438
Kadar staro leto slovo jemlje od novega, izprašuje 86 vsak, kaj iiiu je dalo, kaj mu na dolgu ostalo? želi 81, da bi novo leto mu prineslo, kar mu je odreklo staro.
Dandanes pa je položaj svetd tak, da omikan človek ne stavi tacega vprašanja samo gled6 na privatno svoje življenje, temuč da interpeluje tudi državo, kteri žrtuje blag6 in življenje.
Kaj si tedaj „Novice'' želijo od novega leta?
1861. leto je Avstrija po prenehu več let zopet postala ustavna država, to je^ država, v kteri vladar vladuje z ljudstvom vred. — 8 let je veliko let. Ozrimo se v pretekla ta leta nazaj, da vidimo, koliko smo dosegli v dolgem tem času?
1. list našega časnika 1862. leta zapisal je želje nase na čelo novemu tečaju. Naj oni sestavek bode zrcalo, ki „sine ira et studio" kaže, kje smo stali takrat,  in kje  stojimo dandanes.
Tako-le se je glasila ova novoletnica:
„Pri8lo je leto 1861. Začelo se je s tem, da nov zdravnik gloDokeje ogleda stan državni; al pri tem odkrijejo se globoke rane; državna prašanja porode se velike važnosti, velike teže; politična administracija, sodnija, nauk, zakonodavstvo: vse to še ni celo na po-četku razvitka. Med samimi udi avstrijske države hudo je razkolništvo; na vseh straneh zapadne in iztočne, severne in južne Avstrije pravda med prevladajočimi in potlačenimi narodi. Bog nas obvaruj nesreče in po-litičinega ognja! — K temu prištevaj najhujšo rano, izvirajoče deloma iz vseh ravno omenjenih težavnih zadev; stroški državni pri tolikih zunanjih in notranjih tegobah povzdignili so se tako silno, da k starim, komaj strpljivim davkom treba novih dodajati, ako hočemo, da se cela zgrada državna mora vzdržati kot velika oblast evropejska. Res je doveJj ran, da se Človek komaj upa pregledati jih!^'
„Pa kaj tedaj želijo „Novice" od novega leta?"
„V zaje m na sta blagostan ali pa nesreča Avstrije; želeči, da nam zacelijo se rane domače, moramo živo živo želeti, da nastopi mir med narodi cele velike Avstrije.'^
„Zato „Novice" želijo, da vodji državni in tisti možje, ki krmilo državne ladije v svojih rokah imajo, najdejo najbolje pot za rešitev teh zadev, da bode iz sedanje puhle lege porodila se država, v kteri bodo zadovoljni vsi narodi, ne pa samo eden, ali kar bi še hujše bilo, samo dva. Naj ne reče se v Avstriji: vsi ste poklicani, pa le eden ali dva sta izvoljena, ampak veljati mora enaka pravica vsem, da bojo tedaj ravno tako zadovoljni Slovani in Rumuni kot Nemci, Magjari in Lahi. — Po takem ne bo treba, kakor sedaj ljudje pravijo, vojske zoper notranje domače nezadovoljnike, ampak naša vojska bo postavljena na lego, v kteri vsaka vojska biti mora, da brani domovino le tujih napadnikov. Po ti poti olajšali bi se stroški državni, in treba bi ne bilo povikševanja davkov."
„Taka politika mora biti glavno geslo tistih mož, kterim Njih Veličanstvo  izročuje  državno krmilo,   ker
le tako se bode spolnilo cesarjevo zagotovilo: ,,Enake dolžnosti, enake pravice.^*
„Novice" žele, da se najde pot, po kteri se ustanovi avtonomija posamnih dežel avstrijskih, ktera dostojno krepčd njih život, a ne razrušuje v potrebnih rečeh državne celote. Samoupravnim srenjam in de^ želnim zborom naj se tedaj izroči mnogotero opravil^ ki so dosihmal v rokah uradnij, pa so drage z ozirom na čas, ki se gubi, in na denarje, ki jih zahtevajo. Po takem bo treba manj opravilnih rok, uradnikov, in tudi po ti poti pomoglo bi se financijam našim dosti zdatno.*^
„To so žeije „Novic*' o celoti naše države. To pa so tudi želje vsakega Slovenca, ki želi močno Avstrijo.^'
„A1 „Novice" imajo še posebne želje za slovensko našo domovino, ktera pa že tudi svoje zdravilo našla bi v izpolnjenih gori rečenih občnoavstrijskib željah."
„Novice" želijo, da se o novem letu izpolni vse,, o čemur so v starem letu se trudile in znojile. Želija tedaj^ da bi v letošnjem letu tudi pred prag Slovencev milejše solnce prisijalo, da bi se jim spolnile naravne pravice, kijih imajo drugi narodi; želijo tedaj,, da se slovenskemu jeziku dodeli pravica v uradnijab kakor v šoli, da bo mogel vsak razumeti, kaj se piše o njem, kaj se dopisuje njemu; in tako, da se otročiči našega naroda v šoli bodo ravno tako podučevali v svojem maternem jeziku kakor mladina vsakega druzega naroda v svojem. Preganjale nikdar niso ,,Novice'* nemškega jezika iz šol, več kakor je treba; le tirjale so^ da naj si v srednjih in viših šolah nemščina in slovenščina pravi sestrici bote; nobena več^ nobena manj. Ker pa nam tega ni dalo staro leto, želimo to od novega.'*
,,Novice^' želijoj da pošteni naši zoperniki spoznajo pravičnost naših prizadetev, ter da jim zasveti po glavah, da naš namen ne sega dalje, kot kar očitno zagovarjamo. S poštenim Nemcem ne more med nami nikdar prepira biti, ker le to, kar oni želijo za-SQ, želimo tudi mi za-se, sicer pa oni kot mi dobro spoznamo, da „kolikor jezikov kdo znd, toliko ljudi velja.'*
„Tistim rogoviležem pa, ki hočejo, da bi mi Slovenci edini izključeni bili od ustavnih pravic,
—  da bi kakor pankrti sedeli in od njih drobtine pobirali, — tistim, kterih sistematično ali po zlobni na-tori navdihnjeno ali pa plačano in udinjano rokodelstvo je, vsaki dan zvijače in laži trobiti po svetu,
—  tistim^ naj so tujci ali domači, pa pravimo le to, da prišel bo sodni dan, ko se bo odkrilo, kaj je laž, kaj je pravo. Naj si bodo v svesti, da vse njih lajanje poštenega človeka ne moti, še manj pa „Novic**, kterib sveta naloga je, v vrsti z drugimi domačimi časniki, ktere vse edina misel vodi, braniti pravice slovenskega naroda, kterega je tudi Bog ustvaril in ki stoji v vrsti narodov avstrijskih.*' —
To je bil glas „Novic'^ prvi dan 1862. leta. In kako je zdaj o prestopu v 1869. leto? — V. listinah letošnjega tečaja stoji zapisano. Te kažejo, da se svet v Avstriji po polževo suče.
Na konci leta.