GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ IMP Glasnik izdaja delavski svet sozd IMP — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 7470 izvodih. Uredništvo: MGLASNIK i •ANUAR 1982 ŠTEVILKA 1 LETO XVI Ljubljana, Titova 37 Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Ciril Hladnik, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Janez 'Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Andrej Zadravec in Slavko Žagar. Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Marca bomo volili! redi marca, (zaenkrat je določen datum četrtek, 11. marca) bodo v venskem združenem delu volitve. Vsi delavci bodo volili delegacije 0' *bore združenega dela v občinskih skupščinah in zbore uporabni-J.v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, v IMP pa bomo V 111 tudi delegate v organe upravljanja in druge organe. Izjema so le /j |-,Kater* novi tozdi, ki se organizi ' ata’ Inženirski biroji Maribor). itve^jP k°mo tore) združili Av. legatov, ki nas zastopajo , ° c*nskih skupščinah in sisih, z hvanii novih samoupravnih 'ganov. Izvolili bomo nove sa-i °uPravne organe na vseh treh Peh: v tozdu, delovni organi-a^> 'n sozdu. -- k tozdih oziroma delovnih 5 I . Pnostih se volijo neposredno: r e8al* za delavski svet, za ® ^ samnunr-ump dclživskc samoupravne _______„„„ „ , n.r°Ie in disciplinsko komisijo 1 Je lahko skuona tudi za več Idzh — skupna tudi za več D°v 'n delovnih skupnosti). obile organizacije bodo nove delavske svete de-n:h organizacij in nove organe 'tjoupravne delavske kontrole. a ravni sozda pa se volijo de-®atl za: delavski , ----- svet sozda, l . samoupravne delavske kon-F°le : sozda, zbor Interne banke a nlen odbor samoupravne de-Ljke kontrole. V vsakem tozdu 0 izvolili po enega delegata in »mestnika v delavski svet l;( ,a’ Prav tako v zbor Interne L Svet delavske kontrole n[ »in odbor delavske kontrole ^rne banke pa sestavljajo po •j1 delovnih organizacij, , P" volijo vsi delavci tozdov in lel °vnih skupnosti za določene ovne organizacije. Združitev 1 ntev pa prinaša tudi določene ‘ea n' bc mnogo, razen pa so razlike tudi pri volilnih Pravičencih. Oprave na volitve so se že ] ■ časom začele in tečejo us-,j: iea° v okviru IMP, za kar skrij? direktorji in vodje splošno-t(f,r°VSk'h služb. Naloga bo |el s tem težja, saj bomo volili arn®ate za skupščine in naše e m“£rayne organe — obojim ato ze drugi mandat in bo .. np hi lanrli- ijrav'*.vua paziti, da ne bi kandi-|j d ,ls‘ega delegata v isti organ Na Racijo trikrat zapored. Jujjj .^ordinaciji kadrovskih j j/p bda sprejeta tudi pobu-0£i0 °b kandidiranju za 'Odilnp ičn„ f samoupravne in poli-tmkcije na ravni sozda in __________________________________________■ Iz vsebine J hansko-analitska u*ba pripravlja vsak nesec vrsto podatkov poslovanju. k . - potrebno je ne-J znanja, da bi lahko tabelde02aUP0rab'juli ‘C Za začetek pi- n mo’ kaj nam lahko L, v.e tabela o fakturiral realizaciii’ ki i° str. 2 Janez Ocepek je šel Jelat v Irak - toda še J® povedal za Glasbi nekaj o delu delav-ega sveta in predsed-*va Problemske -5?* ZK ’ str. 3 kon- sozdu DO skušali upoštevati organiziranost sozda, da ne bi bilo preveč kandidatov iz iste delovne organizacije oziroma regije. Nobena skrivnost ni, da so delavskemu svetu sozda doslej predsednikovali delegati iz ljubljanskih delovnih organizacij, torej bi bilo prav, če bi zdaj prišel na vrsto kandidat iz drugih krajev, so se strinjali direktorji in vodje splošno-kadrovskih služb in menili, da se bo o tem treba dogovarjati v postopku evidentiranja in kandidiranja. l J. V Ivančni gorici so 18. decembra odprli novo tovarno armatur in pred njo odkrili spomenik Viktorju Kolesi, po katerem se je poimenovala delovna organizacija Livar. Na sliki: Kolešev dolgoletni sodelavec Ivan Kokal je spregovoril o liku tega pomembnega predvojnega revolucionarja. Več o slovesnosti in novi tovarni na 4. strani. Objavljamo osnutek sklepa o razpisu volitev, ki ga bo sprejel delavski svet SOZD okrog 20. januarja 1982. To besedilo lahko delavski sveti delovnih skupnosti in delovnih organizacij ustrezno prilagodijo in oblikujejo svoj sklep. OSNUTEK Na podlagi 16., 24. in 32. člena statuta SOZD IMP ter 92. in 100. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko IMP je delavski svet SOZD IMP na svoji... redni seji dne... sprejel naslednji Sklep o razpisu volitev Delavski svet SOZD IMP razpisuje volitve delegatov v: 1. delavski svet SOZD IMP, 2. svet samoupravne delavske kontrole SOZD IMP, 3. zbor Interne banke IMP, 4. odbor samoupravne delavske kontrole Interne banke IMP. S tem sklepom uaje delavski svet SOZD IMP pobudo delavskim svetom vseh TOZD, delovnih organizacij in delovnih skupnosti v sestavi SOZD IMP, da razpišejo volitve v svoje organe upravljanja in druge organe. II. Volitve bodo v celotni SOZD IMP v četrtek, 11. marca 1982. Glede na to, da bodo 11. marca 1982 v združenem delu SloveT nije tudi volitve v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, naj se volitve v organe upravljanja in druge organe v SOZD IMP, kot splošne volitve, izvedejo na isti dan. V kolikor volitve v združenem delu posamezne občine ne bodo 11. marca 1982, naj delavski svet TOZD (DO), ki ima sedež v tej občini, določi dan volitev v organe upravljanja in druge organe TOZD, DO, SOZD, in Interno banke IMP, na dan, ko bodo volitve v združenem delu v tej občini, vendar najkasneje na 19. marec 1982. Volilna opravila se opravijo na način in v rokih kot je razvidno iz posebne razpredelnice, ki je sestavni del tega sklepa. III. Izhajajoč iz I. točke tega sklepa delavci IMP volimo delegate neposredno in tajno in sicer: 1.41 delegatov in njihovih namestnikov v delavski svet SOZD in to: — vsaka enovita DO, TOZD in delovna skupnost po enega delegata in enega namestnika; 2. 11 delegatov v svet samoupravne delavske kontrole in to: — delavci vsake delovne organizacije (skupne vse TOZD in delovna skupnost DO) po enega delegata; — delavci vsake enovite delovne organizacije po enega delegata; — delavci delovne skupnosti SOZD enega delegata; 3. 32 delegatov in njihovih namestnikov v zbor Interne banke IMP in to: — vsaka članica (TOZD in EDO) po enega delegata in enega namestnika; 4.10 delegatov v odbor samoupravne delavske kontrole Interne banke IMP in to: — delavci vsake delovne organizacije (vendar brez delovne skupnosti DO) po enega delegata. IV. Volilni postopek izvede volilna komisija v sestavi: 1 .......... predsednik 2 .......... tajnik 3. ........, član. Volilna komisija: — Skrbi za zakonitost in pravočasnost izvedbe volitev, — usklajuje postopek volitev delegatov v organe upravljanja in druge organe SOZD in Interne banke IMP, — ugotavlja in razglaša volilne rezultate, — poroča delavskemu svetu SOZD in zboru Interne banke IMP o izidu volitev. V. Volilne imenike za vsako TOZD, delovno skupnost in enovito delovno organizacijo pripravi služba za elektronsko obdelavo podatkov v delovni skupnosti SOZD v dveh izvodih, najkasneje do 25. 2. 1982. Komisije za sestavo volilnega imenika v EDO, TOZD in delovnih skupnostih preverijo in event. dopolnijo volilne imenike, preden jih objavijo. VI. Roki za izvedbo posameznih volilnih opravil začno teči od dneva sprejetja tega sklepa. VII. Ta sklep se objavi v IMP Glasniku oz. na oglasni deski v vsaki EDO, TOZD in delovni skupnosti. x Pismeno odpravek tega sklepa se vroči predsedniku Koordinacijskega odbora sindikata SOZD IMP, predsedniku, tajniku in članu volilne komisije ter vodji službe za elektronsko obdelavo podatkov. Predsednik Ljubljana, dne..... Delavske sveta: Glasnika ne sme zmanjkovati! V zadnjem času smo v uredništvo Glasnika dobili več pritožb, da v nekaterih tozdih in delovnih skupnostih našega časopisa zmanjkuje. Priznati moramo, da smo to povzročili Z zmanjšanjem naklade. Še septembra smo natisnili 9.725 izvodov Glasnika, od oktobra dalje pa smo naklado zmanjšali na okrog 7.500 izvodov. To smo morali narediti, ker v Jugoslaviji manjka rotopapir-ja. Opozorili ste verjetno, da so celo najbolj razširjeni dnevniki zmanjšali število strani, pa tudi mnogi interni časopisi so skrčili obseg ali zmanjšali število strani. Naš uredniški odbor je sklenil, da je bolj primerno varčevati z zmanjšanjem naklade in se zateči k kršenju obsega kot zadnjemu sredstvu. Smo pa rekli, da Glasnika ne sme zmanjkati za nikogar, ki bi ga želel brati. Naš namen je bil samo prilagoditi naklado resničnim potrebam, saj ni nobena skrivnost, da so včasih ostajali celi kupi Glasnika, ker smo ga pač tiskali več, kot nas je v IMP. Takih kupov, ki se valjajo po vežah, tovarniških halah in pisarnah, pa si ob sedanjem pomanjkanju papirja ne smemo privoščiti. Res pa je v praksi težko zadeti natančno število potrebnih izvodov. Zgodi se pač, da neke številke zmanjkajo, toda časopis ne sme zmanjkati kar naprej. Zato je uredništvo dogovorjeno s kadrovskimi službami, da bomo naklado sproti povečali in zmanjševali, kakršne bodo pač potrebe. Zato se obrnite na kadrovsko službo v tozdu ali delovni skupnosti, če ste ostali brez Glasnika! Za pot preko kadrovskih služb smo se odločili, ker večja ali manjša pošiljka za vaš tozd ali delovno skupnost pomeni večji ali manjši prispevek za stroške tiska — o tem pa ne more odločati uredništvo. Z ustrezno naklado Glasnika varčujemo papir in tudi zadržujemo stroške tiska, kar je pomembno, saj cene papirja in tiskarniškega materiala vrtoglavo naraščajo. Ne bomo pa varčevali tako, da bi za Glasnik prikrajšali tiste bralce, ki bi ga želeli imeti. V uredništvu si bomo prizadevali, da bomo vedno naročili kar najbolj ustrezno naklado. Zahteva po 8 milijonih je pokvarila vzdušje — popravi ga lahko le resnica Polemika o drsnih tesnilih je povzročila poslabšanje političnega vzdušja v tozdu Trati in delovni skupnosti, so ugotovili na sestanku osnovne organizacije ZK v delovni skupnosti skupnih služb dejovne organizacije IKO. OO ZK delovne skupnosti in že prej OO ZK v tozdu Trata sta zato sklenili, da je treba ves postopek v zvezi z drsnimi tesnili podrobno raziskati, vendar objektivno in nepristransko do vseh akterjev. Postopek bodo ocenili tako s pravne, kot s politične in moralne plati. ON Of\ Da pa bi lahko podali objektivno oceno, je treba počakati na mnenje pravnih služb, na mnenje Strojne fakultete, ki bo podala strokovno ekspertizo o tem, kaj dokumentacija pomeni s tehno-loško-inovativnega vidika in seveda te ocene ni mogoče dati, dokler je vodja skupine, ki je pripravila dokumentacijo o A i v“"L drsnih tesnilih, Lado Mazovec, v bolnišnici. Kljub dvomom v ustreznost postopka za nadomestilo avtorjem, pa doslej še ni bilo nobenega argumenta, ki bi ovračal gospodarsko koristnost programa drsnih tesnil za tozd Trata-Čr-palke in jugoslovansko gospodarstvo. Zato je tudi OO ZK delovne skupnosti poudarila, da je nujno začeti s serijsko proizvodnjo in ugotovila, da avtorji normalno sodelujejo pri realizaciji tega programa. Na 5. strani pa objavljamo nekaj pojasnil v zvezi s člankom »Kdo je izumil smodnik« v Nedeljskem dnevniku, 20. 12. 1981. V petek, 18. decembra je bilo tradicionalno srečanje naših upokojencev. Zbrali so se v Tenu, kjer jih je pozdravil generalni direktor sozda inž. Franc Kumše (na sliki) in jim povedal, kako IMP posluje v zadnjem času. Nato so si ogledali Tenovo novo tovarno, ki je začela delati julija lani. Po ogledu tovarne so šli v Promont, kjer jim je spregovoril predsednik koordinacijskega odbora sindikata v sozdu IMP Janez Rojic. Sledilo je prijetno popoldne v obujanju spominov na leta, ko smo skupaj delali. (Foto: L. J.) M JANUAR 1j — Občni zbor sindikata v Panoniji Nekateri komunisti preslabo delajo V petek 18. decembra 1981 je bila v IMP EDO Panonija v Murski Soboti programsko-volilna konferenca članov osnovne organizacije Zveze komunistov. Na programsko-volilni konferenci so člani ocenili aktivnost osnovne organizacije pri reševanju perečih problemov pri doseganju letnega plana, prav tako je sekretar osnovne organizacije tov. Helmut Vidic podal oceno družbenopolitičnih in samoupravnih ter družbenoekonomskih odnosov in razmer v IMP EDO »Panonija«. Iz poročila je razvidno,da člani osnovne organizacije,ki šteje trenutno 42 članov, z aktivnostjo nekaterih članov niso povsem zadovoljni. Še vedno so primeri, da nekateri člani neopravičeno izostajajo s sestankov osnovne organizacije. Tovariš Vidic je nadalje ugotovil, da z zavestjo komunistov na delovnih mestih ne moremo biti povsem zadovoljni. Prepogosto se dogaja, da ostali delavci očitajo članom ZK slab odnos do dela in delovnih nalog. C lani se premalo aktivno vključujejo v razprave o problemih s katerimi se je delovpa organizacija srečevala. Pri bodočih nalogah si bodo komunisti v Panoniji morali s vsemi silami prizadevati, kot celota tako posamezniki, za dosledno izvajanje stabilizacijskega programa, izboljšanje rezultatov dela, pravilno kreiranje kadrovske politike, pravilno načrtovanje in odločanje v investicijskih vlaganjih, povečanje izvoza, boljšo in kvalitetnejšo informiranje in podobno. V oceni družbenopolitičnih in samoupravnih ter družbenoekonomskih odnosov in razmer v Panoniji tov. Vidic ugotavlja da so vidni sa-do, i ekonomskega razvoja Panonije, če primerjamo rezultate gospodarjenja v zadnjih letih, toda lahko bi bili še boljši. Ob sorazmerno dobrih pokazateljih poslovanja, se v Panoniji srečujejo s težavami, ki so nekaterim delavcem še vedno nerazumljivi, kot je pomanjkanje dinarskih sredstev in podobno. Del krivde, da poslovanje OZD ni takšno kot bi lahko bilo nosijo tudi komunisti. Razprav in sklepov za izboljšanje težav in premagovanje težav je bilo mnogo, toda v celoti realiziran pa je bil le malo kateri. Nadalje tov. Vidic ugotavlja, da je aktivnost članov kolektiva v samoupravnih organih v porastu. Člani teh organov so se začeli zavedati svoje vloge in pomena odločitev. Opazna je tudi aktivnost samoupravne delavske kontrole, čeravno je ta na začetku svoje mandatne dobe naletela na nekatere težave. Tudi z aktivnostjo delegacij so v Panoniji dokaj zadovoljni. Niso pa zadovoljni z odnosom do delegatov in delegacij ter njihovih stališč s strani strokovnih delavcev v občini. Tudi osnovna organizacija sindikata v Panoniji ne more pravilno zaživeti. Pojavljajo se nesklepčne seje, ali je sklepčnost na robu sklepčnosti. V bodoče bo potrebno povečati vlogo sindikalne organizacije v Panoniji. Tudi z odnosi med samimi delavci niso najbolj zadovoljni. Vse preveč se rahljajo z neprimernimi nastopi posameznikov. Na programsko-volilni konferenci so člani OOZK nato izvolili svoje novo vodstvo in s tem razrešili dosedanje vodstvo. ANDREJ ZADRAVEC OO ZK Panonija Smučanje je za Panonce predrago Na seji izvršnega odbora osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije v IMP EDO Panonija, so dne 24. decembra ponovno razpravljali o pripravah na občni zbor. Dogovorili so se, da bo občni zbor v petek, dne 22. januarja 1982. Ker občnega zbora za vse člane osnovne organizacije, teh je skoraj 700, ni mogoče organizirati, bodo na sestanku prisotni delegati in sicer iz delovnih skupin na vsakih 15 delavcev po eden, ki ga določi oziroma izbere delovna skupina. Na občni zbor bodo vabljeni dosedanji člani izvršnega in nadzornega odbora ter predlagani na novo v izvršni in nadzorni odbor. Vabljeni pa bodo tudi vodilni delavci in predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij v OZD. Občnega zbora se bo tako udeležilo okrog 110 udeležencev. Delavski svet DO IZIP Inženiring, zastopanje, izobraževanje, projektiranje n.sol. o., Ljubljana, Titova 37 razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — DIREKTORJA RAČUNOVODSKE SLUŽBE V DELOVNI SKUPNOSTI DO IZIP Kandidati morajo izpolnjevati 'poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: — srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj na področju računovodskih del, smisel za organizacijo in koordinacijo dela na omenjenem področju — da imajo ustrezne moral-no-politične vrline in pravilen odnos do samoupravljanja Delavec bo na dela in naloge imenovan za obdobje 4 let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov SOZD IMP — DO IZIP Ljubljana, Titova 37. Kandidati bodo v roku 30 dni obveščeni o izbiri. Fakturirana realizacija za 11 mesecev 1981 P, Real iz. DO TOZD OV KM MK SFRJ - inoz. (m) - SFRJ - inoz. - SFRJ - inoz. FB Kp SD PRCMONT - SFRJ PROMONT - skupaj m - SFRJ - inoz IB BLISK EKO PMI PMI EM - SFRJ - inoz. - SFRJ - inoz. - SFRJ - skupaj - SFRJ - m.brez.bi.izv. - m.z bi.izv. - projekt - EM brez bi.izv. - inoz. DVG • - SFRJ - inoz. UM - jaki tok - šibki tok ISO - SFRJ - inoz. CK EMCND - SFRJ EMCMD KLIMAT TIO PANONIJA TRATA ITAK EKIP TFKO IKO LSNL HVA VTPO LBK LIVAR IP MP SKUPAJ KLIMA KLIMA INŽ PB ZAST ALCHRCM IC IZIP - SFRJ - inoz. - SFRJ - skupaj Plan 10Jdin) 1981 644.000 60.000 329.60C 65.000 393.SOC 42.000 12.829 3.696 1.383.625 1.550.625 690.000 85.530 72.600 '252.000 13.570 331.000 6.780 1.345.600 1.451.430 597.000 565.000 582.000 15.000 580.000 116.000 210.000 2.000 600.000 344.000 256.000 175.000 24.200 1.606.200 1.724.200 358.000 300.000 765.000 501.900 145,350 353.030 115.C0C 1.115.250 431.000 133.309 48.375 90.000 702.675 470.945 261,297 12.500 732.246 744.746 92.056 67.000 165.000 117.558 15.297 456.911 11 mes. 590.260 301.300 362.070 11.690 3.376 1.268.696 629.900 66.200 230.100 302.200 1.228.400 544.870 516.010 531.550 13.320 529.330 190.100 546.065 313.165 232.900 195.629 22.129 1.462.793 323.300 273.000 724.000 461.000. 136.700 335.200 102.900 1.035.800 400.472 123.300 44.210 81.640 649.622 420.514 236.735 657.249 84,200 60.744 150.976 98.978 14.042 408,940 novenber 51.040 28.900 35.650 1.100 296 116.986 59.000 6.200 21.600 28.100 114.900 47.780 44.900 46.240 1.450 46.440 19.300 49.240 28.140 21.100 14.018 1.900 132.238 35.800 24.300 60.000 47.000 13.800 29.700 12.100 102.600 39.553 10.300 3.802 7.800 61.455 40.607 24.039 64.646 7.300 5.712 14.024 8.791 1.365 37.192 Izvršitev november 52.997.081 10.220.495 33.653.501 8.978.563 39.129.823 5.042.383 3.982 310.583 126.094.970 150.336.411 42.587.797 8.225.259 5.984.390 11.477.892 625. 51. 318. 46. 350. 28. 4. 3. 1.302. »L.428. 666. 76. 53. 192. 21.909.139 81.959.218 90.184.477 60.152.250 50.844.294 59.334.550 817.700 51.661.994 24.196.843 15.326.347 472.148 56.884.640 37.885.671 18.998,969 24.641.819 2.134.992 159.140.048 183.809.039 15.449.037 26.079.554 44.563.671 24.888.547 16.913.709 27.668.649 7.183.169 76.654.074 48.258.328 16.709.164 5.676.022 9.037.559 79.681.073 35.622.970 26.936.114 11 mesecev 667.991 141.168 105.438 584.581 087.850 827.424 899.705 398.000 158.984 712.157 811.659 900.946 864.318 816.899 62.559.084 62.559.084 14.325.473 6.833.436 10.610.147 . 9.189.644 1.477.557 42.436.257 255.064.423 873.384 1.168.557.299 1.246.331.629 759.815.755 612.548.840 747.603.934 12.211.821 624.760.661 123.976.925 170.956.353 4.183.027 512.197.793 311.104.376 201.093.417 172.481.472 1.377.259 22.553.349 1.638.004.722 1.767.541.933 281.564.326 252.707.667 642.687.690 363.080.635 142.983.392 327.453.372' 73.839.162 907.356.561 437.708.467 132.864.925 49.046.269 92.530.165 712.149.826 416.923.226 253.929.420 1.713.270 670.852.646 672.565.916 103.071.360 61.742.128 151.002.640 99.226.415 15.214.150 430.256.693 11 mes.1980 482.394.489 40.627.519 269.854.973 26.048.350 295.187.732 1.201.883 11.474.807 2.717.316 1.061.629.317 1.129.507.465 561.049.856 35.883.459 49.407.098 174.032.175 Indeks izv. LETT.pl (5:1) 243.965.536 1.028.454.664 1.064.333.124 534.650.372 505.493.265 521.197.170 13.453.202 518.946.467 41.076.733 139.986.671 369.511.588 202.012.996 167.498.592 118.746.427 i}' 17.601.047 1.180.496.105 1.221.572.338 266.566.029 219.379.645 427.324.966 453.641.526 124.679.806 383.185.327 936.506.659 315.954.066 133.371.841 60.730.870 510.056.777 342.970.010 198.382.261 541.352.271 541.342.271 71.120.201 47.579.087 155.143.452 73.495.876 9.791.724 357.130.340 97,15 85,24 96.51 71,67 88,97 68.64 38.19 91,94 94,11 92,14 96.64 12,40 74.19 76.51 77,06 12,88 86,84 85,87 127,27 108,42 128,45 81,41 107,72 106,88 81,41 209,16 85,37 90,44 78.55 98.56 93,20. 101,98 102.51 78,65 84,24 84,01 72,34 98,37 92,7.6 64,21 81,36 101,56 99,67 99,32 102,81 101,35 88,53 97,18 13,71 91,62 90,31 111,97 92,15 91,52 84,41 99,46 94.17 pl.11m (5:2) 106,00 105,58 96,69 41.91 100,65 102,64 105,86 81,37 83,80 84,40 95,13 139,45 118,71 140,65 91,68 118,03 89,93 93,80 99.34 86.34 88,17 101,92 111,98 37,09 92,57 88,77 78.75 104,60 97,69 71.76 87,60 109,30 107,76 110,94 113,34 109,63 99,15 107,26 102,07 122,41 101,64 100,02 100,25 108,35 105.21 pl.nov (4:3) 103,83 116,45 109,76 0,36 104,93 107,79 72,13 96,52 53,14 77,97 71,33 125,89 113,24 128,32 56,39 97,60 80,62 115,53 134,63 90,04 175,79 112,37 120,34 43,15 107,32 74,27 52,95 iz!i 4 129, 125,S 117, ' 170,-' 118, : 2398, 125/; 122,! 126,1 pr 110,| sk 214,; bi, S?; 104,' va 113,j bl( 117, g° "ji 120,‘ Uli 301,? ja; na 122,1 138, fV 154, 120, Pr 145,‘ m 128,J Za 138,1 144,8 k. 105,» za ll5’? st, »: * 122,56 ; 114,88 °< :3M2 96,8 Ig 96,77 196.24 119,63 75,66 104,53 108.25 114.10 Mesečna analiza oz. poročilo plansko-analitske službe SOZD o izvrševanju plana fakturirane realizacije, izvoza in uvoza, o sklepanju pogodb oz. pridobivanju naročil, izplačanih osebnih dohodkih in konjukturi, je že vrsto let glavna oblika tekočega ' poslovnega obveščanja širokega kroga delavcev v samoupravnih organih in strokovnih službah IMP. Del poročila, ki se nanaša na fakturirano realizcijo, se objavlja (sicer z enomesečno zamudo) tudi v našem Glasniku. Na seji so ugotovili, da se nekateri dosedanji člani izvršnega odbora ne zavedajo dovolj svoje odgovornosti do sodelavcev in sindikalne organizacije, saj niso opravili svoje zadolžitve s prejšnje seje izvršnega odbora in niso opravili prve faze volitev in v sindikalnih skupinah niso izvolili novega predstavnika v novem izvršnem odboru. Na žalost lahko ugotovimo, da je večina teh, ki niso realizirali, sklepa zadnje seje izvršnega odbora tistih članov izvršnega odbora, ki na seje prihajajo bolj redko. Potem ni čudno, če sindikalna organizacija v Panoniji ne more zaživeti kot bi morala, saj si člani IO sami dovolj ne prizadevajo za njeno aktivnost in vlogo in večina dela sloni le na predsedniku in nekaj članih, ostali pa samo govorijo, da sindikat ne napravi dovolj. Upajmo samo lahko, da bodo delavci izvolili v novi izvršni odbor boljše in bolj aktivne člane. Ob tem, ko je oblikovno in vsebinsko standardna ter pregledna mesečna analiza več kot 800 delavcem, ki jo redno prejemajo, domača, se marsikdo včasih vpraša, kaj se v metodološkem smislu skriva za posameznim zneskom, indeksom ali koeficientom. Preprosteje povedano, rutina včasih povzroči, da nismo več gotovi, kaj določen podatek zajema, kako se posamezne kategorije obračunavajo in po kakšni metodi smo do njih prišli. Taka negotovost pa zavira razpravo o vzrokih in za rezultate, ki jih skozi številke kaže analiza in o načinih, da bi te rezultate izboljšali. Zato bomo v tej in prihodnji številki v kratkem obnovili vsebinske oz. kategorialne in statistične temelje za hitrejše in natančnejše »branje« posameznih tabel, ki tvorijo analizo. Danes nekaj več o tabeli fakturirane realizacije. lizacijo SFRJ« vključujemo poleg prodaje na domačem trgu tudi celoten blagovni izvoz. Za pravočasno dostavo podatkov o »fakturirani realizaciji SFRJ« skrbijo komercialne službe v DO oz. v TOZD. Pod »fakturirano realizacijo inozemstvo« pojmujemo bruto proizvod, ki ga ustvarijo naši delavci v tujini. Podatki o fakturirani realizaciji v inozemstvu za posamezen mesec so ocenjeni na podlagi planske vrednosti montažne ure in števila izvršenih ur v mesecu, zbira in obdeluje pa jih strokovna služba v TOZD inženiring. Ta del realizacije se vodi v posebnem knjigovodstvu za delovno enoto v tujini in zato ne pomeni direktnega prihodka v bilanci uspeha tozd. Glede na sistemske nejasnosti in pogoste spremembe pa bo v metodologiji spremljanja investicijskih dejavnosti v tujini v kratkem času prišlo do nekaterih sprememb. Delitev skupne fakturirane realizacije je pomembna le za montažne temeljne organizacije, ki del svojih kapacitet zaposlujejo v tujini, medtem ko taka delitev pri industrijskih temeljnih organizacijah ne nastopa. Kako tabelo beremo? Podatke o izvršeni fakturirani realizaciji za posamezni mesec in pa o skupni letni realizaciji do konca meseca poročanja (kumulativa) v analizi primerjamo s planiranimi za isto časovno obdobje in z rezultati v istem obdobju preteklega leta. Za prikazovanje teh primerjav si pomagamo z indeksi. Če je fakturirana realizacija izvršena v skladu s planom, je in- deks enak 100, sicer je večji n manjši. Podobno je tudi pri P z-merjavah 23 isto TkumuIaB'v obdobje preteklega leta, W 11 nam indeks 100 označuje, da * p rezultati enaki lanskoletnim- * V tej tabeli obstaja sicer še ^ J' vrsta primerjav, ki ni naravr*0; izražena z relativnimi števil*- f r pa pomembna kot orientacija P r oceni dosežkov tozda. To je Pj j1 merjava med posameznimi <°z, v okviru IMP, oz. primerja'13 povprečnimi dosežki v IMP- ,, P Podatki, ki jih zajema tab*' e fakturirane realizacije, so pti? , \ zani tudi z drugimi tabelam1 j' 1 analizi — s tabelo izvoza, njunkturnim testom in posl1®”* s tabelo sklenjenih pogodb. 1(8 t O metodoloških posebno1 J F pri sestavljanju teh tabel pa nej^J r več v prihodnji številki Glasni*1 ^ Po dnevnem redu seje so prisotni obravnavali tudi predlog udeležbe članov kolektiva na zimskih igrah sozda IMP v Kranjski gori. Na podlagi razprave je bil sprejet sklep, da se IMP Panonija ne bo udeležila IV. zimskih iger, saj je v Panoniji premalo smučarjev, ki bi se lahko udeležili zimskih iger. Drugi vzrok je pa tudi v tem, da so stroški udeležbe na igrah previsoki in bi za Panonijo pomenili preko 50.000 dinarjev. Prisotni so prav tako sprejeli sklep, da Panonija ne bo pokrila po predlogu KOS, obveznega dela stroškov organizacije zimskih iger. Stroške organizacije iger naj nosijo tisti, ki se bodo iger udeležili. Najprej, o pomenu tega pojma. Poslovni oz. komercialni izraz »fakturirana realizacija« je po svojem ekonomskem smislu zelo blizu pojma »bruto proizvod«, ki označuje skupno vrednost proizvodnje materialnih dobrin in storitev, ki jih podjetje zaračuna kupcem v določenem časovnem obdobju Osnovni dokumenti so izstavlje.ii računi oz. fakture. K fakturirani realizciji v metodologiji IMP ne vštevamo prodaje reprodukcijskega materiala, odpadkov in drobnega inventarja, seveda pa tudi ne prodaje osnovnih sredstev. »ZA« Fakturirana realizacija SFRJ nam pomeni tisti del bruto produkta TOZD, ki je ustvarjen v domovini, ne glede na to, ali je prodan domačemu ali tujemu kupcu. Tako v »fakturirano rea- Volitve v tozdih Trata avtomatika in črpalke V novoorganiziranih temeljnih organizacijah TRATA avtomatika in TRATA črpalke so bile 24. 12. 1981 volitve delavcev v organe upravljanja in druge organe TOZD, DO IKO in SOZD IMP. Delavci obeh temeljnih organizacij so izvolili naslednje delegate in člane v organe upravljanja in druge organe, in sicer: I. TOZD TRATA črpalke A) Delavski svet TOZD: 1. Jože Anžič 2. Boško Bokan 3. Esad Kajtezovič 4. Karel Kastelic 5. Anton Mavrič 6. Nikolaj Pezdirc 7. Marjeta Planovšek 8. Rajko Primc 9. Slavko Šušteršič 4. Štefan Semen 5. Aleš Žontar D) Delavski svet DO IKO: 1. Jerko Bošnjak 2. Viktor Murko 3. Ivan Peklaj 4. Nikolaj Pezdirc E) Delavski svet SOZD IMP: 1. Franc Maselj, član 2. Boris Ribarič, namestnik 2. Marko Doležal, namestnik 3. Robert Kastelic 4. Franc Kavčič 5. Anton Kolar 6. Tereza Novak Bogdan Osanič Vladimir Vogrič Jože Zorič Janez Bečan — zunanji član 11. Ciril Cimerman — zunanji član 12. Bogomir Križnar — zunanji član 7. 8. 9. 10. B) Disciplinska komisija TOZD: 1. Lovro Bošnjak 2. Jože Cerar 3. Juro Grgič 4. Darko Hiti 5. Mirko Kurtanjek 6. Jože Lavrič, predsednik 7. Franc Omahen 8. Veronika Pivec 9. Janez Struna, namestnik predsednika Trije zunanji člani niso bili izvoljeni, tako da se bodo volitve zunanjih članov ponovile. C) Komisija samoupravne delavske kontrole TOZD: 1. Janez Čepeljnik 2. Matjaž Gruden 3. Savka Kečan II. TOZD TRATA avtomatika C) Komisija samoupravne delavske kontrole TOZP: A) Delavski svet tozd: 1. Ljudmila Bizjak 2. Sergej Cetin 3. Boris Čehovin 4. Marjan Črešnjevec 5. Jože Gašperič 6. Karel Jurjevčič 7. Mijo Mardjetko 8. Marija Murko 9. Janez Robida 10. Peter Slapšak 11. Emil Topolnik 1. Leopold Glavan 2. Andrej Jelenc 3. Jožefa Lipicer 4. Avguštin Perkunič 5. Marjan Zalaznik D) Delavski svet DO IKO: 1. Edvard Bogataj 2. Boris Čehovin 3. Anton Golobič 4. Griša Kersnik B) Disciplinska komisija TOZD: L Andrej Cankar, predsednik E) Delavski svet SOZD IMP: 1. Ivan Težak, član 2. Nikolaj Kanellopulos, namestnik LZV' m ji 29/ 25,: 17. lir 182 398' Pogovor z Janezom Ocepkom o delu delavskega sveta in predsedstva problemske konference ZK v sozdu IM P Če bi enkrat za vselej rešili vse probleme, bi družba okostenela ^ torek, 8. decembra je Janez Ocepek zadnjič vodil sejo delavskega sv®ta sozda. Nekaj dni kasneje je namreč odpotoval v Irak, kjer bo 0(bl montažo na velikem projektu, ki ga izvajamo skupaj s SCT. Sc Preden pa je šel, sem ga na- svojo streho Klima Montaže. Vi 25,; 22-: ..... ■ g/ Za pogovor o delu delav-L4,i blP^aiSVeta ’n predsedstva pro-19r j '?ske konference ZK v sozdu, L0' ie v Pomebnih organov, ki jima j Vaj zadnjem času predsedniko- j,,. Vprašal sem ga, katere pro-L7r erne ie delavski svet v času nje-12'j ®0vega mandata rešil enkrat za ?1,j se|ej, katere je sicer obravnaval 13,J P® j>h še ni uspel rešiti — in sled-)0,‘ |']>c, če so po njegovi oceni v IMP 20,' udi problemi, ki nam sicer zbi-)ai° uspešnost, vendar ne pridejo ' na dnevne rede sej delavskega !8,‘ SV!la; ;4, Najprej mi je rekel, da sem s >0, Prvim delom vprašanja ustrelil 1 , umno cilja, ker sem spraševal o ,g(j k' bi jih rešili enkrat 14 f v >>,^a^a družba ni taka, da bi za \ ar*°h rekla, da je rešeno enkrat 5a Vselej. Vemo, da razvijamo si-0,j ‘tem samoupravne socialistične 0,- crnokracije. In ker sistem teh ifi odnosov še ni dograjen, potem 4,2 .1,1 ne moremo reči, da je dolo-g,8: j'6-0 Problem rešen enkrat za vse-=J Pa tudi sicer si ne znam pred- . sijati, kakšna bi bila družba, ce bi enkrat za vselej rešila vse Probleme. Mislim, da bi postala okostenela, da bi življenje v njej n0kako zakrknilo.« toliko je rekel na splošno. j,- ato Je še dodal: »Če pa govo-4,2j >m° o delu delavskega sveta, bi 4'f m ° namest0 reševanja proble-cl?v bolj natančno reči, da delav- ste iz OV. Zakaj ste dali negativen odgovor, čeprav je ugotovljeno, da bi bil pri vas prostor? »Ne trdim, da to ne bi bila pomoč za reševanje problemov na Vojkovi, vendar bi o tem naredili na Črnučah novo Vojkovo. Res je, v delavnici je zdaj mnogo prostora, vendar tako ne bo dolgo. Delavnica ima trden program, prazna pa je, ker smo leto in pol v zaostanku, ker smo združevali za Irak. Toda letos in prihodnje leto se bo napolnila.« 3,9; l'd S_ki sv.et izpolnjuje naloge, ki izvi 5,3; aj° 'z določenih problemov, na 3.i> Primer gospodarjenja in drugih. ... f ot s5m Prej rekel, delavski .svet j ne rešuje teh svojih nalog enkrat ' L J',vsfelej čeprav je včasih tako ■ eti, na primer, ko volimo ali uienujemo nekatere organe in la Podobno. Toda v bistvu delavski '• , le tekoče rešuje neko pro-! 1 !emabko — vendar samo za to- f! 1 'ko časa, dokler nam ta proble-M atjka in nove ideje ne postavijo aJJj! z°v'*? nalog. Dostikrat se namreč “j da nam izvršitev ene na- °f Prinese dve novi.« 1 „0-n nato primer, kako ni mo- ijjjli enkrat'1' d°točenega problema Janez Ocepek Vrniva se k temu, da delavski svet rešuje naloge, kot jih prinašata gospodarska in samoupravna problematika sozda. Bi si upali trditi, da jih rešuje dovolj naglo in učinkovito? »Ne, sploh ne.« Zakaj? »Spomnimo se samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd, pa samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev in temeljih plana in tudi samega srednjeročnega plana. V teh sporazumih je povedanega zelo mnogo, kako bi se morali obnašati, vendar ne delamo tako. Tako pa ne delamo, ker smo vsi omejeni — tozdovsko in občinsko, regionalno, zato v konkret- nih situacijah ravnamo tako, kot je takrat najbolj koristno za tozd, ali tako, kot so usmerjeni občinski pritiski — naloge za uspešen razvoj sozda pa izgubljamo izpred oči. Prej našteti akti tudi premalo jasno opredeljujejo odgovornost. V srednjeročnem planu smo dovolj natančno opredelili proizvodne usmeritve tozdov — proizvodnih in montažnih — vendar je to le na papirju. Čim tozdu zaškriplje, se začne boriti za svoj kruh in dela, vse kar more, tudi v konkurenco drugemu. Zato bomo v IMP morali priti enkrat tako daleč, da se bomo pogovarjali o enakomerni zasedenosti vseh tozdov. Kaj bo, če bo nekdo zaradi pomanjkanja dela zabredel v izgubo? Mi vsi skupaj bomo morali ta problem reševati. Ali ni bolj pametno pomagati takemu tozdu, dokler je še čas, da se izguba prepreči. Seveda je ob tem treba tudi analizirati vzroke, ki so lahko v napačni poslovni politiki, lahko tudi v manjši delavnosti. Zelo sem proti temu, da bi podpirali nekoga, ki nima nobene perspektive — to je treba razčistiti. Toda obenem je treba zagotoviti vsem enak kos kruha, še posebej, ker nam splošne gospodarske razmere niso naklonjene.« Povejte zdaj, kje so po vašem mnenju tiste zadeve, kjer je delavski svet obrnil stvari na bolje? »Delavski svet je premaknil nekaj zadev v pozitivni smeri s tem, da je zadolžil, naj se na kolegiju sozda usklajujejo razni konkretni problemi — med Trato in Livarno, med Trato in TEN, med TEN in ISO. Res pa se delavski svet ni dosti spuščal na področje odnosov v klimatizaciji. Delavski svet je spremljal tudi priprave na reorganizacijo sozda, kar se je zaključilo s sklepanjem na zadnji seji. Bilo je mnogo kritik, da oblikovanje tega predloga prepočasi napreduje. Morda je bil vzrok v tem, da je razprava predolgo potekala v krogu direk- torjev na kolegiju, za zaprtimi vrati. »Ne strinjam se s takim mnenjem. Noben politični organ niti samoupravni organ ni komisija za sestavljanje predlogov. Nujno je, da strokovne službe oziroma poslovodni organi sestavijo predlog, ki mora biti dovolj usklajen, da je zrel za razpravo, azpr i. Če sicer ne more biti koristi, ve govorimo konkretno o predlogu za organizacijsko dopolnitev sozda, moramo najprej povedati, da je pobuda prišla s problemske konference ZK in je bila široko podprta v bazi. Ta pobuda v bistvu pomeni način za doseganje enotne poslovne politike, razvoja in prodaje, zato je bilo prav, da so predlog temeljito usklajevali na kolegiju. Morda bi bil postopek hitrejši, če bi bili že na začetku pripravljeni variantni predlogi. Toda pomembno je, da je kolegij izoblikoval enoten predlog, kajti če na kolegiju mnenja niso usklajena, je iluzorno pričakovati, da bo delegat dobil podporo v bazi.« Vi torej zanikate v naši družbi precej razširjeno razmišljanje, da so samoupravljale! samo dobri direktorji pa samo slabi, tezo, da bi bilo vse idealno, če ne bi bilo zakulisnega odločanja vodilnih v ozkem krogu, če bi vse odločitve končno prišle na delavske svete in skupščino — občinske, republiške in zvezno? »Imeli smo primere, ko sta proti določenemu predlogu ali proti neki skupni akciji le dva direktorja, morda trije. Toda največkrat se potem zgodi, da taki uspejo za svoja stališča pridobiti vse delavce v svojem krogu. Kaj potem storiti? To je bilo ključno vprašanje na naši problemski konferenci, namreč, kaj narediti s tistimi, ki imajo povsem drugačen pristop k določenim vprašanjem. Na problemski konferenci je kot predstavnik CK ZKS Vlado Klemenčič dejal, da se je potrebno v takih primerih dogovarjati, dogovarjati in še dogovarjati. S tem se ne strinjam: v ZK, mislim, da se ne mo- remo o vseh zadevah v neskončnost dogovarjati zlasti ne, če so sprejete jasne usmeritve. V ZK se torej ne moremo samo dogovarjati — drugače velja za samoupravne organe. Prav zdaj imamo spet primer, kjer se utegne zgoditi, da bi dobra zamisel propadla, če bi se našla dva ali trije, ki se ne bi strinjali z načrtovano akcijo. V mislih imam rešitev problema glede zemljišča v industrijski coni Moste.« In kako je zastavljena ureditev te zadeve? »Mislim, da dobro za vse. Elektromontaža in Klima montaža sta zdaj obremenjeni s precejšnjimi sredstvi za to zemljišče. Zato smo na zadnji seji delavskega sveta sprejeli predlog samoupravnega sporazuma, po katerem naj bi za to zemljo združevali vsi v IMP po določenem ključu — ljubljanski tozdi, ki so tu objektivno bolj zainteresirani več, drugi manj. Kaj nas vodi pri tem? Prepričuje, da bomo to zemljo zanesljivo enkrat potrebovali! Danes, ko so težki pogoji za gradnjo, se zdi, da je ne potrebujemo, toda ne smemo biti tako kratkovidni, da ne bi verjeli v boljše čase, ki bodo prej ali slej prišli, takrat bomo seveda potrebovali zemljišče in ga bomo tudi imeli toda le, če bodo vsi za to, da se združuje denar za ta namen. Tu je potreben konsenz vseh.« Ste tudi predsednik problemske konference ZK. Kako vi kot njen predsednik gledate na dosedanje rezultate in kaj mislite, da bi morali zdaj narediti za dosledno izvajanje takrat sprejetih stališč? »Na problemski konferenci smo se dogovorili za vrsto zadev, kako jih bomo uresničevali. Res je, premika se bolj počasi. Toda z organizacijskimi dopolnitvami sozda bomo ustvarili osnovo za enoten in skupen nastop na domačem in tujem tržišču. Zagotovljena bo perspektiva za boljšo organiziranost razvojne dejavnosti v IMP. Takrat smo precej govorili o obveščanju — in tega smo se tudi kar dobro držali. Kot primer naj omenim, da so mariborski delegati redno poročali delavskemu svetu o poteku reorganizacije PMI. To je nova kvaliteta, saj se je prej marsikaj delalo po svoje. Mnogih nalog s problemske konference se ne da narediti čez noč, ker so takšne narave, da terjajo določen čas. Tu pa je še dodatna težava: Neverjetna razdrobljenost. Zaradi te razdrobljenosti se tozdi ukvarjajo vsak s svojimi problemi, pa se včasih zdi, da nas druži manj skupnih stališč, kot jih dejansko je.« Opisali ste dosedanje rezultate problemske konference, povejte še: kako naprej! »Da bi pospešili uresničevanje sklepov problemske konference, je njeno predsedstvo zadolžilo osnovne organizacije, naj ocenijo družbenoekonomski položaj svojih tozdov z vidika svojega povezovanja v delovne organizacije in sozd. Na tej osnovi je treba preveriti razvojne možnosti tozdov, narediti načrt za povečanje izvoza, razmisliti, katere uvožene materiale bi lahko zamenjali z domačimi, kako bi zboljšali razmerje med proizvodnimi in režijskimi delavci. Osnovne organizacije morajo tudi preveriti učinkovitost investicij v zadnjih letih, da bi iz tega dobili...« — Poduk? »Ja, da bi se nekaj naučili za prihodnost.« Zadnje vprašanje: Ko govorimo o našem IMP imam občutek neke čudne dvojnosti. Enkrat se zdi, da smo izredno dobri. Izvozni plan, recipio, smo dosegli že v prvi polovici novembra — kdo v Jugoslaviji se še lahko s tem pohvali? Spet drugič pa se zdi, da gre vse narobe, da vsak vleče na svojo stran, da si tozdi med seboj samo konkurirajo in podobno. Skratka, povsem čr-nobela podoba. Kakšen je IMP v resnici? »Tisti, ki že dolgo živimo in delamo z IMP, dobro vemo, da smo bili vedno izredno kritični do raznih slabosti. To, kar smo dosegli, smo dosegli prav zato, ker smo bili vedno zelo, zelo kritični sami do sebe. Ob tem pa o drugih stvareh, o naših dosežkih manj govorimo. Verjetno o tem govorimo premalo. IMP nikakor ni tako slab, kot ga včasih kažemo.« LOJZE JAVORNIK y bj m ” ?as. Kakor smo zastavili, .dfl1 n;i,o^lh eno Problematiko, to je Rokovnik nalog za volitve novih organov upravljanja in delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti rešitP na Področju planiranja,. Za lažje spremljanje volilnih nalog objavljamo rokovnik volilnih opravil. Volili bomo organe upravljanja v tozdih, delovnih skupnostih, delovnih jSfJ PrvemV]etuaupet, Toda že.P° organizacijah in na ravni sozda, kakor tudi delegacije za skupščine družbeno-političnih skupnosti in sisov. (Vsi organi, kijih bomo volili, so podrobni sreHr,da so Potrebni rebalansi 1 <>'■ ana v mnogih Zakaj? Usr,*^er 80 tozdi kljub poskusom lomoJeyania vztrajali pri mega-Teh nSk'^ investicijskih načrtih, ni nT-ov Pa danes preprosto radi °y°^e uresničiti — prvič zastira iaostrenih pogojev za inve-živef JC.ln drugič, ker ne moremo leta ' od kreditov. Tudi prejšnja v n„ ?10 govorili, da ne moremo toda n°8-Cd zivet' na kredit — načrtp? m™ 80 tozdi gradili svoje združ bučnih kreditih, na Pritož nje ^ase se nekateri tozdi SiuhazalT’ da drUgi nimaJ° Potem cBa zdruzevanje sredstev. Pri do n j yeda mislijo na slab posluh dru2?°vlh načrtov. To očitajo njuieir, V lMP> čeprav ne izpol-družha mtl Pogojev, ki jih zdaj vsakP • Postavlja za začetek Po l,nvesticiie‘ kiinta^ifj1110 konkretno, tovarno itnei ta ,Pr^v' koliko sredstev je njo1) v ,?zd> da bi začel z grad-dovel01."^ denarja bi šlozazi- 0Prem0''nKk°''kokbi ga ostal° za stevii0 koliko bi se povečalo treba ,, P°slenih — in vsem je IieniskP 8°t0Vlti minimalne živ-8ovorimotandarde? Da niti ne splošne ° tem’ da zaradi takšna ;n gosP°darske situacije tov.« nvesticija ne pride v poš- ha V,!iLLeS." **es Pa Je ‘udi, da je ska, n-. • 1 huda prostorska sti-Pa ov,C Predl°g, da bi to rešili m hotel, sprejeti pod neje našteti v članku na 1. strani). Letos se začno postopki skoraj mesec dni prej kot pred dvema letoma, ker smo rokovnik za volilna opravila za organe upravljanja prilagodili rokovnikom, ki so sprejeti v republiki za skupščinske volitve. S rok za izvedbo VOLILNIH OPRAVIL NOSILEC VRSTA VOLILNEGA OPRAVILA OBLIKA - NAČIN do 15.01. DS razois volitev. Imenovanje volilnih komisij, imenovanje komisij za sestavo vol. imenikov (sapo TOZD,DS,EDO) sklep TOZD, DO, SOZD, DEL.SKUP. (DO, SOZD, IB), IB do 25.01. IO OOS predlaganje kandidatov po posameznih delih delovnega procesa delni zbori delavcev TOZD, DEL.SKUP.(DO,SOZD,IB) ,EDO do 10.02. IO OOS določitev enotne kandidatne liste kandidacijske konference TOZD, DEL.SKUP.(DO,SOZD,IB) , EDO do 15.02. volilna komisija določitev volišč, imenovanje volilnih odborov sklep TOZD, DEL. SKUP. (DO, SOZD, IB) , EDO do 01.03. komisija za sestavo volilnega imenika sestava in razgrnitev volilnega imenika objava na oglasni deski TOZD,DS (DO, SOZD, IB), EDO do 01.03. IO OOS vročitev kandidatne liste volilnim komisijam, zapisniki o delu kand. konf.»pismeni pristanki kandidatov sklep TOZD,DS (DO, SOZD, IB), EDO do 03.03. volilna komisija potrditev kandidatne liste sklep TOZD,DS (DO, SOZD, IB), EDO do 05.03. volilna komisija razglasitev kandidatne liste oglasna deska, glasilo TOZD,DO,SOZD,DEL.SKUP. (DO,SOZD,IB), IB K marcev 4922 VOLITVE dan volitev volilni odbori ugotovitev izida glasovanja zapisnik TOZD,DEL. SKUP. (DO,SOZD, IB ) , EDO 48h po volitvah (TOZD,DR), 5 dni no volitvah (DO) , do 49.03. SOZD volilna komisija ugotovitev in raznlasitev volilnega Izida zapisnik , objava TOZD,DO,SOZD, DEL.SKUP. (DO,SOZD,IB), IB do 2-?. 3. volilna komisija poročilo o volilnem izidu delavskemu svetu TOZD,DO,SOZD, DEL.SKUP. (DO,SOZD,IB) IB do 27. 3. delavski sveti verifikacija mandatov sklep TOZD,DO,SOZD,DEL.SKUP. (DO,SOZD,IB), IB Revolucionarna pot Viktorja Koleše O liku Viktorja Koleše je spregovoril njegov dolgoletni sodelavec Ivan Kokal -Imre, ki je tudi odkril Kolešev kip pred novo tovarno. Dejal je: »Ovekovečili ste človeka, kateri je celotno svoje dragoceno življenje čez pol stoletja, se razdajal in delal za osvoboditev delovnega ljudstva izpod jarma kapitalizma. Kot udeleženec velikega oktobra je bil eden od prvih, ki je prinesel iskro Leninove revolucije na naša slovenska in jugoslovanska tla. Širil je ideje oktobrske revolucije po zasužnjeni domovini ter iz iskre, iz katere je zagorel plamen in se uresničil v dolgoletnem krvavem boju z režimovci in fašizmom ter dočakal končni cilj, neuvrščeno Titovo Jugoslavijo in popolno socialno in narodno osvoboditev. V našem koroškem kotu je imel Viktor Koleša mnogo prijateljev iz vojnih časov: Prežihov Voranc, Gradišnik Matija, Ditinger Ivan itd. 1920. leta je Lovro Kuhar organiziral KP na tem področju že 1. maja, pred kongresom v Vukovaru. Na ustanovnem sestanku je kot delegat pokrajinskega komiteja KPJ prisostvoval kot inštruktor Viktor Koleša iz Ljubljane. Naš delegat je na vukovarskem kongresu istega leta že prečital resolucijo, katero je napisal Prežihov Voranc. Tako je KPJ že takrat zahtevala, naj se Koroška priključi Jugoslaviji in naj se začne boj proti nasilju in raznarodovanju Šlovencev, kar je še danes aktualno. Z Viktorjem Kolešem me je spoznal Prežihov Voranc že spomladi 1923. leta, ko sem bil še ključavničarski vajenec v Železarni Ravne na Koroškem. Moj ključavničarski mojster je bil Matija Gradišnik-Tiče, velik prijatelj Koleše iz vojnih časov. Viktor Koleša je v tem času ustanavljal v vseh krajih našega območja borbene organizacije, ki so se borile za vsakodnevne pravice delovnega človeka. Organiziral je tudi ilegalne prehode iz Jugoslavije v Avstrijo, ker smo jih nujno potrebovali, da smo na smrt obsojene tovariše — politične delavce spravljali na varno, to je v ilegalo, da niso padli v roke kraljevskih krvnikov. Kanale smo potrebovali za prenašanje literature, ki se je tiskala v Avstriji, ker v Jugoslaviji to ni bilo mogoče. Koleševa iniciativa je bila tudi, da sta bila drugi in tretji kongres SKOJ 1923. in 1926. leta v mlinu Matije Gradišnika v Hotuljski soteski, obdani z gozdovi, ki je imel z vseh strani neopazen dohod in odhod. Koleša je pri Matiju Gradišniku vedril tudi po več dni. Da smo to zgodovinsko nalogo lahko izvršili, je Voranc zadolžil samo šest ljudi, tri skojevce in tri člane KP, ki so skrbeli za prihod in odhod delegatov ter za oskrbo prehrane in varnost. Oba kongresa sta se varno končala v zadovoljstvo vseh, ki smo sodelovali'. Viktor Koleša je bil zaposlen v Zagrebu kot kovinar na železnici, ki je bil ožji sodelavec našega velikega revolucionarja tovariša Tita in sta skupaj delovala med delavskim razredom v teh težkih časih, ko so vladali režimovci in policija. Po bombaškem procesu 1928. leta, ko so Tita obsodili na petletno zaporno kazen, ko je Koleša njegovo borbeno delo v Zagrebu nadaljeval, do 1930, leta, ko je tudi on moral zapustiti do- movino in odšel v emigracijo v Rusijo in tam nadaljeval revolucio- Sp narno dejavnost. Bil je v Španiji ter se boril proti Frankovemu in italijanskemu Hitlerjevemu režimu. V španski državljanski vojni je Tito ocenil, da je borba vseh naprednih sil sveta. Jugoslovani so poslali v Španijo skoraj dva tisoč prostovoljcev, med njimi 11 članov CK KPJ. To je bila prva borba mednarodnega značaja za življenje in smrt proti krvavemu fašizmu. Kljub temu smo izvojevali velika izkustva na bojnem polju, kakor tudi na političnem, da smo našo narodno osvobodilno borbo lahko vodili Tito in komandanti Titove armade do konca zmage. '*■ Tudi Viktor Koleša je dal svoj bogat delež v borbi z notranjim in zunanjim sovražnikom še pred svojo tragično smrtjo, ko so ga našli utopljenega v Savi blizu Zagreba leta 1946. Slava velikemu borcu!« O življenju Viktorja Koleše je spregovoril tudi Štefan Korošec: Viktor Koleša se je rodil leta 1884 v Blagovici blizu Šentvida pri Stični, po poklicu pa je bil kovinarski delavec. Življenjska pot ga je pripeljala do ujetništva v Rusiji, kjer se je temeljito seznanil s spremembami družbenoekonomskih razmer po oktobrski revoluciji. Pridružil se je boljševikom in po prepričanju že tedaj postal komunist. Svoje revolucionarno delovanje je nadaljeval tudi po vrnitvi v domovino in se je udeležil prvega zbora Delavske socialistične stranke za Slovenijo, 11. aprila 1920 ter sopodpisnik sporazuma o prenehanju socialdemokratske stranke Slovenije in združitvi v socialistično stranko Jugoslavije (komunistov) 13. aprila 1920. Prav tako pa je tudi med voditelji velike stavke železničarjev na Založki cesti 15. aprila 1920. Bil je eden izmed organizatorjev partijske organizacije v Ljubljani in sekretar mestnega komiteja KPJ. Po prepovedi delovanja KPJ leta 1921 je po nalogu CK KPJ odšel na Dunaj s posebnimi partijskimi nalogami. Od marca 1923 je deloval v Zagrebu, kjer je organiziral ilegalne partijske in skojevske celice, v katerih je tudi sam aktivno sodeloval. Bil je vnet zagovornik antifrakcijskih prizadevanj v KPJ in na tej liniji deloval tudi v CK ZKJ, kamor je bil kooptiran v drugi polovici leta 1929. Leta 1930 je bil izvoljen za organizacijskega sekretarja CK KPJ. Pred grozečo aretacijo se je umaknil v tujino in bil v odsotnosti obsojen. Kmalu ga srečamo v Sovjetski zvezi, kjer je obiskoval mednarodno leninsko šolo v Moskvi. Ob koncu leta 1931 je moral spet v tujino, na Dunaj in kasneje v Moskvo, kjer se je zaposlil v tovarni Kaganovič. Tam si je kot sposoben delavec in odločen organizator revolucionarnega boja za pravice delavskega razreda ustvaril velik ugled. Zato nas ne more presenetiti, da je že nekoliko starejši in bolehen oktobra 1936 odšel branit špansko republiko. S činom kapetana in z bogatimi izkušnjami se je vrnil v Sovjetsko zvezo in se spet zaposlil v zavodih Kaganovič. Med vojno je delal na radiu Svobodna Jugoslavija. Ves čas svojega revolucionarnega »izgnanstva« pa je hrepenel po domovini, kamor se je vrnil leta 1945. Vključil se je v obnovo domovine in bil član Centralnega odbora zveze sindikatov Jugoslavije, a žal je smrt 1946. prekinila njegovo revolucionarno pot. Inž. Drago Gustinčič piše, da je Koleša v tovarni Kaganovič užival neomejeno zaupanje, še posebej potem, ko je odkril sabotaže nasprotnikov sovjetske oblasti, ki so kvarili stroje in s tem ovirali proizvodnjo. Opravljal je zahtevne naloge. Bil je vodja kontrolne skupine za montiranje strojne opreme v glavni mehanični delavnici, kasneje pa je postal glavni mehanik v tovarni, ki je bila takrat med največjimi na svetu. Zaradi ilegalnega konspirativnega dela komunistične partije Jugoslavije pred vojno prispevka Viktorja Koleša v zgodovini našega delavskega gibanja morda ne bo možno v celoti nikoli oceniti, vendar je na osnovi doslej zbranega arhivskega gradiva in pripovedi njegovih soborcev jasno, da sodi med najvidnejše aktiviste in voditelje KPJ v času diktature in da je pri tem užival veliko zaupanje drugih članov politbiroja in Kominterne, je poudaril Štefan Korošec. Ivan Kokal ob poprsju Viktorja Koleše Novo tovarno sta odprla delavca z najdaljšo delovno dobo v tozdu HVA Jože Čoi1 Jože Ižanec s V štirih letih za šestkrat w ■■ večji izvoz Glavni direktor Livarja Valentin Mendiževec je v svojem govoru najprej poudaril, da je tako za Livarjev kolektiv kot za občino Grosuplje slovesen trenutek, ko odpirajo novo tovarno in poimenujejo delovno organizacijo po Viktorju Koleši. Ne le spomenik pred objektom, pač pa tudi spomenik poln življenja in dela, to je nova tovarna, bo opozarjal na človeka, ki je postavljal temelje današnje stvarnosti že pred 60 leti. Tovarno smo zgradili v času, ko številne organizacije združenega dela poslujejo na meji rentabilnosti, ko se bore z nelikvidnostjo in delavci prejemajo nizke osebne dohodke, je nadaljeval Mendiževec. Gledano skozi te ob novi prireditvi čestital član prededstva CK ZKS Štefan Korošec. Ko je spregovoril o stabilizacijskih prizadevanjih — poudaril je, da je stabilizacija nujna naloga, ki jo moramo opraviti — je opozoril, da je pogoj zanjo korenita sprememba dela in miselnosti. Stabilizacijo bomo dosegli le z mobilizacijo vseh ljudi. V vseh delavcih se mora okrepiti spoznanje, da je stabilizacija naša prva dolžnost in pravica. To pa pomeni, da moramo v prihodnje bolje delati, bolj izkoriščati stroje, bolj smotrno trošiti ustvarjeni dinar. To pomeni tudi, da se moramo s problemi spopadati bolj odločno in bolj organizirano. Kot vsi vemo, delavec zaradi vplivov od zunaj, še vedno ne odloča o celotnem dohodku, ki ga ustvari, je nadaljeval Korošec in poudaril, da je boj za stabilizacijo hkrati boj za uresničitev ustavno opredeljenih delavčevih pravic pri delitvi ustvarjenega dohodka. Naša prihodnost je v naših rokah, je poudaril Korošec — od nas samih, od naših žuljev je odvisen jutrišnji dan. Skrb za jutri pa se mora že danes odražati kot naš odnos do dela in nedela, prizadevanje, da bolje izkoristimo stroje in kadre. Jasno nam mora biti, da se bomo s težavami še Valentin Mendiževec Štefan Korošec družbene kriterije je otvoritev tovarne armatur velik napredek za naš kolektiv, za SOZD IMF in gospodarstvo občine Grosuplje. Nato je orisal zgodovino delovne organizacije Livar, ki je nastala 1.1. 1978. Od 1977 do 1981 se je število delavcev povečalo za 85 %, celotni prihodek za 343 %, dohodek za 360 %, izvoz pa kar za 629 %. Lani so ob samo 1 % več zaposlenih povečali celotni prihodek za 35 %, dohodek za 45 %, sredstva za osebne dohodke za 31 %, poslovni sklad za 150%, amortizacijo za 39% in izvoz za 31 %, tako, da kar 30 % celotnega prihodka ustvarijo z izvozom, cene vseh njihovih izdelkov pa so pod kontrolo Zvezne skupnosti za cene. Delovna organizacija Livar je dosegla plan celotnega prihodka, dohodka, akumulacije in izvoza za lansko leto že novembra. Nova tovarna armatur pa bo omogočila še večje dosežke, tako za leto 1982 načrtujejo, da bodo ustvarili za 40 % več celotnega prihodka za 50% več dohodka, izvoz pa da bodo povečali kar za 70 odstotkov. Število delavcev bodo povečali le v novi tovarni, tako da se bo Livarjev kolektiv povečal za 10%. Ko se je zahvalil vsem, ki so prispevali k izgradnji te tovarne, je Valentin Mendiževec dejal, da je ta objekt »skromen prispevek k reševanju naše težke gospodarske situacije in h krepitvi izvoznih sposobnosti, pa vendar smo prepričani, da to ni osamljen primer. Prepričan sem, da bomo s skupnimi napori in prizadevanji vseh delovnih ljudi in njihovo visoko zavestjo, ki smo jo dokazali v neštetih akcijah, uspešno premagali vse težave. V imenu širše družbene skupnosti je Livarjevemu kolektivu Nadaljevanje na 6. strani r v ■* Odlikovanja za livarjeve delavce zve vili slo' TR me na odi TC in vs G Predsedstvo SFRJ je oC^ kovalo 7 delavcev delovHe f organizacije Livar Ivanci)3 Tr gorica. Svečana podelitev j£prc bila 3 L 12. 1981 v novih pr0’črp štorih temeljne organizacij6 čev Tovarne armatur v Ivanči,IZVc gorici. Podelitve so se udel6' žili tudi predstavniki grosC" peljske občine s predsedn1' kom občinske skupščine J3' ^ nezom Lesjakom, ki je odiLcei kovanja tudi podelil. J°m Zbranim je spregovd*1 K predsednik delavskega svet3 delovne organizacije FranC Kastelic, ki je med drugi111 dejal: Vaše zadovoljstvo ob visolzvi kem družbenem priznanju )6|jar tudi praznik delovne organ) vgi zarije, v katero ste vložili naJ. Z®1 več. Vse rezultate (vi Pri sai mi v delov*g organizaciji pa so dosegli ^ m, lavci in prav vsem gre zahval3 -k in čestitke za doseženo.« N; :ve Odlikovanja so prejeli: itVl Red dela s srebrnim ve°' tu cem: Jože Tihle, Rudi Hriba6, Jože Mravlja, Alojz Kasteb6, Vera Kastelic in Martin K°s' Medaljo zaslug za naro°’ Andrej Rode. Proizvodnja v novih prostorih tovarne armatur se je začela že pred uradno otvoritvijo, čim so 16- ni' razjasnitev vprašanja po- TRVri odnosov med TOZD me . A in obrtnikom Krajnikom na v'111’ da ie zelo umestno razsvetliti od Kra*° mesto in splošne poslovne noše s kooperanti tako v družbe-"^ TfVzr?* v Privatnem sektorju, ki jih /n£ pKD ima oz. jih je imela. »r&F** program TOZD j£ . rA kot vam je znano obsega r0-čr°‘rdnjO re8u*ac'JsKih naprav in •iie čevt k 7a sisteme ogrevanja, prezrači ?v m klimatizacije. Vsi ti proi-v jn° ldeJna last TOZD oz. razviti j.p.^KD ali če hočete drugače je in u nosilec tovrstne proizvodnje v Khtakšne kot so ne izdeluje nihče q . KJ. Izjema je le program V A in c crPalk, ki jih proizvajamo po lije* .firme Speck v kooperaciji z j-jj^njeno firmo. Omenim naj, da f ,.. proizvaja preko 600 različnih jučno z razlikami v dimenziji) JJodov, ki so sicer tipizirani v po-ipih^mfi proizvodnih podprogra- Bd'izv^dk° š'r°ka in heterogena proi-i£liair,dn a’ za katero danes proizva-več kot 1700 polizdelkov in i srajiijcmo okrog 2000 kupljenih 3 i oJin0matenalov in Pri kateri nasto-f eiiwtnajrazl'čnejši strojni, električni, je'mpn,r0mehanskl in elektronski ele-al£ ntl> zahteva tudi posebne tehnolo-e postopke v ciklusu proizvodnje. ,v “1) nfikrito povem, da me osebno tv lk?krat razjezijo mnenja in trdi-:fl' | J’ da je TRATA le tovarna arma-ah nj„°z' da se pri nas vrši le proizvod-To ? osnovi tehnike odrezavanja. re$ mkakor ni res in tudi ne more biti žv 5e zaradi vsebine samega proi-so d neKa programa. Res je sicer, da j 10k;,°Sec?ai?Ja vlaganja v opremo na ve|j,Cll' Jožeta Jame bila usmerjena v tehn lmer' v reševanje problemov 'ntarn 6 odrezavanja in da danes J Uvjp 0 tovrstno najboljšo opremo v , Dosti.Vfnc*ar tudi v druge proizvodne 4 ske Pke’ k' nam izdeluje elektron- nam izdeluje elektron-TR ATr.prave’ sicer last TOZD s zvodn E'Ker je TOZD TEN za proi-| bi bil e*ektr- naprav že opremljen, tika j3 zn°traj IMF nespametna poli-njo nvfstiranj v podobno proizvod-koor,3 dveh koncih. Poleg omenjene TE°NPerac,Jske proizvodnje s TOZD s*: imam * dokončnega artikla pa ’ Za določene?0 d™gih-vendar samo preK ^ene faze dela, ki se odvijajo koon° ,.ovnih nalogov. Predmet per peFacije so tiste faze dela ali koo-s,ODk'Je de hočete tehnološki po-opre*’za katere nismo tehnološko kapat, ^en'’ oz. za katere nimamo to več' Ct V zadostni meri. Danes so lov ln°ma izdelava orodij in mode- ’ _ azni DOStonki nnvršinclrih 7a«- ,1 cit, post0Pki površinskih zaš-kotmpn,*e. ..Proizvodnje doma oz. v 'aVažoh J' 1CSene emba|aže, izde- kov ipd. Omenim naj, da je o°°nPeraciji z. največkr povezano nemalokrat rentatii wvKr.at s politiko investicij in Praks ' n°stj° teh investicij. Stalna pravn z.adnj'.h 7 let pa je, da samou-koonP° l7vo*jena komisija za izbiro ranta rantov Odloča o izbiri koope-Vsai J1® osnovi pridobljenih ponudb y e ' Potenc, kooperantov. 0eti smo DT uvažali iz ej\ lika uv mc’je (firma Becker). Preve- Pripeliti" cca 70 DM za kos) je k»- ■ • 1° do domače proizvodnje, ovrstno proizvodnjo nismo v ^ *\er bili 0& Plačevalf1? odv‘snosL(že tedaj smo el Z doma Ce'ot' tehnološko opremljeni tudi v,Smo se posluževali vrsto let delovnP°Perantsk’h storitev preko ij" lotanj_ ®a naloga in sicer peskanje in 3V: in kati °bročev CG in CN pri IEVT gd1 Ljubii;?CJe Pr’ teološkem zavodu pi' dokUm aa> Spanja obročev po naši n(i PoSton^ac>P 'n našiti tehnoloških tov. kV ■ ?n zasebnem kooperantu ajniku in navijanja vzmeti pri podjetju Sigma Ptuj. Druge faze proizvodnje pri DT so potekale doma. Iz navedenega je torej razvidno, da je tov. Krajnik za TOZD opravljal Je fazo lepanja kot eno izpred delovnih operacij v proizvodnem ciklusu izdelave CT oz. črpalk CL, CB, A V in BV. Kdo je bil nosilec tovrstne proizvodnje je torej očitno in so vsakršne drugačne izjave zlonamerne in lažne. Ali je bila tedaj pred 6 — 7 leti podpisana pogodba, kakšna je vsebina pogodbe meni kot, direktorju TOZD do danes ni znano. Omenim naj le to, da zadnji dve leti in pol ni bilo nobene posebne pogodbe, ki naj bi tudi prinašala odpovedne roke. Torej ne gre v nobenem primeru za kakršnokoli kršitev pogodbenih določil. 2. Vprašanje, zakaj smo prenehali naročati faze lepanja DT pri tov. Krajniku je povezano z odločitvijo o dokončni osvojitvi vseh faz proizvodnega postopka DT doma, razen faze navijanja vzmeti. Geološki zavod Ljubljana, ki nam je dolga leta opravljal storitve lotanja in peskanja obročev ni imel več prostih kapacitet za te storitve in vsled tega smo se odločili še v letu 1979 za nakup visokofrekvenčnega generatorja. Priznati moramo, da so nam pri nakupu tovrstne ojrreme s tehnične strani zelo pomagali strokovni delavci Geološkega zavoda, celo do vpeljave preizkusne proizvodnje. Napravo smo kupili pri IEVT Ljubljana in sicer za lotanje omenjenih obročev DT, lotanje zaščitnih tuljk pri temp. tipalih TTu in TT ter zaščitnih cevi pri termostatih temperaturnih regulatorjev brez pomožne energije. Investicija je bila v celoti rentabilna hkrati pa tudi odpravila ozko grlo v procesu proizvodnje. Omenim naj še to, da peskalnega stroja do danes še nimamo, da pa je naročen pri GOSTOL Nova Gorica. Istočasno smo reševali tudi problem lepanja, vendar zaradi uvoznih restrikcij omenjene opreme nismo mogli nabaviti. Decembra leta 1979 je sledila že znana ponudba avtorjev za druga področja aplikacij DT, ki je prinašala tudi načrte za izdelavo strojev za le-panje. Na osnovi teh načrtov smo v jastni orodjarni izdelali 4 stroje in začeli z delovnimi operacijami lepanja doma. S tem smo prenehali naročati tovrstne usluge pri dosedanjem kooperantu. Omeniti pa velja, da so se količine DT, ki smo jih potrebovali za proizvodnjo lastnih črpalk zaradi zmanjšanega plasmaja črpalk tudi občutno zmanjšale. 3. Nov proizvodni program, ki ga je pripravila skupina štirih avtorjev, prinaša novo področje aplikacij CT ali drugače rečeno ne gre za DT, ki smo jih že uporabljali za črpalke CL, CB, A V in BV v izvedbi hardtmetal — hardtmetal (SM 33/43-H, SM 26/33, SM 16/23), ampak tudi za druge kombinacije materi jalov in drugačne izvedbe. Nenazadnje gre za sistematični prikaz uporabe DT za tesnenje različnih strojnih agregatov in ne samo črpalk IMP. Zato je tudi, skupina pripravila kompleten osnutek JUS standarda. Vodilo pri novem predlogu je takojšnja zamenjava uvoznih drsnih tesnil pri jugoslovanskih potrošnikih različnih kombinacij materialov in izvedb in sicer brez konstrukcijskih posegov in sprememb konstrukcij obstoječih agregatov v SFRJ. (Gre torej za takojšnjo zamenjavo uvoznih artiklov). Prav tako pa predlog prinaša kot drugo področje nov sistematiziran prikaz DT (osnutek JUS) na osnovi katerega bi se domača industrija preusmerila s konstrukc. spremembami agregatov na ustreznejša in cenejša tesnila. V nobenem primeru torej ne moremo govoriti o razliki med DT, ki naj bi jih proizvajal tov. Krajnik in predlogom. Naj ponovim, da je tov. Krajnik za TOZD opravljal le določeno fazo — to je lepanje hardtmetal — hardtmetal obročev in da nam ni v celoti izdeloval tesnil. Novi predlog prinaša nove izvedbe in nova področja aplikacij DT. V kolikor pa je določena oprema uporabljiva za že obstoječo proizvodnjo za izdelke IMP in nove izdelke za druge potrošnike kot je to primer pri lepanju (razlika so drugačni abrazivi) pa ne moremo govoriti o že znani stvari. Na koncu naj omenim tudi to, da ne gre pri novem predlogu za izum, ki bi ga bilo možno patentirati, da gre pa za prenos znanja v SFRJ ter zado-voljitev vseh potreb SFRJ z lastno proizvodnjo oz. nadomestitev uvoza.« BORIS GAZVODA Spoštovani tovariš Slanovec! Zastavljam vam naslednja vprašanja: 1. Obrtnik Urban Krajnik trdi, da se je pred dobrimi šestimi leti seznanil z vami in od vas odkupil stroj za izdelavo drsnih tesnik. Opišite prosim, kako je potekalo naše sodelovanje s Krajnikom in kakšen stroj ste mu prodali? 2. Krajnik nadalje navaja, da ste za drsna tesnila že dobili nadomestilo za inovacijo. Ali je to res? Če je kolikokrat, kdaj in koliko denarja ste dobili za nadomestilo. V čem so se razlikovale vaše posamezne inovacije pri razvoju drsnil tesnil in kakšne novosti prinaša najnovejša inovacija skupine avtorjev,, v kateri ste sodelovali? 3. V čem se razlikujejo izdelki, ki jih je 6 let proizvajal Urban Krajnik in izdelki, ki so predmet know-howa skupine štirih avtorjev? V čem se razlikuje proizvodni postopek Krajnika in novi know-how? V čem se razlikuje oprema, ki jo ima Krajnik in oprema, ki ste jo skonstruirali vi? Dodatno sem tov. Slanovcu poslal še eno vprašanje: 4. Ali ste v času dela na drsnih tesnilih poznali prospekte, tehnično dokumentacijo ali kakršen koli drug material v zvezi z drsnimi tesnili, ki je izviral — bodisi neposredno ali posredno — iz delovne organizacije Tehnounion? Če ste kakšno gradivo poznali, ali ste ga tudi uporabljali pri razvoju know-howa za drsna tesnila. Aleksander Slanovec je v spremnem pismu zapisal, da sta pojasnila k zastavljenim vprašanjem napisala skupaj s sodelavcem Dušanom Kalanom, s katerim enakopravno delita moralne avtorske pravice predmetne inovacije. »Na osnovi pobud, s katerimi je TOZD TRATA začela že v začetku sedemdesetih let reševati probleme deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala, sva se takrat tudi midva vključila v to akcijo. Med drugimi prispevki k temu sva na osnovi samoiniciativnega predloga obvestila TOZD TRATA, da bi bila sposobna izdelati lastni know-how za serijsko proizvodnjo drsnega tesnila, katerega je takrat TOZD TRATA uvažala za potrebe serijske proizvodnje črpalk serije CT. Strokovni kolegij je z interesom sprejel najin predlog, saj je takrat predstavljala devizna vrednost za uvoženo tesnilko eno od glavnih pozicij v spisku uvoženega repromateriala. Preden sva dala TOZD TRATI dokončni predlog, sva z lastnimi raziskavami, katere sva opravila v lastni režiji, potrdila pravilnost najinega predhodnega predloga. Tako je prišlo v 1. 1974 do podpisa pogodbe za odkup tehniške inovacije, know-howza drsno tesnilo tipe SM 3343-H in v 1. 1976 še za tipa SM 2633-H in SM 1623-H. Te tri tipe tesnil je TOZD TRATA od takrat in v nadalje proizvajal za lastne potrebe proizvodnje črpalk serije CT. Ocenjujeva, da je TOZD TRATA v tem obdobju prihranila približno 2 Mio DM in zmanjšala lastno ceno črpalkam, saj je bila najina izvedba drsnih tesnil v povprečju za 30 % cenejša od uvoženih. Skupna odškodnina, katero sva prejela za triletno proizvodnjo, je znašala 300.000 din, kar predstavlja eno tisočinko od ocenjenega prihodka, ki ga je imela TOZD TRATA do danes iz naslova drsnih tesnil. Velika prednost najinega projekta pa je bila tudi v tem, da takrat TOZD TRATI ni bilo potrebno v serijsko proizvodnjo vložiti nobenih investicij. Avtorja pa sva se poleg ostalih materialnih pravic, ki bi nama pripadale po samoupravnih sporazumih, odpovedala tudi odškodnini v višini 50.000 din, katero sva namenila TOZD TRATI za pospeševanje stabilizacijskih ukrepov. S tem je postala TOZD TRATA izključni lastnik materialnih pravic pri izkoriščanju know-how-a v proizvodnji, nama pa so ostale z zakonom zajamčene avtorske moralne pravice. Eden od pogojev, ki nama ga je TOZD TRATA postavila pred podpisom pogodb, pa je bil, da organizirava kooperante za vse tiste tehnološke faze dela pri serijski proizvodnji drsnih tesnil, za katere TOZD TRATA nima potrebne opreme. Med te smo uvrstili naslednje: trdo, induktivno lotanje, izdelava vzmeti iz nerjavečega jekla in lepanje drsnih površin tesnilke. Na osnovi te zadolžitve sva med drugimi navezala stike tudi s privatnim obrtnikom Urbanom Krajnikom, ki je bil takrat že kooperant TOZD TRATE, vendar na drugih področjih dela. Omenjeni obrtnik je pristal, da bo opravljal kooperacijo za tehnološko fazo lepanja in matiranja, vendar pod pogojem, da avtorja priučiva njegovega delavca na ta dela. Pripravljen je bil tudi investirati v strojno opremo za ta namen. Na osnovi najinih tehnoloških postopkov in postopkov kontrole kvalitete sva to obvezo tudi izvršila. Urban Krajnik pa se je s pogodbo napram TRATI obvezal, da teh postopkov v druge namene ne bo izkoriščal. Urban Krajnik je vkončni fazi dal TOZD TRATI ponudbo za kooperacijo (lepanje in matiranje) dne 12. 12. 1974 za 150 din po kompletu, s čemer je bila tudi najina zadolžitev napram TOZD TRATI izpolnjena. Ker je bil omenjeni privatni obrtnik takrat pripravljen investirati v strojno opremo, s katero takrat še ni razpolagal, sva avtorja na osnovi predhodne odobritve s strani TOZD dala temu na razpolago prospektni material za stroje za lepanje in ponudbo firme Peter in VVolters za stroj tipe FL 3 (ponudba št. 75-1298, cena DM 6.350). Kot alternativo temu pa sva mu ponudila tudi možnost, da mu izdelava načrte za podoben stroj enakih karakteristik, v kolikor je zainteresiran, da si tak stroj izdela sam za dinarska sredstva. Urban Krajnik se je takrat odločil za lažjo pot in je šel v nabavo stroja tipe FL 3 iz uvoza. Ker sva vedela, da je postopek uvoza stroja sorazmerno dolg, na TOZD TRATI pa je serijska proizvodnja na drugih tehnoloških fazah že stekla, sva Urbanu Krajniku odstopila brezplačno v začasno uporabo najino provizorično ploščo za lepanje, katero sva si v lastni režiji izdelala v namen aplikativnih raziskav in določanja tehnoloških postopkov lepanja in matiranja. Na tej napravi je bila tudi uspešno opravljena faza preizkusne serije 50 kom. drsnih tesnil. Ker je bila najina funkcija s tem v zvezi zaključena, so na-daljne funkcije v zvezi s serijsko pro-zivodnjo prevzele odgovarjajoče službe TOZD TRATA. To je kratek opis poteka del v zvezi z organizacijo serijske proizvodnje drsnih tesnil v TOZD TRATA, sedaj pa še nekaj opomb k izjavam Urbana Krajnika v članku »Kdo je izumil smodnik«, ki je izšel v Nedeljskem dnevniku dne 20. 12. 1981: — ker je TOZD TRATA izključni upravičenec, da materialno izkorišča tehniško inovacijo za drsna tesnila tipe SM 3343-H, SM 2633-H in SM 1623H, midva pa sva izključna lastnika moralnih pravic te inovacije, Urban Krajnik težko krši naše pravice s trditvijo, da on že 6 let izdeluje drsna tesnila in da to »ni nič novega«, — vse znanje v zvezi s kooperantskimi deli lepanja drsnih površin omenjenih tipov, je Krajnik od TOZD TRATE dobil brezplačno, — trditev Urbana Krajnika, da je »nemški stroj« boljši od najine improvizirane, ročno izdelane plošče za lepanje (kar on imenuje »stroj«) je točna, saj najina naprava ni bila koncipirana za serijsko proivodnjo, ampak v namen aplikativnih raziskav, zato v tem smislu tudi ne predstavlja nobene vrednosti, — namigovanje Urbana Krajnika glede zmanjšanih naročil s strani TOZD TRATA so neprimerna, saj delavci TOZD sami odločajo o oddajanju posameznih del v kooperacijo, še manj pa je na mestu glede na dejstvo, da od 31. 12. 1976 opravlja kooperantska dela brez veljavne pogodbe, — trditev Urbana Krajnika, da drsna tesnila in stroji za lepanje v »tujini« ne predstavljajo »kakšnih posebnih novosti« je delno točna, vendar za pojmovanje teh stvari zelo nevarna, zato morava k temu pripomniti, da »novost« še ni nikakršen pogoj, da bi to lahko tudi materialno izkoriščali v smislu povečanja našega dohodka. Za izkoriščanje teh »tujih novosti« je namreč potreben nakup licence za devizna sredstva! Očitno je, da kdor tako gleda na to v osnovi ne razume vzrokov za veliki razkorak, ki danes deli svet na razvite in manj razvite. Smatrava, da v kolikor dopuščamo takim posameznikom izkoriščati celo sredstva javnega obveščanja za propagiranje tako siromašnih pogledov na inventivno dejavnost, tudi v pospeševanju le-te ne bomo prišli daleč! — Urban Krajnik nama očita, da »izumljava stroje, katere lahko kupimo v tujini«. Midva sva prepričana, da moramo »izumljati«, če hočemo izravnati primajkljaj v plačilni bilanci — Zlonamerna ' izjava Urbana Krajnika, da TOZD TRATA nima »niti diamantne paste« in da jo želi kupiti od njega, je tudi nesmiselna, saj je Krajnik skupaj s tehnološkimi postopki dobil od TOZD TRATE tudi vse podatke in specifikacije o kvalitetah at?razivnih sredstev, z naslovom dobavitelja in ponudbami. — Zavračava tudi izjavo Urbana Krajnika, da naju je pred objavo članka v časopisu iskal, vendar naju ni mogel najti. V tistem času sva bila dosegljiva na delovnem mestu kot tudi na domu, pa takega poziva nisva Govorili so, da drsnih tesnil v Jugoslaviji še nihče ne izdeluje V razpravah o drsnih tesnilih so na Trati vedno poudarjali, da so to inovacijo dali tudi v širše družbeno preverjanje. Večkrat so omenjali Franca Hribarja, h kateremu so v začetku leta 1980 šli kot prvemu. (Franc Hribar je bil takrat sekretar občinskega komiteja ZKS Ljubljana-Šiška, zdaj pa je podpredsednik mestnega sveta Zveze sindikatov v Ljubljani). Predstavniki tozda Trata pravijo, da so vsi družbeni dejavniki — in tudi Franc Hribar osebno — takrat podprli namero Trate, da odkupi know-how za drsna tesnila. Toda kasneje so prišla na dan nova dejstva — med drugim tudi trditev obrtnika Urbana Krajnika, da je kot kooperant skoraj šest let delal drsna tesnila za Trato — zato sem vprašal Franca Hribarja, kako danes gleda na pomen programa drsnih tesnil in vprašanje nadomestila inovatorjem. Franc Hribar: »V občini Šiška smo pozorno spremljali gospodarski položaj in nadaljnj i razvoj I MP-jeve proizvodnje v tej občini, se pravi položaj in razvoj delovne organizacije IKO. Kot od vseh delovnih organizacij smo tudi od njih zahtevali, naj pripravijo kvalitetne razvojne načrte, v katerih naj zasnujejo razvoj vse zahtevnejših programov in sicer takih, ki bodo prispevali k zmanjševanju uvoza repromaterialov. Nismo govorili le o tozdu Trata, saj smo med drugim ugotavljali, da tudi program Skipa pred vključitvijo v IMP ni bil naravnan v te smernice. To je bilo zlasti aktualno v času, ko se je pripravljal srednjeročni plan 1981—85. Občinski komite ZK je takrat dal sugestijo, da so strokovne službe in družbenopolitične organizacije pri oblikovanju novega srednjeročnega plana dolžne upoštevati prej omenjene usmeritve. Ob tem je bilo nekaj konkretnih vprašanj. Občinski komite je takrat opažal nekatere pomanjkljivosti na Trati — in sicer pri proizvodnji črpalk in še zlasti odlitkov. V komiteju smo imeli občutek, da odnosi med Trato in Livarjem Ivančna gorica niso urejeni, da ne slonijo na dohodkovnih povezavah, pač pa na komercialnih pogodbah in navsezadnje tudi zgolj dobri volji posameznikov. V teh razpravah se je porodila tudi zamisel o razvojni skupini, ki naj bi razvijala drsna tesnila. V gradivu je pisalo tudi o licenčni pogodbi. Predvsem pa je bilo prikazano, da je to izdelek, ki ga nihče v Jugoslaviji ne dela, da je povsem nov projekt, da bo Trata pokrivala vse jugoslovanske potrebe in tako naši državi prihranila velike izvozne stroške. V takih razpravah se človek zelo težko opredeli. Izhajal sem iz dejstva, da je v Jugoslaviji inovacij premalo. Vsi v komiteju smo se strinjali, da je treba bolj stimulativno nagrajevati prizadevanja, da bi v naši proizvodnji z lastnim znanjem zmanjševali uvozno odvisnost. Pri Trati je bilo takrat tudi vprašanje združevanja sredstev za investicije. Tudi to smo podpirali. Seveda pa je bila naša podpora na osnovi načelnih izhodišč, medtem ko podrobnosti nismo poznali. Takrat je bilo rečeno, da gre za nov prizvod. Zdaj beremo, daje Trata drsna tesnila že delala, da je imela kooperanta, zasebnega obrtnika. Zdaj je očitno, da tehnologija drsnih tesnil že takrat ni bila razvita le v tujini, ampak tudi doma. Mislim, da smo nasedli nekaterim zahtevam in zagotovilom, da je to revolucionaren poseg, ne da bi vedeli, da ne gre za nov proizvod. Nihče nam ni povedal, da se drsna tesnila že delajo, da ima Trata pogodbo s kooperantom in da on pokriva njene potrebe. Nihče nam ni povedal, da Trata domača drsna tesnila že vgrajuje, pač pa so govorili, da je to izključno uvozni artikel. Zato smo ta program podprli in podprli so ga tudi drugi. Smo pa zahtevali, naj vso dokumentacijo temeljito obravnavajo ne le v tozdu in delovni organizaciji IKO, pač pa tudi v sozdu, ker je to velik projekt in se, tako smo menili, najbrž vključuje v razvojno politiko IMP-ja. Nekorektno ravna, kdor se sklicuje na to, da je občinski komite ZK podprl drsna tesnila v tem smislu, da ni treba upoštevati samoupravnih norm, odnosno, da se lahko sredstva iz dohodka delavcev mimo sprejetih družbenih norm izdvojijo za nadomestilo avtorjem. Če najnovejše informacije držijo, je to družbeni kriminal, ki nima le materialne, pač pa tudi politično in moralno težo. Seveda, če drži, kar zdaj pišejo časopisi. Tega pa mi takrat nismo vedeli. Sicer pa mislim, da je treba vsako inovativno prizadevanje izredno podpirati in moramo resničnim dosežkom dati poleg materialne tudi družbeno stimulacijo. Na koncu bi rekel še, da človek ne more razumeti, kako da nekateri trmasto vztrajajo na svojih stališčih, namesto, da bi jih korigirali na osnovi novih spoznanj, ki jih zaradi objektivnih sil subjektivnih okoliščin niso poznali. Zastavlja se tudi vprašanje morale tistih, ki si skušajo na račun delavskega razreda ustvariti nek dohodek, ki ni rezultat njihovega dela. Vsak delavec bi se moral vprašati, kaj je za svoj osebni dohodek storil za tozd in prispeval, da bi vsi delavci in širša družba jutri bolje živeli. JAVORNIK dobila niti po telefonu niti v pismeni obliki. Res pa je, da je bil Urban Krajnik pozvan na zagovor s strani predstavnika TOZD TRATA — ČRPALKE za dne 21. 12. 1981 ob 8.00 uri, kamor sva bila vabljena tudi midva, vendar na ta sestanek ni prišel. Postopek, ki se ga je v tem primeru poslužil Urban Krajnik, ocenjujeva kot neobičajnega med poslovnimi partnerji, čeprav ne razumeva, kaj naj bi midva lahko pripomogla pri reševanju rutinskih kooperacijskih odnosov med TOZD TRATA in kooperantom. Razumeva pa prizadetost tega kooperanta v primeru, da bi mu kooperacija na drsnih tesnilih prenehala (kar po najinih podatkih še ni!), saj mu ne more biti vseeno za dohodek, ki mu ga ta posel prinaša. Samo podatek, katerega sva dobila v TOZD TRATA, da je bila vrednost kooperacije v 1. 1981 skoraj 2 Mio din za idelanih nekaj več kot 4.000 kompletov kaže na to. Verjameva, da je težko izgubiti tak posel, posebno če si izračunamo iz zgoraj navedenih podatkov, da dobi kooperant za delo svojega delavca cca 2.000 din na uro! — Na špekulacije Urbana Krajnika v zvezi z najinim sodelovanjem v skupini avtorjev, ki smo izdelali know-how za nov proizvodni program TOZD TRATE — ČRPALKE pa bi zaenkrat pripomnila le to, da Urban Krajnik ni tisti subjekt naše družbe, ki bi si lahko lastil pravico odločanja o tem, ali lahko ustvarjava nadaljne inovacije ali ne, ker nama te pravice jamči Ustava SFRJ in zakon o združenem delu, k tej dejavnosti pa naju spodbujajo smernice za pospeševanje inventivne dejavnosti Republiškega sindikata, Gospodarske zbornice SRS in ne nazadnje smernice srednjeročnega razvoja SOZD IMP. Pojasnila v zvezi z novo ustvarjeno inovacijo ne namenjava Urbanu Krajniku, ker ta s tem nima nobene zveze: Kompleksni elaborat, ki je bil dan TOZD TRATI v materialno izkoriščanje s 2. sept. 1981 in je moralna avtorska lastnina skupine avtorjev predstavlja za TOZD TRATA popolnoma nov proizvodni program, katerega do sedaj še ni proizvajala. Gre za know-how, ki je potreben za osvojitev serijske proi- zvodnje širokega programa drsnih tesnil za potrebe jugoslovanskega tržišča v vseh potrebnih konstrukcijskih, izvedbenih, materialnih in tehnoloških različicah. Povečanje dohodka TOZD TRATE je z osvojitvijo tega programa znatno, celotni družbi pa prihranja znatna devizna sredstva, ki so bila do sedaj potrebna za uvoz. Več informacij o tem bomo avtorji podali v posebnem poročilu, ker smatrava, da ta tematika presega okvirje tega pojasnila. Na koncu bi želela opozoriti, da »afere« takega razreda niso v prid dobrim poslovnim odnosom, še manj pa prispevajo k pospeševanju inventivne dejavnosti v širšem smislu, zato se nama zdi kot primeren zaključek končnica, s katero Juš Kozak zaključuje svoj članek v Nedeljskem dnevniku z dne 27. 12. 1981 »Ravbarji v zlatih jamah«: »Dober pastir ovce ostriže, ne pa odira.« Pa še odgovor na dodatno vprašanje: »Pri ustvarjanju novih tehničnih inovacij sem vedno kot osnovo uporabljal vso informatiko, ki mi je bila na razpolago. Sem prištevam: strokovne knjige, revije, standardizacijo, patentno bibliografsko dokumentacijo in komercialno dokumentacijo konkurenčnih firm. Kaj bi k temu lahko prispevala organizacija Tehnounion mi ni znano.« ALEKSANDER SLANOVEC Spoštovani tovari, Kolarič! Zastavljam vam naslednje vprašanje: Ali ste res hoteli od zasebnega obrtnika Urbana Krajnika kupiti stroj za izdelavo drsnil tesnil? Če je res — v kakšne namene ste želeli' uporabljati ta stroj? »V zvezi z vprašanjem »Ali ste res hoteli od zasebnega obrtnika Krajnika kupiti stroj za izdelavo drsnil tesnil? Če je res — v kakšne namene ste začeli uporabljati ta stroj?«, ki ste mi ga zastavili v dopisu z dne 23. 12. 1981, vam podajam naslednji odgovor in pojasnilo z namenom, da bi bili delavci SOZD IMP v celoti seznanjeni o neresničnosti izjave zasebnega obrtnika Urbana Krajnika. Nadaljevanje na 6,strani _________________________________ ' J KAJ DELA DELAVSKA KONTROLA? • KAJ DELA DELAVSKA KONTROLA? • KAJ DELA DELAVSKA KONTROLA? • KAJ DELA DELAVSKA Sklenili smo prikazati delo komisij samoupravne delavske kontrole v IMP. Nemogoče bi bilo anketirati člane komisij v vseh tozdih, zato smo se omejili na tri — Industrijsko proizvodnjo Celje, Klimat ter Inženiring. Predstavniki teh komisij so dovolj plastično prikazali probleme, ki jih srečujejo pri svojem delu, da si lahko ustvarimo predstavo, zakaj samoupravna delavska kontrola ni dosegla tega, kar smo od nje želeli oziroma pričakovali. Mnogi hočejo reševati svoje probleme mimo institucij V Celju sem začel pogovor s Konradom Kaučnikom v tozd Industrijska proizvodnja: Delavci so si od delavske kontrole mnogo obetali. Ne vem sicer, kako je bilo v Klimi, toda nasploh so idejo o ustanovitvi takšnega organa pozdravili kot nekakšno čarobno paličko, ki bo rešila mnoge probleme. »Tudi pri nas je bilo tako. Delavci so z velikim zaupanjem izvolili komisije. Zdaj se izteka že tretji mandat. Smatram tudi, da so bili izvoljeni zaupanja vredni ljudje. Samo bolj ali manj je bila delavska kontrola zakiju- Konrad Kaučič cena sama v sebi. Od marca 1979 smo imeli pet sej. (Pogovarjala sva se konec oktobra.) Ena od teh je bila bolj problematična, saj se je dotikala medsebojnih odnosov, na pobudo delavcev prizadetega oddelka. Sicer pa smo v glavnem obravnavali samoiniciativno in opravljali naloge, ki so delavski kontroli predpisane: obravnava o periodičnih računov, zaključnega računa in podobno.« Kakšen je bil problem medsebojnih odnosov, ki ga omenjate? »Šlo je za medsebojne odnose » v ekspeditu, kjer sta se izoblikovali dve skupini. Ena je udarila po šefu, druga je stala m njegovi strani. Ljudje so se p .itoževali tudi zunaj tozda, v obč ni in celo republiki. Delavska kontrola je bila zadolžena, naj zadeve razčisti. Mi smo to obravnavali na dveh sejah, pregledali smo dokazni material in sprejeli sklepe, ki so pripomogli da je zdaj problem rešen.« Bolj ko se zaostruje gospodarski položaj, bolj so ljudje občutljivi za vse krivice in nepravilnosti — tako resnične kot namišljene. Nisem pa še slišal, da bi tudi komisija za samoupravno delavsko kontrolo bolj zavihala rokave. Saj niti skoraj nihče ne pomisli več nanje, ljudje iščejo rešitve drugače, kar je v nekem smislu izraz razočaranja nad delavsko kontrolo. Kako se ob tem počutite vi? »To je resnično težak problem, ki bi ga morali reševati s skupnimi močmi, vendar ga ne rešujemo. Delavska kontrola se je zaprla v svoje okvire, misli si, če nič ne bomo delali, se ne bomo nikomur zamerili, delavci -pa svojo vlogo izražajo tudi mimo samoupravnih institucij. Pojavljajo se celo zahteve po sestankih mimo institucij, hočejo prekiniti delo. Vse to se dogaja, čeprav imamo delegatski sistem. Toda ko se neka skupina delavcev razburi, ne pokliče svojih delegatov v samoupravnih organih, ne obrne se na sindikat, ampak hočejo rešitev mimo teh institucij.« Ali so bile tudi pri vas, v Klimi Celje, stavke — ali prekinitve dela, če hočete? »Pojavljali so se začetki. Vzrok so bili osebni dohodki. V našem tozdu v obratu 1, je bila prekinitev dela pred dvema letoma. Bolj natančno bi rekli, da je bil to revolt delavcev, ki se ni reševal v samoupravnih organih, ampak nekateri 'judje niso hoteli delati, dokler se zadeva ni razčistila. Potem, ko so se zadeve pojasnile preko komisij za gospodarjenje, preko samoupravnih organov, so ljudje razumeli. Toda v občini in republiki so to registrirali kot prekinitev dela, čeprav mi še vedno mislimo, da to ni bila. Letos smo pa tudi že imeli dva sestanka zelo ogorčenih delavcev zaradi osebnih dohodkov, vendar smo to rešili po samoupravnih poteh. Na zboru delavcev so vodilni in samoupravni organi dali pojasnila.« Ob tem bi najbrž morali jasno reči delavcem, da tudi če na ta način zares hitreje rešijo nek problem, ki jih žuli, je škoda, da ravno s tem zbijajo vrednost organom, ki so jih navsezadnje sami izvolili. »Drži. In vse skupaj je še zaostreno, ker stabilizacija terja korenito spremembo razmišljanja in vedenja. Ljudje pa se ne morejo odreči nekaterim na lahek način pridobljenim pravicam in tudi denarju. Resnica je, da še Nadaljevanje s 4. strani srečevali, zato je treba zaostriti ddgovomost, moramo se bojevati za dosledno uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov in hkrati dati več veljave socialističnim vrednotam in odnosom v združenem delu. Nato je Korošec opozoril, da sedanje gospodarske razmere in tokovi zahtevajo spremembe razvojnih ciljev. Bolj umirjena rast in odločna usmeritev v izvoz, zlasti na konvertibilno področje, sta najpomembnejši nalogi, ki jima morajo biti podrejeni vsi ekonomski cilji in politika delovnih organizacij. Slovensko gospodarstvo mora doseči trajno in enakopravno vključitev v mednarodno delitev dela, to pa terja višjo raven proizvodnje, terja pripravo takšnih proizvodnih programov, ki jih bomo lahko izvažali. Vse to bomo lahko dosegli le, če se bo gospodarstvo prevezovalo prek občinskih in tudi republiških meja na celot- nem jugoslovanskem prostoru. Člani Livarjevega kolektiva ste v zadnjih petnajstih letih dosegli izredno nagel razvoj, je preudaril Štefan Korošec in jim izrekel vse priznanje za to, da so se od vsega začetka usmerjali v prodor na tuja tržišča in da je tudi nova tovarna armatur odraz takšne usmeritve. Obenem je nova tovarna plod združevanja sredstev tako v okviru sozda IMP kot tudi drugih uporabnikov in je zato dokaz učinkovitosti združenega dela in sredstev Korošec je preudaril, kako pomembno je to, saj je združevanje dela in sredstev naša rezerva za boljše gospodarjenje v prihodnje. Nato je Korošec izrekel Livarjevemu kolektivu zahvalo in spoštovanje, da smo s preimenovanjem delovne organizacije prečastiti spomin Viktorja Koleše, s čemer smo izraziti hvaležnost ne le temu pomembnemu revolucionarju, ampak vsem tistim rodovom slovenskih komunistov, ki so v predvojni Jugoslaviji or- zdaleč nismo delati tako, kot bi morati. Ljudje se zdaj zavedajo, da bo treba več delati, da bomo mogoče več imeti. Toda doslej smo biti navajeni, da so šle plače gor vsako leto, tudi če nismo bolje delati, tudi če je produktivnost ostala na isti ravni. Tako je bilo v vsej Sloveniji, v Jugoslaviji in tudi pri nas.« Povedali ste, da ste na komisiji delavske kontrole obravnavali med drugim zaključni račun. Zares temeljito analizo zaključnega računa pa je potrebno ogromno znanja. Je delavska kontrola kos tej nalogi? »Res se je v gradivu, ki ga pripravljajo strokovne službe, težko spoznati. V komisiji so delavci vseh stopenj izobrazbe in res ne moreš pričakovati, da se bodo spoznati na vse tiste številke. Tudi zakon zahteva, da če Služba družbenega knjigovodstva ugotovi napake, pove to delavski kontroli. Tak primer je pri nas bil, povedati mora, kje so napake in kako jih je treba popraviti.« Ali ste ukrepali, kot je bil napotek Službe družbenega knjigovodstva? »Pri nas letos niso ugotoviti nekih večjih pomanjkljivosti, ki bi terjale posebne ukrepe. Šlo je v bistvu za sistemske pripombe, ki so jih morale rešiti prizadete strokovne službe.« Zdi se mi, da postajajo ljudje v zaostreni gospodarski situaciji vse bolj kritični do vodilnih delavcev — tako v delovnih organizacijah kot do političnih funkcionarjev. Nedvomno je prav, če so ljudje občutljivi na razlike med besedami in dejanji vodilnih, slabo pa bo, če bo to preraščalo v splošno nezaupanje tudi, če zanj ni otipljivih razlogov. Se to kaže tudi pri vas? »Ljudje so začeti zdaj vse bolj gledati na to, kaj kdo dela. Čez šefa, za katerega vedo, da ga potrebujejo, ne bo rekel nihče žal besede. Negodujejo pa zaradi tistih delovnih mest, pri katerih prizadeti ljudje očitno sami ne vedo, kam bi z delovnim časom. Imamo tudi primere, ko delavci strokovno niso dorasli svojim nalogam, pa tudi takšne, ko nimajo pravega dela. Ljudje pa to vidijo in jih takšne napake motijo. Nastanejo kritike, napetosti — kjer je spet napaka, da ljudje tega ne povedo javno, čeprav lahko rečem, da ni nikoli nihče po nikomer udaril. Vsaj pri nas ne poznam nobenega primera, da bi jih kdo zaradi javno izrečene kritike dobil po glavi.« Vi osebno niste imeli nobenih težav? »V samoupravljanju delam že dvajset let. Mislim, da sem imel že vse funkcije, kar jih je. Ampak nikoli nisem trpel nobenih posledic zaradi svojih stališč.« Kaj pa obratno: Vam je kdo od delavcev očital, da niste opravičili zaupanja tistih, ki so vas izvolili, da niste nič naredili za odpravo nepravilnosti? »Človek lahko dela s srcem in dušo na samoupravni liniji. Lahko delaš tako, da je 90 odstotkov ljudi s teboj zelo zadovoljnih, toda tistih 10 odstotkov, ki menijo, da zanje ni dobro, bo udarilo po tebi.« Se pravi, da so vas že tudi? »Ja, kajti ne moreš nikoli biti stoodstoten. V samoupravljanju, v politiki že ne. Vedno so taki, ki razmišljajo bistveno drugače, te pač kritizirajo za vogali. Zato sem vedno mislil, da sem dobro delal, kadar je bila večina zadovoljna, tudi če so imeti posamezniki pripombe.« »Povem, kaj je narobe — vendar ne javno« V Klimatu sem se o delu komisije za samoupravno delavsko kontrolo pogovarjal z njenim predsednikom Stanetom Krvino in njegovim namestnikom Cirilom Grošljem. Krvina: »Namen samou- pravne delavske kontrole je v teoriji jasen. Toda, ko hočeš delati, naletiš na vprašanja, ki jih enostavno nisi kos. Ob tem je poudarjeno, da naj bi bili v komisiji delavci iz neposredne proizvodnje, jaz pa se sprašujem, Stane Krvina kako naj mi kontroliramo vse poslovanje, če pa ne znamo dovolj, da bi lahko ugotavljati napake in nepravilnosti v bilancah in drugih dokumentih, ki jih pregledujemo. Mislim, da je to osnovna težava delavske kontrole.« Grošelj: »Morda so si jih prekmalu izmislili.« Krvina: »Vse skupaj temelji na tem, da se delavec izobražuje. Toda mi še lep čas ne bomo prišli tako daleč, da bo lahko vsak de- Ciril Grošelj ganizirali delavski razred za boj za socialno in nacionalno osvoboditev. Ko je na kratko orisal Kole-ševo življenje in delo, je zaželel Livarjevim delavcem še mnogo delovnih uspehov. Na kratko je spregovoril tudi predsednik Grosupeljske občinske skupščine Janez Lesjak, ki je Livarjevemu kolektivu čestital k novi pridobitvi in se mu zahvalil, da so s poimenovanjem počastili spomin Viktorja Koleše. Na proslavi so podelili tudi spominska priznanja delavcem, ki so imeli posebne zasluge pri izgradnji tovarne ter predstavnikom delovnih organizacij, ki so z združevanjem sredstev tudi mnogo prispevale k uresničitvi tega načrta. To so delovne organizacije Merkur Kranj, Tehnoimpex Ljubljana, Kovinotehna Celje, Primorje Gorica, Lesnina — TOZD Gramex , Unima Sarajevo in Novi kolektivi Beograd. ' LOJZE JAVORNIK Nadaljevanje s 5 strani Izjavljam, da je izjava zasebnega obrtnika Urbana Krajnika, ki je bila objavljena v Ljubljanskem Nedeljskem dnevniku dne 20. decembra 1981, neresnična in skrajno neodgovorna. Z omenjenim zasebnim obrtnikom se nisem nikoli pogovarjal o kakršnihkoli načrtih v zvezi z njegovo dejavnostjo, še manj pa o nakupu stroja za lepanje drsnil tesnil, ki bi ga uporabljal za lastne privatne namene. Pred enim ali dvema mesečima je zasebni obrtnik Urban Krajnik prišel k meni v pisarno skupaj z vodjem kooperacije TOZD TRATA tov. Lovrenčičem z namenom, da bi se pogovorili o proizvodnji črpalk, kijih menda uvaža neko montažno podjetje v Mariboru. Pri meni sta se oglasila samo zato, ker je bil v tem času direktor TOZD TRATA službeno odsoten, v njegovi odsotnosti pa ga nadomeščam kot njegov namestnik. Razgovor o črpalkah smo kmalu zaključili, ker nismo imeli tehničnih in drugih podatkov, potrebnih za kakršnokoli odločitev glede njihove morebitne proizvodnje. Med razgovorom se je Krajnik pozanimal, zakaj TOZD TRATA v lavec popolnoma razumel vsa gradiva, ki jih pripravljajo strokovne službe.« Grošelj: »Druga težava je pa v tem, da so delavci mnogokrat opozarjati na razne nepravilnosti, recimo, na kršenje discipline, krajo materiala in podobno. Toda, ko sem ga vprašal, ali bi bil pripravljen to javno povedati, se je pa začel izmikati. Kako naj zdaj mi v delavski kontroli nekomu dokažemo, da je nekaj narobe naredil, če pa tisti, ki pravijo, da za to vedo, tega nočejo naglas povedati.« Krvina: »Posledica vseh naštetih težav je, da se delavska kontrola ukvarja z manjšimi problemi, obenem pa vemo, da se nekaterih bolj bistvenih ne lotimo, kot bi bilo treba. Predvsem pa še ne moremo reči, da delamo preventivno, kar bi po mojem mišljenju morala biti glavna vloga delavske kontrole.« Torej čutite, da tisto, kar delavska kontrola obravnava, nikakor ni vse, kar je v resnici narobe? Grošelj: »Tako je. Če delavska kontrola o večjih problemih ne razpravlja, to ne pomeni, da jih ni —- samo ne najdemo jih.« Rekli ste, da ne more vsak delavec razumeti vsega, kar napišejo strokovne službe. Toda naloga strokovnih služb ni, da bi pisale številke, ki jih niče ne razume, pač pa so dolžne dati toliko pojasnil, da je vse razumljivo. Vaša pravica je tudi, da sprašujete, dokler niso zadeve jasne. Toda ali vam strokovne službe zares odgovorijo na vsa vprašanja? Krvina: »Od strokovnih služb dobimo vsa gradiva, ki jih zahtevamo. Tu ni problemov. Toda to ni dovolj, da bi samoupravna delavska kontrola v celoti odigrala svojo vlogo. Vaše delo bi bilo boljše, če bi mi znati iskati teme in postavljati vprašanja.« Pravite torej, da bi morali v delavski kontroli več znati. Ali ste imeli kakšno možnost usposabljanja za opravljanje svoje naloge? Krvina: »V občini je bil triurni seminar za predsednike in člane delavske kontrole. Tega sem se udeležil. Tam smo se tudi pogovoriti o svojem delu in imam občutek, da imajo povsod podobne težave kot mi. Skratka, pri delavcih in tudi pri članih komisij še ni dovolj izoblikovan občutek odgovornosti do delavske kontrole.« Grošelj: »Malo je še tudi tiste lažne solidarnosti, da ljudje ne drezajo v nepravilnosti. Saj se ne bojijo za službo ali za plače, ampak navadno se bojijo poslab- šati odnose v kolektivu pa raje^zvi ah. Pa J* naš spregovorijo o napakah. Tal*; naš to je res, da 90 odstotkov tisVav, ki druge opozarjajo na razne f,onti pake, tudi sami dela natanko^c j napake. Zato je težko razči^e i nepravilnosti.« iism, Krvina: »Ko takole gledatf-iriča sprašujem, zakaj smo tako # To samokritični. Kaj sploh hočeiNoj Ali je res nujno, da vedno iMmi mešamo, da po vsej siti išče^oč nekaj, kar je narobe. Ljudje ^najl očitajo: Delavska kontrola iedc dela. Toda, če ni nič narč ^ potem pač nimamo kaj de^;ate Dostikrat imamo primere, da ':natl zdijo nekaterim delavcem titr pc te ra dejanja zelo narobe — ^.ačn drugim se zdi to v redu. Res Mont delavska kontrola dostikrat P|jkov počasi obravnava proble^ivoj, Toda mi smo tudi ugotoviti, da||tani bila večina problemov, ki naj jtrai jih obravnavati, takšnih, das°‘)rec rešiti po drugih poteh. In Simi koncu so se vsi strinjati, da bi Mkt samo še slabše, če bi mi prena‘azn Ijeno ukrepali.« )me Grošelj: »Prav ob devet®>rjn sečnem obračunu Smo imeli če n primer, ki potrjuje to trditc>a c Ljudje so zagnati vik in krik Njsj radi potnih stroškov v tujino, tVelc da so se preveč povečati. Tod®^ to povečanje je bil objektiven povsem razumljiv vzrok v spr‘ membi gospodarskih raz trt Miniti so časi, ko so prihajj kupci v tovarno prosit za naše J delke — zdaj jih moramo mi P nujati naokrog in tako so se 1* večati potni stroški.« Krvina: »Plan potnih stroškP v tujino smo presegli kar za 4Jj odstotkov. Toda mi prej skojj nismo izvažati. Zdaj pa smo * biti naročila v Sovjetski zV gove trditve, "vendar na dogovor) dan nista prišla. ji Na koncu bi rad še dodal, da osebno prizadelo povezovanje rtLjp s funkcijo sekretarja OO ZK TRATA, ki jo opravljam že 4 ‘ J $ iskreno rečeno, ne ^-natn odgovoriti. toi, .glejmo, kaj se dogaja> £e e;"acne samoupravna delavska tontrola samoinciativno razi-.iti: 0Vati nek problem, izskoči iz sfll' . piVUIVlll, 1/L3IVWV1 li-i jatt°Je samoupravne vloge in po- aj[ ane. organ pregona. Na drugi 5o‘rani Pa je samoupravljanje v , ( ^cejšnji meri blokiramo z raz-i bi,?11 odločitvami od zgoraj — z [i81 oni’ družbenimi dogovori in aznimi drugimi predpisi, ki [[i>>rne-'uJeJ° možnosti odločanja. tittrimer tega je delitev dohodka, jt£^er le ostalo zelo malo prostora . va odločanje v tozdih, saj pred-^elo'? dru^en' dogovor dajejo 4ce,° l°ge smernice, ki se jih je >c treba držati. Tisaj ^amoupravna delavska kon-*rc.3 ^ot vs* samoupravni ni-"~ v nekakšnem precepu. Cni strani je blokada zaradi * *o*Tllnistrativnega urejanja od-} ?°v> na drugi nevarnost, da bi :K cela delovati na svojo roko.« boii,e dela-i na . h* °k0e Sal vendar pravimo, jih *61 !?orali samoupravni organi i^taH *.delavska kontrola poka-I „ Jec samoiniciativnosti! A ima °ntroia ■ ,zater»,j\ 6d"’ Kamor se tanKO -je zo^-,e avec’ ki misli, da se mu ^' stroko ' 3 * ki morajo paziti, Posamezniki ne lenarijo. raM jrot*temu> da bi: Pravn temu, aa m samou-it meščai de*avsk;i kontrola nado-011 drunit,3 de*° strokovnih služb in 1Č PačT, .samoupravnih organov. a,llkontrVe sam°upravna delavska 0rgan, kamor se lahko p morali.« ^^konLVlanehi? "V* p<7gar vueio vseh m vsako- ' tedni v Pa naJ bi ukrepala le in tavliJ v° Sc P°iavi nckdo, ki ugo- p Pako. kp0^ Že izrršeno na" m komi,- velte> ce se je na vašo obrnil kdo na kaksn!° °^rn^ ^do od delavcev s nje! 1,1 zaktevkom za ukrepa- sei> imeli m tai(e8a primera nismo Sestala 383 sk°misija se je doslej ^našega h,^1'31'.Tipičen primer druofm dela ie’ ko smo skupaj z eič 9 sl5 MM, - ; , ; . V'v • ' Ženske so popestrile življenje na Abu Greibu Nekaj naših fantov že plete nogavice Naselje IMF v Iraku se nahaja na obrobju Bagdada. Življenje v njem je dokaj pestro. Naselje se sestoji iz več objektov, ki so razdeljeni takole: V upravno zgradbo, ki ji pravimo »OFFICE«, skladišče, delavnico, vozni park, kuhinjo in zgradbe za stanovalce, ki se spet delijo na stanovalce višje kaste in stanovalce nižje kaste, zgradbo za rekreacijo v kateri se nahaja tudi ambulanta in ji pravimo vikend. V upravni zgradbi delajo projektanti in PD. To pomeni, da smo razdeljeni v dva tabora. Včasih se vname med nami hud boj, ki se sprevrže v vihar, tako da se je strop v zgradbi že povišal za kakšen meter. Delavnica se sestoji iz treh taborov. Iz tabora klimarji, ki zasedejo zlato sredino, iz tabora mehanična delavnica, ki so se stisnili v levi kot in iz tabora vzdrževalci, ki so se stisnili v desni kot. Le ti so se krepko zaplankali, da ne bi tabor iz zlate sredine slučajno kontroliral, koliko in kako delajo kolegi v levem in desnem kotu. Kar je najbolj važno v naselju, je pa kuhinja, ki se sestoji iz enega tabora; to vsi najbolj cenimo. Dokaz za to je, da je vedno pet minut preden se restavracija odpre, dolga vrsta pred vrati. Imamo odlične kuharje, ki nam znajo pripraviti vsak dan pester obrok, pa čeprav samo iz govedine. Vsi načini priprave govedine so se obnesli, le na surov način še niso poskusili, ker so mnenja, da ★★★ Kaj naj napišemo na koncu? Bolje povedati, kot je rekel Mijo Tisaj: »Delavec si mora svoje pravice izboriti sam!« ne bi mogli. Razmišljajmo naprej! Pravimo, da delavska kontrola ne rešuje problemov, da ne kaznuje napak, da ostaja pri obrobnostih. Ali je res delavska kontrola tista, ki zatiska oči pred nepravilnostmi? Ali je res dovolj če pošljemo nekam anonimno ovadbo, če predsednika delavske kontrole pocukamo za rokav in mu natresemo kup svinjarij, ki nas jezijo — on pa naj jih reši, ampak glej, da ne boš omenjal, kdo ti je povedal? Kaj naj v takem primeru naredi delavska kontrola? Naj hodi za druge po kostanj v žerjavico? Recimo, da mislimo tako! Recimo, da se nam zdi prav, če mi v najboljšem primeru zabavljamo v kakem ožjem krogu, tisti, ki smo jih izvolili za to nehvaležno funkcijo pa naj se izpostavljajo in urejajo zadeve. Toda kako? Naj zaradi nepreverjenih govoric (in vsi vemo, da je v govoricah rado mnogo domišljije) sekajo glave? Ali ni tudi samoupravna delavska kontrola del samoupravljanja? Kako pa bi se počutil v obratni vlogi — namreč, če bi nas delavska kontrola kot inkvizicija preganjala brez dokazov že, če bi nekdo rekel, da si ukradel izvijač ali si neupravičeno zapisal kakšno dnevnico? Nobene nepravilnosti se ne da rešiti brez argumentov in brez dokazov. Delavska kontrola torej ne more biti uspešna, če nima širše podpore. Da, članom teh komisij smo zaupali pomembno nalogo, toda ne bodo je uspešno izvrševali, če jim ne bomo dali še primernega orožja. Oboroženi z anonimkami, namigovanji ali z zasebnimi izpovedmi ne bomo prišli daleč. Nihče ne trdi, da nepravilnosti ni, če jih delavska kontrola ne obravnava. Priznati najbrž moramo, da marsikdaj nepravilnosti vidimo, pa jih nočemo opozoriti. Tudi delavska kontrola ni imuna proti tej bolezni. Toda ne smemo si delati utvar, da bodo člani delavske kontrole lahko zmagali v, tistih bitkah, za katere mi nismo pripravljeni ničesar tvegati. LOJZE JAVORNIK med nami ni vegetarijancev. Včasih se zgodi, da nam obed presolijo, čeprav je že dovolj zasoljen. Takrat zaradi žeje in prevelikega pitja »Tigrisa«, reka zagotovo upade za pol metra. Najbolj zanimivo je, kadar prihajajo novi delavci iz Jugoslavije. Vsi čakamo nanje, kot da nam prinašajo košček domovine. Zgodi se, da res kdo dobi največjo dragocenost in to je pismo. Vsakemu se oči zaiskrijo od sreče, ko zagleda (to) drobno pisemce, ki nam vsem največ pomeni. Marsikomu se utre solza, in to je solza sreče, da nas v domovini niso pozabili. Še bolj zanimivo pa je, ko se kdo vrača domov, ker si mora kupiti poseben kovček, da zloži vanj vso pošto, ki je naslovljena na svojce v domovini. Pred prvim majem so se najavile nekatere žene na obisk. To je bilo deset dni direndaja po naselju, da je bilo kaj videti. Vsi stanovalci so pričeli s tako vnemo pospravljati, da so znesli vso svojo garderobo na dvorišče, sobe temeljito očistili in šele nato znesli garderobo nazaj v sobe in namestili po omarah, da je bilo pospravljeno »kot doma«. To pomeni, da se naši možje vendarle bojijo svojih žena, ali pa doma »one« nosijo hlače. V aprilu 1981 so na Abu Greibu nastanili prvo žensko. Takrat so moški postali — ljudje. Dokaz, da smo odlični šoferji je, da znamo parkirati v garažo brez vrat, in to z enim zaletom na sredino projektinega biroja. Še največjo srečo je imel tovariš, ki se je tisti trenutek nahajal med omarami.. Ker je avto stisnil omare skupaj, ga je vrglo na vrh omar, da je bil kot petelin na gnoju. Za športno in kulturno rekreacijo je tudi za silo poskrbljeno. Moški se nekako sporazumevajo med seboj in najdejo skupni jezik, medtem ko je pri nežnem spolu to težje. Zato smo se odločile, da pričnemo z domačo obrtjo. Pričele smo delati gobeline, plesti nogavice in puloverje. Zelo razveseljivo je,, da so nas začeli moški takoj posnemati. Lahko se pohvalimo, da je prvi par nogavic, ki jih je naredila moška roka, že pripravljen za zimo. Imamo tudi redno avtobusno zvezo, tako da lahko gremo v mesto vsak dan. Razdelimo se v skupine: moški iščejo pivnice, ženske pa prodajalne. Na koncu se pa le zopet skupaj najdemo in to v čakalnici — v avli pred Buil-dingom. Srečni se vračamo iz mesta domov, čeprav v tujini, nam veliko pomeni naselje, ker imamo samo v njem občutek varnosti. Vendar ugotavljam, da smo pravzaprav vsi skupaj delavni, z veseljem opravljamo svoje delo in smo lahko ponosni, da nas v tujini cenijo. Ponosni smo na svoje delo, da znamo marsikatero nevšečnost z združenimi močmi rešiti. Dokaz zato je delo, ki smo ga že opravili in delo, ki nas še čaka, da bo opravljeno tako, kot znamo samo Jugoslovani. Želim vsem, ki smo tukaj, kakor tudi vsem, ki bodo še prišli, da bi še naprej tako vestno opravljali svoje delo in da bi dosegli veliko uspehov v nadaljnjem delu. VERONIKA GOLJAR Sposojena pesem (iz Mercatorjevega glasila) WaA,2f.£,il m | ii DNI PO MESECU SE Tl ZDI , ^ ..... t>A IMA TUDI KAMELA LEPE PL/A/E DOLGE TREPALNICE DA IMA, SE ZDI, KO MINE SPET MESECE TRI . OČI i ŠE PAR "DNI , PA SE ŽE ZDI, DA TUDI ČAS STOJI IN SVET pA VEČ SE NE VRTI, A KAJ JAMRALI "bl, SAJ POTRPETI se pA, KER DOLAR - ČUDEŽNO \ \ Stojan Smodej leta z zmajem Tisoč petsto poletov —150 ur v zraku Imamo ljudi, ki živijo in delajo tisto, kar je nujno, drugi pa s tem niso zadovoljni, hrepenijo naprej, ali višje, ker vidijo okrog sebe toliko raznih možnosti za aktivnost, da se jim ne morejo upreti. Tako so med nami taki, ki se marsičesa lotijo in dosegajo tudi uspehe, je prav, da jih tudi spoznamo. Eden tistih je Stojan Smodej iz tozda Trata, kjer je zaposlen kot elektro serviser programskih strojev, ki pa je pri svojih 30 letih dosegel že marsikaj. Najprej je začel s telovadbo še v času, ko je komaj znal kako črko zapisati. Z gibalnimi vajami je nadaljeval vso osnovnošolsko dobo tja do republiške vrste. A mu to še ni bilo dovolj! Vabil ga je tudi namizni tenis, dokler ni pri 23 letih začel gledati proti nebu in biti nevoščljiv tistim, ki so se poskušali s pomočjo svojih mišic obdržati pod zmaji, ko so jih nosili nad griči, polji in vasmi. Toda priti do zmaja, ki te bo ubogal pod nebom? Najlažje tako, da ga napraviš sam, čeprav se tega znanja takrat še ni dalo dobiti od koga, ki je že imel izkušnje. Le razum in roke so pomagali do uspeha pri standardnem zmaju, s katerim se je dvignil pod nebo na Blokah. Žačeten uspeh je torej dosegel, toda Stojan je hotel naprej, število »zmajarjev« se je večalo, potreba po znanju tudi. Začel je preučevati zgodovino, ozrl se je po svetu. Tako je odkril drznega Ota Lilenthala, ki je z nekakimi krili že dostikrat krožil nad domačimi kraji. Še bolj pa se je približal »zmaj« le- talici v 60-tih letih Američan Rogala z namenom, da bi vesoljska plovila spuščali proti zemlji, kar pa ni bilo izvedljivo, ostala pa je zasnova za ljubitelje letalnega športa. Ta poletalna vnema je hitro rastla, kmalu so imeli že tudi rezultate: 6000 metrov visoko, 300 km dolg let, pa tudi 16 urno »visenje« pod nebom in spust z K 2 v Himalaji so prišteli v uspeh. Taki podatki fante burijo in vlečejo. Tudi Stojan se jim ni mogel upreti in tako je odhajal na vrhove od Pohorja do Kanina, na desetine točk je vmes, kjer so si zmajarji pripravili svoje odskoke pod nebo. In če so za take podvige možni Stol, Krvavec, Šmarna gora, poleg drugih, zakaj bi se s tem ne preizkusili še drugje po državi na Braču, Jaho- Stojanov let vzhodno od Šmarne gore (samoposnetek z zmajevega krila) rini, Skopju in še drugod. Potem se ima človek za zrelega, da skoči še čez mejo, v Avstrijo, Nemčijo. Taka soudeležba ga je pripeljala tudi v vsa republiška in državna prvenstva, kjer je dobil pravico, da sodeluje na treh evropskih prvenstvih in tako ima seštevek kakih 1500 startov ter 150 ur letenja. Toda tehnika letenja pri zmajih napreduje. Znanje za let se pridobiva na nizkih terenih, za let nad 400 m višine pa je treba imeti že izpit za pilota lahkih letalnih naprav. Za take in večje višine pa se zdaj zahtevajo že industrijsko izdelani zmaji, ki so grajeni tako trdno kot letala, da odgovarjajo svojemu namenu po trdnosti 6—8 g (na hrbtni strani pol manj), (g, pomeni zemeljski pospešek), hitrost zmaja pa je od 20 do 80 km na uro. Ti podatki so namenjeni vsem, ki občudujejo let zmajarjev: zmajar mora imeti visoke čevlje, zaščitno čelado in rokavice, v zadnjem času tudi specialno padalo, ki se odpre na vsaki višini tudi v sekundi. Da pa je zadovoljstvo letalca z zmajem in kljub vsej opremi popolno, mora kot predpogoj dobro poznati meteorologijo, to je poznati vetrove, njih smeri in moč, da je let varen. Tako ne smejo pod nebo, če ima veter hitrost lOm na sek., tako tudi ne v sunkovito burjo, ne sme v oblake, more pa v ugodnih primerih startati proti vetru, dvigati pa se ne hitreje od 5 m na sek. Da lahko spremlja vse te elemente, pomagajo variometer, višinomer in brzinomer. Stojan je pripravljen pomagati kandidatom za zmajarski šport, pa tudi sam ima še načrte, čeprav jih je težko uresničevati, zdaj so zmaji draga zadeva (tudi do 400 nemških mark) in se morajo uva-žmi. FRAN VODNIK Upokojenci iz obeh mariborskih tozdov IMP so se 18. decembra sešli na že skoraj tradicionalnem srečanju, kije bilo v prostorih hotela Orel in se ga je od 23 vabljenih upokojencev udeležilo 16, kajti drugi so iz različnih objektivnih razlogov ostali doma. V imenu sindikata jih je pozdravil predsednik sindikalne konference v PMI Milan Belej« V Emondu so podelili priznanja za 30,20 in 10 let dela v kolektivu v petek, 11. decembra. Vseh jubilantov je bilo v tej delovni organizaciji 88 — od tega 6, ki so že trideset let v IMP in 31 z 20 leti. Slika: S podelitve priznanj. Jubilantom so se za trud zahvalili predsednik sindikalne konference Anton Lah, namestnik predsednika delavskega sveta DO Branko Gorjup in glavni direktor delovne organizacije Borut Gržinič. (Foto: L. J.) Jubilanti s 30-letno delovno dobo, z 20 in 10-letno iz obeh tozdov v Mariboru in iz tozda EKO Ptuj so imeli 11. decembra jubilantsko svečanost v hotelu Orel v Mariboru. Navzoče je v imenu sindikata DO pozdravil Adi Smeh ter direktor delovne organizacije PMI Maribor Vladimir Ulčar. Po govoru je jubilantom iz vsakega tozda podelil plakete direktor Ulčar in direktor tozda, iz katerega so bili jubilanti. Svečanemu delu je sledil zabavni del srečanja jubilantov, kjer je za veselo vzdušje poskrbela amaterska glasbena skupina Ludvika Kranjca. Na sliki: tridesetletniki iz tozda Montaža Maribor. (Foto: Leonard Joška) Smučarske tekme IMP 20. februarja v Kranjski gori! Letošnje zimske športne igre sozda IMP, v jubilejnem letu, ko praznujemo 35-letnico, bodo v Kranjski gori. Srečanje in tekmovanje rekreacijskih smučarjev bo 20. februarja. Organizator in pokrovitelj zimskih športnih iger bo delovna organizacija Promont. Nosilec akcije pri izvedbi iger pa je koordinacijski odbor sindikata sozda. Ogrevane prostore, kosilo in malico bo nudil hotel Larix. Predvideno je, da se bo tekmovanja udeležilo okoli 400 delavcev IMP, iz vsake delovne organizacije bi bilo torej 36 udeležencev. Tekmovalne proge in merjenje časov z izračuni bo izvedel smučarski klub Snežinka športnega društva Slovan iz Ljubljane. Celotna izvedba zimskih iger bo stala okoli 150 tisoč dinarjev. V zvezi s IV. zimskimi igrami je dala članica pripravljalnega odbora nekaj izjav za Glasnik »Za izvedbo iger smo zbrali .najcenejšo varianto. Delovne organizacije naj bi ne glede na število udeležencev, ki jih bodo imele na zimskih igrah poravnale obvezni del stroškov, kot je predlog v biltenu, ki ga bo potrdil koordinacijski odbor sindikata sozda."Člani pripravljalnega odbora upamo, da bo tekmovalo čimveč tekmovalnih ekip tako tudi iz tistih tozdov in delovnih skupnosti sozda, ki so se na lanskem tekmovanju šepavo odrezali. Kljub 1 temu pa so problemi, kajti precej montažnih delavcev — dobrih smučarjev je na delu v Iraku. Člani pripravljalnega odbora želimo udeležencem športnih iger čimveč uspehov.« M. P. Smučarski tek je vse bolj množičen Vabilo na osmi Trnovski !! maraton Želja, da bi šport postal dej3' nost čim večjega števila lju® vseh starosti in moči, počasi p6' staja resničnost. Najbolj mnc' žična rekreacija na Slovenskefl1' .zimskem času je sigurno tek C1 smučeh. V letošnji sezoni se pojavilo nekaj novih organih’ torjev, katerih cilj je prav tak8 povečati množičnost rekreacij8 Med osrednje množične srn8' čarske teke sodi 8. Trnovski fl3' raton, ki bo v nedeljo, 7. ‘n bruarja 1982 v Črnem vrhu na8 Idrijo. Ta velika športna in političn2 manifestacija smučarjev in š,e' vilnih drugih obiskovalcev je of' ganizirana v počastitev 40-1#' niče množičnega odhoda preb1' valstva Notranjske in Primors^ v partizane, ustanavljanje prvl: osvobodilnih odborov in pari1, zanskih enot na Idrijskem ter ’ počastitev 40-ietnice I. zaseda' nja AVNOJ. Častni pokrovitelj Trnovske# maratona bo tudi letos Stane P°' točar-Lazar, narodni heroj nekdanji komandant IX. ko(' pusa narodne osvobodilne voj' ske in partizanskih odredov Ju' goslavije. Med udeleženci priredit^ bodo tudi letos tekači iz zame)', stva, kar daje manifestaciji še p°' sebno vrednost in potrditev do' brih sosedskih odnosov. Program 8. Trnovskega mar3' tona je naslednji: Maraton 42 km, mali maraton na 25 k^ smučarski tek za pripadnike SIV na lOkm za pionirje, pripadnik6 JLA, TO in Milice. Organizator je za letošnji o13' raton pripravil nekatere spr6' membe. Med njimi je posebn3 novost, da se bodo tekači še me6: tekom odločili, glede na počutj6' ali bodo tekli na 42 km, ali se P3 pretečenih 25 km vključijo v cw za mali maraton. Vsa ta prizadevanja in skrbi s° namenjena vsem nam, da bi86 tako odtrgali od vsakdanjega o2’ pomega dela pri stroju, na grač bišču, iz pisarne in še od povso drugod za krepitev telesne m1 o* in športnega duha. , VIKTOR BOLČIČ V spomin sodelavcu Jerneju Voljču Resnica je kruta, ni te več med nami. Pred šestimi leti si negotovo stopil v našo delovno organizacijo KLIMAT kot strugar. Že takoj v začetku si si pridobil zaupanje v novi delovni sredini. Svoje delo si opravljal odgovorno in nikdar ti problem ni bil nerešljiv, še več svoje bogate strugarske izkušnje si nesebično prenašal na sodelavce, katerim si bil za zgled. Ob proizvodnih neprili-kah si bil vedno na razpolago za pomoč in dokazal, da si člen v verigi, ki le kot celota, sestavljena iz slehernega posameznika zre smelo v boljšo prihodnost. Za prihodnost si se boril tudi z lastnim telesom v težki bolezni, zato si zaprosil za fizično lažje delovne naloge, ki si jih tudi vestno opravljal in vendar si se vedno rad vračal na stružnico v upanju, da boš še veliko naredil. Ti tvoji upi so se v hipu pretrgali. Ostala so tvoja dela, končana in nedokončana kot dokaz, da bi še vedno lahko ostal med nami — ostal boš v lepem spominu. Vsi se te bomo radi spominjali. SODELAVCI DO KLIMAT ZAHVALE Zahvaljujem se sodelavcem tozd OV za izraze sožalja in darovano cvetje ob smrti moje matere. Marjan Jugovič Ob težki izgubi matere se zahvaljujem vsem delavcem delovne skupnost Promont za izrečena sožalja — sindikatu pa posebej za denarno pomoč. Kristina Koželj Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem OOS DS DO Promont in vsem sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Minka Peršin Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TEN in sodelavkam ter sodelavcem za darovano cvetje in izraze sožalja. Še posebna zahvala pa velja vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Anica Čamernik Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi izrekli sožalje. Posebna zahvala pa sindikalni organizaciji TOZD TEN ter sodelavkam in sodelavcem za denarno pomoč. Katica Ciglar Ob nenadomestljivi in boleči izgubi najinega dragega sina Janka Muhiča iskreno se zahvaljujeva vsem, ki ste nama v teh težkih dneh stali ob strani. Posebno zahvalo sva dolžna kolektivu IMP Ljubljana, DO Promont, Črnuče za materialno pomoč pri pogrebu, za organizacijo prevoza in pogreba pokojnika. Iskrena hvala pevcem za ganljive žalostinke in tovarišu za poslovilne besede. Hvala zastopnikom podjetja, ki so naju obiskali na domu in naju s tolažilnimi besedami bodrili in stali ob strani. Zahvaljujeva se vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, v urah slovesa počastili njegov spomin in darovali prelepo cvetje. Še enkrat iskrena hvala vsem za vse. Žalujoča mama Rezi in oče Nace Ob težki izgubi moje žene Lojzke Tepina se zahvaljujem sodelavcem IMP za izraze sožalja in darovano cvetje. Iskrena hvala! Peter Tepina Ob boleči izgubi nenadomestljive in nepozabne mame se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem DO IZ!P za darovano cvetje, tolažbo in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Milena Janežič Ob boleči izgubi moje drage žene se iskreno zahvaljujem OOS TOZD TEN in vsem sodelavcem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala pa velja pevcem PD IMP in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Viktor Janša Ob boleči izgubi mojih staršev, se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih pomagali. Posebna zahvala pa vsem, ki ste moje ljube starše pospremili na njihovi zadnji poti. Prav tako lepa hvala za vse tolažeče besede, cvetje in poslovilno pesem ob grobu. Bojan Koželj z družino Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem OOS DS DO Promont in vsem sodelavcem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala pa vsem bivšim sodelavkam DS IZIP. Jožica Valjevec S N