eča 01I ustanovitve države iu ustanovitve Cerkve. Zato je vsakomur, ki hoče v tem vprašanju imeti jasni) in zanesljivo .sodbo, neobhodno potrebna. zlasti pri nas. kjer je prav te dni na naj-merodojneših mestih 1111 dnevnem redu. se bolj pa ic jiotretuia tistim, ki v zmoti ali hudobiji mislijo, da Cerkev iu država no moreta hkrati služili blaginji človeštva. Kdor je količkaj dostopen za resnico. I10 moral spoznati, kako lepo se Cerkev in država med seboj dopoiujujelu. če jo njuno medsebojno razmerje tako urejeno, kakor je Cerkev vedno učila in kakor je ves njen nauk papež. Leon XIII. |xivzel v omenjeni okrožnici.
Z ruzlago in opombami, ki |>u so za razumevanje nauka in vseli mnogoštevilnih nasprotnih stremljenj nujno potrebne, je knjižica narastla na 96 strani. Pisana je v klenem, jedrnatem jeziku, kjer ni nobena beseda odveč. Zlasti veliko vredno pa jo stvarno kazalo 0I1 koncu, kjer bralec dobi v strnjeni obliki vse, na kar more naleteti 0I1 raz-iiiotrivanju tega vprašanju Sestavljale« le izpolnil s to knjižico veliko vrzel, ki je doslej zijala v slovenskem katoliškem gibanju, saj nismo imeli v slovenščini nobenega |iripomočka. ki bi v laki celoti podajal nauk katoliški- Cerkve. Vsak. ki Ivo kniižico proučil, bo izprevidel, da ta nauk za
državo ni nes|irojemljiv. ampak prav zaradi lila ginje državljanov edino sprejemljiv.	il.
Slovenska Matica izdu v letu 1437 štiri redne publikacije, ka jih pre;inejo Matični člani za čla-rririno 50 Din Izide IV. — zadnji — de! Cervan-tesovega «Don Kihota« v prevodu Stanka Lebnn 111 z ilustracijami Nikolaja Pirnata. S to kiing.). ki ho obsegala okrog 360 strani, bo veliki roman iz španske literature zaključen. — Kol drugo knjigo izda Matica Bralka Krefta zgodovinsko dramo "Velika puntarija«, ki jo ie .sprejelo v svoj repertoar tudi ljubljansko Narodno gledališče. V tej drami je avtor orisal upor in poraz slovenskih in hrvaških kmetov izza 1573. Obseg knjige: okrog 130 strani. Avtor napiše drami tudi kratek uvod o kmečkih puntili — Kot Irelja knjiga izide zbirka pesmi pesnika Toneta Scliškarja, ki bo podala pregled najboljših pesnikovih pesmi od prve zbirke do danes. Obseg knjige: okrog 120 strani. Četrta kniiga Matičnega knjižnega daru za 1937 še ni dufinitivno določena. — Oh tej priliki naj tudi navedemo, da ima Slovenska Matica v načrtu, izdati v prihodnjih lelih prevod Homerja. Uijado ali Odisejo. Prevedel hi ga v verzih znani prevajalec iz grščine, prof. Anton Sovrč.
i
Popravo',. V pregledu cnsopi-ф I. IftSti sem imenoval >Brazdo< agraristično glasilo Zveze kmečkih fantov in deklet, ko je v resnici glasilo absolventov kmetijskih in absolventk kmeti isko-gospodinjskih šol . Pri tem opozarjamo še posebej na jubilejno številko ob priliki o0 letnico Grma. Prav tako I) o 111 o I j u h ni glasilo Kmečko /veze, kot je bilo pisano. Mod drugimi časopisi bi lahko opozoril še 1111 iN 11 So moč., ki jo izdaja Vzajemna zavarovalnica, že radi tega, ker je najbolj razširjen mesečnik pri nas, ki volja za celo leto — 1 dinar! ter je vsekakor edinstveni zanimiv |>ojnv na našem publicističnem trgu. Razumljivo Jin je, dn vseh listov ni bilo mogoče omenili,
kakor hi izdajatelji hoteli.
V bucharshi ječi GPU
Toda prekrasne palače le niso mogli prezi-dati za smotre nanovo ustanovljene GPU. Novo poslopje tudi ne stsne dosti več, ko je vendar toliko delavcev, ki jih ni treba plačati, na razpolago. Saj je bilo ondi nebroj političnih jetnikov, ki so nedaleč od mesta, v puščavi, ždeli v koncentracijskem taborišču. Z odločnostjo, ki je lastna ustanovi GPU, so sezidali najmodernejše, zaboju podobno poslopje iz jekla in betona, ki je ustrezalo vsem zahtevam sodobnih ječ.
Mrtvaška klet
Debelo zidanje tiči globoko v pesku, da so nastale obširne kleti, razdeljene na več raznih prostorov. Ondi je tudi »mrtvaška klet«, v kateri streljajo obsojence ua smrt. V pritličju so celice. V petem nadstropju so prav majcene celice za kandidate smrti. V tretjem in četrtem nadstropju so razne pisarne in uradne sebe preiskovalnih sodnikov. ki jih je kakih 80. To so sami Judje, večina iz majhnih ukrajinskih in belo ruskih vasic. Seveda nimajo ti »sodniki« niti pojma o pravu. To so prav za prav sami morilci, ki imajo le eno nalogo: da poženejo »zločince«, ki jim pridejo v roke, v smrt.
Orjaška stavba se dviga ko kak donebnik prav iz srede enonadstropnih ilovnatih hišic.
Dasi je v obsežnem Turkestanu več drugih ječ GPU, ki tudi niso na dobrem glasu, vendar prekaša »izolator iz Buchare« vse druge glede na nečloveško-okrutno upravo, na strahotno, sadistič-no-surovo vedenje paznikov in še hujšega poveljnika, ki je bil nekoč judovski mesar.
*
V celicah v kleteh so duhovniki: pravoslavni popi, mohamedanski hodže, katoliški duhovniki, protestantski pastorji, menihi in redovnice. Le judovskih rabinov ni nikjer, saj je sovjetska gosposka vsa judovska, ki navzlic svoji mednarodnosti vendarle ne izroča svojih verskih sodrugov v roke GPU rabljev.
Živila za španske marksiste. Prebivalstvo v Gennevilliersu (na severu Pariza) nalaga na dve barki
krompir za španske rdečkarje.
Najtežji obtežslnik za pisma
I/. Bombaya poročajo: Neki potomec jn/.-no-inclijskegu sultanu i/. Muisura je lastnik največjega salira nu svetu. Ta dragul j, ki je zdaj v palači v Ilaidarabadu, jc baje težak najmanj 5000 funtov. S sufirjem. ki je l)il nekoč še enkrat tolikšen, je bila prej okrašena neka solta Bude, odkoder .so ga odnesli roparji. P« raznih ovinkih je dospel safir do nekega draguljarja, ki ga je ponudil maisurskemu sultanu Šahiliti, ki je padel v neki bitki z Angleži v začetku 14 stoletja. Sultanovi svojci so dragulj skrili, dokler se ni nekoč pojavil pri nekem • sultanove potomcu v Ilaidarnbadu. Lastnik sa-firja ga uporablja /.a obtcžilnik za pisma.
»Hvala lepa! Lepo od vas!« je rekla gospa v tramvaju gospodu, ki ji je odstopil svoj sedež.
»Ni vredno hvale,« je odvrnil gospod. »Jaz nisem eden tistih, ki prepustijo svoj sedež sa-
шо lepim goepcin!«	Nove italijanske znamke prve znamke za Etijo_
pijo so šele zdaj izšle. Na njih je slika kralja Italije in cesarja Abes. je; nad sliko je ime dežele in amharske črke.
»40:15 zame! In prav zdaj mora priti brzo-vlak, taka smola!«
Odklej imajo moške hlače zalihano gubo?
Veliko predpisov za moške obleke, ki imajo tudi svoja navodila, izvira otl angleškega kralja Edvarda VII., ki je bil zlasti kot prestolonaslednik merodajen za navodila moških oblek. Tako tudi pravijo, da je zaliknnu guba na hlačah njegova iznajdba, čeprav je to navodilo nastalo prav slučajno: Ko je Edvard VII. kot prestolonaslednik bival kot gost v Karlovih va-yih, se je bil na sprehodu tako približal neki žični meji. da se mu je hlačnica raztrgala. Spremljevalec prestolonaslednika je moral čim hitreje jiomagati svojemu gospodu, naglo je se-šil hlačnico, da je nastala guba — in še drugo hlačnico, l judje so videli gubo na hlačnicah in so menili, tla je to modna novost Kur naglo so se oprijeli te mode, ki jo še dandanes uporabljajo.
Stanovalec: »Tak velik prt ste nakvačkali! Ali imate veliko potrpljenja!«
Gospodinja: »Res — potrpljenja imam pa dosti.«
Stanovalec: »Potem pa še potrpite dva meseca za najemnino.«
»Rada bi črnega psa, ker sein v žalni obleki.« ★
Iz šolske naloge: Jež je kaktus med živalmi.
Za bolnike sladkorne bolezni (diabetike).
Prellačena cvetača (karlijola).
Cvetačo dobro otrebiš, opereš, jo skuhaš v sla-ur 1,1 daš skuhano »a cedilnik, da se ocedi. (be bolje je. če cvetačo že zvečer skuhaš.) Skuhano cvetačo pretlačiš skozi cedilo. Ce tehta cve-taca približno 100 gramov, razžvrkljaš 3 rumenjake s 150 grami presnega masla, da se peni. dodaš šcepec soli in sneg 3 beljakov Vse to zmešaš s pretlačeno cvetačo Goščo daš v ponev, ki jo na-mažeš s presnim maslom in kuhaš (dušiš) v pečici kakih 20 minut Ko daš na mizo, dodaš še kako omako, ki ji dodaš vodo, kjer se je kuhala cvetača. ali pa paradižnikovo omako.
Sredi nekdanje prestolnice bucharskega einira se dviga petnadstropno poslopje.
Sleherni Turkinen ga pozna, saj je to poslopje strah in groza Turkestana, saj je to ječa GPU, je môra ljudstva.
Prvo, kar je ustanovila Sovjetija v Buchari, ki jo je s krvjo zavzela, je bila seveda Ceka. Ta si je za svoje jxkIIo in grozotno poslovanje izbrala palačo emira. V tej prelestni palači, v tej sijajni liiaverski stavbi je bilo dovolj kletnih prostorov, v katerih so mogli nemoteno mučiti in streljati nešteto žrtev.
*
Prvi vihar judovsko-boljševiške krvave revolucije se je bil nekoliko polegel, ko je več tisoč
i Splošno geslo -Boj veri!« so prav tako iznašli ! judje in tudi na čelu brezbožnikov je prav navaden j jud. Na vseh lepakih venomer vidiš omledni napis: »Vera je opij za ljudstvo!«
Iz svoje celice, ki je bila v drugem nadstropju, sem mogel dobro opazovati celice nasproti sebe. i Tudi kletne celice je razločno videti, v katerih je sama duhovščina.
Mala okenca brez okvirov, a z rešetko močnih železnic palic so kar pri tleh. tako tla vidiš le pe-pelnato sive obraze. Več kletnih celic je prirejenih za več jetnikov skupaj. Poedine, tajne celice za jako hude, politično važne jetnike so prav sredi pritličja in nimajo oken. Ondi so tudi nizke temnice, kjer ne moreš ne stati ne ležati in se mora jetnik po več dni čepe pokoriti za svoj prestopek.
V kletnih celicah je napol temno. Ker so vzidane prav globoko v klet, nikdar ne posije sonce vanje.
Človeška razvalina
odprtih, zamreženih oknih: vse to me je spominjalo prvih krščanskih mučenikov v I<imu. Puščobno, s peskom posuto dvorišče; pekoče sonce tn sinje, južno nebo so dopolnili sliko. Treba bi bilo le še divjih zveri — levov, tigrov, leopardov. Sicer je bilo pa vse tu: arena žrtve in krvoločni gledalci: čekisti.
Zverine v človeški podobi
A te zverine niso samo gledalci, ti rojeni zločinci so tudi rablji in mučitelji jetnikov. Nemogoče ie popisati, s kakšnimi psovkami so zlasti du hovnike zasmehovali in se jim rogali. Tudi tu so predstojniki za zgled uslužbencem.
Nikoli ne bom pozabil tegale prizora:
Sta! sem pri oknu in opazoval vrste oken. ki so bili meni nasproti. Vprav tedaj so se v celici. ki je bila vprav nasproti moji. odprla vrata jii trije od GPU so vstopili vanjo. Prav tedaj je sijalo sonce tjakaj, da sem mogel videti vse podrobnosti žaloigre.
Brez dvoma je bil preiskovalni sodnik z dve ma paznikoma. V celici je tičal že več mesecev star ruski svečenik. Videti je bil У0 let star, saj je bil majhne, suhe postave in kot sneg belih las in ves. kakor bi vstal iz groba Starček je spal na golih betonskih tleh, ker je bila celica videti prazna. V njej ni bilo ne ležišča ne klopce. Same gole, sive stene, okno in vrata.
Zdelo se je, da starček ni mogel slišati, kdaj so vstopili oni trije in je dalje spal. Tedaj ga je preiskovalni sodnik z vso silo s škornjem butni! v obraz. Starček se je mukoma dvigni! in videl sem. kako mu je kri tekla po obrazu.
Prei = kova!ni sodnik, ki je bil močan. Iršat mož, je menda duhovnika nekaj vprašal, zakaj duhovnik je nato odkimal. A koj je dobil udarec s pestjo v obraz, tako da se je starček zgrudil na tla.
Potem sem videl, kako sta oba GPU paznika dvignila starčka in ga naslonila na steno. Spet ie bilo videti, kakor da ga preiskovalni sodnik nekaj vpraša, ker je starček spet odkimal
V tretje se je dvignila rabljeva pest nad nesrečnikom, a to pot ga je sunil s kopitom težke službene pištole. Brez glasu se je starček zgrudil na tla — in zdaj za večno.
Morilci so odšli in pustili S'arčka ležečega na
tleh.
Drugo jutro je bila celica prazna.
(V nem. listu priobčil A. Falkenhorst, ki je bil ondi zaprt.)
»Leteči orel«, nova angeleška lokomotiva na elektriko.
Stalinov dvorni pevec
Uradno poročajo iz Moskve, da je 8. januarja sjirejel Stalin v avdijenci boljševiško-ju-dovskega jjisunu Lionu Feuchtwangerja in so več ko tri ure razgovarjal z njim. — Feucht-wanger, ki izdaja v Moskvi nemški komunistični list »Besedo«, jc že nekaj tednov v Moskvi, — Ko je odpovedal francoski pisutelj André Gide, ki ga je sovjetsko časopisje radi njegove knjige »Vrnitev iz Sovjetske Rusije«, prav tako napadlo kakor ga je prej hvalilo, so zdaj nastavili novega »dvornega pevca« bol jševikov. Zdi se da !>o jud Feuchtwanger, ki je v Moskvi že večkrat javno bral svoje spise, prevzel to »službo«.
I
Prvi filmski muzel sveta
Z denarjem, ki ga je dal v uporabo Rocke-tellerjev zavod, so v Njujorku ustanovili prvi filmski muzej ua svetu. V tem muzeju bodo shranjeni vsi dobri in slavni filmi. Vodstvo muzeja išče po vsem svetu posnetke takih lilmov, ki jih že zdavnaj več ne kažejo. To pa ne bo lahko, saj se je največ negativov izgubilo. Pozitivi filmov so večina že tako obrabljeni, da jih je moč' le s skrajno pre-I vidnostjo kazati. Takšna je tudi kopija filma »Ka-i binel dr. Caligarija«, ki je bil svoj čas velikanski dogodek za filmsko industrijo. Kopije vseh novih filmov bodo odslej romale v ta filmski muzej.
Mlade Indijke pojo (pred mikrolonom) o priliki otvoritve vseindijske razstave domače industrije v Faizpurju. Gandhi je s to razstavo spel prvikrat po dolgem času stopit v javnost, ker so razstavo
priredili na njegovo pobudo.
»Narobe svet« v Sovjetiji. Kmetje, lastniki polja in pridelovalci žita — v vrsti za izkaznice za — kruh.
domačinov našlo smrt v peščenih pustinjah in v kleteh podružnice Čeke v Turkestanu.
Tudi ostanke Turkmenctv in Kurdov, ki so se bili borili za svojo neodvisnost in prostost, so rdeče čete ali pobile na bojiščih ali jih izgnale v Afganistan in Perzijo.
Doba strašnega in izredno krvavega »vojnega komunizma« se je bližala koncu. Tedanji oblastnik Lenin je oznanjal vsemu svetil, da je končana »nekrvava« revolucija in da so sovjetska moč ruskega ■ proletarijata« začela mirno delati in prenavljati deželo in državo. Na podlagi teh lažnivih pravljic se je morala tudi Ceka posvetiti »človekoljubnim« razmeram radi imena v inozemstvu. In lo je izvršila s pravo judovsko urnostjo. Zato so tudi kmalu spremenili malo tablico nad glavnim vhodom: »Tu je izredna komisija za pobijanje proti-revolucije, špekulacije in banditstva« (v oklepaju ie bilo Ceka). Namesto te tablice je prišel nov, jako lakoničen napis: »Državna politična uprava« 51 spet v oklepaju »GPU«.
Po sestradanih, bledih obrazih in globoko vdr-tih očeh spoznaš jetnike ki so ondi že več me-.ecev, morda več let. Brez dvoma je tu dom pljučne jetike, ki prav izlahka uničuje oslabljena telesa.
Katoliški duhovniki, ki so bili nekoč gladko obriti, imajo zdaj dolge lase in brade, tako da jih moreš le po obleki ločiti od njih pravoslavnih in protestantskih bratov. A obleke so raztrgane in zamazane, o kakem perilu pa ni 11e duha ne sluha.
Vsak trot i i dan odvedejo jetnike гл deset minut na dvorišče. A nikdar nisem videl, da bi mu-čenike za vero kdaj privedli na sveži zrak! Bilo je, ko da so živi zazidani v kleteh
Vse jetnike so po enkrat na mesec odvedli v skupno kopalnico, kier so se mogli vsaj malo, dasi brez inila, a s peskom očistiti.
Vseh sedem mesecev, odkar sem bil tu zaprt, nisem mogel niti enkrat dotrnati. da bi bili kakemu duhovniki: le enkrnt dali priliko, da bi se bil mogel limiti! Ubogi mučeniki so bili na milost in nemilost izročeni neštetim mrčesom, ki ga je vprav v lej tropični vročini na milijarde.
Le za trenutek so mogli ti nesrečniki pogledati na dvorišče, a za delj pri okencu niso mogli ostati, ker niso modi stati več pokoncu, saj so bili do skrajnosti oslebli^ni.
Ti shujšani, bledi obrazi z na široko razprtimi očmi, ki se je v njih blestel nezdravi sij je-tičnikov; te krčevito se oprijemajoče, suhe roke pri
Spon
Boj za vrhunce sveta
Kako bo odločila usoda? Ali bo letos aH čez 10 lat stopila noga človekova na najvišji vrh sve-la? Težko je prerokovati. Sile narave bodo tu odločile: kajti le ona odprava na himalajske osem-tisočake bo imela uspeh, ki ji bodo izredno ugodne vremenske razmere; kot pri mnogih drugih vrhunskih dejanjih, kot pri osvajanju tečajev sveta ali najtežjih alpinskih sten bo tudi pri vzponih na najvišji vrh sveta odločala poleg tehnike in možatosti, vztrajnosti in volje v veliki meri ludi sreča. Gotovo pa «e bo kmalu uresničilo stremljenje človeka, da doseže vrhunec našega planeta.
Največ izgledov, da jim uspe to podjetje ima-
Presenetijo odkritje zdravnikov
vrača mladost
uveli gubasti koži
Hermes : Šparta (Zagreb)
v nedeljo, 17. t m. na Hermesu.
Hermes, ki je povabil za nedeljo v goste simpatično moštvo zagrebške Sparte, je s tem zelo ustregel našemu športnemu občinstvu, ki že od zadnjih ligaških tekem ni imelo prilike opazovati lepe igre renomiranih moštev. Posebno zagrebška moštva so zadnje čase kaj redki gostje v naši beli Ljubljani. Vodstvo Hermesa, uvidevši to željo našega športnega občinstva, se ni strašilo velikih gmotnih žrtev in je povabilo v Ljubljano odlično moštvo zagrebške Sparte.
Moštvo sestoji iz znanih in odličnih igračev ter raznih zagrebških reprezentativcev, dalje igra v moštvu znani Belak. bivši član ljubljanske Ilirije ter Make Mihelčič stari interh&tioïialec in naš dobri znanec. — Tudi moštvo Hermesa nam je v zadnjih tekmah dokazalo, da pod novim vodstvom prav dobro napreduje, — Torej prilike dovolj za naše športno občinstvo, ki si šeli močnih in lepih iger. Dolžnost le tega pa je. da z dobrim posetom podpre hvalevredno zamisel prireditelja.
Hokej trening Ilirije
Ljubljana, 13. januarja.
ilirija nas je že zadnjič presenetila z lepo hokej tekmo, ko nam je v borbi ji celovškim KAC-em nudila izredno zanimivo športno igro na ledu. Sinoči se nam je pa predstavila v dveh svojih garniturah, ter nam je predvedla v lepi trening tekmi vse ono, kar moramo vedeti o tej najlepši in najhitrejši igri na ledu. Namen tega večera je bil docela propaganden in zato je bil tudi ves potek igre namenjen samo občinstvu, katerega hoče vodja iliri,janske hokej-akcije in duša našega hokej športa naledu g. Vodišek upeljati v tajnosti te edinstvene igre na ledu. Sicer igre ni težko razumeti, vendar želi vsak gledalec vedeti zakaj prav za prav žvižga sodnik.
V propagandnem namenu je Ilirija popolnoma dosegla svoj namen, saj se je nabralo polno gledalcev, ki so stali krog in krog drsališča in z. velikim z.animanjem motHli posamezne faze borbe. Želimo še več takih večerov in radi jih bomo gledali, četudi proti vstopnini.
Državno prvenstvo v Mrkoplju odpovedano
JZSZ sporoča vsem podzvezam in klubom, da je državno prvenstvo v alpski kombinaciji (smuk in slalom), ki bi se moralo vršiti dne 16. in 17. t. m. v Mrkpolju v priredbi zagrebške zimsko-športne podzveze, zaradi slabih snežnih razmer odpovedano. Poznejši termin bomo pravočasno objavili v časopisih.
Uradna vremenska poročila
Zveza zo tujski promet r Sloveniji, Juffoslov. Ziuisku-tporlnc zveze in Slovenskeya planinskega društva
dne 13. januarju M.V, po stanju ob T. zjutraj.
Povsod jasno .n mirno V krajih 1. «muk« odi i n«. v krii.iih .smuku o rit v dolini, zlasti v osojnih straneh, v krajih a. nn trdem sncfru smuku neugodna. 'f, ozi rotit nn lo, dn jo v planinah pretežno mulo stična, opo/.nrjanio smučarje, naj nodvzuniejo Izlete le v kroje., ki odgovarjajo njihovi sposololosti in njihovem« znanju. Pri označenih krojili veljajo oodiilki prven stveno Zfl normalne sninSke ture in uz.uiilne trase. Svarimo pred preveč drznimi podvigi
1.	Bohinjska Bistrica, dunes: — 12. l(i srenja.
Dom nn Komni. dunes: — U. 20 prSiita nn lili poillngl.
Rateče, danes: - i:i. is prit6«.	•
Plnnien-Tiinuir, danes: 1,1, 15—Id prfticit. drsališče in skaknlniei 15 ni In 25 m uporabni.
Mozirska koča un Smrekoveu. dunes: — s. ;io sroža.
Logarska dolina. danes: — 12, 20 snegu.
2.	Pokljuka, včeraj ; 10, Î8 snegu nn podlagi, v
gordu pr.šlč, inala in srednjn skakalnica upornimi.
Vršič. Krnien. dnnes: smuku po resi i do Kranjske gore. Okoli Krjovčove koč 10 prftlča nn lo pod lnge.
8. Doni nu Krvaveli, dnnes: — H, 40 sreža nn severni strnnl.
Veliko plnninn. danes: S. v dolinah 30 suhega snegu.
Draško Vilfan na listi avstrijskih plavačev.
Dunajski listi so objavili liste najboljših avstrijskih plnvačev. V teh listah ie razvidno, da je Vilfan, ki žc več let štud'ra na Dunaju, tudi med avstrijskimi športniki najhitrejši plavač. V crawlu na 100 metrov stoji na listi petorice najboljših kot prvi s časom M 6 sek. Tudi v hrbtnem plavaniu je Vilfan nn ein tabele z rezultatom 100 metrov v 71.7
jo dosedaj Angleži in Nemci. Med tema dvema narodoma se vrši že desetletja močna, a, plemenita tekma za himalajske vrhunce. Angleži naska-kujejo Mont Everest. 8810 m visoki vrh sveta, ki ga imenujejo domačini Comolungma, t. j. Boginja — mati zemlje. Pred 16 leti, leta 1921 eo začeli Angleži oblegati ta vrh. To leto so prišli do 7000 metrov visokega severnega sedla-. Naslednje leto so se pod vodstvom starega himalajskega borca Bruce-a povzpeli Somerwell. Norton in Mellorv do višine 8225 m: Finch in Bruce celo do 83000 metrov. — Največji, morda odločilni uspeh je dosegla ekspediciia leta 1924. To leto je Somerwell omagal v višini 8540 m. Norton je potreboval eno uro. da je prišel 30 m višje. — Mallory in Irvene sta stopila nn njiju mesto. V višini 8600 m, samo okrog 240 m pod vrhom sveta, so ju še videli zadnjič. Ali sla dospela na vrh? Ali sta poginila )>o povratku? To je zavito v skrivnost in temo« piše F. Joimghusband. Nobena kasnejših angleških odprav ni prišla višje.
Tih dogovor je med Angleži in Nemci: Mont EveTest je angleško področje, Kančenzenga (8600 metrov) in Nanga Parbat 8120 m pa nemško Kančenzenga leži v Karakbrumu, stranski veji Himalajskega gorstva. Velja za drugi najvišji vrh sveta. Ze okrog 12 odprav je poskušalo tam svojo srečo, S mož je umrlo v ledenih grobovih te gore. Kljub silnim naporom Nemci še niso prišli nad SOOO m.
In Nanga Parbat? Po višini najbrže osmi vrh sveta, obvladuje mogočno zapodni konec himalajskega glavnega grebena. Anglež Mumsnery je umrl na tej gori, potem ko je že dosegel višino 6100 m. Kasneje so se z vso silo zagnali Nemci v ta mogočni vrhunec. Niihove boje in usode nam bo v sliki in he.sedi pojasnieva! danes zvečer Peter Aschenbrenner. eden izmed borcev za zmago nad tem himalajskim vršacem. Ramo ob rami z Ervinom Schneiderjem, našim rojakom iz Idrije, je prišel tik pod vrh tega orjaka. Povest o tragični nemški odpravi na Nanga Parbat zveni kot junaška epopeja iz klasičnih ča«ov herojstva. — Pridite, da slišite to silno zgodbo uporne možatosti.
sekund. V prostem stilu na ?00 m oa je drugi s časom 2:22.6 min. — Ugotovitev dunajskih listov beležimo z zadovoljstvom in želimo odličnemu našemu športniku še mnogo uspehov v sledeči plavalni sezoni.
Železniške ugodnosti planincev, Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavijo v Ljubljani je |io številnih prošnjah in intervencijah dosegla izboljšanje dosedanjih ugodnosti za planince ]iri vožnji na državnih železnicah. Od 1. januarja t. 1. daljo zadostuje skupina štirih članov planinskih društev, ki so včlanjeni v Zvezi planinskih društev (SPD, TK Skala. H P D itd.) zn ugodnost polovične vozne cene v 11. in III. razredu osebnih, mešanih in brzîli vlakov. Vsako, v zvozi včlan jeno planinsko društvo izda posebne objave, ki so kolka proste. Planinec, ki se poslužuje navedene ugodnosti i>ri vožnji na državnih železnicah, mora imeti svojo člansko izkaznico za tekoče let«, potrjeno od pristojnega ravnateljstva državnih železnic. Prekinjen,je vožnje je dovoljeno le celi i skupini. Z izpremenibo dosedanjih ugodnosti je v j izdatni meri ustreženo pluninceiii. ker štirje se kmalu zberejo za eno turo. Posebno objavo v te svrhe dobite jiri vseli v Zvezi včlanjenih planinskih društvih in njihovih podružnicah.
Jugoslovanska zimsko-športna zveza (službeno). V zvezi z našo objavo za specialne trening-tečaje objavljamo s lem. da se vrši lečaj za smuk in slalom na Rožci, kamor naj se podajo takoj tekmovalci Praček Ciril, Heim Hubert, Znidar Krnil, Čop Franci, Novak Jože. Urbar Slavko. — Tečaj se prične takoj in prevzame vodstvo tečaja do prihoda avstrijskega trenerja tekmovalec Praček Ciril, kateremu se imijo vsi ostali udeleženci brezpogojno pokoriti. Udeleženci bodo na-stanje v Skalaški koči na Rožci, in sicer na stroške zveze. Ostale določbe prve objave za tečaje i dne 9. in 10. f. m„ veljajo tudi za ta tečaj. —• Opozarjajo se klubi, da so na stroške zveze v teh 1 tečajih le tekmovalci, ki «mo jih pozvali, Ce klub želi in smatra zu potrebno, da «e udeleži teh speci-elnih tečajev še kak drug tekmovalec, morajo zalo zaprositi z utemeljeno vlogo zvezo. To so spe-cielni tečaji, ki naj pripravijo naše kandidate za : inozemsko ekipo in zato je tečaj omejen samo na one udeležence, ki so vani pozvani.
Predavanje SPI) se vrši v četrlel., dne 11. t. nt. oh 211. v dvorani Delavske zhornlee no Miklošičevi ee sti. Predaval ho činu tilninlajske eksjtedicije Asehen hrettner Peter. Predavanje Itodo spremljate šlevilne skioptlčne -like. Vstopnice so on razpolago v pisarni SPI) na Aleksandrovi cesti danes in v četrtek do IS. 1er od HI. tire ilalje pred predavalnico v llelnvski zbornici. Planinci, prcskrliitc si pravočasno slopniee. kor je zelo veliko zanimanje za lo predavanje.
J7.S7.. — '/.bor sninsl.ili učiteljev. Petina seja in sestanek članstvu su vrši tlniies oh 20,311 uri v /.vezni pisarni. (îg. člani se naprošajo, dn se udeleže seje polno» tevi I no In točno.
SK Slovan: Drevi oh 2П. soju npruvnogn odbor0 v goslilni Mencinger nn Snmrttnski cesti št. In. — Ker je soja poslednja pred občnim zborom, prosimo, d« se Jo vsi odborniki sigurno in ločno udeleže.
SK lleka. Dnnes zvečer oh 2П. bo občni zbor v salonu restravracljc Vmerika . Ùllncc, Tržaška cesta. \ k 1 i v n i iu podporni člani kakor tudi prijatelji klu lm se vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno ndo leže. Odbor.
,.Ikatleuitki • liorl ni klub vabi \ se svoje tekmovalec in ostale člane, dn -e udeležijo danes, v četrtek popoldne oh pof 2. turnega marša po Itnžnlku. Vsi v smučarski opremi oh pol 2 v A kndcmskein domu
akademski «port nI klub. Seja uprnvnegn odbora danes oh 7. zvečer v Akademskem domu.
Ikait' mski s/, n rini klub Izpreiuiuja na podlagi pridržane pravice razpis smiiškegn teka za prvenstvo jngnslovnnskih univerz v loliko. dn se vrše tekme v teku t.lKli za prvonsl\ n moStev !»о>,ч mezn i li u ni verz. oziroma nn univerzah registriranih smučarjev. ml nosno spori n i 11 klubov. Moštvo jo nastavljeno i z po Ijubnega števila tekmovalcev, 01I katerih pa se ooeni.jo lo t najboljšo plnsirnnl tekmovalci. Zmagovalec po slan«- moštvo ono univerzo, oziroma onejrn klnhn, ki doHC/,0 največjo število točk. - Prvotni razpis ostane pole? teh izpromeinb, oziroma dopolnil v celoti v veljavi. — Akademski športni klnh
Upravo »Slovenca« Maribor
Koroška cesta I Podružnica AleksiiuiiroTH '
Sprejemalo se oglasi ш naročniki listu izvršuieio vsi u|irnvu post i in dajejc liojasnila K spadaio v delokroc uprav ništvii list«
Neki dunajski medicinski strokovni list objavlja poslednje zmagoslavje znanosti, ki bo zadivilo svet. Dognan ie bil ne samo vzrok gub. marveč tudi način, kako jih ie mogoče odstraniti. Materam pa celo ludi starim mamicam se lahko vrne čista sveža polt njihovih dekliških dni. Ženske petdesetih pa celo tudi šestdesetih let'lahko spet dobijo gladko in nenagubano mladostno kožo.
Gube izhajajo od tega, ker koža s staranjem izgublja nekatere bistvene redilne elemente Te elemente zdaj pripravljajo iz skrbno odbranih mladih živali. Čim dobi človeška koža spet te elemente, jo osvežijo in pomladijo. To so presenetljivi rezultati raziskovanj, izvršenih na dunajskem vseučilišču pod vodstvom profesorja dr. Stejskala. Izključno pravico izkoriščanja odkritja tega
profesorja si je z ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon Njen ekstrakt živih kožnih celic, ki se imenuje »Biocel«, se lahko na'de samo v kremi Tokalon (rožnate barve). Pri kemičnih preizkušnjah, pri ženskah od 60 do 70 let so bile gube odstranjene v šestih tednih (glej izčrpno poročilo v Dunajskem Medicinskem Vestniku).
Uporabljajte vsak večer rožnato kremo Tokalon, hranilo za kožo. Ona hrani in pomlaja kožo med telil ko Vi spite. Gube kmalu izginejo. V nekaj tednih boste za leta in leta mlajši. Čez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez maščobe). Ona razkraja zajedalce. krči povečane znojnice in napravlja najtemnejšo in najodpornejšo kožo mehko, belo in gladko. Uspešni rezultati »o zajamčeni ali pa se Vam vrne denar.
Celle
K nrnmh
c. Praznovanje gasilskega praznika. V nedeljo, dne 17. januarja I. I. bodo celjski gasilci slovesno proslavili rojstni dan pokrovitelja gasilcev Xj. kr. Vis. kraljeviča Tomislavn. Ob 8. zjutraj bo v farni cerkvi sv. maša, nato pa zborovanje v gasilskem domu.
c Proizvajalcem in trgovcem svile. Vse jiro-ducente in trgovce s svilo opozarjamo na razglas ministrstvu za finance, ki je nabit na uradni deski
mestnega poglavarstva.
c Sadjarji «n zborovali. Zadnjo nedeljo so imeli celjski sadjarji v okoliški osnovni šoli svoj vsakoletni občni zbor. katerega se je udeležilo zelo pičlo število članov. Iz. poročil je razvidno, da šteje celjska podružnica 129 članov, blagajniško stanje je pa zadovoljivo. Pri volitvah )•• bil z malimi. spremembami izvoljen stari odbor.
c Občinska seja. V petek, dne 15. t. m., bo ob 6. zvečer v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu redna seja mestnega sveta celjskega.
c Mestno poglavarstvo v Celju opozarja ' hišne posestnike in lastnike motornih vozil, da je I. januarja 1937 zapadlo v plačilo: najemninski vinar in kanalska pristojbina za proračunsko razdobje od I. I. do iti. III. 1937; vodarinn in števnina za proračunsko razdobje, od 1. X. do 31. XII. 1930 ' in 4. obrok (zadnji) davščine na motorna vozila. 1 Stranke se pozivajo, du zapadle obroke plačajo pri nteslni iilagujni zanesljivo do 10. februarja i. 1. Po preteku lega roka se bodo zaračunale zakonite zamudne obresti. Plačila, ki bodo pa zaostala po preteku 6 tednov od dneva dospelosti, se bodo izterjala izvršilnim potoni.
c Kino Metropol. Danes ob 18.15 in 20.30 I Njegova oficijelna žena in nov Foxov tednik.
Smrt starega delavca. Delavstvo sinodnišnice v Kamniku je zopet zgubilo iz svoji' srede onega starih veteranov, ki ie, kakor smo jKiročali v sio-vencu v 40 lelih zu ljubi kruhek prehodil IfiS.OOO kilometrov. Pokojni Jakob škrjanc iz Radomelj j'1 bil star 75 let. Tudi on je bil eden med tistimi, ki je v Avstriji plačeval 23 let prispevek v pokojninski sklad in se nadal, da mu bo to v starosti prijHirnoglo k |iriboljšku, pa ira je prehitela smrt. Marljivega delavca je spremil na zadnji poti inž. |ioručnik g. Trost Pavel kot zastopnik upravnika sinodnišnice in mnogo tovarišev. — Ponovno apeliramo na merodajne člane kraljevske vlade, da zadevo starih delavcev v tukajšnji smodnišnici končnoveljavno uredijo, da ne bodo preje starci izumrli.
Radio
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Postne pridigo:
Drinek: Der (îoll imserer Not. 90 str.. pove/.. 20 Din. — Gmeleh: Kraft umi Frietle. Prodioton iiber die Beielit. <>4 str., nnvez. 17 Din. — Cum'lcli: Pa*$ions|>i|<lor ini Lielite «1er <iegeii>vart. 120 sli.. nevez. 33 Din. Gree\<" Welf nus «1er Krenzes-seliao. 224 str., nevez. 37 Din. Lang: Die Fiille der .(riiade. 63 sir., nevez. 15 Din. Rninarll: <»otte* \> erl»en uni sein Volk. 156 sir., nevez. 39 Din. — Kestle: Da* grosse (»eheiinnis. Kasten-predipten liber die Klic. so str., nevez. 24 Din. -Soiron: In lier Leiileiissolnile iles llerrn. 71 str., nevez. IS Din. Striewe: Die Feiude .losu in soinor Passion. SO str., nevez. 26 Din. — Strobele: Der Kaitipf gegeu Christus. (Ц >tr.. nevez. 16 Din.
Wachsniann: Vom eliristliclion <*ua(teulohcn.
J C»7 str., nevez. 20 Din. — Wagner: Jésus Chrishis il user Krlôsor. SO str., nevez. 1K Din. - Zimolong: Das Gottesreieli unit ilas verlorono Parailios. lii-l>lisch4heologiiu*he Fasteii|iredigten. 02 str., nevez. 16 Din.
Programi Radio Ljubljana!
('cfrtçk Л januarja: 1- Ko-ncejMai.i plesi lpk>5èe) 1'2.4Л Vreme, ропмм1а — 13 èns športni, obvestilu -13.1;") Vse uiojtoće. I<»r ktl<» ho^o (plošče po t.oljaJi) — II Vreme, borz?« IS Koneerlni ples, (Ha<! i<ki or Ue.steri - 14.-Ht Slo i ||š(Vina za Sloviino«- tir. Uiololf Kolar-è1) Ii> Ca>, vit ii:.-, |K»rofila, «<iK»r(sl, oltvestila Hi.30 \ae. ura: So,ii>1.4ko preflavanjo 1У.Г»4| 1)«>не1. muiiil nabavo 20 Konoorl /,'нма bahilajk l»ii-lan U0.5liUavc4: hafnls in Kloe, ^Iniloničiiii -uiln (plošče) 'JI. 10 NaroMiie ]м}.чт. < »premijevanjoni l'ailijskemi orkestra. S«slplujojo: îx;i Drnuien Sokova, V!«la K n lo) I4nwi., zi:. Sveto/.ar Blinov«-«' in Tom- Pctrov<i- - '1'J. ras,' vreme, porodila, »|M>r«sl • У2Л5 Ifr.i nili.« ir'-i-be-i i'inermniiov trio.
Drugi programi t
(rtrlrl;, 14. januarju. //« iyrud I.: 'Ji m«	1 r.ti
lii koncert 'J"J.lil) Narodne pesmi - U< h/rutl !l : IN.i.ki Bosanski frančiškani v naši narodni knitnri (Kova čovift) /.ayrt'h: ШМИ» llel^ra«!	1'lesua «l.«sba
-	Dunaj; lî».,i0 Zabavni котнч-rt - L't.n'i ïirra o Nt o tirtn	Bralnnsove sklmlbe - J:?.,*!.*» Kvartet -Budimpešta: 20.10 Pleenn {flaijbn 22.4Г* Operni or k ester Trst Milan. 17.1.*» Arijo in d noti 31.nO Masoa^ni.i«'\ n opereta Prijatelj Krit/* m heli»">o\ balet < opelia Ifim llari: 17. ~> Komorna ^'asba 20.-111 Valentina op.ra I Oranatiori Prafiu: ln.^J H'oersler.iova opera I1» i inairana — Urno IM.'i"» Pihala
•JO.ji Orkestralni in solist ioni k one e rt	i^ra
-	21.40 ( itraski koneort llrafislara: Hl.iV» a»k-naroflne pesni - '20 05 Mandolino - 'ЈО.ЗО Itrra '21.30 Dobnanvi.iev klavirski kvintet -- 1'or.šara; l!».:Wt l.an ka glasba - 21.0Г» Иокуекiјел koneert — 21..'hi Zabavni koneort Л' :to Plesna irlnslia Ifcrlin- K (in 'rjsln'i a /I a m buri/ I ratifia va-S t ultfjarl: in. in Plesni v»-, .-r Kiiln. 20.10 Slavnostni koneert ob desetletnici te radijske postaj«- - Hrromiivsti r: *'20.Гм P.oeekerini.i»-v in Mozartov koneert 21.20 Sclnimannova skladliM nikova 1 .i n bežen ' — 21.55 Iz nemških oper - Struss binirtr il. 15 Massenetova opera Wortber in Atlamov.i opera Le Sourd*.
ZAHVALA
Vsem. ki so z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje oh nenadomestljivi izeuhi naše nepozabne in dobre hčerke
TATJANE
ju obsuli s eVetjem in počastili na katerikoli način njen .......... trr jj„ spremili »
talili častnem ilevilu na njeni zadnji jioti — najiskrenejša hvala I
Sveta maša «adlišnica se bo darovala v pelek •'•• lii. januarja I »37. o I, s zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra.
V Ljubljani, dne 11. januarja l«37.
Rodbina ing. PRELOVŠEK-ova

Meteor pade z neha
7.
Tinček gre na lov...
- M
c f.
mm
<• , 'm-
.^■■K-^rr
iipSil
Drugo jutro je Tinček pritrdil magnetizirano podkev na dolgo prekljo in krenil na lov za meteorjem. Njegova dva prijatelja Dolgin in profesor sta ga opazovala od daleč in majala z glavo. Dolgu je rekel:
Človek bi moral misliti, da ima Tinček ukaz od župana, naj očisti vse ulice zarjavelih žebljev. Kar poglej, kako lovi žeblje na podkev! Ali res misli, da bo s tem magnetom pričaral meteor iz zemlje? к
Meni se zdi, je pristavil profesor« in napravil na čelu majhen kolobar, da ima Tinček nekaj koleščkov preveč v glavi! Meteor je vendar več tisoč kil težak, kako bi ga mogel s takole igračo izvleči na beli dan?!«
Tinček pa se ni zmenil za uničujoče opazke, ampak je samozavestno iskal meteor dalje.
Nenadoma je ves presenečen obstal Podkev, ki je bila s tanko vrvico pritrjena na prekljo, je kar nenadoma oživela in se osvobodila vezi. Tinček je presenečeno dvignil glavo in videl, da je podkev skočila na kovinasto ogrodje avtomobila.
Hej, hej, frkolin, ali te luna trka, ali kaj?!« je zakričala nad njim gospa, ki je sedela v avtomobilu. »Saj mi boš še avtomobil podrl s svojo igračo!«
Oprostite, gospa,r je zmedeno zajecljal Tinček. »Nisem vedel, da imate takšno privlačno silo v sebi!
Pograbil je podkev in se spustil v tek, da ga ne bi dosegle roke razkačene ženske.
ZahvaSa
Vsem, ki so nam ob bridki izgubi mojega dragega moža, našega ljubega očeta, brata in starega očeta, gospoda
Boštjana Požauko
izrazili svoje sočutje ter spremljali blagopokojnega na zadnji poti k večnemu počitku, poklonili vence in cvetje, izrekamo tem potom iskreno zahvalo.
Maribor, dne 13. januarja 1937.
Žalujoči ostali.
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženilovanjski oglasi Din 21—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petilna vrslica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov freba priložiti znamko.
mai	ШЛ	[ЛЈШШ
НЖШ1		
Danea nepreklicno poslednjič! Krasen, pre-tieel lv tlim o zlomu rusKf sa carsiva. o Krvavi revoiuci)! ln usodi uboglb emigrantov
Moskva - Shanghai
Pola Rlefjrl
Gustav Dlessl — ausi Lanner — W. Keppler
тткин		11	m	f i um fjSL.HH
Mata, popularna Uubllenka sveta SHIRLEY TEMPLE EJpornëfcova hči Danes nepreklicno poslednličl				
		ш		
Izvlrnt ruskosovletski lilm
Ciganska postava
V glavni vlogi r.elći Černaja
«ж-мшшвшш
Težko biti je brez kruha glad moi ? samo lenuha S par vrsticami pobaraj vse dobil boš. — nič ne
mar a j
Radio
\ cevni, '220 volt, oddani tistemu, kateri mi preskrbi primerno službo. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dober« 695. (a)
Kar potrkaj! — Le naprej' Kaj ieVl si. nom pove) Službe so na raz pol a po. tu iskanje n> predrago.
Trgovsko sotrudnico
starejšo, dobro Izurjeno v vseh strokah trgovine z mešanim blagom, sprejmete Norb. Zanier & sin. Sv. Peter, Sav. dol. (b)
Dekle
Slovenko, zdravo, čisto, veščo vseli hišnih del, ki ljubi otroke, išče mirna družina za Belgrad. Mesto stalno. - Obširne ponudbe z označbo plače pod »Vredna 601« na Propagando, Beograd — poštni predal 400. (b)
Sinček drla vam skrbi, v šoti slabo ne uči. Tole dobro preberite in pomoč niti preskrbite
Železničarji!
Domača okrogla koruza, koruzni zdrob in moka, pšenična moka, fina, nu-lorlea in krušna, fižol, beli in drugo zem. pridelke, po najnižjih dnevnih cenah na brezplačna pojasnila - razpošilja po povzetju Vera šurjak, ša-bac. - Za trgovce Ia, suhe slive 50 kg 160 Din franko postaja; orehi 175 Din 50 kg; hmelj za peke 8 Din kilogram. (1)
Denarja r lepu kot petka Prav radi Iti ti dali ça. Kar nudiš nam vue
kupimo m vse poštene plačamo
Starinske predmete
kakor tudi dobro ohranjene predmete, ki jih ž' te prodati, vzame v komisijsko prodajo ali pa kupi »Pri Makedoncu« -Ljubljana, Kolodvorsko ulica 30.	(k)

Staro žeiezo
stare kovine: baker, cink, medenino itd.
kupujejo po najvišjih dnevnih cenah Strojue tovarne in livarne d.d., Ljubljana
Kupimo večje ali manjše
kompleks smrekovih ali jelovih gozdov
v last ali sečnjo Ponudbe pod »102« P 18578 na »Slovenca«.	(ki
Vsakovrstno
slato kupuje
po naiviSiib cenab CERNE, tuvelii, Liub! ane Woifova ulica št. 3.
Kupimo večje 11 manjše
količine jelovih ih smrekovih hlodov
posekanih aH na panju - Ponudbe upravi »Slov.« pod »101« P 18577. (k)
Parni kotel
od 4—6 m2 ogrevalne površine, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod : »Kotel« 736.	(k)
Prijatelj, kam pa na vse
zgodajt Prodajat, kar imam
naprodaj Poslušaj' Kdo7 pri nas
ponudi,
proda г lahkoto in se — čudi
Na vsa zimska oblačila
dajemo 15—20% popusta Pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Volna, svila, Lombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana -židovska ul. in Stari trg.
inventar za mlekarno
ali delikateso - prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 731.	(1)
»Perlmuter«
jagode za rožne vence prodaja »pri Makedoncu«, Kolodvorska ulica. (1)
Šivalni stroj
skoraj nov, najnovejše nemške znamke, se poceni proda »pri Makedoncu«, Ljubljana, Ko-dvorska ulica.	(1)
Posestvo dela ti skrbil Oglas tvoj kupca bri dobi. A če v skrbeli îi га denar, boš hišo kupil gospodar/
Stavbisča
poleg nove cerkve v Šiški naprodaj. Velika iz-bera v vseh velikostih od 600 do 1000 m» po zelo ugodni ceni. Za kupnino se sprejmejo tudi vlož-ne knjižice denarnih zavodov. - Proda se pa tudi velik kompleks nad 10.000 m!, pripraven za industrijsko podjetje. — Pojasnila daje Rudolf Ivo-kalj, Ljubljana, Beethovnova ulica 14-11 (palača »Dunav«) vsak delavnik med 11 in 12 dopoldne.
(P)
Stavbna parcela
na Ježici naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 685.	(p)
Denar — sveta vladarI Le plačaj par oglasov, pa kmalu zla*ih časoo zašije tebi iar
Posojilo
50 do 100.000 Din iščem. Jamstvo velika hiša., vknjižba na prvo mesto. - Pismene ponudbe pod : »Anton« upravi »Slovenca« v Mariboru. (đ)
Zagrebško koncesionirano .posredovalno podjetje
specljalne vrste, dobro-idoče, dokazano lukratlv-no, po vsej državi prvorazredno vpeljano, poslu-jo veliko s Slovenijo, so proda ali sprejme kom-panjona zaradi obolenja lastnika. - Najslgurnejša eksistenca. IJotrebno 100 tisoč dinarjev. Informacije : Poslovalnica Pavle-kovič, Zagreb, Iliea 144.
AL Fianinšek
lastnik trg. agenture z:< bančne In kreditne posle
v Ljubljani, Beethovnova ulica 14-1. - Telefon 35-10
vam izposluje
vnovčenje terjatev in pri denarnih zavodih najku-lantneje tj,koj v gotovini
Dreipiatno pošiljamo
poizkusilo skatltico originalne
CREME DARUVARI.
<ia stroške priložite 3 Din
v poštnih znamkfh. Prepričali se boste sami, da te to izvrstno polep-ševaiuo sredstvo ki čez par dni odstrani vse nečistosti obraza. V vseb strokovnih trgovinah
škatljica Din 15'—
Po pošti pošilja: LEKARNA BLUM SUBOTICA 107
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
vodo-
Gradbeniki,
takoj seda dobite delo, ako vzamete za plačilo gradbeno parcelo v lepem letoviškem kraiu na Gorenjskem. Informacije pri »Prosvetni zvezi«, Ljubljana, Mik ošičeva cesta 7/1.
Barclay:	17
Rožni venec
Roman.
»Vse vam boni povedal, je odvrnil Garth tiho, in svetovali mi boste in pomagali, Itolikor bo v vaših močeh.«
Razodetje
Ves svet ne bi mogel zabraniti, da bi se večerje v Shenstonu no zavlekle in ne požrle dosti dragocenega časa; tudi ni bilo lahko, da bi se dva najbolj priljubljena gosta izmuznila neopazno iz dvorane. In tako je udarila ura na vaškem zvoniku že davno deset, ko sta stopila Garth in Jana skupaj na teraso.
Bila sta sama, prav za prav prvikrat po teli obema tako dolgih dneh.
Molče sta stopala nekaj časa drug ob drugem. Mesečina je srebrila vse stvari, tako da so bili razločno vidni pušpanovi okviri staromodnih gred, kri-vuljaste sleze po vrtu in vršina bližnjega jezera.
Garth je razprostrl pregrinjalo, ki ga je bil prinesel s seboj čez zidani prsobran, in Jana je sedla nanj. On pa je prekrižal roke in stal pred njo. Jana je okrenila glavo proli jezeru, misleč, da opazuje lepi prizor tudi Garth; a 011 je imel oko le za njo.
Nosila je isto mehko, Črno obleko z dolgo vlečko, ki jo jc bila oblekla za koncert v Overdenu; samo biserna verižica je manjkala, krasil jo je samo šopek vrtnic. Z vso svojo osebnostjo je izražala toliko odličnosti in pridržane moči, da je srce moža, ki jo je molče opazoval, prevzelo globlje ko kdaj prej, in ni mogel zabraniti, da bi 11111 vroča ljubezen in spoštovanje, ki ga je čutil do nje, 11e zasijala iz oči. Toda čemu tudi
naj se še dalje taji, zdaj ko jè končno napočila ura, da sme svobodno in odkrilo povedati, kar 11111 leži na srcu?
Čez nekaj časa je vprašala Jana, kaj ji ima torej povedati o Pavlini Lister, in seje obrnila proti njemu.
Njune oči so se srečale, ko je pogledala kvišku proti njemu, in kar mu je brala iz oči, jo je tako prevzelo, da je napol vstala s svojega sedeža ter vzkliknila: »O Dal... nikar... nikar!«
Rahlo jo je potisnil nazaj in spregooril : »Tiho, ljubljena! Vse vam moram priznati, in vi mi niste samo obljubili, da me boste potrpežljivo poslušali, ampak tudi, da mi hočete svetovati in pomagati. O Jana, Jana, tako sem potreben vaše pomoči — in 11e samo pomoči, temveč vas samih — vas samih! Kako neizrekljivo samotno mi je bilo pri srcu te tri zadnje dni, ko niste bili pri meni, a čim ste prišli, sem spet oživel! Niti ne slutite, kaj sem prestal, ker sem moral ves čas molčati, ko bi vam imel vendar toliko povedati. Jana, moram vam priznati, kaj mi pomenite, kaj ste mi postali od onega koncertnega večera v Ovedenu! Ali naj izbiram besede? Nikoli nisem doživel kaj velikega — pri meni se je dogajalo doslej vse na površju — in zdaj ta velika, globoka potreba j)0 vas — to hrepenenje, ki mi polni srce! Ob tem postaja neznatno in izginja vse, kar je bilo. Jana, občudoval sem marsikatero žensko — da, tudi zamikala me je katera za trenutek in sem jo slikal, da bi si ohranil trajno njeno podobo — le kratko in že sem nanjo pozabil. Nikoli nisem nobene ženske v resnici ljubil, nikoli nisem vedel, kaj utegne pomeniti prava ženska za moškega, dokler nisem čul peti tebe: >In tih prebiram jih zapovrstjo.« Od takrat znam prebirati svoje bisere — vse tiste prelepe,
davno pozabljene ure iz preteklosti so mi na mah oživele v spominu in končno sem jih doumel. »In biser niza se do bisera,« in vsak biser je molitev — goreča prošnja, naj bi se preteklost in bodočnost strnili in zvezali v rožni venec, in naj bi odslej ločitev in njeno gorje bilo za naju neznano. O Jana, bom vam li mogel kdaj pojasniti, da boste doumeli kaj pomenjate zame, Jana!«
Pri zadnjih besedah je zdrknil pred njo na kolena in ji stegnil roke nasproti. Čudovit mir ga je objel — ni čutil več potrebe, da bi še kaj povedal svoji izvoljenki; bil je prepričan, da ga razume tudi brez tega in morda še mnogo bolje.
Jana se ni premaknila z mesta in ni spregovorila niti besedice. V hipu se je zjasnilo tudi njej, da se v zadnjih dneh ni čutila tako zapuščene ln samotne zato, ker je pogrešala godbe, temveč, ker ni bilo njega. Nehote je položila roke krepko v njegove, in v duši so se ji porajali občutki, ki jih ni bila nikoli poznala — vsa osamelost njenega dosedanjega življenja je brez sledu izginila ob čudežnem spoznanju: On in jaz sva odslej eno. Dočim jo je prešinjala ta misel, je dvignil on glavo, pogledal Jani žareče v obraz in rekel: »Ti in jaz, odslej sva eno!«
Pogled v njegove lepe žareče oči pa je bilo nekaj, česar Jana ni mogla več prenesti. Zavest, da ni lepa, jo je celo v tem hipu prešinila do najgloblje bolečine; čim večja ljubezen ji je sijala nasproti iz njegovih oči, tem grša se je /.dela sama sebi. On seveda ni vedel, kaj ji pretresa srce, njen molk se mu je zdel najboljše jamstvo, da dojema njegove občutke in ga sprejema z vsem, kar ji more nuditi. Rahlo se je oprostil njenih rok, pogledal ji še enkrat globoko v oči in rekel: »Moja žena, moja draga žena!«
MM
tli hjm
K
qQQ O
o	o	o
2	a	C
,rj	'O	-o
Ш	«	M
m	и	«
S	«	«
a	b	a
<
.га&вј
5 « » c a a
n Л M
N N N
<y <W 0) > > >
f, n
O .'ÏÏ
C a
-m »
eG> >
0=J
CJ! ÎI и
M ~ o.
5 si" j
« S i-S
C >-a S
(0 1-Š.S
Bo. t: .i:
U _c
JNM i
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Ceî
Izdajate!i: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Genčič
Kmetje v brežiškem okraja se organiz i rajo
Rajhenburg, 11. januarja.
Na stotine zavednih kmetov se je zbralo v nedeljo, dne 10, t. m. v Rajhenburgu in v Dobovi na ustanovnih občnih zborih krajevnih organizacij Kmečke zveze. Burno pozdravljen je na obeh zborih, v Rajhenburgu po ranem sv. opravilu, v Dobovi po večernicah, nastopil predsednik Kmečke zveze g. Brodar Janez. S pogledom na druge stanovske organizacije je razvijal svoje bogate in modre misli o potrebi kmečke stanovske organizacije. Po mnogih drugih državah so se kmetje že davno organizirali. Zato jih gospodarska kriza ni tako trdo zadela. V naši državi, kjer je do 80% kmečkega ljudstva, smo pa v tem oziru dremali in spali. Mesta se širijo, dobivajo s svojimi novimi palačami, nebotičniki, asfaltiranimi cestami itd. ameriški blesk, kmečki domovi po deželi pa propadajo in izginjajo. Po mestih ljudje veseljačijo in zapravljajo, kmet pa trpi pomanjkanje, kljub temu, da gara in se trudi noč in dan. Do zadnjega časa ni nikdo več pomislil, da bo propadlo vse, ako propade kmet. Šele sedanja vlada je resno uprla svoj pogled v naše državno gospodarstvo in se z vso vnemo trudi, da uredi zopet gospodarske razmere in jih spravi v pravi tir. Ker hoče ta vlada predvsem rešiti kmečko vprašanje, potrebuje tozadevnih strokovnih nasvetov. Te pa lahko dobi samo od kmečko-stanovsko-strokovne organizaci-
je. Taka organizacija pa je Kmečka zveza. Zato ne sme biti nobenega kmečkega strokovnjaka, ki ne bi bil organiziran v Kmečki zvezi. Kmečka zbornica, ki je po zaslugi sedanje vlade na vidiku, bo oni organ, po katerem bo naš organizirani kmet uplivno sodeloval pri zboljšanju lastnih razmer. Nedvomno je za kmečko gospodarstvo velika kvar, da mora kmet danes zaradi carinske politike kupovati svoje potrebščine za 200% predrago, medtem ko prodaja svoje pridelke vsaj 50% pod pravično ceno. Da mora kmet pri takih razmerah propasti, pač ni treba tega posebej poudarjati.
Te in še nebroj drugih misli je kar podžgalo naše kmete in g. Brodar je bil deležen prisrčnih ovacij. Po obeh župnijah gre sedaj le en glas: Kmet v Kmečko zvezo! G, banski svetnik Tratnik Jožef je na obeh zborih še po svoje navduševal navzoče za vstop v organizacijo, nakar se jih je kar na stotine vpisalo v Zvezo. Povsod sta se izvolila tudi odbora krajevne organizacije, -katera tvorijo možje, ki jamčijo s svojo zavednostjo za živahno in plo-dnosno delovanje organizacij.
Tako so ustanovljene sedaj v Brežiškem okraju krajevne KZ že na Vidmu, v Sromljah, v Arti-čah, v Rajhenburgu in v Dobovi. Upati in želeti je, da se v kratkem ustanovijo še po drugih občinah oz, župnijah. Nikjer ne sme biti brez te organizacije. Kmet na plan — dokler je dan!
Kohainskih sleparij vedno več
Sodna ob ravnava odkriva vedno več sleparij
Ljubljana, 13. jauarja.
V veliki razpravni dvorani je bilo mnogo poslušalcev, ki so vztrajno in pazljivo sledili vsem podrobnostim razprave, zlasti taki, ki so bili sami oškodovani za težke tisočake od obtoženih prodajalcev in kupčevalcev kokaina. Delni rezultat vče-rašnje velike razprave je med drugim ta, da je drž. tožilec dr. Fellacher že uvedel nove poizvedbe o sleparijah, ki so jih izvršili obtoženci po krajih izven Ljubljane. Računajo, da so bile nekatere osebe oškodovane za ogromno vsoto 150 tisoč dinarjev. Že danes so se uvedle poizvedbe za slučaj v Bohinjski Bistrici in v bližini Kranja. Mnogi oškodovanci se niso javili, deloma ker so se sramovali, da so jih premeteni in brezvestni sleparji ociganili, deloma ker so se bali, da bodo kaznovani od finančne oblasti zaradi kokaina. Kaznovani pa ne morejo biti, ker niso kupovali prepovedanega mamila kokaina, marveč le sodo in so postali le žrtve sleparske tolpe. Državni tožilec je odločen, da bo proti glavnim obtožencem obtožbo zaradi zločinstva prevare še razširil.
Najtežje grehe ima na vesti Logačan Fran Hladnik, po poklicu lesni manipulant, ki ni že dolga leta izvrševal svojega poklica. Pred vojno je bil zapleten v neko zastrupljevalno afero po načinu stotnika Hofrichterja, ki je pred vojno vzbujal s svojo metodo zastrupljevanja celo svetoven sloves. V Trstu, Gradcu in Ljubljani je bil Hladnik obsojen že na hude večletne kazni. Tudi v Braziliji se je pojavil. Tam je osleparil neko rOj&Rlnjo.
Mnogi hrepene po nagli obogatitvi. Spuščajo ^ "v'špekulacije, pri katerih so jim pred očmi mastni dobički. Zaslužiti do 25.000 Din proti investiciji 15.000 Din, je vabljiva stvar!
Druga skupina obtožencev
Po končanem zaslišanju 4 glavnih obtožencev je senatni predsednik prešel k zaslišanju druge skupine obtožencev, obdolženih le prestopka zoper osebno prostost in varnost. So to:
Drago Ceferin, 34 letni trgov, zastopnik, stanujoč v Ljubljani. — Albina Ceferin, 31 letna soproga trgovskega zastopnika. — Maks Bizjak, 29-letni mehanik v Ljubljani. — Stane Burgar, 25-letni samski mehanik, in 34 letni strugar Ivan Krašovec iz Sangrada.
Dogodki na gradiču Sangradu bi mogoče spadali v kak romantičen in pustolovski film. Obtoženci niso stvari vzeli za tako resno in kaznivo, kakor to določa naš kazenski zakon, niso se mogoče v splošnem razburjenju zavedali, da bodo prišli v konflikt z državnim tožilcem. Hoteli so dobit inazaj le denar in menice, za kar je bil ogoljufan Drago Ceferin. Razprava je včeraj trajala do 23 in se bo jutri, v četrtek, nadaljevala.
Drago Ceferin je bil najprej zaslišan za pričo, kako je postal žrtev v špekulaciji' s kokainom. Podrobno je opisal pogajanja in prevzem »blaga*:. Obremenil je močno Široka, Mauserja in Hlad-nika. Tega je vprašal: »Kdo ste?,; On je odgovoril: »Moja legitimacija je denar!« Pokazal je šop bankovcev. Predstavil se mu je kot kupec.
Na žalost je pozneje ugotovil, da je kupil zavoj sode namesto kokaina.
Drago Celerin je bil nato zaslišan kot obtoženec v zadevi ugrabitve in vklenitve Široka in Hladnika. Odklonil je vsako sodelovanje pri izvedbi načrta, ki ga je skuhala njegova žena. Ker je Širok prezentiral njemu menico za 15.000 Din, so bili vsi razburjeni.
Obtoženka Albina Čeferinova je v živahnem tempu in logični zvezi pripovedovala sodnikom razvoj dogodkov po sklenjeni kupčiji za kokain in po prezentaciji menice od strani Široka. Njen mož je nasedel veliki lopovski tolpi. Glavna njena misel je bila, kako bi prišla do menice. Za kokain je ona možu dala 15.000 Din gotovine. Načrt za Sangrad sta napravila ona in Maks Bizjak, ki ji je idealno in požrtvovalno pomagal. Nobenemu ni bila obljubljena kaka nagrada.
Razprava je bila nato prekinjena. Prihodnjič bodo zaslišani še zadnji trije obtoženci. Tihotapci in špekulanti s kokainom so se razgalili po raznih geslih in krilaticah. Njih načelo je: »Glavno je blago in denar, drugo je postranska stvar. Osle-pari ga, kdor se da k
Pri večerni razpravi je bil za pričo zaslišan Lado Vučnik, druga žrtev sleparjev. Prodali so mu dva zavoja >kokaina«. V resnici pa je bila notri soda odnosno sljuda. Oškodovan je za okoli 32.000 Din. Močno je obremenil glavne obtožence.
Mestni kolek za brezposelne
Mesto Ljubljana je izdalo socialni kolek po osnutku slikarja Mihe Maleša. Izdani sta dve vrsti koleka, in sicer po ceni 1 Din s sliko revne matere z otrokom in po pol Din s sliko brezposelnega, ki prosi pomoči. Dohodek tega koleka bo mesto porabilo za zaposlitev brezposelnih delavcev pri javnih delih. Kakor je bilo že poudarjeno, gradi mesto iz dohodkov fonda za brezposelne težko pričakovani kanal v Zg. Šiški. Sedaj je pričela mestna občina z večjo skupina doslej brezposelnih delavcev izvrševati prekope Malega Grabna po regulacijskem načrtu. Vsakomur je znano, kako potrebna je regulacija Malega Grabna. Dela, ki jih bodo napravili delavci, plačani iz mestnega fonda za brezposelne, bodo tvorila važno pripravljalno delo; končna regulacijska dela bodo na to hitro napredovala. To je torej drugo javno delo, ki se izvaja z dohodki prostovoljnih dajatev ljubljanskih občanov. Z izvrševanjem takih koristnih javnih del se lepo veže podpiranje ubogih brezposelnih delavcev, ki si podporo s tem sami zaslužijo in izvršitev obče koristnih in potrebnih javnih del. Dohodki mestnega koleka naj pomagajo zvršiti še več takih nujnih in splošno koristnih javnih del. Zato naj občani pridno segajo po njih. Sedaj je čas plesov in veselic. Tudi ob teh prilikah ne zamudite prispevati k socialni akciji. Pri blagajnah večjih plesnih prireditev bodo mestni koleki na razpolago. Z nakupom koleka storite dobro delo brezposelnim delavcem, ki jim je zaposlitev pri javnih delih edina rešitev. Veselje bo lepše, kadar ne bo nihče več brez dela in zaslužka. Usmiljenost in radodarnost more to doseči!
Manifeslacijski shodJRZ v Ljubljani
Govorniki! Na manifestacijakem ehodu bodo po dosedanjrih vesteh govorili gg. minister dr. Miha Krek, senator Fran Smodej in ljubljanski župan dr. Juro Adlešič.
Vodje rediteljev! Ne pozabite, da morate biti jutri, v petek, točno ob sedmih zvečer v dogovorjenem lokalu. Sestanek bo kratek, a zelo važen.
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Oel. rog. S. br. 8W74,a5.
Sneg prenašajo v koših in ga tope
V Suhi Krajini ni vode
Ambrus, 12. januarja.
Prosimo, dajte nam vode! Ta prošnja se ponavlja po naših vaseh dan za dnem. Vodnjaki so večinoma že prazni, kateri pa ima še vodo, jo deii z drugim, ki je nima. češ, bova šla pa oba v Krko, če ne bo prej kaj mokrega prišlo. To je pri dobrih sosedih. So pa tudi izjeme, eicer so redki taki, ki nočejo dati vode, če tudi jo imajo čez svojo potrebo. Po vaseh, kier imajo hiše mlake, v katerih je sedaj pozimi kar zdrava voda za živali, je še kolikor toliko dobro in se shaja. Kjer pa nimajo luž, so pa že pobrali ves sneg jk> senčnatih krajih in ga znosili v koših domov '.er stopili v vodo. Sedaj bo kar treba napraviti vozovo in sode, pa iti v Krko po vodo. V enem oziru ni sedanja suša toliko huda, ker ni pogled na naše polje in se-nožeti tako žalosten, ker je itak vse golo Je pa druga nevarnost, da razzebejo naši vodniaki in luže, ki bodo tudi kmalu prazne. Prav bati se je, da bodo škodo trpeli vodnjaki, ki so skoraj vsi samo ometani s cementno malto, drugače pa zidani in ne betonirani. Ker so pač prazni, so izpostav-
ljeni mrazu, kar gotovo ne bo brez jxKledic. In tako bo katastrofa še hujša. Kaj pa. če nastane požar? To bi bilo nekaj strašnega za s slamo krite vasi. Koliko trpe ljudje in živina. So slučaji, ko je žival pila vodo, ki se je nastregla od snega, katerega so dali na sonce topit, ln je zbolela, kar ni nič čudnega.
Pa se še dobijo ljudje, ki pravijo, da nam ni treba vodovoda. Vodovodi se gradijo celo po takih krajih, ki imajo dovolj vode, naš vodovod pa grade že 50 let in več, kar se je sprožila prva misel na vodovod. Merodajne kroge, ki o tem odločajo, ponovno prosimo, da se vendar že enkrat resnično prične!
DRSALKE nikljane od 83'—
dalje pri
Д. GOREČ d. z o. z. • poleg nebotičnika
Avstrijci izganjajo naše ljudi
Maribor, 13. januarja.
Leto dni je od tega, odkar so začeli Avstrijci izganjati naše državljane, ki so imeli v Avstriji delo. Samo skozi Maribor je bilo izgnanih par tisoč ljudi. Zadnje mesece so izgoni nekam zastali, sedaj pa so se zopet pričeli. Že nekaj dni prihajajo čez mejo pri Mariboru izgnanci, ki so vsi imeli v Avstriji delo, pa so morali pustiti delo in zaslužek ter se vrniti v domovino, ki so jo nekateri zapustili že pred desetletji. Avstrijci pa skušajo sedaj te izgone olepšati. Izmislil so si prav tehten izgovor: komunizem. Tako so v rudnikih pri Weitzu pozaprli nekatere naše državljane, ki so bili zaposleni kot rudarji ter jih nato izgnali iz države. Zajxir in izgon se je izvršil pod pretvezo, da so se udejstvovali v komunistični
propagandi. Imeli smo te dni priložnost govoriti z enim izmed izgnanih rudarjev. Je to neki Mihael Ozvald z Prekmurja. Od leta 1921. se že nahaja v Avstriji. Delal je najprej v tovarni v Leobnu, potem pa je šel za rudarja v Weitz. Kot dober in vesten delavec je imel stalno delo. S kako politiko se ni nikoli ukvarjal, najmanj |ia še s komunistično propagando. Vodstvo rudnika mu je zagotavljalo trajno delo, kljub temu jta so ga pred 14 dnevi oblasti kar na lepem aretirale ter ga z izgovorom, da je komunist, zaprle. Dva tedna so ga imeli v zaporu, potem pa so ga brez vsako preiskave, ki bi pokazala, ali je kriv ali nedolžen, jiognali čez mejo. Ista usoda čaka gotovo šo druge naše ljudi, ki so v Avstriji zaposleni zlasti v rudnikih in tovarnah.
Zopet dva požara v ptujskem okraju
Ptuj, 12. januarja.
Preteklo noč smo imeli v ptujskem okraju dva požara. Prvi požar je izbruhnil v vasi Šikole, občina Cirkovee, pri posestniku Vincencu Kušarju. Goreti je začelo na skednju in se je ogenj razširil z veliko naglico na vse druga gosjxxlarska poslopja, ki so zgorela do tal. Žrtev fK>žara je tudi okrog 30.000 kg sena in slame ter vse gospodarsko orodje. Domačim gasilcem iz Sikol se je po truda|x)Inem delu jx>srečilo požar omejiti in ogenj jsogasiti. Škoda znaša približno 40.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Vzrok f>ožara še ni pojasnjen.
Drugi fiožar pa je izbruhnil v gospodarskem
poslopj' posestnika Martina Šegule v Dornavi. Ogenj je tudi tu uničil vsa gosjxidarska poslopja in so le z muko rešili živino. Tudi v tem primeru so domači gasilci preprečili, da se požar ni razširil na sosednja jxislopja. Skoda je precej visoka a še ni precenjena. Vzrok požara ui znan.
— Da boste stalno zdravi je jiotrebno. da redno pijete Radensko. ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
Utonil in zmrznil
Tragično smrt je našel 70 letni starček Ignac Trček, rojen na Bukovem vrhu, občina Trata pri Škofji Loki, stanujoč v Bačni. V soboto okoli 13 se je vračal iz Šubičeve opekarne na Zirovskem vrhu, kjer je bil kot delavec zaposlen, proti domu in se je spotoma ustavil pri sinu in drugod. Od podjetnika je prejel še 70 Din predujma. Nekaj denarja je dal sinu. Imel pa je pri sebi še 54 Din, ko je zvečer korakal proti domu, nekoliko vinjen. Drugo jutro so ga ljudje, ki so šli k prvi maši, našli ležečega v »Potoški grajik pri Todrežu. Bil je mrtev. Komisija z zdravnikom dr. Milanom Gregoričem je ugotovila, da je Trček najbrž padel z brvi, ki vodi čez grapo, v vodo. a si ni mogel pomagati kljub nizki vodi. Utonil je in pozneje še zmrznil. Prvotno, so mislili, da se je nad njim zgodilo kako nasilje ali rop, ker denarja pri njem niso našli. Dognano je sedaj, da je vsak zločin izključen in da je starček po nesreči padel v vodo.
Ljudsko gibanje
Ribnica. Župnija šteje 4687 duš. Oklieanih je bilo 32 parov, doma poročenih 20, drugod 3 pari; najmlajši ženin je imel 22 let, najstarejši jo je mahal v 67 leto, dočim je imela najmlajša nevesta 18 let, najstarejša pa 40. Rojenčkov je bilo doma Ul, v bolnišnici 10, skupaj 121, in sicer 65 dečkov in 56 deklic, torej moško leto; dvakrat dvojčki, mrtvorojen nobeden; rojstev torej pride 25.81 na tisoč prebivalcev. — Umrlo jili je 60, in sicer 37 moških in 32 ženskih, tudi smrt je vzela bolj moške na muho; na 1000 prebivalcev je prišlo 14.72 smrtnih slučajev; nad 00 let stara sta umrla dva (eden v 07 letu), med 80 in 00 letom 7, med 70 in 80 letom 17, torej je doseglo 37.63% umrlih starost nad 70 let; otrok pod enim letom je umrlo 12 ali 9.91% vseh rojencev. Zdravstveno stanje torej dokaj jiovoljno. — Sv. obhajil se jc razdelilo nad 60.000.
ИОТПшВВшрМВЈарШШВМИ
Opis našega prvega zdravilišča
(Po raznih virih sestavil dr. A. M.)
(Nadaljevanje.)
Kakor pri drugih zdravilnih sredstvih, katera prvi zdravnik za izrecne bolezni pripozna, drugi pa ne, in katera sredstva v prvem slučaju učinkujejo povoljno, v drugem pa ne, se tudi na zdravilno vodo ne smejo staviti previsoke zahteve.
Kljub vsem dvomom so vendar stoletne izkušnje in znanstvena opazovanja pridobila večino zdravnikov za neovrgljivo resnico, da so tako kopeli kakor pitje rudninskih voda eno izmed najboljših naravnih zdravilnih sredstev.
»Ob teh zdravilnih vrelcih« je že 1823 zapisal eden izmed najizkusenejših kopaliških zdravnikov dr. Matija Mâcher: »najdeš mir in zdravje, ki ti spet prinese veselje do življenja. Zmerno pij »latinsko vodo in zmerno se gibaj!«
Na tem mestu se nam samo po sebi vsiljuje vprašanje, zakaj niso istočasno z nemškimi zdravniki pisali o Rogaški Slatini tudi slovenski zdravniki in to v slovenskem jeziku?
V začetku osemnajstega stoletja in še potem v vsej njegovi prvi polovici, ko je po zdravniškem priporočanju vidno rastel sloves Rogaške Slatine, Slovenci niso imeli veliko doktorjev zdravilstva; še ti, ki so bili, so službovali na tujem, in četudi so bili v službi na domači zemlji, niso bili vešči pismenega slovenskega jezika. Med duhovščino, ki bi mogla tudi s pisano besedo obrniti pozornost na zdravilnost slatinske rudninske vode, je bi!o zlasti mnogo pristašev homeopatije, ki je učila, da se morejo bolezni zdraviti le s sredstvi, ki povzročajo v zdravem telesu učinke, ki so podobni onim v bolnem telesu. Odtod tudi ime te nove zdravilne metode: Ilomoion pathos = slična bolest.
Pozneje, ko je bilo pravega, popolnoma izšolanega zdraviliškega naraščaja vedno več, Rogaška Slatina ni imela še železniške zveze ne s Celjem ne z Zagrebom. Kako naj bi slovenski, in recimo tudi hrvatski zdravniki, svojim bolnikom svetovali pot v Rogaško Slatino, ki za mnoge v njih gmotnem položaju ni bila lahko dostopna?
Pač so tedaj o Rogaški Slatini mnogokaj vedela in zapisala druga mesta: Gradec, Dunaj, Berlin, Pešta, Leipzig, London, Wiirzburg; manj pa domača odnosno jugoslovanska mesta: Celje, Maribor, Ljubljana, Zagreb, Karlovec, Belgrad.
Akoprav so slatinski vrelci že sami na sebi resnična zdravila, torej tudi v steklenicah na stotine kilometrov daljave od Slatine, so vendar zdravniki ugotovili, da pride zdravilna moč sla-tinskih vrelcev do jx>polne in neprikrajšane veljave le ob izvirkih. Zdravniki so si to tolmačili ne samo z rednim življenjem, ki ga žive bolniki jiod zdravniškim vodstvom ter z ugodnim vplivom vse te krasne pokrajine, ampak tudi z emanacijo radijske aktivitete vrelcev, ki se ob stiku z atinosfe-ričnim zrakom poizgubi. Pravo slatinsko zdravljenje se more torej izvršiti le na zdraviliškem kraju samem.
Tako je Rogaška Slatina zaradi svojih zdravilnih vrelcev polagoma jiostajala in fiostala zdravilišče. To se je zgodilo tedaj, ko je Slatina prešla v last štajerskih deželnih stanov, ki so se takoj toplo zavzeli za razvoj tega blagoslovljenega koščka svoje zemlje. Posebne zasluge za to si je pridobil tedanji dež. glavar grof Ferdinand Atteins, ki bi se smel imenovati ustanovitelj slatinskega zdravilišča. Pod njegovim vodstvom se je začela Rogaška Slatina razvijati v pravo kopališče in zdravilišče.
Seveda so že tudi pred nastopom glavarja Attemsa, torej pred letom 1801, prihajali na Slatino gostje iskat svojega zdravja, in tudi prej so že stala na Slatini gostišča, večinoma lesena, razen goslilnicc, ki jo jc pozidal baron Curti; vendar
prvo pravo zdraviliško lice je dal Rogaški Slatini z nadzorstvenim uradom vred grof Ferdinand Atteins.
Razvoj in napredek zdravilišča se mora šteti v posebno delo in zaslugo predvsem zdraviliškim ravnateljem. Na splošno moremo reči: Uspeh upravnega dela se jiri vsakem upravitelju večinoma ravna po njegovi večji ali manjši upraviteljski dobi. Rogaška Slatina kot urejeno zdravilišče je bila najprej (1801—1919) deželna, potem (1919 do 1929) državna in je sedaj banovinska last. Zdravilišče so upravljali vsakokrat nadzorniki ali ravnatelji.
Prvi nadzornik je bil (1805—1830) dr. Ivan Frohlich, zdravnik iz Celja. Postavil je prva velika gostišča in dal s tem možnost novega razvoja.
Drugi, še zaslužnejši, je bil (1836—1876) tudi zdravnik dr. Jožef Sok od Sv. Marjete niže Ptuja. Zgradil je nova gostišča in gospodarska poslopja, da je Rogaška Slatina v estetskem in higienskem pogledu dobila viden značaj zdravilišča.
Za njim je naslopi! (1877-1882) dr. Iv. Schtil-ler, ravnatelj dobrnsklh toplic.
Ravnatelj Ernst GeutebrUck (1882-1888) je da! zdravilišču s svojim gospodarskim programom novo gospodarsko smer. Po tem začrtanem potu sta šla ravnatelja major Schubert (1888—1899) in Viktor Trotter (1899—1903).
Izredno spreten gospodar je bil dr. Fr. Mulli, rojen 1865 v Beljaku na Koroškem. Zdravilišče je upravljal z veliko vnemo in samostojnostjo pa tudi z velikim ugledom in us|>ehom (!9(>3-1921 ).
Ob prelomu 1919 so se hitro menjali upravitelji: Lochbtlchler, Herg, Dolenc.
Ravnatelj dr. Fran Šter je vzorno upravljal zdravilišče prav enajst let (1921—1932). Z njim se je začela doba smolrenega dela v upravnem obratu, gospodarskem pokretu in tujskem prometu.
Anton Ditrich (1932—1934) je dovršil zapo-četo delo |iovečanega vodovoda napravil je novo
plavalno kopališče in prenovil zdraviliški park in Ljubljanski dom. To vse po načrtih arhitekta Vinka Glanza iz Plečnikove šole
Sedanji ravnatelj Ivan Gračnar se je v dveh uspešnih sezonah izkazal kot previden in soreten upravitelj z upravičenim upanjem na nov razvoj slatinskega zdravilišča.
3. Gostišča in druga poslopja.
Ako gledamo na začetek in napredek slatin-skih zdraviliških stavb, nam prihaja na misel in primero svetopisemska prilika o gorčičneni zrnu. »To je sicer najmanjše izmed vseh semen, ko pa zraste, je večje ko zelišča in postane drevo, tako da priloto ptice neba in prebivajo na njegovih vejah.« (Mt 13. 32.)
Ob svojem začetku je moglo zdravilišče le malo gostov sprejemati v svoje gostišče in prenočišče, gostje so morali večinoma ostajati v Ptuju, Mariboru ali v Celju, ali so se tudi nastanjevali po hišah v okolici. Dokler torej ni bilo na Slatini primernih domov, se tudi obisk gostov ni mogel dvigniti. V dobi kopališkega zdravnika dr. Matije Macherja, ko je 1823 stal na višku svojih čudovitih uspehov, se je obisk goslov kljub temu le s težavo posjiel zn 200 stopenj više od 654 do 751.
Šele ko se je 1830 jiostavil hotel »Pošta« in 1833 sedanji »Tržaški dom« in 1838 sedanji »Do-nački (lom« ter se je 1810 k najstarejši stavbi na Slatini, kjer je ob sezoni nastanjeno knjigovodstvo, prizidal >grofovski stan«; šele tedaj jo obisk dosegel število tisoč ter ga je poslej vsako leto jiro-segel, da ga je v 20 letih jHivišal na število 2000 gostov in Še čez.
V tej dobi so namreč zrastli novi domovi: »Styria L« leta 1841, »Strossmayerjev dom« 1817, »Uradniški donu 1850. »Zagrebški dom« 1854, »Orožniški dom< 1854. Obisk gostov je poslej v 20 zaporednih letih znašal povprečno 2500. Samo leta 1866 je zaradi avstrijsko-italijanske vojne padel v tisočem zaostanek od 2420 do 1150.
Drobne novice
Ka\ pravite?
Kdor zasleduje delo naše dijaške mladine, /lasti akademske, se mora s skrbjo oprašeoati, kako se bo ta reč končala. Skoro sleherni mesec nas preseneti s kako novo akcijo. Gradi kemični institut, izpopolnjuje univerzo, povečuje bolnišnico, skuša pomagati tehnični fakulteti — same akcije, ki potegnejo n svoj vrtinec večino akademikov. Take akcije po/.ro neverjetno veliko mladih moči in časa in že danes zija pred nami vprašanje, kaj bo z našim znanstvenim naraščajem? Kuj bo, te nam tn rod kdaj res pribori kemični institut, kje bomo dobili kemike, da bi zasedli njegove laboratorije, če bomo imeli samo spretne organizator je, izurjene voditelje •zborovanj in potrpežljive nabirate/je podpisov in izjav? Kaj bo, če kdaj res dobimo veliko, moderno bolnišnico — ali bomo imeli dovolj zdravnikov, dobrih in sposobnih, da bodo zasedli njene operacijske sobef Ali iti velika nemir nosi, da nam bodo tisti, ki nam bodo idulii le ustanove, dali tudi može zanje, ki se sedaj mirno pripravljajo za svojo široko (ali vsaj lahko bi se), ker ustanove ie imajo in jim ni treba zapravljati času z raznimi akcijami'!' Ali ni nevarno, da bodo naši bolniki lepega dne prišli v roke tujim zdravnikom, če se bodo naši medi-cinci še kaj dolgo borili za bolnišnico?
To slovensko moledovanje bo treba prekiniti, ker je znamen je in dokaz paslorskega razmerja. in se posvetiti resnemu delu. Če za druge pokrajine to velja, bo moralo obveljati tudi za nas, da namreč socialne ustanove gradi socialno ministrstvo kjerkoli se pokaže potreba, kar mu je prav lahko ugotoviti, saj ima povsod svoje organe, da prosvetne ustanove gradi prosvetno ministrstvo, prometne prometno, itd., mladina pa se mora mirno pripravljali za vodstvo teh ustanov. Se dajmo se pahniti o razne akcije tu po Ljubljani in Sloveniji, kjer smo itak vsi z.a vsakršen napredek in vse ustanove, ki ga nam morejo dali. Več pa tu doma itak ne moremo doseči, pa če se še bolj zbiramo in še glasneje izjavljamo.
Življenje je kratko in zdravje nestalno!
Ce Vam ie le mogoče, piite čim bolj pogosto našo .naibol š<> ^n naibolj zdravo prirodno mineralno vode
ono z rdečimi srci na etiketi
RADENSKO!
Koledar
četrtek, 14. januarja: Hilarij, cerkveni učenik; Feliks Nolanski (Srečko), duhovnik mučenec.
&	Novi grobovi
•f- Prof. Hilarion Tolan. Dne 12. 1. m. je umrl
v št. Jarju pri Celju v 6.j le t ti starost' na pljučnici Hilarion ïofan, prof. gimn. v p. Kajni je bil pred vojsko prol. gimn v mestu Sere; (Bukovimi). Kol begunec je bil po končani vojski nameščen kot prof. gimn. v Mariboru. Lela 1026 je bil radi živčne bolezni vpokojen in od tega ča;a je živel v §1. Jurju pri Celju. Pogreb bo danes 14. t. m. popoldne.
Osebne vesti
Z odlokom gener. ravnatelja drž. žel. so prevereni: Peter Pižent, predkurjač-zvaničnik 111 pol. ekup. v kurilnici Maribor, za pomožnega vla-kovodjo C. pol. skup. drugega periiodičnega po-viška, Karel Molk, predkurjač-zvaničn:k prve kategorije IV. pol. skup. pri lokomotivski postaji v Borovnici za pomožnega strojevodjo X. pol. skup. Viktor Belič, računski zvaničnik prve kategorije III. skup. na postaji Trbovlje za pomožnega blagajnika X. pol. skup., Franc Lesjak, predkurjač-zvaničnik 1. kategorije III. pol. skup. na kurilniški postaji Jesenice za pomožnega strojevodio X. pol ekup., Jože Smrekar, predkurjač-zvaničnik I. kal III. pol. skup. v kurilnici Ljubljana za pomožnega etrojevod'o X. ol. skup. drugega perijodičnega po-viška. Franc Fišer, skladiš~nik-zvaničnik prve kat 111. pol. skup. na postaji Maribor za pomožnega blagajnika X. pol. skup. Premeščen je po potreb' s'užbe Alojz Orel, administrativni uradnik IX. pol. skup. splošnega oddelka generalnega ravnateljs4va drž. žel. v eplošni oddelek žel. ravnateljstva v Belgradu.
- PRI RAZPOKAN! K021 ozeblinah, lišaiib in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA-MILRNO MAZILO«.
—	Razpisana je župnija št. Логпеј v leskovški dekaniji na Dolenjskem. Patron je stolni kapitelj v Ljubljani. Prošnje naj se vlagajo na |>atrouat do 15 februaiia.
—	Cenjene inserente na deželi prosimo, naj poravnavajo oglasne račune samo po priloženih položnicah ali pa osebno v upravi ali v naših podružnicah, ker se pojavljajo v zadnjih dneh razni sleparski »inkasanti«.
—	Slovenec povožen na Hrvatskem d,» smrti. Blizu Kraljevca ob Sotli na Hrvatskem je dne 11. januarja na tragičen način izgubil življenje g. Anton Žmavc, posestnik iz Zgornje Sušice pri Brežicah in oče ge. Josipi ne Resnikove. lastnice znane zagrebške restavracije >Janiec. Neki zagrebški avtotaksi. ki je vozil iz Klanca v Zagreb, je okoli pol sedmih zvečer na odprti cesti podrl starega Zniavca. Kolesa avtomobilu so šla čezenj. Šofer je avto ustavil 1er jo Zniavca potegnil izpod voza ter ga hotel prepeljati v žagi ebško liolnišaico. Med prevozom pa je Žmavc umrl. Zagrel.îka policija je takoj uvedla preiskavo. Žmavc je kakor po navadi, hotel poslati svoji hčeri v Zagrebu potrebno vino. Voz z vinom je res prišel 0'1 očeta, očeta samega pa je med potjo zadela m a smrt. šoferja Marka Bošvirja iz Zagreba je zaslišala zagrebška policija, enako tudi dva trgovska potnika, ki sta se vozila v avtomobilu. Ga. Resni kova je svojega očeta zelo ljubila in spoštovala ter jo je vest o očetovi smrti globoko pretresla. Pokojni Žmavc je bil častivreden ln dober starček, ki je v brežiškem okraju, v lir-vntskom Zagorju in v Zagrebu samem užival veliko spoštovanje
_ Vremenska napoved. Evropa: Hladni val se vzdržuje nad celim evropskim kontln -ntom Snežni val ie zajel oblast Karpatov in severovzhodni 1er centralni del Balknnskean oolotokn
Topli val z deževnim vremenom vlada nad Islandom in nad Britanskimi otoki. Jugosluvija: Prevladuje oblačno v vsej državi z malimi vedrinami v Primorju in v Sloveniji. Sneži v severovzhodnih delih in v srednji Evropi. Minimalna temperatura Ljubljana - 17, maksimalna Er-cegnovi +10. Napoved za 14. januarja: Pretežno oblačno, tuintam malo snega. Toplota se bo nekoliko dvignila, noči pa hotlo zelo mrzle Solnce vzhaja oh 7.13, zahaja oh 16.22
—	Blaž Arnič odhaja v Varšavo. Znani slovenski komponist g. Blaž Arnič, ki je imel pred tedni zelo lepo uspeli simfonični koncert svojili skladb in pa del drugili avtorjev v ljubljanski stolnici, odhaja sedaj v Varšavo. G. Blaž Arnič predstavlja v slovenji;i glasbeni javnosti že ugledno in priznano ime. Iz Ljubljane odide te dni ter se ho spolom ustavil na Dunaju in v Kra-kovem. (i. Arnič je svojčas že študiral na Dunaju V Varšavi pa bo v eni največjih tamkajšnjih koncertnih dvoran priredil simfonični koncert svojih najboljših skladb nn orgle. Izvajal bo orkestralno uverturo, simfonično rapsodijo in svojo četruto simfonijo ;Res resurrectionis«. Pot mladega g. Arniča v Varšavo je zelo težka, ker Arnič pač nima dobrih zvez s jioljsko javnostjo, kakor sploh ne v tujini. Vendar je optimist in upa, da ho na Poljskem uspel. V Varšavi se bo tudi vpisal v tamkajšnjo muzikalno akademijo, ki je najvišja glasbena šola na Poljskem ter bo dovršil svoje študije. Arniču želimo na Poljskem čim več uspeha!
—	Razpisana služba. Občina Cerklje, okraj Kranj razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje pripravnika SoNka izobrazba nižja srednja šola. Varščina 5000 I lin Pravilno kolkovane prošnje po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih. jt vloži.i do 8. februarja 1937 pri tej občini.
—	Pozor pred lažnimi akviziterji! Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani (Pulnik) nam sporoča, da zbirajo že dalj časa po Ljubljani in okolici naročila za oglase m uvrstitve v nekak vodnik po Ljubljani pod lirmo Metropola Slovenije, razni akviziterji, ki pr strankah navajaio, da izda ta vodnik Zveza za tujski promet, oziroma »Putnik« v Ljubljani. Svarimo pred temi lažnimi akviziterji. ker niti Zveza za tujski promet, niti »Putnik« ne izdajata sedaj kakršnekoli slične edicije. Svarimo tudi pred vsakim telefonskim pratrdi-lotn naročila ali telefonično terjatvijo, ker spada tudi ta metoda med navadne trike teh akviziterjev.
—	Z zlatimi zobmi sleparji. Ljubljanska policija je dognala, da se klati po okolici Ljubljane in po Gorenjskem neznan moški, slar kakšnih 35 do 40 let. ki slepari na prav premeten način. Če zasluti, da ima kdo kaj zlatnine, je takoj jiriprav-Ijen pričeli z njim kupčijo in zamenjavo. S seboj ima vedno razne predmete, o katerih trdi. da so zlati 1er jih ponuja, češ: >.Moji so večji, dam vam jih za vaše manjšek Mnogim ljudem se zdi la kupčija ugodna ter radi pristanejo na zamenjavo Šele, ko izgine slepar za deveto goro, s|)oznajo, da so nasedli prebrisanemu sleparju. Predmeti, ki iili ponuja, so namreč, iz double-zlata ali iz kake lahno pozlačene kovina Tako goljufa ta slepar ljudi tudi za zlato zobovje in j>o-dobno. Ljudi na deželi resno svarimo, naj ne nasedajo temu in podobnim sleparjem.
—	V Službenem lislu kr. banske ujirave dravske banovine oil 13. t. ni. je objavljena »Ustava islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije« dalje -Odločba kraljevskih namestnikov o prelvorilvi nepojiolne realne gimnazije v Murski Soboti v pojjolno". »Uredba o izpremembi uredbe o prekinitvi zastaranja kmetskih menic« in »Razglas banske uprave o ljudskem delu in odkupnini za samoupravne ceste v letu 1937/38«.
—	Slovarček nemškega in slovenskega jezika s slovničnimi podatki za Slovence. Sestavila profesorica dr. A. Piskernik, založila Jugoslovanska Vnjigarna v Ljubljani — cena nevezani knjižici je Din 20, vezana v platno Din 30, ima 232 strani. —-Že dalj časa smo pogrešali Slovenci mal priročni slovarček nemško slovenskega in slovensko nemškega jezika v eni knjigi, ki bi ustregel vsem praktičnim zahtevam sedanjega časa. Imamo pač izvrstne večje slovarje, ki pa so tudi precej dragi in za navadno porabo preobširni. 7.ato bodo ta mali slovarček pozdravili predvsem dijaki naših srednjih in jim sorodnih šol — zlasti pa samouki nemškega jezika v katerem dobe dovolj besednega materiala za njih porabo. Posebnost tega slovarčka pa je. da ima prepotrebne slovnične podatke, ki jih drugi slovarji nimajo. Samostalniki imajo povsod pridejan spolnik. potrebne končnice ter označbo preglasa. Pridevnikom ie dodano stopnjevanje, glagoli pa so opremljeni z vsemi potrebnimi oblikami Tudi naglas je povsod označen, kjer je treba. Glede rabe slovarčka navaja založništvo v predgovoru natančna navodila. Upamo, da bodo vsi učenci nemškega lezika to delce z vese'iem pozdravili.
Ljubljana
V četrtek, 14. januarja
Gledališče
Drama (začetek ob 20): Četrtek. 14. jan.: Na ledeni plošči. Red četrtek. - Petek. 15. jan.: Zaprto. — Sobota, 16. jan.: Dež in vihar. Pre-mierski abonma. — Nedelja, 17. jan.: Ob 15. Kralj z neha. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Korajža velja. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol
Opera (Začetek ob 20): Četrtek. 14. jan.: Pri treh mladenkah. Izven. Znižane cene otl 30 Din navzdol. Popust za abonente. — Petek. 15. januarja: Zaprto. — Sobota, 16. jan.: Hovanščina. Red B.
Predavanja
.1. d. k. a. »Savica«: V petek 15. t. m. ob 6. zvečer bo predaval l'r. Sal. Finžgar o temi: -Kako rasle pisatelj v sebi in s časom.«
Katoliško prosvetno društvo v Šiški: Prihod nji ponedeljek 18. t. m. predava vseučiliščni prof. g. dr. Andrej Gosar: OjJ francoske do boljševiško revolucije.
Union — he|a dvorana: Previ ob 8. drugo predavanje iz ciklusa predavanj Danice. Savice in Zarje. Prof. Vodnik Franci predava o Mahniču.
l'nion — verandna dvorana: V petek 15. 1. m. ob S. prosvetni večer Prosvetne zveze. Predava •tniv. prof. inž. Marij Osana: Nova velesila v radijskih valovili.
Prireditve in zabave
Filharmonija — velika dvorana: V petek, dne 15. I. m. ob 8. zvečer koncert čelista Slavka Popova.
Trnovski prosvetni dom: V nedeljo. 17. t. m. novn ljudska igra »Trije kralji«.
Sestanki
Sentpcter-ko društvo: Fantovski odsek Šent-peterskega prosvetnestn društva ima drevi ob 8. redni sestanek « predavanjem
Društvo »Pravnik«: XLVI1. redna glavna skupščina v soboto, dne 30. januarja ob 17. pop.
v ljubljanski pravosodni palači, soba št. 79. Dnevni red: a) Poročila predsednika in odbornikov, b) Poročilo revizorjev. <■) Volitve, d) Slučajnosti.
Zoološko društvo »NOE«: Redni občni zbor v ponedeljek 25. t. m. v salonu gostilne Derenda na Rimski cesti št. 4.
Narodni dom. Francoski institut. V petek, 15. t. in. ob 20 bo o francoskem kolonialnem delu predaval flabriel Remćrand, francoski konzul v Ljubljani.
Dvorana prosvetnega doma Bežigrad: Drevi ob 20 IV prosvetni večer, na katerem predava ravnatelj dr Karel Capuder o Hitlerju in njegovi osebnosti.
Kino
Kino Kodeljevo igra danes »Skrivnost vsake žene« (liane Sohnker). Cene znižane.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41, mr. Trnkoezy ded.. Mestni trg 4, in mr. IJstar, àelenburgova ulica 7.
Poizvedbe
Prosim sopotnico nedeljskega večernega vlaka Ljubljana—Jesenice, dn ml vrne zamenjani zavoj, kjer dobi svojega. — Brtoncelj Ivan, Jesenice, Gosjiosvetska 4.
1 Novi upravnik ljubljanske bolnišnice g. dr.
Vladimir Ferlan, dosedanji 9anitetni polkovnik v p., je ta teden prevzel svoje posle in nastopil službo. Na našo prošnjo za nastopno izjavo je odgovoril, da želi svoje moči posvetiti razvoju bolnišnice v |k>polni skromnosti in zatišju. Njegovi želji naj bo s tem ustreženo! Novega upravnika na njegovem važnem mestu pozdravljamo ter upamo, da bo njegovo delo koristno za prepo-trebui nadaljni razvoj ljubljanske splošne bolnišnice!
I Opozorilo telefonskim naročnikom. Vse telefonske naročnike opozarjamo, da poteče 15. januarja rok plačila telefonske naročnine. Vplačila se vršijo na dostavljene čekovne položnice. Naročniku. ki zamudi rok vplačila, se telefon začasno izključi iz prometa dne 16. januarja, za zo-petno vključitev pa mora plačati takso 100 Din. V slučaju, da je naročnik čekovno položnice izgubil, lahko reklamira pri pošti Ljubljana 1, telefon 37-07
I šahovski klub »Sentpeter« naznanja celokupnemu članstvu, da je igranje do nadaljnjega vsled tehničnih ovir ukinjeno. Ko pa bo zopet omogočeno, bo tozadevno notico r.Slovenec« pravočasno objavil, nakar opozarjamo članstvo.
1 Že 1150 bolnikov. Ko smo omenjali proti koncu lela rekordno število bolnikov, ki jih je ljubljanska bolnišnica sprejela, smo navedli tudi, fia se naval bolnikov še vedno stopnjuje. To se je res izpolnilo tudi v novem letu. Leios, ko smo komaj šesle v začetku leta, je bolnišnica sprejela že 1150 bolnikov. Povprečno jih sprejme bolnišnica sedaj vsak dan 80 do 100. Številke sprejetih bolnikov so od dne do dne večje in nihče ne ve več izhoda iz te strašno bolniške mizeri je!
1 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na bloke z 20% popustom, ki so v prodaji pri dnevni blagajni v operi Interesent plača za blok, obsegajoč 10 kuponov za operne in operetne in 10 ku|>onov za dramske predstave 100 Din. Pri nakujiu vslo|>nice se poleg 20% popusta na dnevno ceno odračuna vselej 5 Din za kujion. Pojiust velja za vse predstave, tudi nedeljske, razen premier in gostovanj.
1 Privatni telovadni tečaji za odrasle in otroke. Za čas božičnih počitnic prekinjeni telo-
vadni tečaji so zopet pričeli. Telovadne tečaje vodi izkušen strokovnjak po modernih metodah z oblastvenim dovoljenjem. Telovadne ure so trikrat na teden, vsak torek, četrtek in soboto. Za diinm od 6 do 7 in od 7 do 8. za gospode od 8 do 0 zvečer v telovadnici učiteljišča na Hesljevi cesti. Vaje so v malih skupinah. Dvorana je snažna, vsakomur so po telovadbi na razjHilago hladne in vroče pršne kopeli in umivalniki Za mladino pit so telovadne ure vsak ponedeljek in petek od 2 popoldne dalje v telovadnici na realki v Vegovi ulici. Sprejemajo se otroci že od 4. lela starosti dalje. Razdeljeni so |>o spolu in starosti v male skupine. Priglasi v telovadne tečale so sjirejeinajo med telovadnimi urami ob navedenih dneh. Kdor se za ure zanima, dobi islotam vso potrebne informacije.
I Zima. Včeraj zjutraj okoli 6 je zgodnje vstajalce v Ljubljani presenetil sneg. ki je liale-taval ter skoro nekoliko pobelil tla. Upanje zimskih športnikov pa se je takoj razpršilo, ko jo nato posijalo solnce ter je prenehalo snežili. Solnčni žarki so tudi hitro uničili sneg na tleli. Pač pa so tla nato Se močneje zamrznila in so oledenele še tiste vode, ki zmrznejo drugače le redkokdaj. To se je |>oznalo zlasti na Barju.
1 Nesreča na cesti. Na Tyrsevi cesti tik pred lekarno Piccoli je včeraj opoldne padel na spolzkem tlaku 61-letni uradnik šentpeterskega žup-nišča Franc Grmovnik. Pri padcu je dobil hude notranje poškodbe 1er si je ranil tudi glavo, lako da mu je tekla kri iz ušes. Reševalni avto ga jo prepeljal v bolnišnico kjer so ugotovili, da so se mu pri padcu pretresli možgani.
I V posredovalnici za službe se zastrupila. Včeraj opoldne so bili mestni poklicni reševalci poklicani v neko posredovalnico za služb0 Tam se je zastrupila z ocetno kislino neka 18-letna služkinja, ki je sedaj že pet dni brez posla. Ocet-na kislina je dekletu že sežgala vse grlo V bolnišnici, kamor je bila prepeljana, nimajo dosti upanja, da bi ji rešili življenje.
1 Kolesa je kradla. Pred mesecem dni je ljubljanska policija prijela neko 18-letno natakarico, ki je ukradla kolo Milki Zajčevi na živilskem trgu pod bogoslovjem. Policija je to kolo zaplenila, ga vrnila pravi lastnici, tatico pa izročila sodišču. Zaradi mladoletnosti je sodišče izpustilo tatico na svobodo. Dva dni za tem pa jo izginilo drugo kolo, lasi Uršule Žganjarjeve. Policija je to tavino sedaj zopet pojasnila in sicer je to kolo zopet ukradlo isto dekle. Policija sedaj poizveduje, kam je tatica drugo ukradeno žensko kolo prodala. Ta natakarica je najbrže prva poklicna tatica koles v Ljubljani. Ženska kolesa so sicer tudi poprej izginjala, vendar pa so jih kradli le moški tatovi.
1 Dva vloma. V gospodarsko poslopje Josipa Bergniana na Stari poti je te dni nekdo vlomil in odnesel ročni vrtalni stroj, smirkov -droj. pet pil, klešče za izoliranje in pripravo za rezanje vijakov. Škoda znaša okoli lOCO Din. — V mlekarno Marije Kolarjeve v Predovičevi ulici je nekdo vlomil ter iskal menda gotovino. Te pa ni našel, vendar trpi Kolarjeva okoli 100 Din škode.
1 Razne tatvine. V Stritarjevi kavarni je bilo v eni zadnjih noči ukradeno Izidorju Svilerju 1800 Din gotovine. — Neka perica jc bila okra-dena te dni v Hrenovi ulici. Neznan moški ji je z vozička ukradel več neopranega perila. Oško-dovanka Marija Breskvar trpi 745 Din škode. — Tatovi koles sedaj ne kradejo celih koles v takih množinah kakor poprej, pač pa sestavne dele. Ivanu Marjeku je te dni ukradel na Novem trgu neznan tat prednje kolo pri biciklju. vreinç 150 Din.
1 Pobegli dijak. Prejšnji teden je pobegnil iz Ljubljane 11-letni Julij Požene) iz Cernetovc ulice 23. Julij je stanoval pri svoji materi. Deček je slabše razvit. Za njim poizvedujejo.
1 Namočena polenovka Fr. Kham, Miklošičeva cesta 8.
Slovenski nameščenci srožni!
Enotno stališče do razširitve pokojninskega zavarovanja
Ljubljana. 13. januarja.
Nocoj ob 8 je bilo v dvorani Delavske zbornice zborovanje zasebnih nameščencev in narne-ščenk, trgovskih sotrudnikov in drugih slifnih stanov, Id je izzvenelo v prav veličastno manifestacijo vseli zasebnih nameščencev po razširitvi socialnega pokojninskega zavarovanja nn vso državo. po uvedbi starostnega zavarovanja za delavstvo, toda tudi v zahtevo |>o nedotakljivosti dosedanjega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji in Dalmaciji in po avtonomiji ljubljanskega Pokojninskega zavoda. Zborovanje so sklicale vse štiri skupine, registrirane pri ljubljanski Delavski zbornici, lo je zeleni, beli. rdeči in modri, dalje bančni nameščenci, Zveza pomočniških zborov, Zveza strojnikov in Zveza nesamostojnih zobnih tehnikov.
Zborovanja se je udeležilo okoli 700 zboroval-cev, ki so napolnili dvorano Delavske zbornioe 1er do konca zborovanja sledili vsem izvajanjem.
V znamenje solidarnosti delavstva in name-ščenstva je pevski zbor »Orafike« zelo posrečeno in z dobrimi glasovi zapel tri simbolične pestili. Pesmi so bile od zborovalcev nagrajene s toplim odobravanjem.
Veliko zborovanje je nato otvoril predsednik skupnega odbora a. Zemljič. Naglašal je, da so vse registrirane organizacije pri Delavski zbornici enotno nastopile spričo določila v finančnem za« konu, ki omogoča razširitev pokojninskega zavarovanja na vso državo za vse trgovske nameščence in strojnike in pa uvedbo starostnega zavarovanja za delavstvo. Pozdravil je zastopnika Trgovske bolniške blagajne g. Marielunca in pa ravnatelja Pokojninskega zavoda g. Vrančiča ter zastopnike Jugoslovanskega časnikarskega društva, ki se prav tako bori za razširitev pokojninskega zavarovanja za svoje tovariše izven Slovenije in Dalmacije.
Obširno poročilo je nato podal podpredsednik Pokojninskega zavoda in zastopnik Delavske zbornice g. Ivan Tavčar. V svojem obširnem poročilu je med drugim naglašal, dn danes ne more hiti več govora o potrebnosti ali nepolrebnosli socialnega zavarovanja, temveč le o tem. kako naj se socialno zavarovanje spopolni. pri čemer naj se zlasti ozira tudi na starostno zavarovanje. Nalo je navajal zgodovino pokojninskega zavarovanja pri nas. Danes je preteklo točno osemnajst let, odkar imamo v naši državi slovenski nameščenci pokojninsko zavarovanje. Slovenski in dalmatinski nameščenci pa niso prenehali zahtevati, naj se pokojninsko zavarovanje razširi na vso državo. Niso bile samo idealne težnje, temveč tudi praktične, da se pokojninsko zavarovanje razširi. V interesu slovenskih nameščencev samih je. da se to izvede, ker se mnogi slovenski nameščenci preseljujejo v južne kraje, kjer delodajalci nočejo prispevati za pokojninsko zavarovanje. Neenakost obremenitve s socialnimi dajatvami je omejila konkurenčno sposobnost našega gospodarstva in slovenski nameščenci bodo tudi v bodoče lažje pričakovali moralno |iomoč od tovarišev nn jugu. Slovenski In
dalmatinski nameščenci pa odločno odklanjajo centralizem pokojninskega zavarovanja za vso državo, bodisi pri enotnem Pokojninskem zavodu bodisi pri SU ZOR-ju, temveč zahtevajo samoupravne in enakopravne pokojniuske zavode po posameznih gospodarskih centrih, od katerih bi hil eden v Ljubljani. Pokojninsko zavarovanje za nameščence naj se razširi tudi na tiste široke, ki imajo izrazit značaj duševnega dela, to je na i trgovske pomočnike, na zobne tehnike, na kvalificirane strojnike, na kvalificirano grafično delavstvo itd. Vse omejitve v lein oziru odklanjamo. V ; državi je sedaj 63.000 socialno zavarovanih nameščencev, ako bi pa k temu prišteli še vse druge slične stroke nameščenstva, bi jih bilo pokojninsko zavarovanih okrog 80.000. Na samostojne pokojninske zavode v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu, Sarajevu in Novem Sadu bi prišlo po 15.000 do 20.000 zavarovancev. V Sloveniji in Dalmaciji je sedaj pokojninsko zavarovanih 8000 nameščencev, moralo jia bi jih hiti 13.000. Govornik je nato naglašal potrebo samostojnosti in neodvisnosti na-meščenskega zavarovanja od delavskega starostnega zavarovanja. Prvi uspeh je bil, da je (pod sedanjo vlado) v finančni zakon za leto 1936-37 sprejelo določilo, ki omogoča razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo in je že v načelu rešeno, naj se to zavarovanje izvede |io več samostojnih zavarovalnih zavodih. Drugič so se vse strokovne organizacije nameščencev na to že ze-dlnlle, enako je na to pristal tudi SUZOR. Tudi posamezni člani vlade so pristali na tako rešitev. Govornik je naposled izrazil upanje, da se bodo nekatere nepravilnosti v socialnem zavarovanju sčasoma odpravile.
Po odobravauem govoru g. Tavčarja je g. Zemljič predlagal v tem smislu posebno resolucijo. ki naglaša iste zahteve. Resolucija izraža potrebo [io razširjenju zakona o pokojninskem zavarovanju, zahtevo po varni naložitvi dosedanjih zasebnih pokojninskih fondov posameznih podjetij ter poudarja solidarnost z delavstvom.
Nato so govorili v imenu posameznih organizacij zasebnih nameščencev gg. Periilšek. Mlinar. Savene in Goinhaf, v imenu Zveze pomočniških zborov g. Melicor, v imenu bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov g. Vrančič, v imenu Zveze strojnikov g. škerlj in v imenu nesamostojnih zobnih tehnikov g. Zupee. Vsi so podprli resolucijo in pa splošne zahteve slovenskih nameščencev. V teb govorih se je izkazala popolna sloga vseli svetovnih naziranj in poklicev glede slovenskega stališča o razširjenju |Kikojninskcga zavarovanja na vso državo.
MacIbcESlic	aledaU&fe
t'etrt«k. 14. lanunrja ob 30.:	Kndnr se utre» oblak« K ml A.
Petek l.V jannarja: Znprto.