c?v je gorenjskih poštnih delav-Cl°nalnp nedeljo dopoldne na tradi-V ^fan*11 zl5°ru v delavskem domu sPora2; _JU podpisalo samoupravni
0 združitvi temeljnih or-PWJ združenega dela v Podjetje v tl£»ni ^romet Kranj. Pred tem so ^adb	a °.gleflali naprave
v ^dn;1. te^ekomunikacij v Kranju, t^li ?K sPorazuma pa so na slo-dte Uv provanJu pregledali rezul-^°Polnjj e,Javljanja samoupravnih n °rŠani V Podjetju in se seznanili h'L8a Pom jami splošnega družbe-I'h	opredeljenih v ustav-
>k obpK lih' in s Predlogi osnut-h	- UStav- Pred slavnostnim
j^topji Jt V- kulturnem programu s p udi mešani pevski zbor ^ Pof en iz Kranja pod vodni'Het^ LiParJa" U' ^ nit za PTT prpmet v Kra-^okriva celotno Gorenjsko in
Q°stinsko turistični ..n,*, na Bledu
vv° jutri in v petek tra" fv Sin	gostinsko turistični
v okviru katerega
C Uc*> rLPxSVetovanja na P^g1'3"
• tne strokovne razstave, ff.)0r se K>n šPortna tekmovanja. bivalni"0 Začel jutri dopoldne v 80	orani na Bledu s posve-
t&^stv ° aktualnih problemih C b<>do m ,turizma v Sloveniji. Po r v> v odprli razstavo pogrinj-s^taVo Petek pa še kulinarično ti e ^Portnem delu srečanja .Po^p^tinski in turistični delavcih?: Harnih kegljanju, streljanju, (j: .Rih 2ni?:nem tenisu, odbojki in
Do>alnaTekr pa b°d° t,udi tra'
hi-	teKmovanja v mešanju in
V valia • Pijač, hitri hoji s plad-tu °kvi,.anJ^ sodčkov in podobna, tb? ^tvfaZ,ora bo jutri popoldne v tifnih a konferenca sekcije bi,Petek 1 novinarjev Slovenije, %k ko Poldne pa bo šesto re-^ 80sH„Sl!ecanje mladine slovenskih šol.	A. Ž.
■L
je v zadnjih desetih letih doseglo velike uspehe, je bilo ustanovljeno 1961. leta. Pred šestimi leti je to podjetje kot prvo v državi uspelo popolnoma modernizirati telefonsko mrežo. 1964. leta je bilo na primer na Gorenjskem 13 avtomatskih telefonskih central s 3290 možnimi priključki, letos pa ima 24 avtomatskih telefonskih central prek 13.000 telefonskih priključkov. V okvir modernizacije in razvoja PTT omrežja na Gorenjskem pa sodi tudi avtomatska teleks centrala s 120 možnimi priključki.
Kolikšni so bili napori tega kolektiva v zadnjem obdobju, govori tudi podatek, da so zgradili nove pošte v Radovljici, Kranjski gori, zgradbo telekomunikacij v Kranju, pošti v Tržiču in v Bohinju. Razen tega pa so vrsto pošt in poslovnih prostorov na Gorenjskem obnovili. Sporedno s tem so vlagali precejšnje napore tudi v dostavo poštnih pošiljk. Danes na primer kar 92 odstotkov prebivalcev Gorenjske dobiva pošto vsak dan, le 8 odstotkov pa vsak drugi dan. Glede na dokajšnjo terensko razgibanost Gorenjske je to prav gotovo pomemben podatek. Pred devetimi leti je znašal celotni dohodek podjetja 9,5 milijona novih dinarjev, letos pa bo predvidoma dosegel že 54 milijonov dinarjev.
Na nedeljskem slavnostnem zboru so poudarili, da pomeni podpis sa-
moupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela še boljšo osnovo za nadaljnji ekonomski in samoupravni razvoj. Priprave na uresničitev ustavnih dopolnil in ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela so se v podjetj u začele že pred dvema letoma. Zdaj imajo štiri temeljne organizacije združenega dela na Gorenjskem — v Kranju, Radovljici, Skofji Loki in na Jesenicah. Peta temeljna organizacija združenega dela je skupna za delavce tehnično vzdrževalne službe in transporta. Organizirali pa so tudi delovno skupnost za potrebe vseh temeljnih organizacij združenega dela.
A. Žalar
V petek začetek revije jugoslovanskih amaterskih filmov
Pisali smo že, da je tržiški filmski klub Tomo Križnar organizator revije jugoslovanskih amaterskih filmov, ki se bo začela v petek, 26. oktobra v paviljonu NOB v Tržiču. Otvoritev in prve projekcije amaterskih filmov se bodo začele ob 19. uri ter nadaljevale v soboto in nedeljo ob isti uri. Revija bo končana v nedeljo, ko bodo podeljene tudi nagrade.	-jk
Več za zdravstveno varstvo
Svet za zdravstveno in socialno varstvo skupščine občine Kranj je na svoji zadnji seji sprejel sklep za 20-odstotno povečanje sredstev za zdravstveno varstvo v prihodnjem letu. Obveznosti občin za financiranje zdravstvenega varstva občanov se prihodnje leto sicer ne bodo spremenile, pač pa je poraba sredstev v prihodnjem letu planirana na osnovi letošnje porabe. Tako bo občina tudi v prihodnjem letu plačala stroške zdravljenja za nezavarovane občane, prispevala za zdravstveno zava-
rovanje prejemnikov družbene denarne pomoči, sofinancirala zdravstveno zavarovanje socialno ogroženih kmetov in starostno zavarovanje kmetov, razen tega pa se bo obvezala za plačilo mrliških ogledov, za plačilo komisij za odobritev splava ter za kolektivno preventivo in za plačilo dela stroškov pregledov športnikov. Svet predvideva, da bo treba za zdravstveno varstvo iz občinskega proračuna prihodnje leto odšteti okoli 1,68 milijona din.	M.
Loško gospodarstvo med kladivom bremen in nakovalom težav
Nič hudega ne bo, če ob poročanju o (ne)uspehih poslovanja škofjeloškega gospodarstva v prvem polletju leta 1973 postavimo vrstni red na glavo in začnemo tam, kjer pri običajnem novinarskem prispevku ponavadi končamo: pri zaključnih ugotovitvah. Ko sta namreč minulo sredo zbora loške občinske skupščine pretresala izsledke kranjske SDK, so si bili odborniki edini samo v eni točki: v spoznanju, da stanje nikakor ni rožnato. Precej bolj razgibano sliko pa je dala razprava, posvečena od-
krivanju vzrokov krize, v kateri tičijo podjetja. Mnenja so se močno razlikovala. Večina poznavalcev razmer je obtoževala neurejeno politiko določanja cen, enostranske zamrznitve, razkorak med gesli, ki poudarjajo nujnost razbremenitve delovnih organizacij, ter razmerami v praksi in seveda kopičenje zalog, izvirajoče iz narave izdelkov in iz padca kupne moči ljudi. Toda poglejmo najprej prgišče številk.
Nadaljevanje na 12. str.
Ribam v Savi grozi
pogin
°rgan P°štni delavci so v nedeljo dopoldne v Kranju podpisali samoupravni sporazum o združitvi temeljnih, cij združenega dela v Podjetje za PTT promet Kranj — Foto: F. Perdan
\ostni delavci podpisali sporazum
c*v 40() goreniskih noštnih del
av- ie v zadniih desetih letih Hnseflo mmmravnano	„ ~
Prihodnje leto bodo spu skega jezera v Mostah -bila škoda
Prihodnje leto bo minilo deset let, ko so zadnjikrat spustili vodo iz akumulacijskega jezera hidroelektrarne v Mostah. Takrat je v strugi Save od Most pa tja . do Litije poginilo precej rib. V nekaterih gornjih odsekih Save je prišlo do prave katastrofe, saj so poginile vse ribe. In kako bo prihodnje leto? Pred nedavnim so se v Kranju sestali predstavniki republiškega zavoda za ribištvo, ribiške zveze Slovenije, kranjske ribiške družine, hidroelektrarne Moste in Splošne vodne skupnosti Gorenjske in se pogovarjali o možnih zaščitnih ukrepih.
Za hidroelektrarno Moste bi lahko rekli, da je tako nesrečno grajena, da jo je po projektu treba vsakih deset let čistiti. TVeba je spustiti vodo iz akumulacijskega jezera, da je mogoče opraviti remont. Ob takšnem izpustu pa iz jezera odtečejo tudi razne strupene osedline in blato. Nestrokovno rečeno je takrat Sava kar ^osta (takšna je bila pač pred desetimi leti). Blato in strupi zalijejo ribam škrge in jih zadušijo.
Na sestanku so ugotovili, da se je v zadnjih treh letih spuščanje strupenih snovi v Savo na Jesenicah močno zmanjšaioTTo se je že lani, še bolj pa letos pokazalo na precejšnjem povečanju ribjega zaroda v Savi. Danes je tako zgornji del Save nad Kranjem zelo bogat s postrvmi, lipani in sulci, spodnji del do
stili vodo iz akumulacij-— Storili bodo vse, aa bi čim manjša
Zbiljskoga jezera pa s postrvmi in posameznimi skupinami ciprinidov (podusti, kleni).
Udeleženci sestanka so menili, da bi morda ublažili katastrofo ali celoten pogin rib in druge favne v Savi, če bi vodo iz jezera v Mostah spuščali postopoma oziroma jo mešali s čisto in onesnaženo. Dogovorili so se, da bo zavod za ribištvo opravil vse potrebne meritve o gostoti in učinkovotosti strupov (fenolov), ki so se nabrali v akumulacijskem jezeru v zadnjih desetih letih. Na podlagi ugotovitev se bodo potem dogovorili za čas praznjenja oziroma mešanje vode pri spuščanju iz jezera. Predvsem bodo skušali oblažiti prvi in zadnji val. Prvi val ob izpustu vode namreč običajno očisti bregove in struge, zadnji pa potegne za seboj usedline in blato iz akumulacijskega jezera. Ribiči pravijo, da prvi val ribe še kar dobro prestanejo, zadnji »blatni« val pa je pogosto usoden.
Kot rečeno, bodo skušali storiti vse, da bi bila škoda Čim manjša. Čeprav tudi približnih ocen še ni, za primerjavo lahko povemo, da so ob otvoritvi nove struge Save v Drulovki (Zarica) iz mrtvega rokava na približno 200 metrih ribiči kranjske ribiške družine prenesli v Savo okrog 300 kilogramov rib.
A. Zal ar
Za 10 milijonov dinarjev prometa
V Kranju so v nedeljo zaprli šesti mednarodni sejem obrti in opreme. V devetih dneh si ga je ogledalo okrog 22.000 obiskovalcev, kar je nekaj manj kot lani. 75 razstavljavcev je zabeležilo prek 10 milijonov novih dinarjev prometa. Na sejmu so letos prvič podelili priznanja za kvaliteto, aranžiranje in sodelovanje. Za kvaliteto in aranžiranje so podelili po pet priznanj, za sodelovanje pa so podelili priznanja poklicnim šolam in gobarskemu društvu Kranj.
Na sejmu je bilo največje zanimanje za razstavo gob in za modno revijo. Organizatorji menijo, da bi bil obisk letošnjega sejma obrti in opreme še precej večji, če ne bi nagajalo slabo vreme.	A. Z.
Naročnik?
Kranj, sreda, 24.10. 1973 Cena 70 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Qd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
za gorenjsko
Leto XXVI. Številka 82
&®,0vitelji: obč. konference SZDL ift tvx®.®» Kranj, Radovljica, Sk. Loka Krasil ~~ Izdaja CP Gorenjski tisk lavni urednik Anton Miklavčič
Zgovorni urednik Albin Učakar	___ _____	___
Gasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Soft
°tni izlet izžrebanih naročnikov Glasa. — V tehničnem muzeju v Bistrije veletrgovina Živila obdarila naše naročnike. —Foto: A. IJ. — Več z izleta preberite na zadnji strani.


Poziv
Svet zveze sindikatov Jugoslavije je pozval vse sindikate v svetu, da se skupaj z drugimi silami miru in napredka vključijo v dajanje popolne podpore delavcem in ljudstvom arabskih dežel in v njihovem odporu proti izraelski agresiji. V pozivu opozarjajo na skupno deklaracijo sindikatov, ki jo je nedavno ob podpori več kot 60 sindikalnih organizacij z vseh strani sveta sprejela konferenca neuvrščenih v Alžiru.	^
Bolj varčujemo
Spomladi letos so hranilne vloge Jugoslovanov znašale okrog 26 milijard dinarjev. Lani ta čas pa je bila vrednost vlog 24,9 milijarde dinarjev.
Dražje meso
V prihodnjih dneh bodo občinske skupščine določile nove maloprodajne cene svežega mesa na podlagi najnovejšega dogovora republik in pokrajin. Ugotovili so, da se mora meso podražiti zaradi sedanje krize v ponudbi. V dogovoru o načinu oblikovanja maloprodajnih cen svežega mesa so določili predvsem enotne odkupne cene živine. Odkupna cena za pitana teleta je 17 dinarjev za kilogram, za junce 15, mesnate prašiče 13,5, govedo 12 in za mastne prašiče 9,75 dinarja za kilogram. Maloprodajne cene se oblikujejo tako, da se odkupne cene povečajo po določenih koeficientih, ki so za svinjino poprečno 2,3, za juničje meso 2,1, za goveje 2,35 in za telečje poprečno 2. Te cene je moč povečati za meso brez kosti, in sicer za svinjino za 18 odstotkov, za juničje meso in govedino za 20 odstotkov in za telečje meso za 30 odstotkov. Za piščance so določene najvišje maloprodajne cene glede na način obdelave, in sicer 22,10 in 23,60 dinarja za kilogram.	i
Zastonj v toplice
Več kot 2000 upokojencev iz Srbije z najnižjimi pokojninami je bilo letos brezplačno v toplicah. Za to je poskrbela skupna komisija za oddih in okrevanje upokojencev Srbije. Prek 440 upokojencev je dobilo 75-odstotni regres, 115 upokojencev pa 50-odstothi regres za toplice.
Množična razprava
Na seji koordinacijske komisije za usmerjanje in spremljanje ustavne razprave je podpredsednik republiške konference SZDL Milan Kučan poudaril, da je ustavna razprava tako ali drugače pritegnila slehernega delovnega človeka in pozornost svetovne javnosti. Ugotovil je, da se razprava ni omejila le na navajanje ustavnih določb, marveč je pokazala tudi na samoupravnih osnovah uveljavljen družbenoekonomski položaj delovnega človeka.
Več cementa
V Trbovljah so spet pognali 160-tonsko peč za proizvodnjo cementa. Potrebni premog so kupili v Mostarju, Zenici in Kaknju, ker zasavski rudniki ne morejo zagotoviti 500 ton premoga, kolikor ga cementarna potrebuje na dan za vse tri peči. Ker trenutno delajo vse tri peči, izdelajo vsak dan 190 ton cementa več kot prej.
Omejiti kredite
Komite za področje monetarnega sistema je ugotovil, da je bil letos porast denarne mase in kreditov večji, kot je bilo predvideno. Zato so na nedavni seji podprli odlok sveta guvernerjev Narodne banke Jugoslavije> da poslovne banke v določeni meri začasno omejijo porast bančnih kreditov.
Krediti za kmete
Z začetkom prihodnjega meseca bodo zasebni kmetijski proizvajalci lahko dobili kredite za napredek proizvodnje krme in industrijskih rastlin na svojih posestvih p/vk zadrug, kombinatov in drugih organizacij, s katerimi neposredno sodelujejo. Za kredite je na voljo 204 milijone dinarjev.

Konferenci popolnejše poročilo
Kranj
JLx¥ J^ils
V	petek, 19. oktobra, je bila v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS, ki se jo je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Martin Košir. Na seji so razpravljali o oceni družbenopolitičnega in gospodarskega položaja tržiške občine, ki jo bodo obravnavali na seji konference 30. oktobra. Prav tako je komite obravnaval tudi kadrovske priprave na konferenco.
Ocena, ki je bila predložena petkovi seji komiteja med drugim ugotavlja, da je gospodarski položaj v tržiški občini dokaj dober in da se je likvidnost popravila. Prav tako se ugodno razvija stanovanjsko gospodarstvo in negospodarske investicije, posebno gradnja šol in vrtcev, za kar ima velike zasluge solidarnost Tržičanov, potrjena na referendumu. Letos se bo v nova stanovanja vselilo 114 družin, prihodnje leto pa predvidoma 109. Letos je bilo vseljenih tudi 40 zasebnih stanovanjskih hiš. Porasli so tudi osebni dohodki in se približali republiškemu povprečju. Ocena ugotavlja, da pa se ustavna dopolnila v tržiški občini ne uresničujejo tako, kot bi bilo treba in da so tudi ustavne razprave v zaostanku.
Del ocene, ki je bila predlagana petkovi seji komiteja v razpravo in potrditev, govori o družbenopolitičnem življenju v občini. Delo organizacij je živahnejše. Izjema je po mnenju komiteja predvsem mladinska organizacija, ki že dlje stagnira. Zal pa se tako mladinska kot tudi druge organizacije srečujejo s kadrovskimi težavami, kar do določene mere ovira še živahnejšo aktivnost.
Člani komiteja so oceno sprejeli, vendar so menili, da jo je treba do konference dopolniti in ji dati na nekaterih mestih kritičnejši ton. Predvsem mora ocena izražati odločnejšo zahtevo po načrtnejši kadrovski politiki in takojšnjemu podpisu družbenega dogovora o kadrovski politiki, ki v tržiški občini še ni podpisan. Strokovnih kadrov ne manjka le v družbenopolitičnih organizacijah, temveč tudi po delovnih organizacijah in v upravnem organu skupščine občine.
20 let dela in uspehov
Gasilsko društvo Jelovica iz Škofje Loke je v nedeljo proslavilo 20-letnico obstoja in dela. Praznovanje se je začelo zjujtraj z vajo in parado gasilskih enot iz vse občine. Dopoldne ob 10. uri pa se je začela proslava. Najprej so slovesno izročili namenu novo motorno brizgal no, zatem pa so najbolj prizadevnim članom podelili odlikovanja in priznanja.
Gasilsko društvo v Lesni industriji Jelovica je bilo ustanovljeno 11. novembra 1953. leta. Zametke gasilstva v tej tovarni pa zasledimo že prej. Leta 1948, ko je bila Jelovica še vojno — lesno industrijsko podjetje, so ustanovili prvo gasilsko enoto. Sestavljena je bila iz delavcev in vojakov. Štiri leta kasneje je vojaško desetino zamenjala enota delavcev. Leta 1953 so zgradili tudi gasilski dom in tri leta kasneje gasilski stolp za shranjevanje in sušenje cevi.
Pri svojem delu se srečujejo s težavami kot vsa podobna prostovoljna društva. Te so največkrat povezane z denarjem. Vendar je gasilcem v Jelovici z dolgoletnim vztrajnim in trdim delom uspelo pridobiti zaupanje samoupravnih organov in uprave v podjetju. Tako jim je denar, ki ga potrebujejo za vaje in vzdrževanje opreme zagotovljen že v proračunu podjetja.
Prav denarna pomoč vsega kolektiva je jelovški gasilski enoti omogočila, da so v zadnjem času kupili precej sodobne opreme za gašenje.
V	vseh letih delovanja je društvo sodelovalo z drugimi gasilskimi društvi v občini tako pri gašenju požarov kot na športnem področju. Vedno so sodelovali tudi na tekmovanjih, ki jih je pripravila občinska gasilska zveza. Na teh tekmovanjih so se še posebno dobro odrezali mladi gasilci, ki so bili letos prvi v tekmovanju gasilskih enot v občini, drugi pa na sektorskem tekmovanju.
V	prihodnje želijo pri društvu še povečati število članov. Predvsem bi radi k delu pritegnili več mladine, zlasti deklet. Če bo zanimanja dovolj, bodo ustanovili posebno žensko enoto. Prav tako kot vsa leta doslej bodo tudi v bodoče skrbeli za varnost pred požarom v podjetju in se udeleževali vseh akcij gasilcev v občini in sektorju.	-lb
V razširjeni oceni bo deležna večje pozornosti tudi delavska kontrola. Člani komiteja so ugotovili, da v nekaterih delovnih organizacijah organi delavske kontrole že delujejo, drugje pa še vladajo odpori. Komite se je zavzel, da mora postati delavska kontrola in njeni organi sestavni del samoupravnih odnosov. Gradivo za konferenco bo na predlog članov komiteja vsebovalo tudi analizo vzrokov, zakaj v tržiški občini zakasnitve pri uveljavljanju ustavnih dopolnil in pri organizaciji javnih ustavnih razprav. Ustavnim dopolnilom se bo moralo prilagoditi tudi delovanje ZK. To bo precej zahtevna naloga. Skratka, člani komiteja so menili, da mora dobiti konferenca čim bolj popolno in konkretno poročilo oziroma oceno, upoštevaje smernice ZKS in ZKJ ter izhodišča za 10. kongres ZKJ.
Na petkovi seji komiteja so podprli ustanovitev komisije za idejno usposabljanje komunistov ter sprejeli predlog kadrovske komisije, da naj ima komite v prihodnje 13 članov in ne 11, kot sedaj. Komite se je seznanil tudi z dosedanjimi predlogi za člane komiteja in njegovih organov.	J. Košnjek
Radovljica
Kranj, 23. oktobra - Opoldne,j« bila prva seja delegatov skup*Cin
__________samoupravne" stanovanjske skup*
nosti, na kateri so predlagali delo iniciativnega odbora in razpravljali o na gah skupščine v prihodnje. Izvolili so tudi organe skupščine.
Danes opoldne se bo v Kranju sestal koordinacijski odbor za načrtovanj® družine. Seje se bodo udeležili predstavniki vseh gorenjskih občin. Razpi"aV* ljali bodo o nalogah in programu za naslednje obdobje.
Po več kot mesec dni trajajočih javnih razpravah o osnutkih zvezne republiške ustave se bo jutri popoldne sestal splošni zbor občine in .ocel?a razprave. Takoj po splošnem zboru pa bosta nadaljevala s skupno sejo oo zbora kranjske občinske skupščine. Med drugim bosta razpravljala o izvaja nju zemljiške politike v zvezi z urbanizacijo in o delu iniciativnega odbora2 ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti.	A. Z.
Pri občinski konferenci socialisti^ zve?e se bo jutri dopoldne sesta koordinacijski odbor za odnose m^ samoupravno družbo in cerkvijo in obravnaval nekatera aktualna vprašanj3 in stališča odbora skupaj z duhovniki.
Več sestankov je ža ta teden sklicala tudi občinska konferenca zvez mladine. Tako so se v ponedeljek sestali predsedniki in sekretarji mladins^ aktivov iz radovljiške občine in razpravljali o pripravah na ustanovno koni^ renco mladih delavcev in o reorganizaciji zveze mladine v temeljnih °r?at1|lj zacijah združenega dela. — Danes popoldne pa se bosta pri občini konferenci ZM sestali komisija za splošni ljudski odpor in komisija za idejn°_ politično delo. Prva bo razpravljala o proslavi 30-letnice drugega zasedanj Avnoja in organiziranosti splošnega ljudskega odpora v mladinskih aktivin' druga pa o ustanavljanju krožkov OZN in o kadrovskih vprašanjih. A. Z.
Na povabilo komiteja obČins^ konference ZKS Tržič 'je včeraj r poldne obiskal tržiško občino c' predsedstva ZKJ Vinko Hafner. Tržiške komuniste je seznanil z izhodišči pripravami na 10. kongres ZKJ ter z doslej izdanim kongresnim materia'0^ Včerajšnje predavanje Vinka Hafnerja pomeni obenem tudi začetek inte zivne predkongresne aktivnosti v tržiški občini. O pripravah na kongres b°o raz.pn na sestankih po osnovnih organizacijah in aktivih razpravljali tudi zasedanju občinske konference ZKS Tržič, ki bo v torek, 30. oktobra, -jk
Tržič
Številni domačini in gostje so se v nedeljo zbrali na proslavi v počastitev jevnega praznika. — Foto: V. Grošelj
'. obletnice osvoboditve Žiro v
23. oktober — žirovski praznih
Včeraj je preteklo 30 let od osvoboditve Zirov. 23. oktobra 1943. leta so partizani pregnali sovražnika iz žirovske kotline in okoliških hribov. Vse dg konca vojne je bilo tod osvobojeno ozemlje. Sovražniku je le nekajkrat uspelo prodreti vanj, a se je moral vedno takoj umakniti.
V	spomin na te dogodke praznujejo Zirovci 23. oktobra krajevni praznik. Letos je bilo proslavljanje tega dne še bolj svečano, ker so hkrati proslavili tudi tridesetletnico svobode.
Praznovanja so so začela že v soboto. Zvečer so po bližnjih vrhovih zagoreli kresovi. V zadružnem domu pa so člani mladinske organizacije pripravili recital partizanske poezije.
V	nedeljo je bila najprej slavnostna parada Mimo številnih domačinov in gostov, ki so se zbrali pred zadružnim domom, je najprej korakala godba na pihala Alpina, zatem pripadniki teritorialnih enot in civilne zaščite, predstavniki organizacije ZZB NOV, gasilci, predstavniki društva upokojencev in drugi. V sprevodu sta se predstavili osnovna in čevljarsko industrijska šola ter klubi in društva. Prav slednji so dokazali, da amaterska dejavnost v Zireh ne bo zamrla. Nasprotno! Judo, košarkaški, smučarski, nogometni, šahovski in balinarski klub ter društva Partizan, pevsko, upokojensko, planinsko in čebelarsko društvo, ribiška in strelska družina, ki združujejo domala vse Zirovce, pričajo o široki dejavnosti športa, rekreacije in kulture.
Po paradi je bila pred zadružnim domom proslava. Navzoče je najprej pozdravil predsednik krajevne organizacije SZDL Janko Jurca. Za njim je besedo povzel prvoborec in eden od organizatorjev vstaje v Poljanski dolini Anton Peter-nelj-Igor. V svojem govoru je obširno orisal začetke narosnoosvo-bodilnega boja v Poljanski dolini in v Zireh ter nastajanje ljudske oblasti. Med drugim je dejal:
»Spominjam se, kako se je dvignila naša samozavest in borbe-
nost, ko je žirovska organizacija OF pred zimo 1942. leta oskrbela borce poljanske čete z novimi uniformami in čevlji. Še bolj pa je svojo moč in vpliv pokazala žirovska OF januarja 1943. leta, ko je v poljansko četo vstopilo več fantov, ki so bili vpoklicani v nemško vojsko. Priliv fantov iz Žirov je bil iz meseca v mesec večji, tako da je bila že spomladi istega leta ustanovljena žirovska četa. Zahvaljujoč aktivnemu delu aktivistov OF in svojcev partizanov, se je osvobodilna fronta poleti 1943. leta razrasla v močno organizacijo, ki je segla v sleherno vas in zaselek, lahko bi celo trdil, da v vsako hišo. Zato je razumljivo, da so bile Ziri prvi kraj na Gorenjskem,
ki ga je moral okupator zapu^.
Zatem so podelili priznanja, krajevna organizacija SZDL „i leto ob krajevnem prazniku na ^ najbolj aktivnim klubom, drust ^ in posameznikom. Priznanja ^ prejeli: planiška šola, pihalna ^ Alpina, smučarski klub košarkarski klub Kladivar, ^ po; osnovne šole, gasilsko društvo ^ bračeva z vodom Račeva, AM^gčjp mladinska organizacija Ziri. ku0r Tabor, judo klub, moški pevski * f Alpina in gasilsko društvo ^ vodom Brekovice.	. ^v
Po proslavi so se začela v vjin* nah in na športnih igriščih šte ^ športna tekmovanja, ki so traj^ j poznega popoldneva. L. Boga
Uspela proslava tržiških krvodajalcev
Proslavam ob 20. obletnici krvodajalstva v Sloveniji so se v petek pridružili tudi Tržičani. V dvorani Cankarjevega doma, ki so jo krvodajalci, organizatorji krvodajalstva in številni občani zasedli do zadnjega kotička, je bila nadvsem uspela akademija, na kateri so-bili tudi predstavniki zavoda za transfuzijo krvi, republiške komisije za krvodajalstvo, predstavniki krvodajalcev z gorenjskih občin itd. Zbranim so spregovorili Slavko Bole, Ivan Va-ljavec, Stanko Stritih, dr. Boris Kravanja, dr. Ana Marič in dr. Branko Štangl. Sledil je bogat kulturni program, v katerem sta sodelovala prvaka ljubljanske opere Vilma Bukovec in Marcel Ostaršev-ski, pianist Andrej Jarc, igralca Alenka Svetel in Saša Miklavc, trio kitar iz Ljubljane, oktet osnovne šole iz Križev in pionirska folklorna skupina Karavanke iz Tržiča.
Nato so podelili krvodajalska priznanja in značke. Prejelo jih je 23 organizatorjev krvodajalstva iz Tržiča, 12 osnovnih sindikalnih organizacij, štirje krvodajalci, ki so darovali kri več kot 20-krat, pet
krvodajalcev, ki so darovali krt. $ kot 15-krat, 21 krvodajalcev, dali kri več kot 10-krat, in * tf dajalcev, ki so darovali kri ve ^ 5-krat.
Pospešiti sodelovanje
Na Bledu je minuli teden stalna mešana jugoslovan^ o strijska komisija in razpravU et» problemih maloobmejnega Pf0^ Člani komisije so menili, da or' pospešiti sodelovanje lokal«1" pl* ganov vzdolž obeh strani tn^J yr zasedanju so napravili sezna^ ' ff jev in območij, ki jih zajema r j f zum o maloobmejnem promei ■ |t delali so tudi osnutek sporazung0df zajema vse dosedanje sklepe o . jt lovanju. Člane avstrijske koni^ij' vodil pooblaščeni minister f skem zunanjem ministrstvu j Peiz, z jugoslovanske strani K^fl sodelovai svetovalec v repu^jj,^ izvršnem svetu dr. Ivan
ljubljanska banka
Živahna mladinska razprava
>a <)s,Wk;iJa je v radovljiški občini v P »a vi j | oht>h ustavnih besedil Dl 1)ai'tiz;?, \ mladina na seminarju hi'ii n' ,em domu na Vodiški Vfavi . ilovici. Mladi so se v st;'"°'j zavzeli, da se v ob-i)JUlilH> K, ?.tutu organizacija zveze olS'K.d.; V »predeli. Razen tega so |),;>ke i hil<) ^eba v predsedstvo skupščine vključiti tudi C* >11 J;f »'finskega sindikalnega t J*1** ^Predsednika občinske kon-ii!i? mladine. Za temeljno u.rno skupnost pa ' so l>i bila v občinskem ll-'ia	opredeljena kot je
KUpnost.
Drugi dan seminarja je bila seja občinske konference zveze mladine. Na njej so ocenili dosedanje delo. Ugotovili so, da je bilo uspešno. Hkrati, pa so poudarili, da nova organiziranost organizacije, ki se bo začela uveljavljati prihodnje leto, narekuje še večjo zavzetost in sodelovanje mladih v komisijah. Sklenili so, da se konferenca mladih delavcev kot ena od oblik nove organiziranosti zveze mladine ustanovi še ta mesec. Razen tega pa so se na seji konference zavzeli tudi za čimtesnejše sodelovanje med posameznimi aktivi na terenu, saj le-tega doslej skoraj ni bilo.
oktober
mesec varčevanja
gospodarska moč je odvisna tudi od varčevanja
ljubljanska banka
, .-iS;:?
i -v I^hHmH IKfl
Kranjsko Cestno podjetje je pred dnevi začelo urejati kilometer dolg odsek ceste v Bohinj od železniške postaje Soteska do mostu čez železniško progo v Soteski. Cesto bodo razširili na 6,5 do 7 metrov in ublažili nekatere ovinke; mostu čez Savo Bohinjko pa ne bodo širili. Denar za ta dela je zagotovila republiška skupnost za ceste. — Foto: A. Žalar
Ze letos 18 stanovanj iz solidarnostnega sklada
Ni nova ugotovitev, da se je v zadnjem času gradilo vse več stanovanj za prodajo. Tudi ni novo, da je takšna politika stanovanjske gradnje privedla do tega, da je ta dobrina postala dostopna le občanom z višjimi osebnimi prejemki. Zato so se med delovnimi ljudmi pojavile zahteve ne samo po cenejši in hitrejši stanovanjski gradnji, temveč tudi zahteve, da se v bodoče postavi več najemnih stanovanj. Prizadevanja so že rodila sadove. V vseh občinah so bili ustanovljeni solidarnostni skladi za nakup najemnih stanovanj, hkrati pa so se delovne organizacije obvezale, da bodo prispevale več denarja za gradnjo in nakup stanovanj.
Trenutno je dejavnost zveze mladine v Radovljici zelo živahna. Tako je predviden nastop, različnih mladinskih kulturnih skupin na Koroškem, pripravljajo pa se tudi na proslave ob dnevu mrtvih, na praznovanje 30. obletnice Avnoja, dneva JLA in druga. Na Bledu se bodo sestali mladi komunisti in se pogovorili o ustanavljanju mladinskega aktiva.
Tekmovale bodo ekipe vojašnice iz Bohinjske Bele, v kulturnem programu pa bodo nastopali vojaki, pevski zbor iz Podnarta, najbrž pa bo tudi modna revija jesenske kolekcije Al mire.	M. Hudovernik
Kako poteka ta akcija v Skot j i Loki? O tem smo se pogovarjali s predsednikom občinskega sindikalnega sveta Jožetom Stanonikom.
»Solidarnostni sklad za nakup najemnih stanovanj za občane z nizkimi osebnimi prejemki je bil ustanovljen v začetku leta. Vodi ga upravni odbor, ki ima 30 članov. Več kot dve tretjini članov je iz delovnih organizacij, drugi pa so predstavniki občinske skupščine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Pri odboru delajo tudi tri komisije: komisija za družbeno pomoč Občanom in izvanjanje programa sklada, komisija za reševanje vlog nosilcev stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine in komisija za sestavo prioritetne liste za dodelitev najemnih stanovanj. Solidarnostni sklad ima tudi svoj statut, ki je bil v javni razpravi v vseh delovnih organizacijah v občini in ga je že potrdila občinska skupščina.«
»Koliko za stanovanjsko gradnjo prispevajo delovne organizacije in kako se ta denar deli?«
»Delovne organizacije izločajo za stanovanjsko gradnjo (J odstotkov bruto osebnih dohodkov. 3,6 odstotka denarja ostaja na voljo njim, 1,56 odstotka denarja se združuje v solidarnostnem skladu in 0,84 odstotka denarja se oroča v banko za namensko va r če v a n j e.«
»Koliko denarja se je že zbralo v skladu in v banki in kdo ga upravlja?«
»V solidarnostnem skladu je že približno 7 milijonov dinarjev in polovica te vsote v banki. S sredstvi solidarnostnega sklada razpolaga upravni odbor sklada. Denar, ki se
zbira v banki, pa bo upravljal zbor vlagateljev. Imenovanje zbora vlagateljev je že potrdila občinska skupščina.«
»Kdo ima pravico do stanovanja, ki bo kupljen z denarjem iz solidarnostnega sklada?«
»Merila še niso v celoti izdelana. V glavnem pa bi lahko rekel, da vsak, ki ima nižje osebne dohodke na člana družine od 900 dinarjev in nima stanovanja. Meril za mlade družinte, ki bodo tudi imele pravico do teh stanovanj, pa še nismo izdelali.
Občani, ki te zahteve izpolnjujejo, se lahko obrnejo z vlogo za stanovanje na stanovanjskega referenta v podjetju ali pa dajo vlogo kadrovski službi ali pa neposredno solidarnostnemu skladu pri občinski skupščini.«
»Koliko stanovanj boste kupili letos in koliko prihodnje
leto?«
»Letos smo prejeli že okrog 130 prošenj za dodelitev najemnih stanovanj. Vsem seveda ne bo mogoče takoj ustreči in prav vsi tudi najbrž niso upravičeni do take velike družbene pomoči. V Škof j i Loki se bo še pred novim letom vselilo v nova stanovanja 12 družin in 6 v Zireh. Drugo leto pa bomo v Škof j i Loki z denarjem iz solidarnostnega sklada kupili 15 stanovanj. Ob tem moram poudariti, da so to stanovanja, ki po standardu prav nič ne zaostajajo oziroma so enaka tistim
za trg.«
L Bogataj
J^m
Sreda — 24. oktobra 1973
Nekaj značilnih novosti v osnutkih ustave
Delegati in delegacije
l ,Yverrto ustavno načelo obeh ustav je osnovno iz-Un lfr'e Za razvoj samoupravljanja in oblasti delavcev nih /a ,azlago izvirnih pravic odločanja v temelj-n celicah našega življenja, v TOZD, v samoupravnih i^nih skupnostih ter v krajevnih skupnostih. To 7 • e Pa se glasi' (la so delavci in vsi delovni ljudje ai°N -v7 oblasti in samoupravljanja, ko razvijajo soci-nl!nKno samoupravno demokracijo kot posebno oiiko diktature proletariata.
v.s T ten? nafe'u je vsebovana temeljna usmeritev našega nadaljnjega razvoja, v katerem samo-i" avl janje postaja prevladujoč družbenoekonomski u«nos.
in	to pot ne gre za zgolj deklarativne pobude
u Za 'epe besede v korist samoupravljanja. Sedanji ko 3i,Vn' osn 11 tek na osnovi doseženega razvoja prinaša okretne rešitve za tako usmeritev:
to so TOZD kot izvirne oblike upravljanja in
0flloČanja;
ki nova "Mika delegatstva in delegatskega odnosa, .. a samoupravne skupnosti prehaja v sredine poli-lIcne oblasti in odločanja
to so tudi delegatski zbori združenega dela, ki o oblast in odločanje od sedanjih tako ime-piea političnih zborov. Vendar pa to ni samo na,VZe,T1 oblasti in odločanja — ne, to je še revolucio-zl n' korak naprej, ko združeno delo v delegatskih Prek postaja nosilec oblasti na samoupravni osnovi tičn sp0razumevanja» dogovarjanja, ne pa poli-doif Gga Pre£lasovanja. V tem sporazumevanju in odfVarJanju prevzemajo veliko dolžnost in tudi bui°VOi,nost družbenopolitične organizacije kot spod-kot • za
medsebojno sodelovanje in povezovanje, iev n^)s''ke sporazumevanja ter medsebojnega uskla-
anJa stališč ter interesov. Ust raVv V tem pa 'e tUfli smisel in poslanstvo vseh kotavjn . sprememb, saj smo v minulem obdobju več Sa c,vajsetih let prehodili pot od uvedbe delavskega Upr 0ljPrayljanja, ki je preraslo v družbeno samo-, W do uveljavljanja najširših oblik oblasti in Us (>anJa delavskega razreda. Da je takšna globalna deli^'ltev magala in dobila svojo konkretno opre-je | |V v u'stavnih dopolnilih ter v osnutku ustave, pa nas/ Potreben boj in spopad s silami, ki so bile tem	samoupravljanju. Bitka ali zmaga proti
29 ,'Sl.am Pa je bila izbojevana na 21. seji ZKJ ter na
• /iKS in s pismom predsednika Tita. •stan / na' delavci in vsi delovni ljudje resnično po-UsJJo nosilci oblasti in odločanja, je zato potrebno V ()a,ntl tudi dejanske možnosti in podlago za to. Podi "vni skupnosti je taka neposredna oblika in u a?a za odločanje zbor delavcev ali skupina samo-^avijavcev v TOZD. Kadar pa bo šlo za odločanje to' družbeni skupnosti, v občini ali še višje pa bo tain U ° Prevzela delegacija, ki bo z neposrednim obča"11 glasovanjem izvoljena na zboru delavcev ali delonov" Zato 1)0 tuc^ pooblaščena predstavnica upnosti ali krajevne skupnosti v delegatki ,\ oru občine, kot je enotni zbor združenega dela
7p °r krajevnih skupnosti. s0v ko pooblastilo za zastopanje stališč ter intere-°bčn ■ i ^ f)a j' bodo dali lahko le delavci na zboru ali
krajevne skupnosti, srednU Sre. *°rej za oblast delavcev ter za njihov nepo-občin1VPliv.tudi na odločanje v širših sredinah kot so irne|ee' re.gije ali republika. Zato pa bodo delegacije q velika pooblastila in precejšnjo odgovornost. obtan-nal°gah delegacij in delegatov so delavci in vah 1 Postavljali največ vprašanj na javnih razpra-. Šen ; Ustavnih spremembah. To je tudi dokaz, kolik-Željj^ »d.mev delavcev na ustavne novosti in kako V hi' sodelovati pri oblikovanju novih odnosov. vSj d | gatske odnose bodo po ustavi vključeni prav ta^ e[°Vni ljudje. Delegacije bodo torej volili povsod »Judie Se	skupnih ciljih združujejo
2acjje' o so delovne skupnosti kot temeljne organi-Skupn Zc?uženega dela, nadalje krajevne skupnosti, diugi 0sti kmetov, obrtniki, študentje, člani uprave Sir0jt^enoPolitičnih organizacij in vojaki. Le v tako žagot m. \n celovitem delegatskem odnosu bo mogoče Pometu*' Podružbljanje političnih oblasti. To pa je stvom k0 družbeni proces, ki ga uvajamo z delegat-t'anja •°t posebno obliko prenašanja oblasti in odlo-raztr>erja teme'jne delovne skupnosti v skupščinska
"•azm^r^bljanje politične
oblasti delavcev v takih ^rna 'n razsežnostih pa je velika in revolucio-Pred tn.a'°ga sedanjega časa. Ta proces smo začeli SarUoun(lVajsetimi leti z uvajanjem delavskega s^ouP,avljanja m smo ga gradili z razširjanjem V^p.rave do
sprejema ustavnih dopolnil pred 'en i 'etoma, ko smo napravili najbolj revoluciona-osnu'^k, katerega končna stopinja je sedanji 0®k ustave.
delavn°Vna,£ izvirna in neodtujljiva pravica je, da udl°*a °	i" sredstvih, da pridobiva z
1 -0oodek in <xlloča o njem, da ureja medsebojna PolitiJ« dela z družbenimi sredstvi. Podružbljanje *anju ,e. oblasti pa pomeni še korak naprej k odlo-oblasti J »d i na vseh ravneh samoupravljanja in Javn .°družbljanje politične oblasti bomo dosegli , lianja °stJ0 dela vseh organov oblasti in samouprav-' s temeljitim obveščanjem delavcev o vseh
stvareh in na vseh ravneh; nadalje z uresničevanjem delavskega nadzorstva prav tako povsod, koder se " združujejo in delajo ljudje. Podružbljanje politične oblasti in samouprave pa bomo uresničevali tudi s poudarjanjem osebne odgovornosti nosilcev samouprave in oblasti, nadalje z zamenljivostjo nosilcev vodilnih funkcij oblasti in odločanja, z omejevanjem ponovne izvolitve, da bi tako uresničili ' možnost sodelovanja čim širšega kroga ljudi v samoupravljanju.
Prav tako široka oblika oblasti in odločanja je izbedba načela, da oblast delavcev izvira iz temeljne organizacije združenega dela; prek delegatstva ta oblast sega v skupščinska razmerja in se vedno spet vrača v TOZD. Uveljavitev takega načina odločanja docela preprečuje možnost odtujevanja dohodka iz organizacij, koder se ustvarja. Neodtujljivost te pravice pa hkrati pomeni, da se ji ni mogoče odpovedati. Potemtakem nobeno telo, ki nastane z združevanjem dela in sredstev, na primer organizacija združenega dela namesto TOZD, ne more odločati mimo temeljne delovne skupnosti ali namesto nje.
Podobna analogija velja tudi za odločanja v delegatskih zborih občine ali republike. Tudi tam imajo posebne pravice in veljavo pri odločanju o sredstvih za pokrivanje skupnih družbenih potreb zbori združenega dela. Izvirna pravica odločanja o najpomembnejših zadevah se tako iz TOZD prenaša tudi v širšo bazo oblasti in odločanja delavskega razreda in se ne omejuje zgolj na organizacije združenega dela. Torej se načelo oblasti in odločanja razširja na celoten družbeni prostor.
V celotnem postopku odločanja bodo pomembni naslednji mejniki:
— zbor delavcev ali skupine samoupravljavcev v TOZD — delegacija TOZD ali krajevne skupnosti — konferenca delegacij na ravni občine in delegatski zbor občine. V teh razmerjih bo potekalo odločanje v vseh njegovih sestavinah: od oblikovanja stališč in predlogov na zboru delavcev ali v delavskem svetu do usklajevanja stališč in predlogov v konferenci delegacij na ravni občine, in končno do obravnavanja vprašanj v zboru združenega dela, nadaljnjega, usklajevanja v zboru in odločanja, sprejemanja sklepov in stališč ter priporočil delovnim skupnostim. Obratni postopek odločanja pa se začenja v delegatskem zboru ^občine in se prek delegatov in delegacij vrača v delovno skupnost na zbor delavcev ali v zbor občanov v krajevni skupnosti.
Zbor delavcev ali zbor občanov, ki je izvolil delegacijo, posluša poročilo delegata z delegatskega zbora skupščine, oceni sprejete sklepe in ponovno daje pooblastila delegaciji in delegatorr\ za njihov nadaljnji nastop na konferenci delegacij pri novem usklajevanju interesov in sprejemanju končnih sklepov.
Delegat bo moral biti stalno delovno povezan s svojo skupnostjo kakor tudi s skupščino. Kot ustvarjalen povezovalni člen med samoupravljavci in skupščino bo za svoje delo tudi odgovarjal. Zato bo delegatova naloga mnogo zahtevnejša ter odgovornejša kot je funkcija sedanjega odbornika ali poslanca.
Zakaj konference delegacij?
. Samostojno delegacijo bo imela vsaka TOZD ali krajevna skupnost. Ne bo pa mogla imeti samostojnega delegatskega mesta v občinskem, kaj šele v republiškem zboru. Delegacij in delegatov bo potemtakem mnogo več kot delegatskih mest v skupščinskih zborih. Zato se bodo delegacije združevale po delovnem načelu v delegatske konference, na katerih se bodo dogovorile za skupnega delegata v skupščinskem zboru. Statut občine in volilni zakon pa bosta natančneje določila kriterije, po katerih bomo volili delegate za skupščinske zbore. Pri tem bo imelo ' največji vpliv število zaposlenih v panogi ali njena pomembnost.
Delegacija bo predstavljala nekakšen »odbor za zunanje zadeve«, ali bolje rečeno, predstavljala bo vez med delovno skupnostjo ter občinsko skupščino. Ker se zasedanja skupščin ne bo udeleževala celotna delegacija, ampak le delegat iz njenega sestava, bo morala delegacija ali več delegacij, združenih v delegatsko enoto ali konferenco, določiti ali izvoliti najbolj primernega ali usposobljenega delavca Delegati se bodo lahko menjali. Delegacije bodo pošiljale v skupščino na posamezne seje vsakikrat različnega delegata, glede na njegovo poznavanje obravnavanih vprašanj.
Delegacije bodo volili zbori delavcev za štiri leta. Delegatsko funkcijo pa bodo posamezni delegati opravljali občasno ob reševanju določenega družbenega vprašanja. Ni pa izključno, da bo delegacija večkrat ali celo vseskozi pošiljala v skupščino istega delegata. Delegacija bo morala delovati povezano kot celota, zato bo vsak delegat za svoje delo odgovoren tudi delegaciji.
Delegatski odnos, ki bo temelj vsega skupščinskega sistema, bo povsem nova oblika odnosov za urejanje zadev in stvari. Učinkovito bo deloval le, če ga bo sestavljala široka in demokratična izbira ljudi ob dobri spodbujevalni vlogi družbenopolitičnih organizacij ter vseh tistih sil, ki jim je pri srcu hitrejši razvoj naše samoupravne socialistične skupnosti.
Jože Bohinc
_:_J
STOLPEC ZA UPOKOJENCE
Vprašanje: kako se odmeri družinska pokojnina, kadar je upravičenih do prejemanja več družinskih Članov?
Odgovor: družinska pokojnina se odmeri od osnove glede na število družinskih članov, ki imajo pravico do nje. Če imajo pravico do te pokojnine samo člani ožje ali samo člani širše družine, znaša družinska pokojnina od osnove: 70 odstotkov za enega, 80 odstotkov za dva, 90 odstotkov za tri in 100 odstotkov za -štiri ali več upravičencev. Če pa imajo pravico do družinske pokojnine tako člani ožje kot člani širše družine, se najprej odmeri družinska pokojnina članom ožje družine glede na njihovo število, članom širše družine gre razlika do polnega zneska družinske pokojnine, torej do 100-odstotne osnove. Če uživa družinsko pokojnino več dru-žinskuh članov, pa kateremu od njih ta pravica preneha, ker nimajo več pogojev, se ostalim članom družinska pokojnina na novo odmeri.
Vprašanje: ob smrti moža sem bila stara 36 let. Nisem bila zaposlena, imela sem dva mladoletna otroka, zato sem po moževi smrti prejemala družinsko pokojnino. Po 40. letu starosti sem se zaposlila in prejemala družinsko pokojnino le še za enega otroka, in to do leta 1971. Po dopolnjenem 45. letu starosti sem ponovno vložila zahtevek za .družinsko pokojnino, ki jo sedaj prejemam eno leto.
Rada bi se poročila, pa me zanima, če mi potem ostane družinska pokojnina po prvem
možu-	M. P. Tržič
Odgovor: po 3. odstavku 89. člena Statuta skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja SRS ima vdova, ki je pridobila pravico do družinske pokojnine pred 45. letom starosti ali z dopolnjenim 45 letom, pravico do trajnega prejemanja družinske pokojnine ne gLede na to, če se po dopolnjenem 45. letu starosti poroči. Družinsko pokojnino boste torej prejemali tudi po poroki.
Izlet upokojencev tovarne Planika
Sindikalna organizacija industrijskega kombinata Planika v Kranju je letos že drugič organizirala izlet za svoje upokojence. Tokrat so se popeljali prek Vršiča na Primorsko. Ogledali .so si planinski muzej v Trenti in obiskali kraje pesnika Simona Gregorčiča in spomenik padlim borcem v Brdih. Upokojenci Planike se zahvaljujejo sindikalni organizaciji Planike za lep izlet. Izlet je organiziral Jože Draksler.	S.
Dom upokojencev v Kamniku
Gradnja doma upokojencev v Kamniku dobro napreduje. Občinska skupščina je določila res prijetno lokacijo za gradnjo v bližini športnega igrišča in kopališča. V južnem delu vzhodnega trakta bo 28 sob z lastnimi sanitarijami in šest sob, od katerih bosta imeli dve skupini, pred prostor in sanitarije. V severnem delu trakta bo deset troposteljnih sob za 27 bolnikov-upokojencev. Uredili bodo tudi jedilnico in kuhinjo. Predvideni so tudi prostori za zdravnika in medicinsko sestro. V domu bo prostora za sto oskrbovancev.
Dom upokojencev v Kamniku zida gradbeno podjetje Graditelj Kamnik. Investicija bo veljala 13 milijonov din. Predvidevajo, da se bodo prvi upokojenci lahko vselili v dom že avgusta prihodnje leto.
J. Vidic

90 odstotkov kmetov starih nad 50 let
Dipl. inz. agr. Tinca Kelvišar je izdelala analizo o problematiki kmetijstva v jeseniški občini
V	jeseniški občini je skupno 37.467 ha kmetijskih zemljišč, od tega okoli 62 odstotkov v zasebni lasti, ostala pa so last kmetijskih organizacij in gozdnega gospodarstva. V jeseniški občini največjo površino zavzemajo gozdovi, sledijo travniki in pašniki, njive, sadovnjaki in nerodovitna zemlja. V primerjavi s podatki iz prejšnjih let se je struktura kmetijskih zemljišč spreminjala zaradi spremenjenega načina gospodarjenja.
V	jeseniški občini leži večina zemljišč v hribovitem svetu, ravninski sVet tako kot drugod ogroža industrializacija in druge gospodarske dejavnosti, obenem pa kmetijski prostor prehaja v roke nekmečkega prebivalstva. Kmetijska zemljišča so še vedno močno razdrobljena in prav zaradi razdrobljenosti zemljišč nastajajo težave pri preusmerjanju kmetij.
Na območju jeseniške občine je le 2,4 odstotka čistega kmečkega prebivalstva. Skoraj 90 odstotkov čistih kmetov je starih že nad 50 let. V občini je 207 čistih kmečkih gospodarstev, od tega so le trije gospodarji stari do 30 let. 16 gospodarjev je starih do 40 let, 39 do 50 let, 33 dov60 let, 36 do 65 let, 35 do 70 let, 20 do 75 let, nad 75 let pa je starih 25 kmečkih gospodarjev. Mlajši se zaposlujejo zunaj kmetijske dejavnosti in jim je dohodek iz redne zaposlitve glavni vir za preživljanje.
Na vsaki kmetiji delata poprečno
Izredna letina
Čeprav smo letos imeli poplave, delno sušo in podobno, pa vendar ni bilo izredne toče, slane in drugih vremenskih neprilik. Vsaj ne na našem območju. To je prispevalo k dobri letini na poljih Kmetijsko živilskega kombinata Kranj okrog Cerkelj, Šenčurja, Žabnice in Kranja pa tudi v sadovnjakih. Prav tako velik delež za to pa je potrebno priznati znanstvenemu in strokovnemu delu. V današnjem razvoju se vse močneje uveljavlja načelo, da se dobra letina začne v laboratorijih in na poskusnih postajah.
Z žitaricami je bilo letos posejanih 330 ha, 32 ha manj kot lani. Kljub temu pa so dosegli okroglo 360.000 kg večji pridelek ali skupno 1000 ton. To je bil izreden pridelek. K telnu pa je največ prispevala odlična žetev pšenice ruske sorte miranovskaja. Polna tri leta so jo preizkušali na raznih krajih, jo preiskovali, razpravljali in ugibali. Ugotovili so, da je najodpornejša proti mrazu in vremenskim neprilikam, da je odporna proti boleznim in tudi zelo donosna. Od lanskih 20 mc na hektar so s tem letošnji pridelek povišali kar na 36 mc na hektar, kar je bilo iznad vsakega pričakovanja. l\idi pridelek ječmena je bil boljši; od lanskih 15 na letošnjih 26 mc na hektar ter pri ovsu od 21 na letošnjih 27 mena hektar.
Dober pridelek krompirja je povzročil pravo zagato glede skladiščenja. Nakopali so ga povprečno 215 mc na hektar, in to samo izredno izbrane semenske sorte. Ko so napolnili skladišče z zmogljivostjo 1500 ton, so ga več kot toliko spravili še v razne lope. In ko je še teh zmanjkalo, so morali preložiti izkopavanje, tako da okroglo 15 ha krompirja ali 10 odstotkov celotne površine št' vedno čaka na izkop. Semenarna Ljubljana, kot stalni odjemalec semenskega krompirja, je v trenutnih težavah zaradi prevozov. •
Izreden uspeh so letos dosegli tudi v sadovnjaku Res je pri Pod vinu. Lani so bili dokaj zadovoljni s 460 ton jabolk, kolikor so jih tam nabrali. Bil je rekord vseh zadnjih let. Toda letos so jih nabrali več kot 600 ton.
Ob teh podatkih se bodo morda zamislili posamezni kmetovalci. Zlasti o pridelku pšenice. Čeprav je poljedeljstvo dokajšnja »loterija«, precej odvisna od vrepiena, se vendar ob tem kaže določena prednost organiziranega kmetovanja na večjih površinah, kar pri posameznih zasebnikih ni možno.
Drug pomislek bodo pri tem morda izrazili potrošniki. Koliko bodo oni deležni teh dobrot narave? Cene, ki se končno ne oblikujejo v ožjem merilu, nikakor ne' kažejo prilagojevanja s proizvodnjo kot bi bilo upati. Jabolka so sicer prodajali po lanskih cenah, in sicer od dinarja do 4 dinarjev za kg, pač po kvaliteti. Za žita in tudi krompir pa so tako določene cene.	K. M.
več kot dva človeka, več kot eden je zaposlen drugod. Zaradi ostarelosti kmečkega prebivalstva je tucfi v naslednjih letih pričakovati nadaljnje upadanje kmečkega prebivalstva. Posledice so občutne predvsem zaradi tega, ker je jeseniška občina turistična občina in bi morali v prihodnje na kmetijah nujno uvajati moderno tehnologijo, posebno v zasebnem sektorju, ki je še razmeroma slabo opremljen.
V zadnjih nekaj letih je na območju jeseniške občine povsod čutiti pripravljenost za modernizacijo kmečkega gospodarstva, vendar ne le z mehanizacijo, temveč tudi z večjo in smotrnejšo rabo boljšega semena, mineralnih gnojil, krmil in zaščitnih sredstev. Skratka, za povečanje hektarskih pridelkov in večjo proizvodno sposobnost in za preusmeritev proizvodnje. Kmetje počasi nabavljajo nove stroje. Medtem ko je bilo leta 1970 na kmetijskih gospodarstvih 35 traktorjev, jih je bilo dve leti pozneje že 59, število molznih strojev pa je v teh dveh letih poraslo od 23 na 35. Pred tremi leti so bili v občini le štirje pobiralniki, lani jih je bilo šestnajst. Ročnih motornih kosilnic je bilo leta 1970 186, dve leti pozneje pa 270.
Na področju jeseniške občine postaja pomembna dopolnilna dejavnost kmečkega gospodarstva kmečki turizem, ki poleg naravnih možnosti zahteva tudi vzorno urejeno kmetijo, komunikacije, stanovanjski standard in primerno usposobljene ljudi. Na območju jeseniške občine se kmečki turizem uveljavlja v gornji savski dolini in na žirov-niškem področju, manj pa za zdaj še v hribovitih predelih, kjer so sicer idealne možnosti za njegov razvoj. Samo turizem sicer ne bi reševal obstoja gorskih kmetij, prav gotovo pa je eden izmed kazalcev, kako bi gorskim kmetijam pomagali. Prav gospodarstvu v gorskih predelih bi morali z raznimi ugodnostmi bolj pomagati.	D. Sedej
-e P"
Koruza je včasih krasila številne gorenjske domačije, na /ičkanje koru- ^ so vezani mnogi Saški običaji, ki vedno hitreje tonejo v pozabo. V , ',-d gorenjskih vaseh imajo še navado, da vaščani pospravljajo in lička/o k°' * skupno. Najprej opravijo pri enem kmetu, potem pa se preselijo k druf!<-'irt . tako ob ličkanju hitreje minevajo vedno daljši jesenski večeri, (jk) — F. Perdan
Kmetje in ustavna razprava
V ustavne razprave so se vključili tudi kmetje in delovni ljudje, zaposleni v kmetijstvu. Oboji so s stališči ustavnih osnutkov do kmetijstva v glavnem zadovoljni, vendar vseeno menijo, da bi morala biti ustava na nekaterih mestih konkretnejša in da bi morala dati odgovore na nekatera odprta vprašanja. Med temi kmetje omenjajo vlogo zadružništva, položaj kmečke žene kot proizvajalke, povezovanje kmetijske proizvodnje s trgovino in obratno, kar bi ustvarilo boljše pogoje za kmetijsko proizvodnjo itd. To so pretekli teden poudarili na novinarski konferenci, ki jo je pripravila koordinacijska komisija za usmerjanje in spremljanje ustavnih razprav v republiki Sloveniji.
Organizatorji in poznavalci razprav po Sloveniji ugotavljajo, da se pojavljajo vprašanja, ki smo jih v Sloveniji z ustreznimi zakoni že rešili in jih zato ne bi kazalo ponovno načenjati. To je predvsem vprašanje zemljiškega maksimuma. Zvezna ustava določa, da ima lahko kmetija v ravnini 10 hektarjev obdelovalne zemlje, republiški in pokrajinski zakonodaji pa prepušča, da ona uredi, koliko obdelovalne zemlje imajo lahko kmetje v hribovitih, kraških in gorskih predelih. V Sloveniji to natančno že določa zakon o kmetijskih zemljiščih. Zato bi bilo mogoče prav, da bi ob primernih priložnostih, kjer se zbere več kmetov, ponovno pojasnili določila zakona o kmetijskih zemljiščih. S tem bi se izognili dodatnim tovrst nim vprašanjem.
Kmetje bodo imeli v novem skupščinskem sistemu tudi svoje delegacije. Kako oblikovati delegacije, še ni povsem jasno. Ali naj bodo v delegaciji samo kmetje, ali pa tudi delavci, ki so zaposleni v kmetijskih delovnih organizacijah ali obratih za kooperacijo. Slovenska Zadružna zveza na primer predlaga, da bi bili v delegaciji tako kmetje kot ljudje, zaposleni v določeni kmetijski delovni organizaciji. Zveza je pri tčm predlogu dosledna zakonu o združevanju kmetov, po katerem so tako kmetje, ki sodelujejo z zadružno organizacijo in zaposleni v tej kmetijski organizaciji, enakopravni. Vprašanje pa je, kako v delegacije vključiti tiste kmete, ki niso nikjer organizirani. Najbolje bi sicer bilo, če bi se priključili tistim kmetom, ki sodelujejo z zadružno organizacijo in
tako oblikovali skupno delegacijo. Vendar imajo po ustavi tudi možnost, da »neorganizirani« kmetje oblikujejo svojo skupnost oziroma svojo delegacijo. Z drugo možnostjo bi seveda hromili vključevanje kmetov v kooperacijske odnose.
Pojavlja se tudi vprašanje volilne pravice kmetov, ki so ponavadi vezani na več organizacij, med njimi tudi na Gozdna gospodarstva. Še več nejasnosti je v primeru polkmeta, ki je povrhu vsega zaposlen še v delovni organizaciji. Kje naj torej kmet voli? V delovni organizaciji, kjer je zaposlen, pri zadrugi, katere kooperant je, v kra jevni skupnost i, k jelima kot občan pravico pri oblikovanju delegacije, pri Gozdnem gospodarstvu ali celo pri zemljiški skupnosti. V razpravi se je izobliko-
val predlog, da bi na primer P{}' ,iV volil delegate v svoji delovni nizaciji, v kmetijski in £o7 t\ v organizaciji pa njegova žena. .. takih primer ih največkrat vodi.*' ,, tijo. Seveda pa bi morali PllZ j.,,, kmečki ženi položaj kmetijske 1 e izvajalke. Tega pa osnutek l|S ne upošteva.	vflh
Kmetje so v ustavnih razp1'^ '|)f tudi menili, da republiška l|sta^(). upošteva dovolj dosedanjo P,a ^ posebno 08. člen ustave.
Načelo.^, zadrugo enakovredno upravljaj" lavci in kmetje, ni upoštevan«' ^ volj. Prav tako pa tudi ne vse o ^ združevanja kmetov, ki jil\ ""„ju republiški zakon o združeV'.-j. kmetov. Republiška ustavna K sija bo zato o teh pripomba!' novno razpravljala. J- KosnJ
Graditelji in kmetovalci!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
vam nudi po konkurečnih cenah Hrast ju (bivša farma bekonov):
v našem skladišču v
gradbeni material stavbno pohištvo
Informacije daje KŽK— Komercialni servis, Cesta št. 2 (nad kinom Center), telefon 22-439 in 21-260.
Priporočamo se!
JLA
Velika puntarija
in njen avtor prof. dr. Bratko Kreft
dejm?0rnjem Plavžu na Jesenicah, na plavškem travniku, se vedno bolj razvija industrijska in skladiščna hui n°st- Tod imajo 0(i°vod. — Foto: D S.
V(i,i.Vno'sL Tod imajo svoje obrate ter skladiščne prostore številna jeseniška podjetja kot Zarja, Sava, Kovinar,
Poslanstvo Prešernove knjige
K
o^a/ 50 dinarjev za šest dragocenih in lepih p JM Prešernove družbe — Marija Sitar iz Most 1 Žirovnici je med najbolj zvestimi poverjeniki p	Prešernove družbe
boij*®šern<>va družba, ena naj-let0s o^fdnih pri nas, praznuje stvo i Ki t.nico< Nieno P osla n-ga 2f* , Jasno že vse od njene-braj ®c®tka: ponuditi vsakemu
zares je
knji„® iV tem uspela, saj njena sl°ven	najde pot v vsak
8e*ein18 dom- Po njej radi knjjJ. Predvsem tisti, ki dragih Vse ne morejo kupovati, nadlego cenijo dobro knjigo. ta«ves i®Va družba vsako leto stii^i u..8v°je naročnike s še-peni ii^igami po zelo dostopni bogat®r dinarjev. Kdor pa želi <l°bilt zunanjo opremo, pa
MornJlge Za 80 dinarjev, "ili se še spominjate, da ste tedaj ®čnik Prešernove družbe uSnovn ste 8ami obiskovali °dili šol° ali Pa 80 v 50,0 80 Priba^ otroci? Vsa tista leta '^Žbe	knii8e Prešernove
vedn0 v Vftš dom, ko pa so se za Ž*e»*ki-*?prla šolska vrata, pa * f^šet-J* niste več našli poti do kod 6nove družbe. 2al je pone-
SeWeHkV.edl!0 tako' V8aJ v
Je, ^"n krajih jeseniške obči-^Žbe Poverjeniki Prešernove ^ro^./^^ejo večinoma svoje °8Jiovnie med šolsko mladino v U^Potii Šolah, le malokateri se • °Vne L-tudi po domovih, v <Uje e kolektive in organiza-
?clevnatake prav gotovo ne sodi pri-vr Poverjenica Prešernove
n °vnici ?rila Sitar iz Most Pri i 0 o« 1 sicer poučuje slovenšči-l3flVni šoli v Žirovnici. Letos !:remi, naročnikov, še vedno pa fed na km, da bi našla naročnike h! i«0 Priseljenimi prebivalci, »fi v krajih žirovniškega ob-^Mo veliko.
ljenji m zakaj ste postali po-„ »N^V*. Prešernove družbe?«
^ Že 3,ca Prešernove družbe prvega leta, pred petnaj-
stimi leti pa sem postala tudi pover-jenica. Knjiga mi je doma nekaj najdragocenejšega, kar sem in bom sleherni trenutek rada porabila za branje. Knjiga mi je bila tudi vedno najdragocenejši pripomoček pri vzgoji v šoli in doma. Prepričana sem, da kljub radiu in televiziji še vseeno prebere otrok knjigo večkrat, če jo le ima doma. Zdi se mi, da smo učitelji-starši dosegli kar precej, če smo uspeli približati našemu otroku dobro knjigo, ki mu bo vedno ostala neka notranja potreba.
Prešernovo družbo vključujem v šolsko delo, svetujem staršem, naj imajo tudi na izletih s seboj dobro knjigo, saj bo otrok rad segel po njej.
Poverjenica Prešernove družbe sem tudi iz spoštovanja do tistih naprednih ljudi, ki so Prešernovo družbo pred dvajsetimi leti ustanovili in se nekateri še vedno zanjo žrtvujejo, na primer Miško Kranjec, ki je bil in je še vedno glavni steber Prešernove družbe, pa Prežihov Voranc, ki je skoraj zastonj podaril družbi svoje Solzice, čeprav je bil sam v hudi stiski. Med najbolj dragocenimi knjigami so mi Hlapec Jernej z znamenitim Ziherlovim uvodom, Ingoličev Deček z dvema imenoma, Kosmačev Pomladni dan in druge.
Napredna slovenska 'knjiga nas vse vzgaja, knjige Prešernove družbe so nam vedno pojasnjevale preteklost in sedanjost, nas obogatijo z znanjem in prav zaradi tega so mi tako blizu.«
»Kako prebivalci sprejemajo knjige Prešernove družbe?«
»Prebivalci so pokazali v preteklosti dovolj zanimanja za Prešernovo družbo, saj je letno skoraj 800.000 knjig prišlo v njihove domove. Prepričana sem, da bodo ostali zvesti tudi v prihodnje svojemu slavnemu rojaku in slovenski knjigi.«
Tako kot Marija Sitar vsako leto obišče vse domove v svojem kraju in si zares želi, da bi pridobila čimveč naročnikov, tako bi morali približevati knjigo tudi vsi ostali poverjeniki. Sicer pa knjige Prešernove družbe lahko naročite tudi neposredno na naslov: Prešernova družba, Opekarska — Borsetova 27, Ljubljana.
Da bi knjiga našla pot prav v sleherni dom, so se pred nedavnim sestali na Jesenicah s poverjeniki, predstavniki SZDL in sindikata in predstavniki Prešernove družbe ter sklenili, da si bodo tudi pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah prizadevali, da bi posamezne sindikalne organizacije v podjetji približale knjigo Prešernovi družbe zaposlenim v podjetjih/
Vsekakor zelo spodbuden in dobrodošel korak, ki obep&, da se bodo knjige Prešernove družbe približale delovnen^a človeku.
D. Sedej
Kam gre
Sloga?
oi0n).v°'Vskeni podjetju Jesenice so se odločili, da rešijo pomanjkanje h', >Hi tiJamicah tudi tako, da bodo nadzidali stare stanovanjske {»SU>	bJer prebivajo večinoma zaposleni pri ZŽTP Jesenice. Ob
V/ 0 ") !)> l.d()bili precej novih stanovanj, obenem pa so prenovili tudi stara, s^o bo(/'e'unheionalna stara stanovanja, ki so bila nujno potrebna obnove.
I)	obnovili vse »železniške« bloke na zgornjem Plavžu.
it, ' o.
Služba družbenega knjigovodstva je avgusta letos opravila revizijo poslovanja v obrtnem podjetju Sloga v Mostah pri Komendi in ugotovila, da je podjetje lansko leto končalo z izgubo v znesku 432.429 dinarjev. Izgube ne bi preveč poudarjali, če je odgovorni ne bi prek leta skrbno skrivali in se delali kot da je ni. Na izgubo so vplivali preveč izplačani osebni dohodki in izdatki sklada skupne porabe.
V	zadnjih letih so o poslovanju v Slogi že večkrat razpravljali na seji občinske skupščine, o tem pa so razpravljali tudi na zadnji seji. 2e od decembra lani tečejo pogovori o pripojitvi Sloge k tovarni pohištva Stol. V Slogi je 50, v Stolu pa prek 1400 zaposlenih. Govori se, da nekdo ali nekateri namerno zavirajo integracijski proces na škodo kolektiva. O Slogi so razpravljali tudi že sindikalni delavci, občinski komite ZKS, delavski svet Stola in sami delavci zaposleni v Slogi. Na zboru delovne skupnosti so kritizirali poslovanje. Vodstvu so očitali izdelavo napačnih kalkulacij in slabo organizacijo dela.
Sloga je podjetje z obrtniško dejavnostjo in širokim proizvodnim programom v manjših serijah in po naročilu, predvsem tesarska in mizarska dela. Na delu sta dve komisiji, Stola in Sloge, ki pripravljata priključitev Sloge k Stolu kot temeljne organizacije združenega dela (TOZD).
Iz zapisnika teh strokovnih komisij je razvidno, da Stol predlaga: »da se skupno izdela poseben sanacijski program s točnim opisom tehnične in kadrovske medsebojne integracije, s finančnim načrtom in z določitvijo medsebojnih obveznosti«.
V	Slogi nekaterim ne diši tista »kadrovska integracija«, ker bi nekaterim zamajala dosedanje stolčke. Zagotovo Stol noče biti samo klobuk za pokrivanje izgub novorojenčka s samoupravno etiketo TOZD Sloga.
Gledanje Velike puntarije na deskah ljubljanske Drame je velik užitek. Užitek zato, ker se ob bleščeči igri Berta Sotlarja v vlogi Matije Gubca, Janeza Rohačka kot Grego-riča, Lojzeta Rozmana kot Pasanca, Duše Počkajeve kot Uršule Heming, Borisa Kralja kot škofa in bana Draškoviča in vseh ostalih igralcev preseliš za dve uri in pol v leto 1573, v čas, ko so se slovenski in hrvaški kmetje pod vodstvom Matije Gubca uprli rafinirani, vsega presiti in spletkarski fevdalni gospodi, da bi si z bojem zagotovili svoje pravice in svojo eksistenco. Široko zgodovinsko dogajanje pa je hkrati prepredeno z v dno srca bolečimi individualnimi
»Zakaj tako«?
Uprava Prešernovega gledališča pozdravlja pobudo dijakinj 4. letnika Upravno administrativne šole, ki posredno izražajo obžalovanje zaradi izpada iz letošnjega abonmaja, istočasno pa stoji pred problemom, kako rešiti nastalo situacijo v obojestransko korist. Kot vsako pravo in živo gledališče tudi Prešernovo gledališče zagovarja stališče, da se je treba boriti za vsakega gledalca posebej, kaj šele abonenta in upoštevati njegove želje, posebno če gre za hotenje navzočnosti v tem gledališču, po drugi strani pa je vezano na nekatera odločajoča objektivna dejstva, ki jih velja na tem mestu pojasniti.
Prešernovo gledališče je res razpisalo abonma red dijaški II. petek popoldne, vendar je po prijavah in željah vodstev srednjih šol ugotovilo, da bi bil omenjeni abonma slabo zaseden fer da se glavna pozornost usmerja na termin četrtek popoldne in to pretežno Paradi »vozačev«, ki večinoma žele odpotovati domov :e v petek popoldne.
Gledališče mora poleg resnice, da je slabo zasedena dvorana fiasko za predstavo kakor tudi gledalce, upoštevati še materialna dejstva, s katerimi razpolaga v imenu Kulturne skupnosti Kranj in po katerih stane npr. vsaka predstava gostujočega gledališča 7000 N din in tudi več. Zato se je bilo treba nujno odločiti za prenos »petkovih abo-nentov« na četrtek, ki v nasprotju z drugimi abonmaji še lahko sprejme gledalce, dija-• ke, ki niso mogli sprejeti četrtkovega termina, pa razporedili v večerne abonmaje, vendar po. ceni, ki veljajo za dijaški abonma.
Prešernovo gledališče si v skladu s poslanstvom gledališča nasploh želi še večjega zanimanja za svoj tekoči program, takšnega, da bi npr. lahko formiralo še enega ali več dijaških abonmajev (v Celju jih imajo 12), pozdravlja /ki tudi možnost posebnih, zaključenih predstav ob rednih ali izjemnih repertoarno-gledali-ških dogodkih oziroma primer Šolskega centra Iskra, ki bo v sezoni odkupilo 4 predstave samo za svoj zavod.
Glede na željo dijakinj 4. letnika Upravno administrativne šole in glede na povečano število abonmajskih predstav v tej sezoni — praktično je tudi gostujoča predstava na programu ves teden — Prešernovo gledališče upa, da bo mogoče najti v dani situaciji ugodno in konstruktivno rešitev. Uprava Prešernovega gledališča
ŽIVILA
usodami kmetov, kar pa delu samemu daje še večjo prepričljivost. Zal pa se je kmečki punt pred 400 leti končal s kmečkim porazom. Tisto, vsem znano kronanje prvega kmečkega kralja v Zagrebu, pa je bil grotesken posmeh kmečkim geslom in njihovemu boju, a dokaz moči fevdalcev. Kmetje so bili res poraženi, toda ideja boja za pravični svet in socialno enakost je ostala.
Pohvale vredna je vsekakor glasba Bojana Adamiča, ki se prav lepo sklada z mojstrsko postavljeno sceno ing. arhitekta Ernesta Franza in kostumi Mije Jarčeve in Marije Kobijeve.
Dramska kronika Velika puntarija je prvič izšla pri Slovenski matici leta 1937, vendar pa na gledališke ljubljanske deske ni prišla skoraj 10 let. Šele 1946. leta je Kreftovo »Puntarijo« uprizoril režiser Bojan Stupica. Tej ljubljanski uprizoritvi je sledila zagrebška 1952. leta. Tretjo uprizoritev je v sezoni 1953/54 pripravil režiser Jože Babič v Mariboru. Drama je bila dvakrat tudi na praškem repertoarju, vendar so uprizoritvi leta 1938 in 1948 preprečili usodni politični dogodki. No, in tako je Velika puntarija spet spregovorila na odru ljubljanske Drame kot odmev 500-letnice slovenskih kmečkih uporov in hvalnica svojemu avtorju dr. Bratku Kreftu, čigar ustvarjalno delo traja že pol stoletja. Jubilant je tako z uspelo režijo svoje dramske kronike dodal še eno lovoriko svojemu umetniškemu in znanstvenemu delu, »ki je tako globoko in tesno povezano z odločilnimi tokovi našega časa in bližnje preteklosti, da govoriti o Kreftovem umetniškem in znanstvenem delu pravzaprav v določenem smislu pomeni govoriti o polstoletni kulturi in družbeni zgodovini Slovenije in njenih kulturnih ražmerij do Evrope in širokega sveta,« kot je zapisal Lojze Filipič.
Kreft izhaja iz Prlekije, ki je bila še v 20. stoletju svet srednjeveških tlačanskih socialnih odnosov med viničarji in veleposestniki. Tu so se porajale Kreftove prve zaveze in spodbude, ki jih je nosil s seboj, ko je študiral v Mariboru in z igro ter režijo opozarjal nase in tudi kasneje, ko je študiral na Dunaju slavistiko. Skratka vse do danes, ko si je kot dramatik, dramaturg, režiser, esejist in publicist utrl pot ne samo med slovenskimi krogi, ampak tudi v evropskem in svetovnem merilu.
Prof. dr. Bratko Kreft je redni član SAZU in dopisni član jugoslovanske in makedonske AZU. Na letošnjem VII. mednarodnem slavističnem kongresu v Varšavi pa ga je doletela z vsestranskim delom zaslužena čast, da je bil izvoljen za predsednika prezidija MSR.
Rdeča nit v Kreftovem ustvarjalnem delu pa je vsekakor dramatika in z njo povezani gledališki oder. Tako, kot je bil Kreft vseskozi navezan na gledališče, bi moralo slovensko gledališče zahvalno Kreftu, saj bi bi ez Krefta naše slovensko gledališče danes ne bilo to, kar je.
A. Doli nar
Fotografska razstava v Tržiču
V	petek, 26. oktobra, ob 18. uri bodo v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo fotografij dveh mojstrov fotografije, Janka Krmelja iz Tržiča in Marjana Kukca iz Kranja. Razstavo je pripravil Fotoklub Tržič. Janko Krmelj je Tržičan in si je že pridobil naziv fotografa I. razreda. Na razstavah sodeluje od leta 1957 dalje. Prejel je že več nagrad in priznanj. Marjan Kukec je tudi fotograf I. razreda. S fotografijo se ukvarja 15 let in je bil nagrajen že na raznih razstavah.	- jk
Krški slikarji razstavljajo na Jesenicah
V	soboto, 20. oktobra, so v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah s kratkim kulturnim programom odprli kolektivno slikarsko razstavo članov Kluba likovnikov iz Krškega. Na Jesenicah razstavlja devet likovnikov.
Slikarji iz Krškega prihajajo na Jesenice že tretje leto in so z jeseniškimi likovniki — člani likovne sekcije DOLIK navezali že trdne prijateljske stike. Jeseniški slikarji pripravljajo na Brestaniškem gradu pri Krškem tudi svoje kolektivne razstave že vse od leta 1971.
Razstava v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah bo odprta vsak dan do 31. oktobra. D. S.
Kranjska gora: nov hotel in nova smučišča
Naše na večje zimsko turistično središče, Kranjska gora pričakuje letošnjo zimsko sezono že pripravljeno, deloma z zmogljivostjo sedanjih hotelov, deloma z novimi posteljnimi zmogljivostmi novega hotela in z več drugimi novosti, ki vsekakor kažejo na korak naprej pri nadaljnjem razvoju našega najbolj znanega zimskega turističnega središča.
NOVIH 240 POSTELJNIH ZMOGLJIVOSTI
Zanimivo je, da ja domala vsa Kranjska gora za novo turistično
sezono že zasedena. Za pričakovanje novega leta skorajda v hotelih v Kranjski gori ne boste mogli več rezervirati proste mize in prostega ležišča. Nekaj več sreče bi imeli le pri zasebnikih. Med zimskimi šolskimi počitnicami bo v Kranjski gori po dosedanjih rezervacijah in dogovorih »vrelo« šolarjev, dijakov in študentov vse do konca februarja. Če zima s snegom ne bo skoparila in se utegne sezona podaljšati še tja v marec, potem bodo na kranjskogorskih smučiščih resnično lahko zabeležili rekorde.
Let os se bo predvidoma za dan republike pridružil kranjskogorskim
Turizmu se večji gospodarski pomen
Nova ustava predvideva še tesnejše sodelovanje zainteresiranih gospodarskih in turističnih organizacij, ker bomo le na ta način lahko močna konkurenca razvijajočim se turističnim sosedom, doma pa preprečili stagnacijo, ki se posebno v Sloveniji že pojavlja
V	Sloveniji že imamo nekatere organe, čeprav posvetovalnega in predlagateljskega značaja, ki skrbe za enotnejši, enakomernejši in seveda hitrejši razvoj turizma. To je v prvi vrsti komite za turizem pri republiškem izvršnem svetu. Komite ima Sicer posvetovalni značaj in je organ izvršnega sveta, vendar je v letih, odkar obstaja, odigral pomembno vlogo pri planiranju turističnega razvoja ter predlaganju določenih ukrepov, pomembnih za turistično gospodarstvo. Pojavljajo se razmišljanja, da bi sedanji komite prerasel v sekretariat s pravico odločanja ter z vsemi ostalimi pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo republiški sekretariati. Razen komiteja, ki si je že priboril svoj prostor »pod soncem«, deluje pri Gospodarski zbornici sektor za turizem. Njegova naloga je predvsem usklajevati interese turizma z interesi drugih gospodarskih panog kot kmetijstvo, promet itd. Potem pa imamo v republiki razen turističnih društev še vrsto organizacij in društev, ki posredno ali neposredno, občasno ali stalno delujejo tudi na področju turizma.
Delo teh organov in združenj v republiki večkrat ni bilo in ni usklajeno, zato Slovenija turistično ne napreduje tako, kot bi lahko in kot si zamišljamo. Gradnja turističnih in rekreacijskih objektov zaostaja tudi za sosednjimi republikami, predvsem Hrvatsko. Na enem kvadratnem kilometru imamo sedaj 3,5 turističnih ležišč, kar je manj kot smo planirali. Planirano gradnjo turističnih objektov dosegamo polovično in do neke mere lahko trdimo, da smo začeli stagnirati. Tudi število gostov, ki so letos obiskali Slovenijo, ni tako razveseljivo, če ga primerjamo s številkami in podatki ostalih
Obnova planinskega doma ob izviru Soče
Mnogi planinski domovi in planinske koče čakajo na nujno popravilo, saj so v večini že stare in dotrajane, razen tega pa premajhne za vedno večje število obiskovalcev naših planin in planinskih postojank. Naša planinska društva si v zadnjem času zelo prizadevajo, da bi zbrala toliko sredstev, ki bi pomagala naše koče in domove obnoviti. V večini primerov zadostujejo le manjša sredstva, saj mnogi planinci pomagajo pri obnovitvenih delih z nešteto udarniškimi akcijami.
Pri jeseniškem planinskem društvu imajo več planinskih postojank, ki so potrebne popravila. Razen tega si tudi prizadevajo, da bi zgradili nekaj novih koč na tistih krajih, kamor zaide poleti in pozimi veliko hribolazcev. Ze več let imajo v načrtu, da bi postavili kočo na Golici in na Rožci, radi bi jo postavili tudi na Slemenu nad Vršičem in še kje.
V	letošnjem letu, otvoritev je bila minulo nedeljo, 21. oktobra, pa je planinsko društvo obnovilo in obenem tudi povečalo "planinsko postojanko pri izviru Soče. To planinsko postojanko so prvič obnavljali pred dvajsetimi leti, zdaj pa je postala premajhna, potrebna pa je bila tudi modernizacije. Tako imajo zdaj v planinski postojanki ob izviru Soče več prostorov, med drugim tudi majhno prodajalno za prodajo spominkov.	I). S.
hotelom še hotel Alpina-Kvarner ekspress, ki je izredno lepo in funkcionalno urejen. Hotel Alpina bo imel 240 postelj.
V letošnji sezoni bodo v prostorih stare osnovne šole odprli še prodajalno kombinata Belje, kjer bodo gostje lahko kupili izdelke tega kombinata, v sosednjih prostorih pa bodo odprli še domačo restavracijo, kjer bodo lahko uživali ob specialite-tah divjačine.
Ne gre prezreti tudi nove obvoznice. Po njej bodo tisti, ki bodo namenjeni mimo Kranjske gore, lahko le-to obvozih.
VARSTVO OTROK OB SMUČIŠČIH?
Ze v lanski sezoni je imela kranjskogorska smučarska šola dovolj dela. Pri turističnem društvu v Kranjski gori zato razmišljajo o profesionalnem kadru. Do zdaj so imeli na smučiščih redno deset do petnajst smučarskih učiteljev, ob izrednem popraševanju celo 25 do 30. Tudi v letošnji sezoni bodo odprli izposojevalnico vseh vrst smuči.
Smučarski in turistični delavci si prav v teh mesecih resno prizadevajo, da bi dobili primerne prostore za ureditev varstva otrok od tretjega do sedmega leta starosti, katerih starši bi radi vsaj nekaj ur preživeli na smučiščih.
NOVI VLEČNICI
V Kranjski gori je 60 ha smučišč in številne vlečnice in žičnice, ki so. primerne tako za začetnike kot tudi za zahtevnejše smučarje in tekmovalce. Temeljito se pripravljajo na FIS prireditev, ki bo 5. in 6. januarja, ter na državno prvenstvo za mladince, ki ga bo pripravilo smučarsko društvo Jesenice.
Zaradi prezasedenosti smučarskih vlečnic in žičnic in za njihovo delno razbremenitev bosta v letošnji sezoni začeli obratovati novi vlečnici kekec in mojca, slednja bo razsvetljena. Stara vlečnica mojca bo še vedno ostala. Poskrbeli pa bodo tudi za red na smučiščih, tako da začetniki ne bodo mogli motiti boljših smučarjev in da ne bo
prihajalo do nepotrebnega neg«d°' vanja.-
V Kranjsko goro pa seveda n.. zahajajo le smučarji, mnogi l'°j| uživajo ob drsanju. Izbira J. precejšnja. V Kranjski gori «<>.' drsališča: pri -Jasni, na sedanj6" teniškem igrišču ob hotelu I^ek te' drsališče pri športnem domu r Gmajnico.	1 .. j
Po svojih močeh bodo v Kranjf gori skrbeli tudi za zabavno življe"J gostov. Ta skrb bo v večini odpaf1^ predvsem na hotele. Turisti^1 društvo bo poskrbelo le za nastor domačega pevskega zbora in doitf^ folklorne skupine. Prireditve^ dvorane v Kranjski gori žal • vedno nimajo.	( M
Skratka, v Kranjski gori •> letos spet gneča, vsi hoteli bo" v sezoni v glavnem zasede"' Predvidoma že prihodnje 'et0JL naj bi začeli graditi sistem vr«1 kih žičnic, ki bodo deloiJJ razbremenile kranjskogors^ žičnice. Z njihovo dograd^1] so bo sezona v Kranjski 8°rl L\ na Vršiču podaljšala vsaj za f mesece.	D. Sede'

i
republik in pokrajin. Delež Slovenije v jugoslovanskem turističnem prometu se je letos v primerjavi z lanskim zmanjšal. Kljub temu pa smo vseeno presegli planirani devizni priliv!
Glavna naloga komiteja za turizem, in to predvidevajo tudi osnutki novih ustav, so prizadevanja, da je treba turizem upoštevati v vseh samoupravnih aktih gospodarskih in negospodarskih organizacij, v samoupravnih aktih družbenopolitičnih in interesnih skupnosti. Turizmu je torej treba dati še močnejši gospodarski pomen in ne le propagandnega, kot se sedaj pogosto dogaja. Predvsem pa na ta način naše turistično gospodarstvo ne bo več tako razdrobljeno. Prav zaradi velike razdrobljenosti in neenotnosti večkrat ne predstavljamo solidne konkurence našim turističnim sosedom.
Takšni usmeritvi daje podporo nova ustava. TOZD dajejo posameznim turističnim in gostinskim obratom večjo samostojnost, obenem pa jih silijo k tesnejšemu medsebojnemu povezovanju, posebno če več sorodnih TOZD deluje v enem turističnem kraju kot je na primer Kranjska gora. Turistične in gostinske organizacije, čeprav obrati različnih organizacij združenega dela, bi lahko sodelovale pri nabavi reprodukcijskega materiala, pri investicijah za gradnjo infrastrukturnih objektov itd. To je neke vrste krajevno investicijsko in poslovno sodelovanje. V Avstriji je tako sodelovanje že praksa, pojavlja pa se tudi pri nas. Recimo na Bledu, v Bovcu, na Krvavcu itd.
Nova ustava tudi napoveduje, da bo treba utrditi sodelovanje med turističnimi potovalnimi agencijami in na primer hoteli, ki se je začelo krhati. Naši hotelirji (pojav je še bolj domač na Hrvatskem) so spoznali, da se je bolje direktno pogajati s tujimi agencijami o prihodu tujih turistov, kot pa s posredovanjem domačih agencij. Na drugi strani pa se je tudi dogajalo, da so agencije hotelirje kdaj pustile na cedilu. Najenostavnejši primer. Skupine turistov, ki bi morala.s posredovanjem domače agencije priti v določen hotel, ni bilo, ker jih je agencija nastanila drugje. Hotel je ostal na cedilu in na hitro iskal goste drugje, da pri dohodku ni bil preveč prikrajšan. Ustava predvideva, da bi se morale turistične, gostinske in agencijske organizacije združevati v poslovne skupnosti, v okviru katere bi planirali turistične zmogljivosti, raziskovali trg, predlagali cene ter se dogovarjali o delitvi dohodka in — rizika.	J. Košnjek
Finci spet na Gorenjskem
Preteklo zimo so finski smučarji prvič obiskali Jugoslavijo. 200 finskih ljubiteljev smučanja je s čarterskimi letalskimi poleti priletelo v Slovenijo na zimske počitnice, ki so jih preživeli na Bledu in na smučiščih Zatrnika in Zelenice. Organizator prvega organiziranega obiska Fincev v Jugoslaviji je bila agencija Kompas, ki je za goste priredila tudi sprejem.
Letošnjo zimo bodo Finci že drugič »prileteli« v Jugoslavijo. Februarja in marca bo okrog 200 Fincev smučalo v okolici Bleda ter na Zelenici. Poleti pa se bo 1000 Fincev zadrževalo na letnem oddihu ob Jadranu.	-jk
KRANJ SAVSKI LOG SEJEMSKA HALA
;		
l	1EBL0	
rabimo vas na razstavo e programa v kranju, savski log, sejemska hala
od TO. TI do 30.111973
kupce čaka nagrada, ki si jo že lahko ogledi v našem paviljonu na gorenjskem sejmu
SLOTENUALES
SEM UR TJA PO CERKLJANSKEM
Preprečevanje nalezljivih bolezni
sv ta,ad' vse bolj razvijajočega se mpf°^neRa turizma in hitrih pro-kot "i- ZV0Z naJbolj oddaljenimi .Ju'ki našega planeta ne more biti ^.Presenetljivega, če se v higiensko
1	.le razvite dežele prenesejo kužne sten-1' znaf'i,ne za dežele z nizko sice.nj° higienskih navad, značilnih
2	Za. Vse človeštvo pred stoletji. venazv°jem higienskih navad in pre-ulvnjnii ukrepi pred širjenjem 0 'n.!h bolezni so se sicer te bolezni AtVw• na nekatera področja do ? 10	vendar pa se od časa rov.asa Prenesejo tudi v druga pod-VevJa' ki takih bolezni ne poznajo lero ^ed te bolezni štejemo tudi ko-nel/* se je letos poleti pojavila v pa atenh evropskih deželah, najbolj javp S(?sednji Italiji. Nevarnost po-n,jj|anJa bolezni pa ne izgine z zad-obd i . olelim v nekem časovnem Zato Paf pa ostaja še naprej, kar seveda dobro in prav, če je p0: na.Jveč ljudi seznanjeno z vzroki inJf, Jaoja bolezni, poteka bolezni oku? • se 'e treba varovati pred lahkenj^' Seznanjanje s kolero bi stve° re b, sodi med osnovno zdrav-preln° vzgojno dejavnost, zato so tudiavanja o tej bolezni vključena svefi-V Program zdravstvenega p rojevanja prebivalstva.
koler !aVe 0 Preprečevanju širjenja Star^ Je napisala dr. Ana Kraker-P°Kla an' sestavka pa povzemamo bolex^a o prenašanju in poteku
KOLERA
^Povzročitelj kolere prihaja v oko-ba° iZ ^atom obolelega ali z blatom necl'or)osca. Bacilonosec je tisti, ki bol znakov obolenja, a izloča da t?jenske klice. Preprečiti moramo, Šlo 0 bolnega človeka ne bo pri-n- y okolico. To dosežemo z ureje-odt v stranišči, tako da blato takoj 0bece v greznico ali kanalizacijo. prj?.Je "e sme puščati, da klice ne bi sie v zemljo do talne vode. V grez-1 m°ra blato ostati tako dolgo, da
procesi gnitja-uničijo "bolezenske klice. Ker vemo, da naša stranišča niso tako urejena, kot bi morala biti in da ponekod blato prihaja kar na prosto, ljudje pa opravljajo veliko potrebo pogosto na prostem, ni odveč nekaj navodil v zvezi s tem. Blato bi na prostem morali pokriti vsaj z zemljo ali pa potresati s klorovim apnom. Blato lahko raznašajo muhe, miši, podgane ali druge živali, lahko dospe v pitno vodo ali na živila.
Najbolj pogosto in najbolj hitro pride blato bolnega človeka do ust zdravega, če si po opravljeni potrebi ne umijemo rok ali jih umijemo preveč površno, morda celo brez mila. Ker se kolera najbolj pogosto prenaša prek umazanih rok, se kolera in tifus imenujeta tudi bolezen umazanih rok.
Povzročitelj kolere je vibrio kolere, ki ga je leta 1883 odkril Robert Koch. Vibrio kolere je ukrivljena paličica s tankim bičem. Povzročitelj je zelo občutljiv na razkužila, v kislem okolju hitro propada, visoka temperatura (kuhanje) ga hitro uniči. Če ga dosežejo sončni žarki ali če se izsuši, hitro pogine.
Pradomovina kolere je Indija, od tam pa se je razširila na nekatere države Afrike in Azije. Kolera se prenaša, kjer so slabe higienske razmere. Večinoma se širi prek okužene vode, kjer pa so razmere nekoliko boljše, pa predvsem prek rok. Takrat se širi počasi v nasprotju s širjenjem prek vode, ki je hitro. Kolera se lahko prenaša tudi prek raznih okuženih predmetov, kot so perilo in pa prek hrane, kot je mleko in podobno. Veliko vlogo pri prenašanju kolere imajo tudi insekti, predvsem muhe in pa miši in podgane.
Predvsem od higienske zavesti in urejenosti dežele, kjer se je obolenje pojavilo, je odvisno, ali se bo bolezen močno razširila ali celo udomačila ali pa bo bolezen zatrta že takoj na začetku. Za bolnika pa bo najboljše,
Alkoholizem v delovnih organizacijah
Ževan	funkcionalnega izobra-
•avCf?Ja VOf,ilnih in vodstvenih de-toVat.V tovarne je kadrovska služba Kranne Iskra — Elektromehanika cijj / v četrtek popoldne v restavra-vanjl°Varne ATC pripravila preda-Wip Sod°bnih pogledih na zdrav-ter Dr 111 rehabilitacijo alkoholikov lovrjj 0Mečevanje alkoholizma v dejane? rjSanizaciji. Predaval je dr. 2dravr gelj.' Predstojnik Centra za holi»^enje in preprečevanje alko-
v Škofljici, je razUXodnih besedah dr. Ruglja se šotni VL razPrava, v kateri so pri-treba ušali ugotoviti, kaj bi bilo PrečevnaPravit.i za učinkovito pre-kot ^pJe alkoholizma v njihovi Zac'jah p	delovnih organi-
siCer - Formalne prepovedi, ki šo treba jS°d v veljavi, so premalo, Lati n Vsekakor spremeniti in vpli-' da& °dn°se med zaposlenimi tarnal— b°do Prav vs' osvestili in ' d". kakšno zlo in kakšno škodo
povzroča prekomerno uživanje alkohola ne samo na delovnem mestu pač pa tudi nasploh. Le osveščenost ljudi samih bo tista najbolj učinkovita notranja kontrola, ki bo poleg formalnih prepovedi lahko alkoholika pravočasno napotila na zdravljenje. Važni so torej medčloveški tovariški odnosi, ki naj alkoholiku še pravočasno preprečijo zdravstveni in vsesplošni propad, še preden alkoholik začne povzročati težave sebi, družini in delovni organizaciji.
Prevzgoja pivskih navad in osveščenost vsakega posameznika, spoznanje, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač vodi alkoholika le do konfliktnih situacij in do končnega propada, pa je seveda dolgotrajen proces. Tudi rehabilitacija zdravljenih alkoholikov je večkrat ogrožena prav zaradi neosveščenosti sredine, v katero se po zdravljenju vračajo, tako družine, delovne organizacije in širšega okolja sploh.L. M
če bo pri pojavu driske ali bruhanja nemudoma poiskal zdravniško pomoč. Pri hudih oblikah kolere bolnik hitro izgublja tekočino. Zdravniška pomoč temelji predvsem v umetnem dodajanju tekočine.
Bolezen lahko poteka v zelo blagi obliki ali pa tudi v zelo hudi, odvisno od odpornosti organizma in napadalnosti in strupenosti povzročitelja. Inkubacija traja 1 do 5 dni, običajno pa 3 dni. Blaga oblika kolere se od običajne driske včasih sploh ne loči. V hudih primerih se pojavi kolera z močnim bruhanjem in hudo drisko in takrat lahko bolnik umre že v nekaj urah, če ni takoj zdravniške pomoči. Obraz bolnika je bled in poten, hladen, utrip žile je hiter in nereden. Će bolnik kaj popije, se bruhanje in praznenje še pojačata. Telesna temperatura bolnika se povzpne na 38 stopinj Celzija.
Kolera je posebno nevarna majhnim otrokom, za ljudi, ki že imajo kako drugo težko obolenje, za .nosečnice in za zelo stare ljudi. Bolnika zdravimo samo v bolnici, kjer ga izoliramo, tako da ni možen prenos obolenja naprej (ločene sanitarije, razkuževanje, prepoved obiskov). Nad osebami, za katere se sumi, da so morda v inkubaciji, se 5 dni vrši zdravstveni nadzor, ki se šteje od zadnjega dneva, ko je bilp okužba možna. Zdravstveni nadzor poteka tako, da se mora taka oseba vsak dan javiti zdravstveni ustanovi na pregled ali pa zdravstveni delavec tako osebo na domu obišče. Pod zdravstveni nadzor sodijo tudi osebe, ki so prispele iz okuženih območij.
UKREPI ZA PREPREČEVANJE
Samo poostren higienski režim in higienska ureditev okolja lahko zadržijo kolero. V Sloveniji ne moremo preprečiti vnosa kolere, lahko pa preprečimo širjenje vseh črevesnih nalezljivih obolenj, če bomo prav vsi pazili na čistočo rok, osebno higieno, če bomo higiensko ravnali z živili, da ne bomo odmetavali odpadkov in če bomo uredili sanitarije, poskrbeli za zdravo pitno vodo in higiensko uredili okolje, kjer živimo. Prebivalci in pa strokovne ekipe morajo preprečiti razmnoževanje muh, miši in podgan.
Pospravljena morajo biti dvorišča, kleti in okolica hiš. Odpadki hrane naj ne ležijo okoli, da se na njih ne bodo redile muhe, miši in podgane. Tudi krmljenje domačih ali malih živali naj poteka tako, da ne bo po krmljenju vse polno odpadkov naokoli. Ne bodimo v pretesnem stiku z živalmi, ne polj ubijajmo jih. Po dotikanju živali si umijmo roke. Okolica smetnjakov naj bo čista. Smetnjaki bi morali stati na betonski ali asfaltni podlagi in v zaprtem prostoru.
Uživanje žvečilnega gumija samo po sebi ni škodljivo, igra z gumijem pa je zelo nevarna. Jemanje žvečilnega gumija iz ust, prijemanje in shranjevanje na neprimernem mestu je zdravju škodljivo, saj se pri tem na žvečilni gumi primejo razne klice in sploh povzročitelji različnih bolezni, med njimi tudi nalezljiva zlatenica, ki je resno in nevarno obolenje prav šolarjev.
(32. zapis) KONČNO V CERKLJAH
Zvest naslovu, sem doslej hodil sem ter tja po Cerkljanskem — v osrednji kraj, nekdanji sedež ene od najimenitnejših gorenjskih občin, pa kot da nisem utegnil. Seveda to ni res, pač pa sem čakal na Borštnikova vsakoletna gledališka srečanja v Mariboru. Ta pravkar potekajo — tekmujejo odri, igralci, dodeljujejo priznanja, plakete, dramaturgi, režiserji, igralci in drugi gledališki ljudje razpravljajo in se udeležujejo strokovnih simpozijev — skratka, to so pravi gledališki praznični dnevi, ki pa nosijo ime našega cerkljanskega rojaka — Ignacija Borštnika, doslej največjega slovenskega gledališkega umetnika.
IGNACIJ BORŠTNIK
Ne gre drugače, kot da prav z Borštnikom pričnem pripoved o Cerkljah. Kajti občutek imam, da je le Ignacij Borštnik največji mož, ki ga je rbdil ta kraj. Res, da sta pomembna Cerkljana domačina bila tudi organizator gasilstva na Slovenskem Fran Barle (1858—1928) in gradbenik cerkva Matej Medved (1796—1865), toda Borštnikovo ime še vedno najbolj zveni v našem kulturnem prostoru. Naj kar povem, kako ga ceni znani pisatelj in dramatik dr. Bratko Kreft:
»Iz tistih ljudskih virov je vznika-la misel o ustanovitvi stalnega slovenskega narodnega gledališča pri Prešernu in Smoletu, nato pa pri Levstiku in Cankarju, ki je na Linhartovih, Drabosnjakovih in Levstikovih temeljih zgradil literarno zgodbo našemu gledališču, kakor jo je gledališko-igralsko in režisersko gradil naš prvi in največji gledališki umetnik Borštnik. — V vseh je živela goreča misel in poslanstvo: gledališče ljudstvu!«

Portal rojstnega doma gledališkega umetnika Ignacija Borštnika r Cerkljah
ČUDOVIT PORTAL
Seveda moram izvzeti nekatere bogate portale v bližnji Komendi — toda ta, na hiši št. 41 v Cerkljah, se mi vidi na moč razkošen. Arhitekt je na izjemno posrečen način vkomponiral spominsko ploščo nad polkrožni portal stare hiše — zdaj je oboje celota, smelo bi celo rekel, da je vsa kompozicija baročno razkošna.
No, spominska plošča nad vhodom v enonadstropno hišo ob cesti iz Cerkelj proti Poženiku, nas šele opomni: V tej hiši se je rodil 1. julija 1858 Ignacij Borštnik, veliki slovenski igralec.
Vsi viri povedo, da je bil slavljeni igralski umetnik rojen 11. julija, ne 1. julija, kot je vklesano na plošči. Kaj je prav?
NOTRANJSKI ROD
Od kod Borštnikov rod? Star zapis pravi, da je bil leta 1779 imenovan za župnika v Cerkljah Mihael Borštnik, ki je bil doma z Rakitne nad Preserjem pri Borovnici. Torej Notranjec. S stricem pa je tedaj prišel v Cerklje tudi njegov nečak Ivan Borštnik, rojen 1766 na Rakit ni.
No, in ta Ivan Borštnik, prilično izobražen, četudi brez višjih šol, se je leta 1788 na stričevo pobudo in na posebno željo nekaterih napredno mislečih domačinov, ojunačil in ustanovil šolo. Vpisalo se je vanjo blizu 50 otrok. Ker pa so morali starši zanje plačevati šolnino, se je število šolskih otrok vedno manjšalo. Po treh letih je Ivan Borštnik obupal in šolo razpustil. Niso pa bili le starši neprijazni do šole. tudi deželni stanovi so bili proti šolam v vaseh, češ da odtegujejo mladino kmetijstvu.
Šolnik Josip Lapajne takole glo-sira fiasko Borštnikove šole:
»Zaslepljeno kmet ijsko ljudstvo se je kaj hitro odločilo in prepustilo . šolsko izobrazbo meščanom in tr-žanom. Tako je kmet sam pomagal, da si je poleg plemstva ustvaril še eno boljšo vrsto ljudi — izobraženo gospoščino. Valentin Vodnik je v oni dobi v svojih Novicah (1797— 1800) sicer dramil slovensko ljudstvo, a vsakršen napor je bil zaman, ker narod še ni bil zrel /.a prosveto.«
FRANCOSKI ŽUPAN
Vendar je idealist, kakršen je bil Ivan Borštnik, mladino zasebno poučeval, seveda proti mali odškodnini. — V času francoske vlade v naših krajih, je bil Ivan Borštnik mer (župan) cerkljanski. Zdaj je Borštnik (1. 1811) lahko spet obnovil svojo šolo, ki je imela prostore v stari Robasovi hiši. — Po odhodu Francozov pa se je Ivan Borštnik moral umakniti avstrofil-skemu učitelju Matiji Magistru.
Ivan Borštnik je umrl 1. 1838, njegov sin Jožef, ki je učakal 96 let, je bil oče našega Ignacija Borštnika. Starejši Ivanov sin je postal šolski upravitelj v Šmarju na Dolenjskem.
C.Z.
'r\ Zorman	55
Draga moja Iza
»S-?S ')r'šel?« meje vprašala.
povej kam!«
»p,.nia bom peljala k njemu. Jutri?« ,'av.«	i •	j
devetih?«
»iv'V 'e vseeno<<
»(^i . bom mimo vaše hiše.« 8ed al te bom.«
r«d |)()a' sem bil tudi sam kratkih besed. Nalašč, čeprav bi se bil ^U^varjal, čeprav je bilo toliko stvari, ki bi jih ji rad Tof]."lj* več takih, ki bi jih rad slišal od nje, »n„a Karla je menila, da sva si povedala vse. InleoVa?<<je rekla. »V,., s°m se dvignil s klopi:
v mesto! Jaz pojdem na to stran.« ri0('elixk'1( an sem b'l. da se bova vračala skupaj. Oblekel sem !Htl' loi^'.^'ko.iič, ki mi še ni urasel. da bi mi ne bilo treba skrivaj a Za brbet, in ko sem se doma česal, sem kanil na dlan , tejt0"°veRa 0,ebovega olja in si ga vtrl v lase. Karla ,!leh()ven Sp opazila ni, ne nedeljskega suknjiča in ne vonja po (1Kav()v 1 kakor prejšnji dan najbrž ni videla prekratkih »H()d-m Zadrege, ki me je mučila zaradi njih. Pote,' ,0('eo!« me je opomnila. iJ.MSu,^> oddaljila po poti, po kateri je odšel malo prej * itv.e,/.iaz P« sem razočarano gledal za njo. Sam nase seni ^ zaradi suknjiča in zaradi orehovega ol ja.
več, sem si rekel.
u,,e pred deveto sem že hodil pod kostanji in se l)i| 'l_(,esto( kdaj bo prišla. In pozabil sem na obljubo, spet -isf x Nedeljskem suknjiču in spet sem si z oljem odišavil
> Bilu '
I* Pri j,^' nedelja. Stane in Ana sta odšla v cerkev, oče, ki je bil |!(>11i sejX1 'Naši, pa je imel opraviti v hlevu. Gotovo je mislil, da "sbtnjj Za bratom in sestro, da se kdove zakaj še obiram pod
Bila je nedelja in bil je topel poletni dan. Na robovih krošenj se je sonce precejalo skozi listje in v vejah so }x'li ptiči. Nikoli dotlej še nisem opazil ptičev. No, opazil sem jih morebiti že, a mi do tistega nedeljskega jutra niso nič pomenili. Sedaj pa nenadoma ...
Sonca se vesele, sem si rekel.
Vse je pelo. Verige so pozvanjale v hlevu, mušja krila so zvenela na podstenju in Karlini leseni podplati so zapeli na pločniku:
»Tlak, tlak . .. tlak, tlak . . .«
Bila je čedna, drugačna kakor druge dni. Za v nedeljo se dekleta rade lepo oblečejo, skrbno počešejo in si morebiti obarvajo ustnice. Karla je imela obarvane in to mi je bilo všeč. Pri kateri drugi bi me bilo morebiti motilo. Bil sem v letih, ko smo radi vihali nosove nad takimi stvarmi. Pri Karli me ni. Vse na njej je bilo kakor sončno nedeljsko dopoldne, in opazil sem reči, ki jih prej nikoli nisem. Še trak, ki ga je imela vpetega v lase in ki je bil iz istega blaga kot obleka, iz svetlo modre, skoraj prosojne tkanine, ki je valovila okoli n je, kakor se je pozibavala v hoji.
Stekel sem na cesto in stopil z njo v korak. Molče sva hodila skozi mesto, komaj da sva se pozdravila in toliko, da sva si rekla:
»Zares prijeten dan.« In:
»Opoldne bo še vroče.«
In:
»Komaj čakam, da se bomo kopali. Ti ne?«
V zadovoljstvo mi je bilo že to, da sem hodil z njo, da so moji koraki peli z njenimi. Oziral sem se po ljudeh, in ko sem ugledal na drugi strani ceste Franceta, sem se še bolj zravnal, kakor bi mu hotel reči, kaj zijaš, kaj se posmehuješ, to ni Princeska, to je Karla, Antonova.
Antonova pa mije pomenilo takrat toliko kot moja.
Na severni strani mesta se svet zoži, stisne se v ozko korito doline s strmimi, gosto poraščenimi pobočji in z osamljenimi hišami, ki se stiskajo ob cesti, kjer so le našle dovolj prostora za temelje, za nekaj vrta in za kako kilavo sadno drevo. V hišah žive delavci, ki nimajo daleč v tovarne. I)o mesta je komaj streljaj, da je človek presenečen, ko komaj zapusti vrvež na ulicah, pa se že znajde v puščobni odljudenosti Soteske.
»Naprej bova šla kot prijatelja,« je rekla Karla. »Nikoli ne veš, koga boš srečal.«
Saj sva prijatelja, bi ji dejal, pa sem dobro vedel, da ne misli prijatelja kar tako. Pustil sem, da mi je segla pod roko in se
stisnila k meni in bilo mi je prijetno čutiti toploto njenega boka in pritisk dlani na lahti. Nikoli še nisem vodil ženske pod roko. zato sem stopal okorno, kakor v prevelikih čevljih, zapletal sem se in komaj lovil korak z njo.
Bi ji moral stisniti dlan ... bi ji moral reči. ..
Ne, nič takega, o čemer smo se menili s prijatelji. Bil sem s Karlo, kako bi mogel izkoristiti njeno zaupanje, kako bi jo mogel razočarati.
Koliko časa sva hodila? Pet minut? Četrt ure? Nič nisem vedel za čas, šele njen glas me je zdramil:
»Tu bova zavila v hrib.«
Pot se je zožila in se vila med drevje in povsem naravno je bilo, da me je Karla spustila in stopila naprej. Za njeno dlanjo mi je ostal na roki hlad, njena meča pa so mi poplesavala pred očmi, kakor da me vabijo za seboj. Meča so bila gladka in koža v pregibu kolena je bila videti nenavadno mehka, preprežena /. modrimi žilicami. Praprot je rasla čez pot in bela meča so se skrivala v zelenju drobno narezljanih listov, kakor da se igrajo.
Pridi.. . poišči me . .. ujemi me!
»Je še daleč?« sem vprašal.
Samo zato, da sem nekaj rekel, da bi z glasom pregnal dražeče občutje, ki me je hromilo, a sem se hkrati ustrašil, da sem se prav z njim izdal.
»Ne,« je kratko odvrnila Karla.
Na vrhu se je ustavila. Tam je bila jasa, obraščena z redkim grmovjem, nekaj borovcev je iztezalo vitka debla prav pod nebo, zrak pa je bil nasičen s cvrčanjem in brenčanjem, iz katerega se je luščil ostri klic ptice, ki je nisem poznal.
»Pa sva tu!« si je Karla oddahnila od hoje v hrib.
»Tako blizu?« sem se čudil.
Mesto je bilo tik pod menoj, kakor bi ga držal na dlani. Še malo, se mi je zdelo, pa bi razločil tudi ljudi na ulicah. Videl sem avtomobil, ki je drsel po cesti, in oblaček prahu, ki se je dvigal za njim. Le brnenje motorja ni seglo do naju.
Karla je bržkone mislila, da me je bližine mesta strah, ker je rekla:
»Kar brez skrbi! Sem gor ne bo nikogar.«
Sedla je med vresje, spodvila noge podse in je bila, vsa obsijana s soncem, videti kakor živa podoba sveta, ki sem ga takrat zaslutil.
Hk	n
JL#	f
24. oktobra 1973
Roman jo izdal Zavod Borec. Delo jo bilo lotos nagrajono s Kajuhovo nagrado in /. nagrado vstajo slovenskoga naroda.
Živa beseda je najmikavnejša
Ena od osnovnih oblik delovanja organizacije Rdečega križa je tudi zdravstveno prosvetljevanje prebivalstva. Za to dejavnost sicer skrbe še druge institucije, vendar pa zadnja leta prevzema Rdeči križ vse večji del te dejavnosti. Odveč bi bilo še posebej poudarjati, kolikšnega pomena je zdravstveno prosvetljevanje prebivalstva v mestih in pa na podeželju, saj nam vsakdanje življenje poleg vsega drugega, kar moramo vedeti za zdrav način življenja, še vedno prinaša posebnosti, s katerimi mora biti človek moderne dobe seznanjen.
Na Ledinah nova planinska postojanka
Konec preteklega meseca so stekle intenzivne priprave na gradnjo nove planinske postojanke planinskega društva Kranj na Ledinah pod Kočno. Kraj, kjer naj bi postojanka stala, so si ogledali predsednik gradbenega odbora Baldomir Bizjak, načelnik gospodarskega odseka planinskega društva Kranj Cene Kranjc, načelnik kranjske postaje gorske reševalne službe Emil Herlec in predsednik kranjskega planinskega društva Franci Ekar. Komisija je opravila osnovne meritve in sklenila, da bo stala nova postojanka na višini 1680 metrov. Planinsko društvo Kranj je že začelo zbirati potrebno gradbeno dokumentacijo.	-jk
Združevanje sredstev za Kranjsko goro
Okoli 40 delovnih organizacij s področja jeseniške občine in tistih, ki imajo v Kranjski gori svoje enote, se bo odločilo za združevanje sredstev za doseganje skupnih poslovnih ciljev v alpsko-turističnem središču Kranjska gora.
Jeseniška občinska skupščina bo pristopila k združevanju sredstev s 300.000 dinarji.
Tako združevanje sredstev je potrebno za hitrejši razvoj turizma v Kranjski gori in v vsej zgornji savski dolini, oziroma za intenzivnejšo vključevanje alpsko-turistič-nega središča Kranjska gora v turistično gospodarstvo Slovenije. Prav je, da se občina Jesenice in organizacije združenega dela, ki so s svojo dejavnostjo na kakršenkoli način povezane s turističnim gospodarstvom občine, dogovore o združevanju sredstev za nadaljnjo izgradnjo turistične infrastrukture. Pri tem gre predvsem za večjo ponudbo v Kranjski gori, ki jo bodo dosegli z realizacijo programa izgradnje vršiš-kih smučarskih objektov in smučišč.
D. S.
Prospekt Kranjske gore
Pri Turističnem društvu v Kranj: ski gori so si dolgo časa prizadevali, da bi za Kranjsko goro izdali prospekt, ki bi omogočil, da bi ta turistični kraj bolje spoznali tuji gostje. Končno so zbrali toliko sredstev, da bo ob koncu oktobra izšel prospekt Kranjske gore, ki bo seznanjal goste tudi z drugimi turističnimi kraji zgornje savske doline. To bo prvi večji prospekt Kra jske gore doslej.	D. S.
Najbolj ustaljena in tudi doslej najuspešnejša oblika te vrste preventive so predavanja. Čeprav je bilo že tu in tam slišati, da si pač lahko vsak sam poišče v časopisih ali knjigah potrebno znanje ali pa ga_ spozna prek gledanja televizije in" poslušanja radia, pa imajo predavanja, to je živa beseda poslušalcem — še vedno svoj mik in tudi uspešnost.
Komisiji za zdravstveno prosveto in vzgojo pri občinskem odboru rdečega križa Krani že dve leti predseduje dr. Marija Simenko. »Z oktobrom in novembrom se tudi za zdravstvena predavanja začenja nova sezona. Naša komisija se je enkrat že sestala, pregledala je dosedanji program in se odločila za nekaj sprememb. Program bomo tako kot doslej predložili občinskemu odboru rdečega križa v sprejem, programe pa bodo tako kot vedno dobile tudi krajevne križa.«
organizacije rdečega
V eni sezoni, tako kot je bila sezona 1972/73, se je po krajevnih skupnostih v občini zvrstilo okoli 40 predavanj. Čeprav so nekatere zdravstvene teme bolj zanimive, druge spet manj, pa je vendarle na splošno obisk teh predavanj v mestu veliko manjši. »Skoraj vedno nam uspe dobiti za predavanje dobrega strokovnjaka za posamezno področje, saj so poslušalci včasih precej zahtevni in zelo radovedni. Predavanje je res dobro, če zna predavatelj v poljudni besedi razložiti temo, poslušalci pa imajo seveda priložnost, da z vprašanji odpravljajo nejasnosti. Ponekod so predavanja tako uspela, da smo se zmenili kar za tri sobotne večere zaporedoma in vsakič je bil obisk velik,« pravi dr. Šimenkova.
Program zdravstvenih predavanj, ki jih organizira komisija pri občinskem odboru Rdečega križa Kranj, je dosti velik in pester. Tretjino vseh
predavanj zavzemajo nalezljiva črevesna obolenja/to pa ni nič čudnega, saj se zadnje čase s temi boleznimi, mednje sodi tudi še vedno aktualna kolera, kar naprej srečujemo. Vse bolj aktualna so tudi predavanja o prvi pomoči, čeprav precej ljudi posluša te vrste predavanj pri civilni zaščiti in pa tudi za vozniški izpit.
Razen dobrega predavatelja pa je za zanimivo in dobro predavanje potreben še diafilm, film ali flane-logram. Občinski odbor RK Kranj ima 132 diafilmov, od katerih se jih približno polovica še uporablja za predavanja, ostali so že precej zastareli, in pa 23 filmov, tudi teh se uporablja polovica. V določenem času pač del te vrste dokumentacije zastari, zato ta material vedno znova obnavljajo. Zdnja filma, ki so ju kupili in že predvajali v pretekli sezoni, sta bila filma o črnih kozah in o koleri. Moderen pripomoček za predavatelje so tudi flanelogrami, teh ima občinski odbor 15. Sicer pa se komisija trudi, da kupijo vedno najbolj aktualen material.
»Za letošnjo sezono bomo sedanjim predavanjem dodali vedno bolj aktualne teme o narkomaniji, alkoholizmu in pa preprečevanju kajenja. Za te vrste predavanj je veliko zanimanja tako med mladimi kot med starejšimi.«
Med novejšimi oblikami zdravstvenega prosvetljevanja so tudi zloženke, ki v preprostem besedilu in sliki pripovedujejo o določeni temi. Prav teh zloženk, zelo enostavnega in učinkovitega sredstva izobraževanja, pa še vedno med prebivalstvo prihaja premalo. Te vrste zdravstveno preventivo bi morali srečati na vsakem koraku, biti bi morala v vseh čakalnicah zdravstvenih domov in drugod. Pa se kot kaže tudi tu ustavlja pri vprašanju denarja. Te vrste materiali bi res morali biti dostopni vsem, in to brezplačno.	L. M.
Dogovarjanje tudi v turističnem gospodarstvu
Preteklo sredo je bilo v Tržiču posvetovanje o novi programski usmeritvi Gorenjske turistične zveze in ustanovitvi koordinacijskega odbora za razvoj turizma pri Gorenjski turistični zvezi. Posvetovanje sta sklicala Turistično društvo Tržič in občinska konferenca SZDL Tržič, udeležila pa sta se ga tudi predstavnika Gorenjske turistične zveze. Na seji so podprli podpis dogovora o sodelovanju pri pospeševanju turizma na Gorenjskem, ki naj bi ga podpisali Gorenjska turistična zveza, vse gorenjske občinske skupščine, temeljne organizacije združenega dela in vsi, ki na ta ali drug način lahko pomagajo pri pospeševanju turizma na Gorenjskem. Odbor bo imel na voljo tudi finančna sredstva, in to predvsem sredstva, ki jih bodo prispevali podpisniki tega dogovora, namenski denar občinskih skupščin ter denar, ki ga bo razen tega še dobila gorenjska turistična organizacija. Kot so povedali na sredinem posvetovanju v Tržiču, bo skrbel koordinacijski odbor predvsem za skladen in organiziran razvoj turizma na Gorenjskem, sedanja Gorenjska turistična zveza pa se bo na ta način lahko bolj posvetila sodelovanju z osnovnimi turističnimi organizacijami, turističnimi društvi.
Udeleženci posvetovanja so podprli takšno organizacijo gorenjskega turističnega gospodarstva. Še posebej pa so poudarili vključitev temeljnih organizacij združenega dela, saj imajo od turizma neposredno ali posredno korist tudi one. Za primer so navajali tradicionalno tržlško Šuštarsko nedeljo, od katere ima tržiško gospodarstvo vsako leto milijonske koristi. Zato je prav, da tudi v turizem nekaj vlože. Menili so, da so manjša turistična društva takšno organizacijo že nekaj časa zahtevala, vendar predlogi niso naleteli vedno na ugoden odmev. Končno je le prevladalo spoznanje, da se mora Gorenjska turistično povezovati in sodelovati in da turizem ni več le družbena organizacija, temveč vedno bolj tijdi gospodarska.
Nova organizacija turizma bo omogočala predvsem nekatere skupne akcije, Tržičani so na primer predlagali, da bi se v okviru koordinacijskega odbora dogovarjali o skupni izdaji turističnega reklamnega materiala, spominkoV itd. Ob takšni organizaciji bi le-tega potem lahko učinkoviteje posredovali v sosednje republike in države.
J. Košnjek
lpgninaM
od 15. do 27. oktobra v salonu pohištva na Primskovem
Znižanje cen pohištva
od 3 do 50°/«
Lesnina Kranj vas vabi v največji Gorenjski salon pohištva z največjo izbiro. Na 1300 kv. m razstavnega prostora vas čaka življenjska sreča. Ugodni kreditni pogoji, do milijon in pol posojila brez porokov. Plačniki z devizami imajo poleg ostalega popusta še 3 %-ni devizni popust. Kupljeno blago vam brezplačno dostavimo na dom.
Priporoča se Lesnina Kranj.
■sto
Približno tri mesece po prvotno določenem roku bo kranjsko Cestno p° .. jetje konec tega ali v začetku prihodnjega meseca začelo polagati aS'('ljl na cesto od konca ceste Kokrškega odreda skozi vas Rupo do Projektoi_ obratov na Kokrici v kranjski občini. Cesta bo široka pet metrov, delci P^ bodo veljala okrog 460.000 dinarjev. Za ureditev in asfaltiranje ceste s prebivalci Rupe prispevali okrog 50.000 dinarjev, opravili pa so tudi V ^ prostovoljnih del pri urejanju kanalizacije, pripravi cestišča in drugo■ je prvi primer v kranjski občini, da so se prebivalci neke krajevne nosti na področju mesta odločili za samoprispevek za asfaltiranje ceS.g. Podobno kot za cesto na Rupo so prispevali denar prebivalci tudi za osfalt" nje Mandeljčeve in Vidmarjeve ulice v krajevni skupnosti Vodovodni stor — A. Z.— Foto: F. Perdan
»Otroci, I ubogajte Julko!«
Julka Dolžanova iz Breznice je med vojno znaj0 pritegniti otroke vseh bližnjih vasi, jih učila sl°' venskih pesmic in igric, jih vodila v osnove sl°' venskega pisanja in branja — Ljubezen do otro'1 jo je še do danes obdržala v njihovi sredini
Bilo je med nemško okupacijo in v vaseh žirovniškega področja je bilo tistega dne vse tiho in mirno. Le gruča otrok se je razposajeno igrala v hribu. Nenadoma je med veseli trušč in otroški smeh zagrmel gromki glas postavnega partizana, ki se je bil prikazal iz gozda. Brez sape so se zagledali vanj in strah jih je postalo, kajti gledal je namrščeno in strogo.
»Otroc, a kej ubogate Julko?«
Nekaj jih je v strahu in trepetu plašno pokimalo, drugi so se začeli pomikati vzdolž hriba, previdno iskajoč zavetja pri drobni ženi, ki je stala pod hribom. »Dej, no,« se je zasmejala Julka, »nikar jih no ne straši!«
»Ubogati jo morate, jaz vam to zapovem, sicer...« je pol v šali pol zares zagrozil partizan, otroci pa so bili ob Julkinem smehu že bolj pogumni ...
Tako se danes spominja tega dogodka iz medvojnih let Julka Dolžan, ki ji je danes sedemdeset let, pa vendar še vedno preživi tri večere v tednu med mladimi. Ni se sama ponudila, vaščani so jo kar sami znova pripravili do tega, da vodi dramsko sekcijo v kraju. In z resničnim veseljem in prizadevnostjo pomaga mladim, da se nauče besedila in zaigrajo tako kot najbolje znajo in zmorejo. Sicer pa se ti v pogovoru z Julko zazdi, da brez otrok sploh ne bi mogla, toliko resnične ljubezni kaže do dela z najmlajšimi. Toliko otrok je po svoje že vzgojila, jim vcepila ljubezen in pripadnost do lepe slovenske besede. Predvsem to. Lepo slovensko besedo je približala kmečkemu otroku. Vse to je delala v najtežjih časih, ko so slovensko besedo nameravali za vedno zatreti...
»Pravzaprav sem začela tedaj,« se spominja še vedno bistrega spomina Julka Dolžanova, »ko sem slišala nekega otroka, kako lepo je zapel neko pesem, a v nemškem besedilu. Tedaj sem sama pri sebi sklenila, da otroci v naših vaseh vendarle ne bodo peli nemško in potem so se vsa leta vojne zbirali okoli mene. Po hišah smo peli in se učili. Vedno je bilo toliko otrok okoli mene. Kar štirideset se jih je zbralo nekoč, ko je na vrata potrkal nemški vojak. Gospodar se je zelo prestrašil, a vendar se mu je posrečilo, da ga je zadržal na
dvorišču toliko časa, da so se otroci porazgubili. Ne morete «1 n tj predstavljati, kako so ti otroci molčati, vedno smo tako skup držali in kadar so zaslutili nev*. nost, so postali izredno iznajnll1^ Kot bi trenil jih ni bilo več in ^ danes si sploh ne morem predsta^ ljati, kako se je moglo štirio^-v otrok kakor v zemljo vdreti. _ Nin in zares prav nihče, ki mu niso upali, ne bi mogel iz njih karkoli ^ vleči. Zares izredni otroci, čeP' fie mnogi niti niso prav vedeli, kaj ^ dogaja. Le to so si vtepli v glavo, morajo molčati in se, kadar bo 1 trebno, čimprej poskriti.
Seveda s svojimi rednimi vaJj* nismo ostali skriti, vsaj pred e čimi izdajalci ne. V Radovljico poklicali in tistega dne sem se *e slavljala od domačih, od svoje in doma. Prepričana sem bila, da ne l)odo prizanašali. A zgodilo se J da je neka moja prijateljica. p j„ dobro znala nemško, pregovorila ^ prepričala Nemce v Radovljici' pravzaprav to naše petje ni P1 ,'eIj) posebnega in — po zaslišanju smela domov. Seveda smo Se ve j jji peli slovenske pesmi, se učili bra pisati slovensko.
Po vojni so me prepričevali, "^o postala učiteljica, a sem se do zavedala, da nimam potrebnih znanja. Nekaj časa sem poucc^' j v prvem razredu in vodila of vrtec, potem pa sem se dokončno ločila, da tega dela ne bom °P. $ ljala. Seveda ne zaradi otrok. ^gp. še vedno moja največja Uub*Lj0. predvsem zato, ker sem se zaVs0b' da morajo poučevati druge, sp°-nejše, učiteljice s šolami.	.^j,
Da, bili so zares zelo zelo leP' ki sem jih med okupacijo in P'|fl jn preživljala med otroki. Prevf'V osvojila me je njihova spon t . jn navdušenje nad pesmijo, i#r*jij fl*' nad veliko željo, da bi se nauc^o česa novega,« se z živahno j,jO spominja Julka Dolžanova, * okretna in za svoja leta izreo stra in prijetna sogovornica- ^
V njeni vasi in v
okoliški^
seh jo vsi prav dobro PoZ.n0jtg^0 radi jo imajo, Julko, Par*lZ učiteljico, ki je še danes n*L0tV nejša tedaj, ko zasliši r»' smeh, tedaj, ko vidi in dost v otroških očeh. ^ ^ej
NAJMANJ 200NDIN PRIHRANITE Z DRUŽINSKIM NAKUPOM

pri
pri vsakem nakupu kateregakoli blaga v skupni vrednosti nad 2000 N din zaračunamo samo 90% polne cene !
izjemna ugodnost velja le od 1.10. do 30.11.
je vizitka dobre modne prodajalne!
oglasi: do 10 besed 15 din, 8«ka nadaljnja beseda 2 din; na-f°eniki imajo 25 % popusta. Nepla-anih oglasov ne objavljamo.
Prodam
SLAMOREZNICO na motorni n.s°n, nemške izdelave, dobro ohra-ugodno prodam. Božnar, 2kr,n.4, Škofja Loka	6026
d	selitve po ugodni ceni pro-
pi^ ŠTEDILNIK na drva, dva š«r , RICNA ŠTEDILNIKA na Vsa L p!oSfe in sobne lončnice. Ogled 3j J. dan. Vrtačič Marija, Koroška 'r£ranj	6111
3d °?ani ZIMSKA JABOLKA po g^^ešnjica 17, Podnart 6135 Bo^fH vrtalno kladivo in TonTv vrtalni stroj proda Smolej -Waz' Koroška 12, Koroška Bela, senice -	G136
Bpi , am h rušo v MOŠT. Srednja
6137
MopJm strešno OPEKO — folc in Gnl^i na pedala. Tenetiše 12, P?'«,	6138
n0 k • ra hijen o PEČ za centralni KJav° »Zrenjanin« 25.000 kalo-Prr Ulica 3i• divizije 20 6139 FvJodam skoraj novo plinsko PEĆ.
gdvor5	«140
aP|!olam ZELJE v glavah. Srednja
OS? A	6141
težk r odličnega nosača, 200 kg
kj(\/'Ka' prodam, tudi za zakol. Mi-
p^ado, Begun je 49	6142
bov0dam 500 kg težko KRAVO, ki
Prarf telila fez en mesec. Tišler
| ()(I1 ju bel j 12, Tržič 6143
gradi Pn>dam leto dni rabljeno
tia e,e"o OMARICO za priključek
fa2n-ektrično omrežje z novim tro-
Mal 111 Pevcem in ostalimi elementi.
23r?rh Lojze, Kajuhova 38, tel.
)U	6144
Prodam ZASTAVO 750, zelo dobro ohranjeno. Imetnik 1971. Ogled vsak dan od 15.30 do 19. ure. Planina 5, stan. 13, Kranj	6157
Ugodno prodam MOPED 14 TL — registriran. Oražem, Kranj, Moša Pijade 13	6148
PEČI r ZA	^
CENTRALNO GRETJE STADLER in EMO od 25.000 — 50.000 Kcal TAKOJŠNJA DOBAVA
murha
posl. ŽELEZNINA w tel. 75-194 ^
Ki •anjska »SI BILA« išče bobnarja in organista. Orgle so preskrbljene. Tel. 064-22-547 vsak dan od 15. do 16. ure	6153
Vzamem v celodnevno VARSTVO dva otroka. Vprašati v trafiki Cerklje	6155
stanovanja
Mlad zakonski par išče SOBO v Kranju ali okolici. Nudi delno pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Solidna«	6149
Miran fant išče večjo SOBO ali manjšo s kuhinjo. Telefon 24-365 od 15. do 18. ure	6150
Ogrevano SOBO in hrano nudimo upokojenki za nekaj ur varstva 6-mesečnega otroka. Jeram, Maistrova 2, Radovljica	6151
obvestila
V četrtek, 25. 10. 1973, pričnemo s prodajo VRTNIC — nizkih in večkrat cvetočih vzpenjalk. Vrtnarija TU SE K	6156
J!°zila
O. variant, letnik V969, proda leJ Tomaž, Koroška 12, Jesenice
P. >	6145
1967 rkam ZASTAVO 750, letnik • °gled popoldne. Zg. Duplje 20 p,. .	•	6146
ČeVa i;ai? MOPED V-15. Gregori--v " •	6147
Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini
Od 26. oktobra do vključno 1. novembra od 19. do 6. ure zjutraj kličite dežurnega zdravnika v Zdravstvenem domu Škofja Loka, telefon 85-440.
zaposlitve
feva 7 £ MOPUU M7-Cirče, Kranj
Sprejmem takoj AVTOMEHA-NIKA. Jenko Anton, Smledniška 64, Kranj, tel. 24-336	6154
Zaposlim dva kvalificirana ali priučena PLESKARIA. Rihtaršič, Golniška 13, Kokrica, Kranj 6152
Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled
T
vezenine
CD
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1.	inštruktorja I.
2.	inštruktorja II.
3.	vzorčne šivilje I.
4.	vzorčne šivilje II.
Pogoji:
pod 1.: srednja šola, tekstilni tehnik konfekcionar s predhodnim poklicem šivilja in refa tečajem, dve leti prakse kot šivilja in eno leto kot pripravnik;
pod 2.: poklicna šola, šivilja in refa tečaj, štiri leta uspešne prakse kot samostojna šivilja I. ali vodja izmene; pod 3.: poklicna šola — kvalificirana šivilja, tri leta uspešne prakse kot vzorčna šivilja II;
pod 4.: poklicna šola — kvalificirana šivilja, štiri leta prakse kot šivilja v konfekciji.
Osebni dohodek je po pravilniku o delitvi sredstev za 01). Kandidati naj vložijo ponudbe na Vezenine Bled, Kajuhova 1, komisija za kadrovska vprašanja in ponudbi predložijo ustrezne dokumente. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od objave oglasa.-
DANES VAM PREDSTAVLJAMO ENO NAŠIH EKSKLUZIVNIH SPALNIC
ekskluzivnih modelov si oglejte v naših prodajalnah tudi veliko izbiro vsakovrstne-serijskega pohištva: dnevne, samske in otroške sobe, spalnice, kuhinje, ter sedežno in
kosovno pohištvo
k®čna
kamnik
Sadna drevesnica in vrtnarija
Nudi za jesensko in spomladansko saditev
sadike vseh sadnih vrst
Prodaja od 7. do 16. ure
od 25. oktobra dalje


^ranj, Ljubljana, Celje, Maribor, Koper Murska Sobota,
Nova Gorica
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
projektivno podjetje KRANJ
IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ
Kranj CENTER
24.	oktobra amer. barv. film VAGONARSKA BKRTA (NEVARNO DEKLE) ob 1«. in 18. uri, premiera amer.-ital. barv. filma TRDOKO-ZEC ob 20. uri
25.	oktobra amer-ital. barv. film TRDOKO-ZECob 16., 18. in 20. uri
26.	oktobra franc.-Span. barv. film PIŠTO-LARK1 ob 16., 18. in 2(1. uri
Kranj STORŽ IC
26. oktobra amer.-ital. barv film TRDOKO-ZECob 16., 18. m 20. uri
Tržit
24. oktobra amer. barv. film AVTOftTOPARKA ob 18. in 20. uri
26. oktobra danski barv. film ŠOLA ZA ŽENINE (ni primeren za mladino!) ob 18. in 20-tiri
Kamnik DOM
24.	oktobra amer. barv. film DOBRI IN SLABI FANTJE ob 18. in 20. un
25.	oktobra amer. barv. film DOBRI IN SLA BI FANTJE ob 18. in 20. un
26 oktobra amer. barv. film ORNA KARAVANA ob 18. in 20. uri
Škof)a Loka SORA
24.	oktobra Šved. barv film DNEVNIK FOLIJ EVICE ob 18. in 20. uri
25.	oktobra jug. barv. film V A I.TER HRANI SARAJEVO ob 20 uri
26.	oktobra jug. barv. film VALTER BRANI SARAJEVO ob 18 in 20. uri
Železniki OBZORJE
24. oktobra amer. barv. film JAMES BONI)
—	DIAMANTI SO VEČNI ob20. uri
26. oktobra amer. barv. film JAMES BONI)
—	DIAMANTI SO VEČNI ob20. uri
Radovljica
24.	oktobra amer. barv. film HOJA FO LUNI ob 20. uri
25.	oktobra franc. barv. film KORZlSKO MAŠČEVANJE ob20. uri
26.	oktobra jug. barv. film ŽIVETI OD LJUBEZNI ob 20. un
Jesenice RADIO
24.	oktobra franc-ital. barv. film ARIZONA KOLT
26. oktobra it al. barv. film SACCOIN VA N-ZETTI
Jesenice PLAVŽ
25.	oktobra amer. barv. film DOLARJI
26.	oktobra tranc.-ital. barv. film ARIZONA KOLT
Kranjska gora
24.	oktobra nem. barv. film HEINTJE — SONCE BO SFET ZASIJALO
25.	oktobra franc.-ital. barv. film ARIZONA KOLT

Pištolarki
Režija: Christian Jague
(jI. vloge: Brigite Bardot,
CJaudia Oardinale
Zopet si lahko ogledamo neuspel poskus, da bi se v »kav-bojke« vneslo nekaj novega, izvirnega, domiselno nekon-vencionalnega. Zal se je tudi tokrat vse skupaj izrodilo v čudno zmes parodije, komedije in vvesterna. Ustvarjalci zgodb z ameriškega divjega zahoda se pač ne morejo sprijazniti /. dejstvom, da je ta filmska zvrst že preživela in da se tu ne da nič pomagati. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kdaj bodo naši distributerji končno spoznali, da so naši kinematografi že dolgo zasičeni s cenenimi filmskimi proizvodi, da so ljubitelji sedme umetnosti že utrujeni in otopeli od gledanja slabih filmov. Seveda gre tu predvsem za tiste gledalce, ki si ne morejo ogledati boljših filmov v tujini ali na festivalih in so bolj ali manj vezani na kinematografe v svojih krajih.
In še beseda o Pištolarkah. Zgodba se suče okrog ranča, ki leži nad ležišči nafte. Vsaka od lepotic ima svojo tolpo štirih bratov oziroma sester. Obe si lastita pravico do ranča. Po mnogih pretepih in zapletih se končno vse lepo uredi in vsak dobi, kar mu pripada. M. G.
%
Ura pravljic
V četrtek, 25. oktobra, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici v Kranju UHA PRAVLJIC za otroke od 8. do 10. leta starosti. Vabljeni! ,
Ni malo voznikov, ki pozabijo svoja motorna vozila primerno »obuti«, kar je še posebej važno v slabih vremenskih razmerah. Dobre gume in tehnična brezhibnost vozila sploh pa zagotavljajo varno vožnjo in ne nazadnje k temu prispevajo svoj del tudi redni kontrolni pregledi prometnih miličnikov na cestah. — Foto: A. Žalar
fl
i I^L/Of L/t/t/
Neizkušen voznik
V	petek, 19. oktobra, ob 5.30 se je na Cesti Staneta Žagarja v Kranju pripetila prometna nezgoda zaradi voznikove neizkušenosti. Voznik osebnega avtomobila Anton Zaplotnik (roj. 1951) iz Škofje Loke je vozil brez vozniškega izpita po Cesti Staneta Žagarja. Med vožnjo je pogledal na ročico menjalnika, pri tem pa je izgubil oblast nad vozilom, zavil v levo ter trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil Slavko Belehar (roj. 1943) iz Šenčurja. V nesreči so bili lažje ranjeni voznik Belehar ter sopotnici Anica Belehar in Koza Mubi. Škode na avtomobilih jeza 12.000din.
Pešec umrl
Na cesti prvega reda v Bistrici pri Tržiču se je v petek, 19. oktobra, ob 5.40 pripetila huda projnetna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jelko Kraševec (roj. 1938) iz Podljubelja je vozil proti Kranju. V bližini bencinske črpalke pa je z leve na desno stran prečkal cesto Sefget Siljevica (roj. 1943) iz Bajčina. Avtomobil je pešca zadel s prednjim levim delom. V nesreči je bil Sefget Siljevica tako hudo ranjen, da je med prevozom v jeseniško bolnišnico umrl.
Prehitevanje
V	petek, 19. oktobra, ob 8. uri zjutraj se je na cesti prvega reda na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Rozman, (roj. 1955) z Jesenic je v bližini gasilskega doma začel prehitevati in ko je bil že vzporedno s prehitevanim vozilom, je tudi njegov avtomobil začel prehitevati neznani voznik osebnega avtomobila. Pri tem je voznika Rozmana zaneslo v levo, nato spet v desno stran ceste, kjer se je avtomobil prevrnil. Voznik se v nesreči ni ranil, škode na avtomobilu pa je za 12.000 din.
Nezgoda na obvoznici
V	petek, 19. oktobra, nekaj po 14. uri je 6-letna Jadranka Tominac s Stare ceste v Kranju prečkala cesto, ne da bi se prej prepričala, če je cesta prosta. V tem trenutku je pripeljal osebni avtomobil, vozil ga je Janez Potočnik (roj. 1941) iz Sp. Besnice. Voznik zaradi kratke razdalje nesreče ni mogel preprečiti. V nesreči je bila Jadranka lažje ranjena in so jo po prvi zdravniški pomoči napotili v domačo oskrbo.
Čelno trčenje
Na cesti prvega reda med Jeprco in Mejo se je v petek, 19. oktobra, nekaj pred 15. uro pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila ing. Ludvik Letonja (roj. 1923) iz Ljubljane je vozil v smeri Kranja. Pri kilometrskem kamnu št. 36 je vozil mimo dveh stoječih tovornih avtomobilov na skrajni desni strani ceste tako, da je zapeljal na levi vozni pas. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu voznik Janko Rozman (roj. 1907) iz Tacna. Avtomobila sta čelno trčila. V nesreči je bil voznik Rozman huje ranjen, voznik Letonja pa lažje. Na avtomobilih je škode za 30.000 din.
Zadel mopedista
V	nedeljo, 21. oktobra, ob 18.30 se je na cesti prvega reda v Podljubelju pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Dušan Babič (roj. 1952) iz Tržiča je vozil od Ljubelja proti Tržiču. V Podljubelju je pri hiši št. 36 na skrajni desni polovici cestišča zadel voznika mopeda Martina Komaca (roj. 1955) iz Podljubelja. V nesreči je Martin Komac dobil hude poškodbe in je na kraju nesreče umrl.	,	L. M.
Nepazljiv voznik
V	ponedeljek, 21. oktobra, ob 23.30 se je na cesti prvega reda v Podtaboru pripetila prometna nezgoda zaradi voznikove nepazljivosti. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Milan Antič (roj. 1950) iz Pipere je vozil od Naklega proti Podtaboru. Na ravnem delu ceste pa je verjetno zaradi nepazljivosti zapeljal v desno s ceste, kjer je trčil v prometni znak, nato zapeljal v levo čez cesto v drsno ograjo, nakar se je avtomobil prevrnil. V nesreči je l)ila huje ranjena sopotnica Anka Batinič. Škode na avtomobilu je za 32.000 din.
Alpska modna industrija
ALMIRA Radovljica
razpisuje za prodajo osnovnih sredstev licitacijo,
ki bo v prostorih podjetja v petek, 26. oktobra 1973, ob 12. uri za družbeni sektor in ob 13. uri za civilno pravne osebe. Predmeti prodaje so:
—	avtomobil — kamionet CITROEN 2 cv, leto izdelave 1969, prevoženih 79.000 km, v voznem stanju,
—	telefonska centrala tipa 4/30 s suhim usmernikom ISKRA, letnik 1958.
Na licitaciji bo možno kupiti tudi nekatere predmete, ki na prejšnjih razprodajah niso bili prodani. Licitacijski pogoji so običajni!
Sojki UTOJNJ
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
vabi k sodelovanju
STROJNE, ELEKTRO VZDRŽEVALCE IN STRUGARJE
Pogoj:
—	strojni ključavničar,
—	obratni električar,
—	izučeni kovinostrugar,
—	odsluženi vojaški rok,
—	delo v izmenah.
VEČ DELAVCEV — vulkanizer je v stiskanih izdelkov
Pogoj:
zaključena PS (izven stroke) z možnostjo prekvalifikacije ali
'6 razredov osnovne Šole z obveznostjo pridobitve interne
kvalifikacije,
odsluženi vojaški rok,
delo v izmenah.
VEČ ČISTILK
za delo v dveh ali samo v popoldanski izmeni
Nastop dela možen takoj ali po dogovoru.
Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo v oddelku za zaposlovanje ali pošljejo pismene ponudbe do 31. oktobra 1973 kadrovski službi podjetja, Kranj, Škofjeloška 6.
Obrtno podjetje
-Kroj Jesenice
C. železarjev 14
razpisuje
prosto delovno mesto
skladiščnika
Pogoj: K V trgovski delavec tekstila s poznavanjem skladiščnega dela.
Nastop dela je možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov.
Stop pri zeleni luči
V mestih z gostim prometom je v križiščih večkrat tolikšna gneča, da morajo vozila čakati tudi po 5 minut za premik od 5 do 10 metrov. Običajno se to dogaja pred semafo-riziranimi križišči. Vsem voznikom pa se navadno zelo mudi, včasih tudi tako zelo, da je težko ustaviti pred prehodom za pešce ali pa pred križiščem, tudi če je na semaforu zagorela rumena luč.
Ce malo opazujemo križišče s semafori, potem bomo navadno opazili, da voznik nikoli ne bo ustavil pred križiščem, če ima zeleno luč, pa čeprav je situacija v križišču taka, da bi moral ustaviti. Veliko voznikov meni, da imajo pri zeleni luči na semaforju absolutno prednost in da takrat morajo zapeljati v križišče, ne glede na to kakšen promet je v križišču in kakšen je v ulici, kamor želijo zapeljati.
Temeljni zakon o varnosti cestnega prometa govori v trinajstem členu o situacijah v prometu, ko pri zeleni luči ne smemo zapeljati v križišče. V križišče ne smemo zapeljati takrat, kadar je očitno, da se bomo zaradi nepremične kolone ustavili v križišču in seveda pri spremembi svetlobnega znaka ovirali promet z bočnih vozišč.
Če torej opazimo, da poslednje vozilo s svojim zadnjim delom stoji v križišču in se kolona ne premika, ne smemo pri zeleni luči zapeljati v križišče, pač pa bomo počakali pred prehodom za pešce (glej sliko). Slika kaže položaj našega vozila (narisan s prekinjeno črto), kjer bi se ustavilo, če bi pri zeleni luči peljali v križišče naravnost, levo ali desno za kolono vozil, ki se komaj premikajo ali celo stoje.
Velja Kocić
Gostinsko in trgovsko podjetje
(entral
Kranj
sprejme v
redno delovno razmerje za nedoločen čas
proda jalca-ko
v trgovini Duplje
Pogoj: K V trgovski delavec-ka. Samsko stanovanje zagotovljeno. Nastop po dogovoru.
Prijave sprejema splošni sektor podjetja Kranj, Maistrov trg 11.
Didić vrhovni v Izmiru
V petek se bodo v Izmiru (Turčija), Londonu, Moskvi in Sofiji začeli letošnji vaterpolski turnirji za p°" kal državnih prvakov. Naš državni prvak Partizan bo nastopil v Sofiji. V Izmir pa potuje, kjer se bodo srečah prvak »vedske, Danske, Poljske, ĆSSR, Avstrije, Grčije in Turčije, Kranjčan Peter Didič, ki bo kot vrhovni sodnik bdel nad ostalimi sodniki. To priznanje mu je dodelila evropska vaterpolska zveza, saj se j® Didič zelo izkazal na nedavni univerziadi v Moskvi, ko je bil proglašen za najboljšega sodnika na vaterpolskem turnirju.
-dh
Zvezna namiznoteniška liga — ženske
V nadaljevanju dva poraza
V	nadaljevanju prve zvezne ske namiznoteniške lige so vj Triglava morale na težko pot v W Sad in Beograd, kjer so bile g0™, domače Vojvodine oziroma Part>2, na. V obeh srečanjih so bile za ko" ni uspeh prekratke, saj so izg11"1 obe srečanji.
Izida: Vojvodina : Triglav Trifkovič : Žerovnik 1:2, Dardic, Jakopin 2:0, Cutorilov : Zakojč }• \ Dardič : Žerovnik 2:1, Trifkovi«' Zakojč 0:2, Cutorilov : Jakopin <' Dardič : Zakojč 2:0, Cutorilov : /j rovnik 2:1.
Partizan : Triglav 5:1; Arsla" . gič : Žerovnik 2:0, Samaradzic. Jakopin 2:0, Kavačevič : Jak°P 2:0. .	s.
V	naslednjem kolu bodo K^. čanke v soboto doma gostile zag1 ško Mladost, v nedeljo pa Mf. thon. -dh
Svet osnovne šole
A. T. Linharta
Radovljica razpisuje
prosto delovno mesto
kuharice
za nedoločen čas
Pogoj: polkvalificirana ali kvalificirana kuharica Pismene ponudbe sprejem* svet šole A. T. Linharta Radovljica.
Zahvala
Ob hudi izgubi drage mame in stare mame
Slavke Pagon
se najtopleje zahvaljuje^ vsem sorodnikom, prijatelje1^' znancem, nekdanjim sošolce1^ in sodelavcem za podarjen vence in cvetje ter za izra^e?p sožalje in tolažilne besede-
Vsem še enkrat iskrena hval3'
Žalujoča hčerka Irena z družino.
Bohinjska Bistrica,	;
22. oktobra 1973	!
Zahvala
Ob tragični smrti najine nadvse ljubljene in nenadomestljive
hčerkice
Martine Javornik
se zahvaljujeva vsem, ki so se trudili, da bi jo ohranili pri življe* nju, sosedom, predvsem družinama Gregorc in PerČi*-sorodnikom, kolektivu podjetja Živila, še posebno pa kolektivi' Skupščine občine Kranj za izkazano pomoč, č. duhovščini za poslovilni obred, prijateljem in znancem ter vsem, ki so ob tem težkem trenutku sočustvovali z nami in nam lajšali bolečin0-
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Neutolažjiva mamica in očka ter ostali.
Trstenik, 22. oktobra 1973
^kvalitetnejši turnir kvalifikacij nasploh, najbolj pripravlje-na- Bila je najhomogenejša ekipa, ki je tudi v najtežjih trenutkih ^nala ohraniti mirno kri. Z gotovostjo lahko trdimo, da bo ta i	ekipa tudi uspešno nastopala v drugi ligi. Split, Vrnika
Triglav so bile po kvaliteti izenačene vrste, najslabša pa sta "a Rudar in Ilidja.
Split, ki ga vodi bivši trener Jugoplastike Radović, je bolj P° sreči prišel v ligo kot po dobri igri. Res je, da so v zadnjem rečanju odpravili Triglavane, toda le-ti niso znali, da bi to rečanje obrnili v svojo korist. Triglav je razočaral ravno v tem J.^nju. Po uspešnem startu v prvem kolu, ko so odpravili N,dJo. so v drugem spravili na kolena, prvič letos, Vrhniko, ato je prišla na vrsto ekipa Sarajeva. Tu Triglavani niso imeli aJ iskati. V četrtem kolu so dobesedno potolkli slabe Labince, v P®tem in odločilnem srečanju pa so naleteli na nasprotnika, ki ' ^posredno odločal za uvrstitev. Kljub živčnemu začetku, °štvo Triglava je na tem turnirju v vseh srečanjih na začetku P kazalo preveč raztreseno igro, so že v sredini prvega dela po vedli s sedmimi točkami prednosti, ki pa jih v nadaljevanju 80 znali obdržati. Tu je trener Lampret naredil taktično *Pa.ko — v vseh petih dneh ni bila to njegova ne prva in ne ^aanja — ko je v igro poslal nerazpoloženega Torkarja, ki je n h -U zaPravil nekaj žog in Splitčani so povedli. V aualjevanju se je bil ogorčen boj za zmago. Vsi igralci orga-^jzatorja so dali vse od sebe — bili so borbeni na vseh srečanjih toda njihov trud je bil zaman. Split je na koncu s točko P ednosti slavil zmago in si priboril pravico za vstop v družbo J"°ljših drugoligaških ekip. Škoda je, da se domačini niso z ri8u • naprej. Imajo mlado perspektivno ekipo, ki bi se lahko j. obrim vodstvom in pravilni taktiki — to so le naša razmiš--Janja — dokazala, da se lahko kosa z najboljšimi. Toda pred j^r**11 so nove naloge in nove igre, ki jim bodo še prinašale ^"age in grenke poraze. Toda vseeno upamo, da po neuspehu ne k ° Pokleknili in da bodo s svojo igro in tako borbenostjo do-azali, da jim je neuspeh na turnirju preprečila le mladost in
"izkušenost.
nizatorji so spravili pod streho letošnje kvalifikacije z . \ y vseh dneh ni bilo pripomb, svoj pečat pa so dali tudi | eaalci, ki so budno in v velikem številu spremljali vse tekme, na "°fnače moštvo niso štedili grlov, ostale pa so z aplavzom Sfajevali za uspešne poteze.	D. Humer
JCrij	~
^^bn' S°v Y gosteh osvojile pogini \ in se pomikajo proti visolt{) • tvice. Duplje in Sava sta §ost lzRubila kot gosta; prvi kot f-oki a, i?režicah' drugi v Škof j i ; Kršk P es doma ni bil kos ekipi 0r^a	Preddvor Pa prav tako
Heznu1 ,Uspel proti Slovanu B. / :14 fi otl: Mokerc : Novo mesto (6:8) D Olimpija : Križe 10:12 ^Ples	: duplje 39:20 (18:9),
on^rško 12:14 (5:8), Šešir : vatiB Jf (12:3), Preddvor : Slo-13:14 (4:8).
Križe se popravljajo
Ekipa Alples B je v dvoboju z Lisco visoko izgubila, igralke Šeširja pa prav tako na domačem terenu z ekipo Storžiča. Registracija tekme Sava : Kamnik je odložena. Ugotovljeno je bilo naknadno, da je Zarni-kova igrala 5 tekem brez uradne licence, ker pa propozicije tako predvidevajo, je vseh 5 tekem registrirano z razultatom 10:0 za nasprotnike Kamnika. S tem se je Kamnik pomaknil na zadnje mesto.
Rezultati VII. kola: Ribnica : Zagorje 8:6 (3:3), Olimpija B : Radeče 7:15 (5:8), Lisca : Alples B 20:8 (8:5), Šešir : Storžič4:12 (2:2). Lestvica:
Radeče	7 6 0 1 134: 73 12
Lisca	7 6 0 1 113: 69 12
Sava	6 5 1 0 108: 72 11
Storžič	7 5 0 2 95: 73 10
Olimpija B 7 3 0 4 79: 83 Ribnica	7 3 0 4 88:111
Šešir	7 2 0 5 70: 89
Zagorje	7 1 1 5 72:104
Alples B	7 1 1 5 93:128
Kamnik	6 0 15 11: 61
M?*** ŽS*
g^žice
K
»ja
S?**
Ndvor
8 8 0 0 182:110 16 8 7 0 1 127:104 14 8 5 0 3 181:150 10 8 5 0 3 156:128 10 8 5 0 3 145:135 10 8 4 0 4 134:133 8 4 0 4 121:132 8 3 0 5 119:115 8 3 0 5 141:145 8 3 0 5 129:164 8 10 7 105:159 8 0 0 8 97:162
0
I. Novosel
državno prvenstvo žensk v kegljanju
Francka Zumer tretja
J<?Ba T,!; ? Znem kegljišču kranj-i ,0 letna -va se Je v nedeljo - konjak. v 5Je 23> državno prvenstvo >ilo ^dvodnevnih borbah je na-t»n*kih i ekmovalk iz 24 jugoslo-> naik fljaSkih kolektivov. V i ^ie vValltetnejSem tekmovanju *Wg0dovini žen«kega keglja-^ice 4c> », nastopile tudi pred-Makedonije.
Slr»< Uspeha so imele tekmo-
Va\^ari£niJie' saj je omagala «a-
S	> Branika Kokolje-
'ovenL pa lahko rečemo, da so clrt^ala <3dlifno držale, čeprav je te,^a Z anska prvakinja ter (V let0Sn,)rezentantka Eva Ludvig Ci eva republiška prvakinja Piva je z 802 podrtima i'he-'la devJ^-P°,ovici' druga pa -Hied ajstem mestu — saj % vi- P.rvo desetorico kar šest. 11 J^ka r'^,1' mesto je dosegla V° Pod,.*-1'ancka Zumer, ki je Co. c\ -Vmi keglji zasedla tretje t a organizacija, izredna SC^atm • dobri rezultati dajejo kranjskemu keglji-št,8 u 1 nglav svojevrsten pe-C*o e ° sPet z odliko spravili pod °d tak o pomembnih tek-
S' ^ova^;-.1- Kokolj (Branik) 972, v\c (H. Končar. Zagreb)
961, 3. Zumer (Triglav) 950, 4. Marine (Štore) 942, 5. Urh (Štore) 929, 6. Sivka (Grmoščica Zagreb) 923, 7. Zeleznikar (Lj. Center) 917, 8. Rado-jević (Jedinstvo Zagreb) 913, 9. Štampar (Žalec) 904, 10. Šumigac (Brača Kavorić Zagreb) 895, itd.
-d h
Gorenjski kolesarji na dveh dirkah
Kranjska kolesarja Ropret in Hvasti sta v nedeljo nastopila na tradicionalni dirki v Beogradu v počastitev osvoboditve našega glavnega mesta. Hvasti je med člani zasedel 14. mesto (zmagovalec je bil Puljčan Šafarič), mladinec Ropret pa je zasedel 4. mesto z enakim časom kot zmagovalec Mišvelj (Rog).
Druga skupina kranjskih kolesarjev ter ekipa Bleda pa je nastopila na dirki v Sevnici. Med člani je zmagal Rakuš (Bled), drugi je bil Žagar (Sava), šesti pa Cugelj (Sava). Med mlajšimi mladinci je bil Udovič četrti, Štirn pa peti.	J.,J.
Košarkarji za 1000-letnico Škofje Loke
Košarkarski klub Kroj je organiziral v soboto zanimiv turnir v počastitev 1000-letnice Škofje Loke in v spomin na pokojna igralca Kroja Peternelja in Demšarja. Turnir je bil v novi telovadnici nove osnovne šole v Podlubniku. Nastopile so tri ekipe. Rezultati: Sava : Kroj 71:65, Ilirija : Kroj 88:55, Sava : Ilirija 71:81. Pokal 1000-letnice Škofje Loke je osvojila ekipa ljubljanske Ilirije, druga je bila Sava, tretji pa Kroj.	J. Ažman
Jeseniški smučarji iz Kapruna
-Jeseniški alpski smučarji so v okviru svojih ^priprav na letošnjo sezono vključili tudi trening v znanem avstrijskem zimskem središču Kaprunu. Smučarji so trenirali tri dni na snegu in so v ugodnih razmerah in z intenzivnim treningom precej pridobili.
Zdaj se najboljši mladi alpski smučarji jeseniškega smučarskega društva pripravljajo na treninge v telovadnicah in na prostem, predvidoma od 25. do 28. oktobra pa se bodo najboljši spet podali na trening na snegu.	D.S.
Jesenski kros
V	soboto, 20. oktobra, je občinska zveza za telesno kulturo Radovljica organizirala vsakoletni jesenski kros, ki je bil tokrat v Mošnjah. Tekmovalo je 43 mladih športnikov in športnic iz osmih klubov iz cele občine, kar je manj kot so pričakovali organizatorji. Prva mesta so osvojili: pri članih Zdravko Ržen iz Kamne gorice, pri starejših mladincih Dušan Pušnik iz Ribnega, pri mlajših mladincih Iztok Bevc iz Kamne gorice in pri maljših mladinkah Ljubica Šuštaršič iz Begunj.
JR
Ustanoviti nameravajo motokros klub
Mladi v vasi Luže v kranjski občini so pred nedavnim izrazili željo, da bi ustanovili motokros klub, ki bi deloval kot sekcija avto-moto društva Šenčur. Poseben tričlanski iniciativni odbor, ki so ga imenovali, se je že lotil dela. Navezal je stike z avto-moto zvezo Slovenije in avto-moto društvom Šenčur. Njihov predlog so podprli, avto-moto društvo Šenčur pa namerava prispevati tudi materialno pomoč.
V	kranjski občini je po mnenju mladih iz Luž precej interesentov, ki bi gojili to športno panogo, saj je bilo na enem od poskusnih tekmovanj blizu 40 udeležencev. Iniciativni odbor je sklenil, da bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 10. uri v gasilnem domu na Lužah z vsemi, ki bi postali člani motokros kluba oziroma sekcije avto-moto društva Šenčur. Na sestanek vabijo vse nad 14 let stare mladince v občini, ki bi v prihodnje radi tekmovali z mopedi do 60 kubičnih centimetrov. Motokros stezo nameravajo urediti v Velikem hribu nedaleč stran od Luž. Stezo bodo uredili tako, da bo ustrezala tudi tekmovanjem v republiškem okviru.
Šport med vikendom
NOGOMET — Od gorenjskih predstavnikov v ZCNL je edini točki osvojil Trži«, ko je na domačem igri&ču odpravil tacensko Savo. Kranjska Sava je bila doma poražena z Litijo, Triglav pa je izgubil v Tolminu.
Izidi: Sava : Litija 2:3 (1:2), Tržič : Sava (Tacen) 1:0 (0:0), Tolmin : Triglav 1:0 (1:0).
Pari prihodnjega kola:Triglav : Usnjar, Vozila : Sava, Primorje : Tržič.
ROKOMET — V II. zvezni rokometni ligi za ženske so dekleta Alplesa bila na domačem igrišču le za dva gola prekratka za uspeh proti Trogiru. V moški slovenski ligi so Tržičani odpravili Slovenj Gradec, Kamnik pa zaradi lažje nesreče na jx>ti v Piran ni nastopil.
Izidi: Alples : Trogir 17:18 <«>:11).Tržif : Slovenj Gradec 18:12 (f):7).
Pari prihodnjega kola: Rudar : Alples. Kamnik : Rudar, Ribnica : Tržič.
ODBOJKA — V slovenskem derbiju II. zvezne odbojkarske lige je Kamnik klonil v Izoli. V moški republiški ligi pa so Jeseničani v gorenjskem derbiju na domačem teremu komaj odpravili solidne Blejee. Jeseničanke pa so bile v ženski ligi boljše nasprotnice v Prevaljah.
Izidi — moški: Izola : Kamnik 3:1, Jesenice : Bled 3:2, ženske: Korotan : Jesenice 0:3.
Pari prihodnjega kola — moški: Kamnik : Interplet, Bled : Bovec, Mežica : Jesenice; ženske: Jesenice : Branik.
MOTOKROS — Končano je letošnje prvenstvo v motokros o. Med posamezniki ie najvišji državni naslov s|>et osvojil Tržičan Zupin pred Karlovčanom Soštaričem. Enak uspeli pa so dosegli Tržičani v ekipni uvrstitvi, saj so osvojili prvo mesto pred Orehovo vasjo.
-dh
60 skakalcev iz osmih klubov je v nedeljo nastopilo na 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi. Prva prvaka Slovenije sta postala Boris Cuznar (Jesenice) med starejšimi mladinci in Franci Tršar (Logatec) med mlajšimi mladinci. Večja je bila borba za ostala mesta na prvem republiškem poletnem prvenstvu na plastiki. Bilo je več kandidatov, ki so se zagrizeno borili za mesta pri vrhu. Poleg Jesenic in Logatca pa so imeli največ uspeha še tekmovalci ljubljanske Ilirije in kranjskega Triglava. Člani so se pomerili v meddruštvenem tekmovanju, kjer je zmagal Kranjčan Marjan Mesec. To je bila njegova letošnja prva zmaga na plastičnih skakalnicah.	,
Rezultati — člani: L Mesec 208,2 (47,5, 49), 2. Gorjanc 204,2 (48,5, 48), 3. Bukovnik (vsi Triglav) 197,9 (46, 47), 4. Rakav (Jesenice) 197,1 (45,5, 45,5), 5. Kobal (Triglav) 192,9 (46, 45,5), 7. Grosar, 8. Krznarič (Jesenice) itd.; starejši mladinci: 1. Cuznar 187,7 (44,5, 44,5), 2. Zupan (oba Jesenice) 182,0 (44, 43,5), 3. Kajzer (Ilirija) 181,6 (43, 44), 5. Čimžar (Triglav), 6. Ribnikctr (Križe), 7. Brenkuš (Triglav); mlajši mladinci: 1. Tršar (Logatec) 167,6 (42, 42,5), 2. Bogataj 164,8 (40, 41), 3. Anžel 162,0 (40, 40), 4. Berčič (vsi Ilirija) 142,4 (37, 36), 5. Zelnik (Triglav) 138,0 (38, 37), 6. Robida, 7. Kejžar (oba Triglav). Na sliki od leve proti desni: Janez Bukovnik, Marjan Mesec in Janez Gorjanc. —/. Javornik — Foto: J. Kuhar
gorenjska rokometna liga
Dijaški dom: Preddvor B 15:24
V predzadnjem kolu I. gorenjske rokometne lige so bili doseženi pričakovani rezultati, saj so vsa favorizirana moštva dosegla uspeh.
Izidi: Tržič B : Storžič 13:18 (9:7), Sava B : Kranjska gora 17:19 (8:11), Jesenice : Krvavec 25:22 (12:10), Veterani : Radovljica 23:31 (9:14), Križe B : Gorenjski sejem 14:22 (6:12).
Tržič B Križe B Radovljica Veterani (—1) Krvavec
8 3 0 5 8 3 0 5 8 2 15 8 3 0 5
145:141 93:107 154:171 135:160
o
8 0 2 6 167:212 2
Lestvica:
Gorenjski sejem Kranjska gora Jesenice Storžič Sava B
8 7 10	176:128	15
8 6 11	147:117	13
8 5 0 3	162:128	12
8 3 2 3 106:113	8
8 3 14	176:174	7
V drugi ligi je Preddvor B katastrofalno premagal Dijaški dom, saj nas rezultat spominja kar na košarkarsko srečanje.
Izidi: Besnica : Radovljica B 30:15 (14:9), Dijaški dom : Preddvor B 15:54 (4:30), Zabnica B : Šešir B 17:22 (8:9), Duplje B : Alples B 28:20 (13:13), Zabnica A je bila prosta. V vodstvu je Preddvor B pred Zabnico A.	.(j^
1. zvezna hokejska liga
Slavija: Jesenice 3:18
V soboto so startali hokejisti v prvi zvezni hokejski ligi. V sezoni 1973/74 se bo za naslov najboljšega v državi borilo osem moštev: zagrebški MedvešČak, Partizan in Crvena Zvezda (oba Beograd), Spartak (Subotica) ter slovenski predstavniki Celje, vevška Slavija, ljubljanska Olimpija in branilec šestnajstega naslova Jesenice.
Ze prver kolo je pokazalo, da vodilni v jugoslovanskem hokeju Jesenice, Olimpija in Medveščak v srečanjih z ostalimi ne bodo imeli težkega dela.
Ljubljana: I. ZHL Slavija : Jesenice 3:18 (0:6, 2:4, 1:8), gledalcev 1000, sodnika Gobec, Hegediš (oba Zagreb).
Strelci: 0:1 Mlakar, 0:2 Felc, 0:3 S. Košir, 0:4 Hafner, 0:5 Hafner,'0:6
Mlakar, 0:7 R. Smolej, 0:8 S. Koš] , 1:8 Mirnik, 1:9 Felc, 1:10 S. Košir, 2:10 Ulčar, 2:11 S. Košir, 2:12 Felc, 2:13 M. Jan, 2:14 S. Košu-, 3:14 Lešnjak, 3:15 Felc, 3:16 Škerjanc, 3:17 Hafner, 3:18 Škerjanc.
Jesenice: Zbontar, Knez, I. Jan, S. Košir, R. Razinger, B. Jan, Pipan, I. Razinger, S. Beravs, R. Smolej, Mlakar, F. Smolej, Felc, Hafner, Poljanšek, T. Košir, M. Jan, Škerjanc, Ravnik.
Jeseničani niso imeli težkega dela v prvem kolu. Čeprav niso pokazali vsega, je bila veška Slavija lahek zalogaj. v
Pari drugega kola: Jesenice : Celje, Medveščak : Spartak, Partizan : Slavija, Olimpija : Crvena zvezda.	.^h
Prizadevanje jeseniških smučarskih delavcev
Jeseniški smučarski delavci si v Zadnjem času zelo prizadevajo, da bi še v letošnji sezoni postavili za streliščem poti Mežakljo smučarsko vlečnico, ki naj bi bila predvsem namenjena šolski mladini in delavcem jeseniških podjetij za rekreacijo v zimskem času. V bližnji okolici Jesenic žičnice ali vlečnice nimajo, zanimanje za rekreacijsko smučanje pa je med delavci in mladino precejšnje. Do zdaj je večina Jeseničanov uporabljala žičnice na Španovem vrhu, Gozd-Martuljku, Kranjski gori, vendar so ta smučišča precej oddaljena in nujno vezana z večjimi stroški. V bližnji okolici Jesenic je precej možnosti za postavitev vlečnic in ureditev smučišč.
Jeseniški smučarski delavci se že dalj časa pripravljajo, da bi postavili vlečnico pod Mežakljo. Razmišljali so že o več variantah, nazadnje pa so se domenili, da bi jo postavili na zemljišču, kjer bi lahko smučali tako zahtevnejši kot manj zahtevni smučarji, obenem pa bi bilo smučišče primerno tudi za razna tekmovanja. Pri tem so razpravljali tudi o stroških in se odločili za racionalno rešitev: staro vlečnico iz Črnega vrha, ki že več let ne obratuje več, naj bi prestavili na smučišče pod Mežakljo. Staro vlečnico bi popravili. Na uro hi lahko j>repeljala 600 do 700 smučarjev. Ob postavitvi nove vlečnice, ureditvi terena in smučišča so obljubila pomoč nekatera jeseniška podjetja.
Jeseniški smučarji pa bodo prihodnje leto dobili pod Prisankom tudi svoje zavetišče. Lani so opravili vsa pripravljalna dela za gradnjo, letos pa so zavetišče dogradili do četrte faze. Pri gradnji smučarskega zavetišča pod Prisankom so pomagala jeseniška podjetja: Železarna Jesenice, ki ima patronat nad Smučarskim društvom, gradbeno podjetje Sava, Elim ter nekatera druga podjetja. Smučarji pa so letos poleti izvedli tudi štiri udarniške akcije in opravili skupaj 352 delovnih ur. Smučarsko zavetišče ho namenjeno predvsem letnim treningom jese-
niških smučarjev, saj se tod zadržuje sneg še v pozno poletje. Z delom za dokončno izgradnjo smučarskega zavetišča bodo nadaljevali prihodnje leto in pričakujejo, da jim bodo jeseniška podjetja pomagala tudi naslednje leto.

V petek mednarodna kolesarska dirka na Bledu
Kolesarski klub Bled bo skupaj s kranjsko Savo organiziral v petek ob 14. uri mednarodno kolesarsko dirko okoli Blejskega jezera. Člani in mladinci bodo prevozili progo 10-krat. Poleg naših najboljših tekmovalcev bo nastopila še ekipa iz Češkoslovaške, in sicer moštvo Košic, ki je gost kranjske Save.
J. J.

11
Tine iz Škofje Loke je prava gorenjska korenina. Njegove roke ga izdajajo, da je kmet. Hišo je popravil, kmetijo moderniziral, nakupil stroje. Sedaj išče še nekaj — pridno in skrbno ženo. »Nič ji ne bo treba delati. Za vse imam stroje. Le kuhati mi bo morala,« je nekajkrat ponovil med izletom. Posebno glasen pri teh izjavah je bil takrat, ko so bile v bližini predstavnice nežnega spola!
senskih ekskurzij zares ni mogoče izoblikovati.
Kar poglejmo: veliko kartotečnih lističev smo prepustili naročnikom in tako že vnaprej preprečili kakršnokoli »kuhinjo«; nihče ne more biti izžreban dvakrat, saj dobro vemo, kako krivično je, če nekdo zaman čaka, kdaj bo uzrl svoje ime v seznamu izletnikov, njegov sosed pa po igri naključja pride vanj večkrat zapored; četrtino razpoložljivih mest rezerviramo izključno za može in žene, ki so na Glas naročeni najmanj 20 let, kajti tudi mi znamo ceniti zvestobo; v upravi, vedno točno izračunajo, koliko sedežev odpade na posamezna območja Gorenjske. Ni pošteno, če bi se — denimo — iz poštnega okoliša, kjer je Glas nepogrešljiv v skoraj sleherni družini, peljala z nami le dvojica ali trojica bralcev, iz predala, kamor dvakrat tedensko pošljemo samo 10 do 15 izvodov, pa peterica ali šesterica.
No, dosti razlage. Upam, da ste zadovoljni. Kaj več res ni moč povedati. Pri žrebanju vedno nekdo dobi in nekdo izgubi. Je pač podobno loteriji. In če kupite srečko, ki potem ne zadene ničesar, pristojnemu organu najbrž ne napišete ogorčenega pisma, v katerem stresate naj ogenj in žveplo. Smo dovolj jasni?
Poglejmo zdaj, kam vse so doslej romali izžrebanci. A preden zapišemo karkoli bolj konkretnega, hi radi dodali, da uredništvo dosledno spoštuje zamisel o poteh po naši ožji domovini. Zmeraj več je namreč ljudi, ki so obredli že pol sveta, medtem ko svoje dežele sploh ne poznajo. In vendar je polna prelesti in zanimivosti, kakršnih zunaj ni. Le vprašajte naročnike, s katerimi smo skupaj prekrižali bodisi Štajersko ali Dolenjsko, bodisi Notanjsko ali Primorsko, občudovali zgodovinske spomenike na Koroškem, si ogledali neštete gradove, muzeje, domačije slavnih mož, tovarne in letovišča ter iz zraka, skozi okna letala DC-9, ugotavljali kakšen je svet z višine nekaj tisoč metrov! Številne pohvale dokazujejo, da imamo prav. Glasovi gostje so.se še zmeraj počutili odlično, za kar sta v precejšnji meri zaslužna njihova stara zaveznika veletrgovina Živila in Creina Kranj.
Tudi v soboto so šoferji Janez Draksler, Zdravko Potočnik in Tone Jelene, Živilina zastopnika Milan Cizej in Štefan Močnik ter vodnik Slavko Šajn redakciji izdatno pomagali pri pripravi in izvedbo izleta, ki bo navzočim še dolgo ostal v prijetnem spominu. Milan Cizej in Štefan Močnik sta med veselo druščino razdelila obilno popotnico, štiričlanska Creinina ekipa pa je poskrbela, da smo pod noč brez nezgod prispeli domov. Vtisov se je nakopičilo nič koliko, saj smo v pičlem dnevu pregledali zajeten kos Slovenije, obiskali Cankarjevo rojstno hišo na Vrhniki in tehniški muzej v Bistri, obedovali v novem motelu v Grosupljem, zavili nato v Podsmreko, v dvorec, katerega notranjost skriva zbirko dragocenih etnografskih starin in lončarskih izdelkov, ter prek Stične, kamor nas je zvabil častitljivi benediktinski samostan, krenili na Muljavo, k potomcem pisatelja Josipa Jurčiča, »očeta« Krjavla, Jurija Kozjaka in Domna.
I. G.
Loško gospodarstvo
med kladivom bremen in nakovalom težav
Nadaljevanje s 1. str.
... IN SMERNICE SE NISO URESNIČILE
Dasi je celotni dohodek narasel za 20 odstotkov, to ni odsev boljšega poslovanja, marveč izključno inflacijskih gibanj. Gornjo trditev najbolje ilustrira dejstvo, da Ločani ne dosegajo niti republiških poprečij, da so doslej porabili 21 odstotkov več sredstev kot v enakem lanskem obdobju in da je ostanka dohodka tudi v absolutnem smislu, brez upoštevanja padca vrednosti dinarja, dobro četrtino manj (—29%). Kljub raznim smernicam rast družbenega proizvoda ne dohiteva rasti družbenih obveznosti, saj so dajatve nekajkrat presegle dogovorjeno stopnjo. V skladih je rekordno malo sredstev, padli sta ekonomičnost in rentabilnost proizvodnje. S 1152 milijoni din ustvarjenega bruto dohodka je delež Škofje Loke v gospodarstvu Gorenjske zdrknil od 18,9 (xlstotka v prejšnjem letu na 18,1 odstotka v obdobju januar—junij 1973.
Kajpak ne gre prezreti nekaterih pozitivnih podatkov, ki nemara obetajo preobrat. V mislih imamo zlasti 21-odstotno povečanje osnovnih sredstev v obratovanju, nadalje 34-odstotni dvig lastnih virov investicij ter 4-odstotni skok števila zaposlenih. Zanimivo je, da so razmeroma ugodne rezultate zabeležili v kmetijstvu, kjer je kosmati dohodek za 06 odstotkov višji od lanskega. Nekdanja »cokla« ekonomskega napredka komune se je v primerjavi z ostalimi panogami torej izdatno povzpela; njena udeležba v ustvarjanju nove vrednosti znaša 17,6 odstotka, čeprav še konec decembra 1972 ni dosegla niti trinajstih odstotkov. Ob tem smo iz odborni-ških klopi slišali malo pikro pripombo, da bi ob kroničnem pomanjkanju mesa na trgu trezen človek pričakoval najmanj zastoj, če že ne nazadovanje v finančnem, obračunu kmetijcev. A žal komentarček v vrstah odgovornih mož ni sprožil pričakovanega odmeva.
POGLED ZA KULISE IZGUB
Poglavje zase je industrija, ki s 710 milijoni beleži samo 9-odstotni morast celotnega dohodka in ne dosega predvidenih letnih planov. Pod lansko šestmesečno proizvodnjo sta obtičali žirovska Alpina in Odeja Škof j a Loka. Kako problematičen je položaj, pove podatek, da v skladiščih leži trenutno za 94 % več ne-vnovčenih finalnih izdelkov kot minulo leto in da se vrednost izvoza zmanjšuje v absolutnem in relativ-
nem pomenu besede. V petih.znanih podjetjih so »pridelali« izgubo, ki znaša 6,715.000 dinarjev. S 3,1 milijoni je na čelu LTH, sledijo pa ji Alples, Jelovica, Transturist in Termopol. K sreči so povsod obračunavali amortizacijo precej nad predpisanimi stopnjami in bodo ob izteku leta deficit bržkone lahko izravnali.
V obrazložitvi težavne situacije je predstavnik LTH inž. Marko Vraničar dejal, da kakršnegakoli ugodnejšega izida tudi ne bi bilo realno pričakovati, kajti samo prispevki in davki republiki so 6-krat večji kakor v nedavni preteklosti. Naraščanje neprodanih zalog proizvodov pri* pisuje znižanju osebnega standarda prebivalstva, ki mu praznijo žepe naraščajoči izdatki za vsakdanje življenjske potrebščine in ki niti ne pomisli, da bi v sedanjih razmerah nabavljal drage tehnične predmete, pohištvo, stavbno pohištvo itd. Prav slednje pa tvori pretežni vir zaslužka škofjeloške industrije. Tretji zaviralni moment je nepremišljena sprostitev cen surovin in polizdelkov ter limitiranje gotovih proizvodov.. S prodajo slednjih tovarne neredko komaj pokrijejo materialne stroške. Će zraven prištejemo še pogoste zastoje v posameznih obratih, nastale zaradi nerednih dobav kooperantov, ter stroške uvoza snovi, ki smo jih malo prej izvozili v tujino, da bi potem po drugi poti prišle nazaj in inozemskim manipulantom zagotovile masten dobiček, je podoba »organizirane zmede« popolna. Pravzaprav izgube niti niso pretirane.
PLAČE POD SLOVENSKIM POPREČJEM
Gospodarstvo škofjeloške komune je v prvem polletju ustvarilo 250,244.000 din čistega dohodka, pri čemer na enega zaposlenega odpade 22.550 din. Srednja mesečna plača znaša 1960 dinarjev in je navzlic 17-odstotnemu zvišanju skromnejša kot v večini slovenskih komun. Kar zadeva obveznosti in terjatve, naj povemo, da prve presegajo druge v kmetijstvu, gradbeništvu, prometu in trgovini. Zlasti so se plačilne sposobnosti poslabšale v kmetijstvu in prometu. Spodbudno pa je, ker nobena delovna organizacija ni imela žiro računa blokiranega dlje kot 45 dni. In kako bo v prihodnje?
I. Guzelj
- Sobotni izlet Glasovih naročnikov je bil v mnogih pogledih jubilejen, zato ne bo napak, če sežemo malo nazaj v preteklost in vam poleg zbranih vtisov nanizamo tudi pragišče zanimivih statističnih podatkov.
Naš list je od vključno leta 1968 dalje organiziral 12 potovanj te vrste, potovanj, ki se jih je vsakič udeležilo več kot 80 ljudi. Ugotovili smo, da je v enem izmed treh Creininih avtobusov, s katerimi so minuli konec tedna odrinili proti Dolenjski, sedel
tudi tisoči izžrebanec. Torej smo doslej »nagradili« že prebližno eno dvajsetino prijateljev časopisa Glas. Kar lepa številka mar ne? Omenjamo jo zato, ker nam posamezniki očitajo, da izbor ni pravilen in da bodo spričo goljufive sreče, ki jim noče in noče odpreti vrat med osemde-seterico izbrancev, list odpovedali (nekateri so svojo grožnjo žal celo izpolnili). Treba je reči, da nam delajo hudo krivico. Bolj demokratičnega določanja udeležencev 'spomladanskih in je"-
»Gorenjec sem,
Gorenec se pišem, pa sem še Gorenjski
glas naročil...«
Na Vrhniki so si naročniki ogledali Cankarjevo rojstno hišo. — Foto: A. U.
Tako je leta 1949 razmišljal sedaj 42-letni Pavel GORENEC iz Šenčurja, delavec na krajevnem uradu v Šenčurju, ko je pred 24. leti pole-žaval v bolniški postelji. Dolgočasil se je in si zaželel branja. Naročil je Gorenjski glas, predhodnika sedanjega Glasa. Tako se je uvrstil med naše najstarejše naročnike. Letos se mu je povrhu vsega še nasmehnila sreča. Izžreban je bil in v soboto je odšel na Glasovo potovanje.
»Vedno sem si želel, da bi bil izžreban in odšel z Glasom na enodnevni izlet, ki so po pripovedovanju ljudi, ki so že bili z vami, izredno prijetni,« mi je pripovedoval v soboto v Bistri. »Vendar se me je žreb vedno izognil. Pomislil sem že, če me imate na Glasu sploh še v spisku naročnikov. O, to me že imajo, sem grun-tal. Glas dobivam redno, prav tako pa tudi položnice za plačilo naročnine! Le žreb mi ni preveč naklonjen, sem se tolažil in upal, da bom nekoč le med Glasovimi popotniki.^
Tokrat se vas žreb ni izognil. Kdaj in kako ste zvedeli, da greste danes z nami, sem vprašal Pavla Gorenca, ki ni le naš zvesti bralec" in naročnik, temveč kdaj tudi prime za pero ter napiše za Glas kaj zanimivega iz šenčurskega konca.
»Spal sem še, ko mi je ženina sestra Milena Jerala telefonirala in dejala: Pavle, čestitam! Kaj me mečeš s postelje in čestitaš, sem ji ves zaspan odgovarjal. Na izlet greš. Izžreban si bil, mi je odvrnila. Dvignil sem se in poškilil v Glas in ugotovil, da je to res. Ko sem povedal novici ženi, mi je odgovorila: Kaj če bi šla jaz na izlet? O, ne, sem rekel. Poglej, saj ne piše Pavla Gorenec, ampak Pavel...«
Izlet se bo kmalu prevesil v drugo polovico. Ste z dosedanjim potovanjem zadovoljni?
»Nisem pričakoval, da se zbere na Glasovem potovanju toliko ljudi. Vidim, da je povezava med Glasom in bralci izredno dobra. V Bistri še nisem bil. Tehnični muzej, ki smo si ga ogledali, me je navdušil. S sosedom Janezom Drakslerjem sva se odločila, da bova v Bistro pripeljala enkrat svoji družini. Prav prijeten izlet bo to.«
Na vsakem izletu si prizadevamo, da potovanje m pusto. Pretekla leta je bila navada, da smo po avtobusih izvedli mala žrebanja. Naročniki so prejeli skromne nagrade. Letos pa smo spri jeli predlog razigranih popotnikov in izbrali lepotico potovanja. Volitve smo opravili v gostilni Pri Oberščaku na Muljavi. Razpoložena izletniška druščina se je odločila, naj se z laskavim naslovom okinča Angelca Maček i2 Kranja, delavka tovarne l Bi iz Kranja. Na sobotno potepanje je odšla namesto mame.
Angelca se je izžrebanceni najtopleje zahvalila in jih postregla s kozarčkom močnega . ..	_
Navdušena nad izleti
Naša izžrebanka iz Zirov Sd^ Giacomelli nadvse rada hodi ^ izlete, tako na družinske kot skupinske. Zdaj že upokojena del j ka iz Alpine, znana aktivistka 1 g0 NOB, ima štiri otroke. Prej, k°^ hodili v šole in študirali, je doma vedno dovolj dela in se je . skoraj nemogoče odtrgati od d0.1 Zdaj so trije otroci že zaposlen1, . najmlajša hodi v gimnazijo, Sij. je zdaj ostalo dovolj časa, da k ^ pakdaj oddide in si ogleda kra) ja. zanimivosti, ki jih doslej še ni vl j^' »Da, zadnja leta sem n?Vzri9 šena nad izleti,« pravi Silva Giacomelli, »zanje mi °s t dovolj časa in večkrat s # možem podava v kraje, kje gg nisva bila. Nadvse rada sfItl{fiit odzvala sinovemu in hčerin ^ povabilu, da ju obiščei« j. Češkoslovaškem in na ® skem, ker živita z
družina'' Videla sem precej za ni mi v-0 Prav vse je privlačilo radovednost. Zdi se mi, da kot vidiš, vedno bolj te vlecf' ^ potuješ in si ogleduješ, saVflr je toliko zanimivega pri nas, K® vredno obiskati in si ogledati- v Za Glasov izlet je bila pravzaFj. izžrebana mama in dolgo smo Ji govarjali, naj se izleta udeleži-hotela, starejša je že in jo Vi^il* utruja. Nazadnje sem se vjJii' jaz, pri tem s precejšnjim šenjem, saj teh krajev Še V videla in spoznala. Posebno m^ ^ Bistri me je zelo navdušil in prepričana sem, da se bova z m-deti še vrnila v ta kraj, kjer Je toliko zares zanimivega.	je ie,
Glas rada prebiram in pri h'* več let. Predvsem mi je všeč naših domačih novic.	^ *
Seveda se pri tem spoznav jjf ljudmi iz vseh krajev, 8P.0st?' teljimo se in marsikateri •jjl' nejo potem tudi v tes ' 0f» stikih. Tak celodnevni po mojem biti v nekem s jvf tudi ekskurzija, saj je n pohvalno, da izžrebanci	ff
kraje in zanimivosti, ki \ ji11 niso morda nikoli videli najbrž " nikoli več ne Skratka: o tem izletu, na le V* rem sem bila, povem lahko^jgj da mi je bil zelo všeč.« D-
Hodite z družino pogosto na izlete?
»Včasih, ko so bili otroci še manjši, smo hodili več okoli, danes pa manj. Otroci gredo najraje po svoje, nama z ženo pa se največkrat ne ljubi iti. Moji najpogostejši izleti so hoja v planine.«
In vaše mnenje o Glasu.
»Glas mi je všeč, posebno še, ker napiše marsikaj zanimivega iz življenja in dela krajevnih skupnosti. V nove delovne prostore se je preselil in je zato razumljivo, da je dobil tudi novo, lepšo in privlačnejšo obleko ...«
J. Košnjek