ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA S|a 103 Pofttnlna poračun j ena (C. C. Mm U posta) List izhaja vsaki dan z) 3 mesece L 22,— L 6.50 veC. — v širokosti 1 ko (Lice, zahvaie, Trat«, t tora K % —I« 1*2». - Uto Storilka M Mit Latnlk LIH razen ponedeljka. Naročnina: m 1 immc L i-, 4. 38,—, celo leto L 75.—, t inonawtve meseteo tevilk.* 30 st. — Oflasniaa z* 1 mm prostora 'ča trjjovsk« in obrtne oglaa« L 1.—« za oamrt-i L 1.50, oglase denarnih zavodov L 1—, U i na prvi strani L 2.— EDINOST Uradniltvo in upravniltvo: Tret (3), ulica S. Fraaceaco d'Aatki 20. Te* iefo« 11-57. Dopeei na} si polivajo izključno urednUtvu, oglati, rekla* madje in denar pa upravniitvu. Rokopiei to ne vračajo. Nafranktrana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «EdlnosU< Poduredniitvo v G o r i c i: ulica Gio«u& Carducci »t. 7, I. n. — Telet 5L 327« Glavni in odgovorni urednik; prof. FHip Peric. Samoizobrazba V naši dobi se zelo opaža pomanjkanje smisla za samoiz-obrazbo. Živimo namreč v dobi, ko večina hrepeni in divja le za trenutnim užitkom. Opazujmo samo malo današnji svet in hitro se opazi, da večini fantov ne gre drugo po glavi ko ljubezenske aventure, mladenkam pa kratka krila, puder, lepe rdeče ustnice in podobno. Skoraj vse drvi torej le za uživanjem, popolnoma golim uživanjem. Za Jtaj lepšega, idealnejšega pa veČina nima smisla. Oglejmo si malo izobražen-stvo, naj si bo že mestno ali podeželsko. Komaj spravi pod ka-l>o svoje študije, že se zdi neznansko izobraženo ter prav rado zamenja knjige z drugimi stvarmi, ki nudijo le minljivo uživanje. Ravno ko bi bil najboljši čas, da bi se zidalo na v soli pridobljeni podlagi, pa se vrže knjiga v kot in v nadomestilo se preženejo večeri, dostikrat tudi popoldnevi ali, splošno rečeno, ves prosti čas pri kartah in pri vinu. Ko človek vidi iz-obraženstvo v takem položaju, bi se prav lahko zjokal nad njim in bi ne točil samo krokodilovih solzi Kaj bi rešilo naše ljudi pred to moro? Edino samoizobrazba, ker po gostilnah, pri litru in kartah končajo po pretežni večini le oni ljudje, ki drugače ne vedo «zapraviti» dolgih večerov. Tam, navadno, izmenjujejo satno kvarte mesto misli. Kjer se Čuti pomanjkanje misli tam zamre razgovor, tam govorijo zamazane podobice, ki so šle že Bog ve skozi koliko rok. Zraven zapoje še kozarček, četrt za če-trtom izgine po žejnih grlih. Nekateri menda tudi to prištevajo k samo izobrazbi. Koliko zadovoljnejšega se počuti fant ali dekle, mož ali žena, ki prežene večer v družbi dobrih knjig ali prijateljev, s katerimi se lahko pogovarja o marsičem koristnim, tako da si v čitanju ali pogovorh širi svoje enanje! Take. iu človeku niso večeri polni puščobe in dolgočasnega zehanja« njemu gredo naprej ko blisk. Komaj se loti resnega dela, že vidi, da se bliža Cas počitka. Takemu človeku so ▼ečeri Še prekratki, ker kmalu uvidi, kako je njegovo znanje nepopolno ter koliko snovi, najpotrebnejše, mora še spraviti pod kapo. Vedno bolj spoznava, da zadovoljstvo človeka obstoji predvsem v resnem delu ter niti oddaleč ne v plitkih zabavah. Vsak posameznik mora paziti na to, da ga družba ne povleče za seboj v brezplodno zapravljanje časa. OdpomoČek temu pa je samo v resnično dobri družbi, ako se dobi, drugače pa v dobrih knjigah, bodisi znanstvenih ali leposlovnih. Ko človek čita 'epo leposlovno delo, se čuti del dela »amega. Kot je pisatelj podal v ielu del svoje duše, tako si tudi čitatelj prisvoji njegove lepe cnisli, čustva, tako tudi njegova duša uživa s koristjo pisateljevo delo. Tako se čitatelj približa pisatelju da ga smatra za svojega prijatelja, dobrega prijatelja, ki je vedno v njegovi sobi v svojih delih. Ne zadostuje pa, da bi se Človek poglabljal samo v leposlovna dela. Treba se je spustiti tudi na znanstvo. To je sicer nekoliko težje, a dobra volja premaga vse zapreke. Treba se je predvsem, vsaj od začetka, spustiti nad znanstvene knjige, katere po svoji vsebini privlačujejo posameznika. Posebno pri enanstvenih knjigah, sicer tudi pri leposlovnih, je zelo ko?istno, da se lotita kakega dela dva, morda tudi več znancev. Vsak dobro preštudira določeno delo, ko pridejo skupaj, ga pa skupno obravnajo. Pri tem se mnogo pridobi, ker vsak Človek je «zase svet«, torej tudi vsak ima svoje mnenje o vsaki stvari. Na tak način obravnavane leposlovne ali znanstvene knjige postanejo bolj naša last ko drugače. Samoizobrazba prinaša človeku mnoge koristi in — kar je tudi omembe vredno — prinaša mu zadovoljstvo s samim seboj. Da mu spoznavati vedno bolj, kako nepopoln je bil po končanih Študijah ter tudi to, da rano-^i prazni žaklji hočejo dostikrat mnogo veljati ravno radi svoje praznote. < Posebno pozneje, ko zajadrajo v zrelejšo dobo, uvidijo samo izobražene i, kako dobro so uporabili čas. Odkritosrčno so hvaležni onim, ki so jim vcepili v mladosti veselje do samoiz-obrazbe. Posebno veseli so tega, ko vidijo, koliko izobražencev« dobi največje veselje in. tolažbo pri litrčku ter pri kvartah in razuzdanih zabavah. Veselje teh slednjih pač ni pravo veselje, je le veselje za silo, veselje plehko onih ljudi, ki boljšega, samozavestne j šega ter koristnejšega veselja niso zmožni. Zato ponovno zatrjujem, da je samoizobrazba neobhodno potrebna onim ljudem, ki v življenju hočejo nekaj veljati ter nočejo mlatiti samo prazne slame. Potrebna je predvsem onim, ki se zavedejo, da se resnično zadovoljstvo dobi le v resnem delu. Resen samoizobraženec tudi ni v nevarnosti, da bi končal pri kvartah in pri 1'tru, ker bo imel dosti lepih misli, katere bo rad izmenjal s tovariši v pošteni družbi. R. H. Govor načelnika vlade povodom obiska miian»itji| delavcev v Rimu RIM, 30. Sprejeti od številnih zastopnikov tukajšnjih fašistov-skih sindikalnih organizacij in od številnega občinstva, so včeraj prispeli v Rim milanski delavci. Gostje, ki jih je 10.000, so se pripeljali tekom popoldneva v 11 posebnih vlakih. Pred kolodvorom, kjer je delavce pozdravljala velika množica občinstva, so se stvorile povorke, ki so krenile proti Koloseju, kjer se je do poldneva zbralo vseh 10.000 milanskih delavcev. Okrog 13. ure je prispel v Ko-losej načelnik vlade. Zborovalci so mu priredili dolgotrajne ovacije, nakar jih je on. Mussolini tako-le nagovoril: rvakom in dosedanjim poslancem je bila včeraj odvzeta nadaljnja pravica do poslanske časti. Pravzaprav so se začeli Parižani zanimati za volitve, ko so se te že končale. Okrog 19. ure so se pričele zbirati množice na boulevardih in trgu Opere, kjer so bila postavljena projekcijska platna in zvočniki vseh večjih pariških listov. Ko so ljudje doznali, da je bil na škodo L6ona Bluma izvoljen komunist Duclos in da je bil komunistični poslanec Cachin na novo izvoljen, je gruča komunistov zapela internacionalno himno. Sledilo je ploskanje in rezko žvižganje vsevprek in sledilo bi morda še marsikaj, toda policijski organi so bili na mestu tudi takoj med ljudmi, ki so hoteli s pestmi in drugim takim orožjem izpričati svoje politično prepričanje. Torej tudi takrat ni bilo incidentov. Izidi včerajšnjih volitev so naslednji: Komunisti so dobili 14 mandatov, združeni socialisti in komunisti 2, zedinjeni socialisti 87, republikanski socialisti 40, radikalni socialisti 101, radikalni republikanci 40, levičarski republikanci 49, republikanski dernokratje 85, konservativci 5. Izidi v dveh volilnih okrožjih še niso znani. Ce prištejemo k tem še mandate, ki so jih dobile poedine stranke že pri prvih volit\ah, ki so se vršile prejšnjo nedeljo, dobimo naslednje podatke: Komunisti 14 (prej 26), zdru-ženi socialisti Ln komunisti 20, zedinjeni socialisti 102, republikanski socialisti 46, radikalni socialisti 122 (prej 140), radikalni republikanci 53, levičarski republikanci 98, republikanski dernokratje 161, konservativci 12. __ Novinar Avgust Haendel oproščen pred sodiščem v Zagrebu ZAGREB, 30. Danes je bila objavljena razsodba v procesu proti inženirju Avgustu Haen-dlu, ki je bil obtožen špijonaže in žaljenja veličanstva. Sodišče je razglasilo oprostilno razsodbo. Razsodba, kl se oslanja na člen 250. kazenskega zn-konika, se glasi, da obtoženec radi Žaljenja veličanstva ne more biti sojen, ker je zagrešil dejanje v inozemstvu, glede Špijonaže pa obtožba ni bila dokazana. Državni pravdnik Je zoper to razsodbo vložil priziv. Avgust Haendel, poročevalec lista «Popolo di Trieste», je bil, kakor znano, aretiran pred kakšnimi Štirimi meseci v Jugoslaviji. Konference v Beogradu BEOGRAD, 30. Ministrski predsednik Vukičević je imel danes ves dopoldan konference s posameznimi ministri. Daljši sestanek je imel tudi z Ljubo Davidovičem. Dopoldne in zvečer je bil na avdijenci na dvoru, kjer so se v resortnih zadevah mudili tudi finančni minister dr. Markovič, vojni minister general Hadžlč, agrarni minister dr. Andrić, minister poljedelstva dr. Stankovič ln minister zunanjih zadev dr. Marin-ković. XL «EDIN08T» V Trstu, dne 1, maja 1S28. Avstrijski poslanik v Beogradu od *r. MarlnJurvića BEOGRAD, 30. Avstrijski poslanik Hoffinger, ki rapužča Beograd, je bil danes pri ministru sunanjih zadev, od katerega se je poslovil. Poslanik Hoffinger se je zahvalil dr. Marin-koviću za izkazano mu podporo tekom njegovoga večletnega delovanja v Beogradu. Izrazil je | nado, da se bodo odnošaji, ki vežejo Jugoslavijo in Avstrijo, v bodoče poglobili in postali Še tesnejši. čehosiovaSki železničarji v Ljubljani LJUBLJANA, 30. Dane« je prispelo v Ljubljano 96 Članov udruženja čehoslovaSkih železničarjev. Sprejeli so jih zastopniki jug-oslovenskih železničarjev, oblasti, društev in čehosiovaSki konzul v Ljubljani dr. Re-sel. V kazini jim je bil prirejen svečan banket. Jutri odpotujejo v Zagreb. imlitsA in svečanosti v Rev Vorku na čast letalcem. Kcehlu, ven Huenefeldu in Fitzmarioeu NKVV-VORK. 29. Letalci Koehl, von Huenefeld in Fitzmaurice so prispeli z vlakom iz \Vashing-tona, kjer so bili pri pogrebu letalca Benuetta. Na postaji jih je pričakovalo okrog 5000 ljudi, ki jih je policija komaj zadržala. da se niso predrli do letalcev. 7. avtomobili so bili prepeljani v hotel Ritz Karlton in nato v mestno hišo, kjer jih je sprejel župan Walker. Z današnjim dnem so se pričele slavnosti. Dopoldne so se vršili obhodi po mestu, defileji večjih in manjših ladij v pristanišču. vse na čast zmagovalcem oceana. V mestni hiši je bil opoldne sijajen sprejem, letalce je župan Walker predstavil zastopnikom mestnih in državnih oblasti v New-Yorku. Nato se je razvila po najbogatejši new-yorški ulici — Tith Ave-mie —. ki je bila vsa v zastavah in cvetlicah, povorka, ki so jo tvorile nepregledne množico ljudstva vsega navdušenega za oba Nemca in Irca. Politične beležke Pomirjen je v notranjepolitičnem iivjienja na Poljskem Pričetek parlamentarnega zasedanja na Poljskem je ponovno dokazal, da se razna predvidevanja na političnem polju često ne uresničujejo. Tako se tudi ni izpolnilo pričakovanje pesimistov iz obeh taborov, da se bo parlamentarno zasedanje pričelo v znamenju hudih borb, ki naj bi dovedle do razpustitve sejma in do razpisa novih volitev ali celo do vlade brez sejma. Vlada je sicer pri volitvi predsednika sejma doživela odločen poraz, vendar pa ni pripisala temu neuspehu prevelike važnosti. Na drugi strani pa sejm ni tiral konflikta do skrajnosti in je povodom odobritve proračunskega in investicijskega provizorija izrazil vladi popolno zaupanje. Velika borba se je končala, ne da bi prišlo do kakih senzacionalnih zapietljajev, in nato se je pričel velikonočni odmor. Po tem odmoru se je vnel^ nova borba, to pot v-proračunskem odboru. Opozicijonalna večina je sklenila, da nastopi proti predsedniku odbora, ki je Član vladnega bloka in ki je hotel, da se pri tretjem čitanju glasuje hkrati o vseli proračunskih postavkah- Ko je pa predsednik odbora po tem glasovanju hotel podati ostavko na predsedniško mesto, je opozicija odnehala, tako da je podlegla v odboru, ki šteje 31 članov, za 14 glasov in tako omogočila predsedniku Byrku, da je ostal na svojem mestu. Verjetno je, da tudi v samemu plenumu ne bo drugače. Pri tem je zanimivo, da se je predsednik zbornice Darzvnski, izvoljen po opoziciji, postavil povodom konflikta v proračunskem odboru na stran predsednika vladnega bloka, s čimer je seveda izzval veliko vznemirjenje v vrstah so-cialno-demokratične opozicije. Proračun bo toliko v celoti kakor v posameznih postavkah brez dvoma tvoril jedro konfliktov, toda gotovo je, da se ne bo sestavila večina, ki bi ga odbila v celoti. Drugačen pa bo po vsej verjetnosti položaj, ako bi vlada nastopila z zahtevami za no-i va polnomočja. Pooblastilo, ki ga je prejšnji sejm dal vladi glede izdajanja odlokov z za-| konsko vrednostjo, je s sklicanjem novega sejma izgubilo svojo veljavnost, zato je umevno, j da bo vlada skušala vnovič dobiti to pooblastilo. V parlamen-i tamih krogih ss domneva da bo vlada po burnih debatah sicer dosegla ta svoj namen, vendar pa pooblastilo ne bo tako neomejeno kakor prejS&je ki da bo sejm mogel kontrolirati izdane odloke. V tem pravcu je najvažnejši predlog, da mora biti vsaka ukinitev vladnega odloka od strani sejma objavljena v uradnem listu « Dnevni k zakonov«. Zdi se, da bo vlada sprejela ta predlog. Na splošno se pa lahko reče, da med vlado in opozicijsko veČino ne bo pri-§k> do hujftih in načelnih konfliktov. S Časom se bodo razburjeni duhovi pomirili, sklenili se bodo novi osebni oanoSaji in v doglednem času se bodo ugla-dila razna nasprotja med vlado in opozicijo. Poljska prehaja v mirnejšo dobo. DNEVNE VESTI Sejanje žita v crstoii Poročali smo te, da se prepravija v ministrstvu za nacionalno gospodarstvo postava, katera bo predpisovala, da mora vsak kmetovalec sejati žito v vrstah in ne ne več navprek kot do sedaj. Kakor rečeno, pa se ta postava Se le pripravlja i!n za letos bi itak ne pri&la več v poštev. Vendar pa morajo visi kmetovalca računati s tem, da bo nova postava izdana še tekom letošnjega leta in da se bodo morali ob prihodnji setvi že držati njenih doočil. V kmetijskih strokovnih listih se o tfcm vprašanju mnogo razpravlja. V zadnji številki lista «La Doane-nica dol 1'Agri col tor e» (Kmetova 1-čeva nedelja.) je objavf! prof. Mario Ferraguti, tajnik stalnega odbora za Žito, članek, v katerem se toplo za vzemi je za uvedbo novega načina sejanja. Člankar omenja, najprej stanje letošnje žitne letine ter pravi, da se pričakuje pritie-iek, ki bo presedal 65 milijonov kv. pridelek rodovitnega 1925. le-ia. Kar s<_' u-če sejauija v vrstah, beleži dejstvo, da se ta način v zadnjih letih vedno bolj širi, kar je razvidno Že po tem. da se v Čedalje večji meri uporabljajo sejal-iii stroji. V zadnjih treh letih so jih nabavili kmetovalci več nego v prejšnjih tridesetih letih. Sejanje v vrstah pa so širi tudi po takih legah, kjer je raba sejalnih strojev nemogoča, natmreč po njivah na gričih in rebreh in po bolj kameni-tem svetu. Tu deka.jo poljedelci brazdo ali razarje in vanje se jejo žito. Ta način — pravi Člamkar — si^ cer ni tako popoln, vendar pa je v vsakem pogledu boljši nego sejanje brez vrst. Predvsem je mnogo olajšano spomladansko delo okoli mladega žita, t. j. pletje; omogoča na se tudi okopavanje m različno drugo negovanje mladih žitnih rastli!n, ki je sicer nemogoče, če ne raste žito v vrstah. Po računih prof. Ferraguti-j& se posejala v vrstah ena tretji-ia žMnih polj Italije, medtem ko >ta bili dve tretjini posejani po starem. Skoda, ki jo trpi radi tega prizadeti kmetovalec kaikor tudi ^pilošni pridelek, je zelo velika kajti s sejanjem brez vrst se najprej brez potrebe zapravljajo velike količine semena«, a se na dru-u strani pridela mamj, nego bi dalo manj semena, če bi bilo poeja-ii-o v vrstah. Po računih iiiietnova-liega člarrkairja se zapravi s sejanjem po starem načinu kaka dva milijona kvintalov semena, ki bi ga ne bilo treba, izročiti zemlji, a. i>i se vendar pridelalo več Žita, in sicer od 4 do 5 milijonov kvintalov več. Tako zna£* letna zguba od 6 Jo 7 milijonov kvintaiov ža*ia ali okoli 1000 milijcMifOv lir, ki jih — zaključuje prof. Ferraguti — nespametno žrtvujejo kmetovalci na oltarju nevednosti. Trije latfftnl molje j Neki na& Čitaitelj nam pfte: Meseca maja imamo skoraj vsako leto tri mrzle dneve, t. j. 12, 13. in li., ko nastopajo sv. Pankra-cij, sv. Servacij in sv. Bonifacij. Italijani jih imentujejo «1 tre uomi-ni di ghiaccio», Nemci pa jim pravijo «die drei Eiemaenner» aH «die Eisheiligen». Mahoma nastopajoča zelo mrzla temperatura Škoduje rastlinstvu in tudi ljudem. Vzrok hipnega in globokega padca toplote tiči v severnih vetrovih. Radi toplejših solnčnih Žarkov se lede-!*o morje taja, ledeni hribi se gibljejo proti jugu ito severni vetrovi, ki prihajajo od bližine Grenlandije ali Labradorja, so zelo mrzli. V naših krajih prav dobro občutimo o spremembo, zato nujno svetujem vsakemu, naj pazi na te tri ledeniakarje, ki se tudi včasih nekaj zakasnijo, malokdaj prehitijo in skoro -nikoli ne izostanejo. Evo vam na kraiko, kako sem spoznal dodobra te tri mrzle gospode tn si s tem naprtil kronačni bronhijalni katar: Pred mnogimi leti sem se peljal 12. maja s parn+kom it Gradofa v Oglej. Bik) je krasno ali precej mrzlo jutro, pihaJ je serverMoeafood-nik. Bil sem poletno obtočen, v lahkem površniku me je aebto. ali kakor je mlad človek. — m© Je bilo snam to primati svcq«oa saf>otn&-ku in se zaAečf * kabino. — Iz Ogleja sva napravila fzlat In med-potocna. pila nekaj mradega piva, ker je dan posta3 vroč. AJi 9e tisto noč me je začela tresti mrsHca, bolehal sem in več mesecev nisem bil za nobeno delo; ka&eij mf je ostal do današnjega dne tn nobeno zdravilo ga ni moglo odpraviti. Kratka vožnja je zadoetovafta za dolge bolezen. Zato, posebno ti mladin*, paa na svoje adravje pooetono v teh navedenih dneh, ko misliš da je te nastopila vročina in se ni treba več bati nobene tnirJe sapice. URNIK ZA KORIJERO TRST -ILIR. BISTRICA Podjetje Klun, ki vzdržuje vožnjo s kor j ero med Trstom in Ilir. Biečrioo, naznanja, da se uvedejo ti daa%a&n»jian dinem (1. maja) naslednje spremembe v urniku za vožnjo na omenjeni progi: Ob delavnikih: odhod rz Tlrsta ob 17. uri, a odhod i« Bistrice ob 5.46; ob prajzmikih se bo vršila razen obeh zgoraj omenjenih voženj 5e ena, toda samo do Škocijoiia, in sicer z odhodom iz Trata ob 7.15, a iz Skoči jana ob 18.30. IZ UREDNIŠTVA Preteklo sredo smo objavili dopis z Gnragkega, v katerem je bilo rečeno, da so orožniki tKsumiii Avgusta Rebeka iz Gojač na Vipavskem, da je zaigal lastno hi-So. Kot. smo naknadno doznali, ta vest ne odgovarja resnici, radi čef^ar jo s tem popravljamo. SEMENJ V SEŽANI Na trgu v Sežani dne 12." in 23. zs0SSri je bilo na prodaj 2027 glav živiine, in sicer: 763 volov in krav, 99 telet. 157 konj in 979 prašičev. Cene gova^ii živini so bile od 300 do 325 lir sUr žive leže; teletom do 450 stot mrtva teža; konji po pasmi in lepoti do 2000 lir konj: prašički 5--10-tedenski od 100—150 L. Kupčija prav dobra, posebno z voli in prašifki Ra»zen živine je bilo na trgu 81 žotorov, kjer se je prodajalo manufakturno in drugo blago. Meseca maja bodo v Sežana trije tržni dnevti. Dne 3. ma;ja letni sejem, takorv. «trg »v. Križa«, a 12. in 22. mam pa m>ese£m sejmi. Sežana ima žeJeznifcke vozovne m avtomo-bitoe zveze naj vse strani, kar nudi obiskovalcem sejmov lepo udobnost. KOLESARSKI «RAID» BUENOS ASIES - NEW-YORK Santa Ffc, 5. afprila 1928. Anton Kralj, Miro Kravos in Bruno Sferza so po skrajno napornem potcvanju dospeli v Santa Fe. Prepotovali so komaj neznaten del; ogTomne razdalje, ki je toliko stražneiša radi naravnih zaprek, ki ovirajo mladkn kolesarjem izvetibo drznega načrta. Prebivalstvo mesta Santa Ffc jih Je zelo prisrčno sprejelo. Časopisje jim i>osveta da4jše Članke, v katerih opisuje že poneerefcene poizkuse in daje drznim TržaCanom iskrena voščila k uspetju drznega podjetja. Kakor rečeno, je razdalja, ki so jo kolesarji do danes prepotovali. moteakostna v primeri z raidom in tmdi v Številkah bi ne vplašila nikogar ki je le nefeoliko vajen koles«. Prepotovali so 610 km. Polovica te poti pa nI lepa cesta; kolesarji so morah Čec planjave, skozi dume, čez pečene dvne ter potoke in reke. Del te poti so napravili vodeč kolo v rokih, po železniškem, tiru. So karaji v južni Ameriki, ki ne poznajo drugega prometnega sredstva, kot Železnico, ki reže tu pa tam smrtno tiho t o pustinje, temo gozda in bobni v globokih soteskah ameriškega gorovja. Ponekod drvi železna kača po ves dan, ne da bi se ob samotni progi pojavila človečka bivališča. Za kolesarje pa je želetznica precej važna, ker jim daje smer, sicer bi bila orientacija prerej težka. Iz Santa Fč gre pot mladih kolesarjev v Cordobe, od lam se bodo odpeljali proti Sant Luisu in potem naprej v Men dozo, kjer bodo prestopili meje Argentini je. — Dolgo bo trajalo njih potovanje skozi Cile, kajti zdi e, da bodo mladi kolesarji vstopiK v to državo na d al njem jugu in Jo prepotovali do najsevernejše to&ke. Znano je, da se republika Cile razprostira liki ozek, a zelo dolg pas ob z«!pa dni obali južne Amerike. Prihodnje poročilo pride brez-dvomno rz Mendo«e. Rojstva, smrti in poroke t Trata dne 28. aprila 1928 Rojeni: 14 (1 mrtev); mrtvi: 1?; poročeni: 7 MOV UST Prejeli smo prvo Številko «11 Suddito» (Podložnik), ki je začel izhajati v Torinu kot gtaslk> »društva mtofralističniti monarh i-»tov», torej iMhjkrajnejftih prteta&ev memarhtstične vladaivine. List bo izhajal vsake tri mesece in namerava biti nekaka revija mooarfai-stTčne mteli. Pod naslovom fitatno kot motto le-le besede De Mkiatre-ja: Znajte biti kralje^rd Prej fe to bito nagon, danes je znanost.» V prognunaeni uvodTiUnt pod naslovom «Podložniki» pnvri ravnatelj Carlo di Locnborgo, da odgovarjajo načela reform sedazije vlade ra#tvu monarhist rčoe vici je, a Met tA je postavil cilj, da pomete preostanke zastarel ili duisnmosti itk dviaiie večni monarhiCni fcf «satrteva v službi kralja podložniku* in ne državljanov, vdanosti In na kompromisa.» b tržaškega življenja Haia artomobllaka nezgoda — Štirje izletniki ranjeni V nedeljo zvečer se je dogodila pri Kubedu v Kopr&čini huda avtomobilska nezgoda. Okoli 16.30 je vo*il proti omenjeni vasi tovorni avtomobil nekega trgovca iz Socor-ba, na katerem se je peljala skupina moških, med njimi 28-letni Josip Stare, 23-letm Marij Pavlič, oba iz Socerba pri Dolini, 29-1 etni KraAovd« Josip in 41-letni Josip Udovi č, prvi iz Ospa, drugI iz Ku-beda. Odpeljali so se isti veCer iz Soeerba in so bdli namenjeni v Kubed. Ko so dospeli v bližino mostu nad Rižana, »e je na nekem ovinku avtormobil rz neznanega vzroka prevrnil in razbil. Nezgoda je imela hude posiedice; štirje izletniki so obležali več ali manj težko poškodovani; Stare si je zmečkal levo roko nad zapestjem, Kražovic si je zlomil levo ključnica, Pavlič si je pretresel možgane in je poleg tega zadoibil še številne poškodbe po raznih -delih telesa. Kmalu potem sta privozala tam mimo s svojima avtomobiloma 28-1 etna Emanuel Zlgante, iz Lonk pri Dekanih, in tržafeki notar dr. San d rini. Z njunima avtomobiloma so bili potnesrečenci prepeljani v mestno bolnJ&nico, kjer so bili sprejeti v kirurgični oddelek. DoČim se borna Stare in Kražovic po mnenju zdravnikov morala zdi-aviti približno 'meeec dni in bo Pavlič okreval — fe ne nastopijo kake komplikacije — v 5-6 dneh, je stanje UdoviCa ne^ varno; zdrav u?" ki menijo, da si je siromak poškodoval tudi vratna vretenca, zato so si pridržali vsako sodbo. — Orožniki so uvedli preiskavo o nesreči. Avtomobil proti tramvaju V nedeljo popoldne okoli 14. ure je neki avto, ki ga je vodil trgovec Josip Donandy, trčil na križi-ŠCu ulic Milano in XXX. OHobFe ob tramvaj proge Št. 5, ki je vozil proti Rojanu. Radi sunka se je vetrobran pri avtom obi Ki razJetel in steklen drobec je priletel v o-braz 9-letnemu Donandvjeveonu sirtčku Karlu ter ga ravnil. Deček je dobil potrebno pomoč na rešilni postaji. Ozdravil bo v tednu dni. ¥ znamenju noža — Đva moška ranjena V soboto ponoči, okoli 2. ure po polnoči, je bil prepeljan z neko kočijo v mestno bo lnišnico 24-1 et n i zidar Peter Cerkveni č, stanujoč v Rocolu in Monte št. 67; imel je ne-vprno rano r»a trebuhu, tako da so ga morali zdravniki nemudoma operirati. Po operaciji, ki jo dobro Ltpadla, so ranjenca zaslišali policijski organi. Po dolgem obotavljanju je mladenič povedal, da ga je okoli 1. ure, ko se je napotil iz gostilne Nichetto na Montebellu prati domu, napadel v ulici Ros-setti neki neznanec, ga opeoval ter ga naposled zabodel z nožem. Omenil je Še, da je bil neznanec visoke in močne postave, srtaa* približno 50 let; drugega ni hotel povedarti. Policijski organi so sumili, da je bil mladenič ranjen v pretepu ki da dobro pozna napadalca, ki ga pa ie gotovih vzrokov noče izdati. Ta domneva je postala še bolj verjetna, ko je kake dve uri pozneje prišel iskat pomoči v mestno bol-niAnico 37-letni zidar Alojzij Lah, crtamrjoč v Rocolu in Monte &t. 706, ki je bil ranjen v desno stegno. — Moft je povedal, da se je ranil po noreči; ko se je malo prej vračal z Montebella, se je v bližini go-stifne Stegu spotaknil in padel. Pri tem da se mu je razbila steklenica vina, ki jo je nosil v hlačnem žepu, in Črepinje so ga ranile v stegno. čeprav se prav lahko zgodi, da se Človek poreže s steklenico, vendar ima policija dovolj razlogov, da dvomi o resničnosti Lahovega pojasnila. Zdi se, da je njegova prigoda v zveei s krvavim dogodkom, katerega je bil žrtev Cerkvenič. Preiskava, ki jo je uvedla softfla oblast, bo brez dvorna pojasnila skrivnostne okolščine, ki obd; o oba dogodka lalosten konec starčka Ko je čuvaj mestne siroi&nire v ulici Istituto v nedeljo zjutraj pregledoval prostore v sirotišnici, je na£el na nekem hodniku na tleh nezavestnega. 84-tetnega mestnega ubožca Ivana Ko&fča. Čuvafj je tako) poklical zdravnika, ki pa je mogel samo ugotoviti, da je ne-arečat starček že izdihnil radi poškodbe, ki jo je imel na glavi Pri prfefcavi, ki jo je uvedel ravnaitelj »irutiinice, se je ugotovilo, da je atatrček postal žrtev nesreče; ko je M po hodniku, jo radi hipne omo-tftoe podel tako nesrečno vznak, da jo udaril z glavo ob kameniti tlak ta al preMl lobanjo. Po oblastvenem izvidu je bito truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolaLfcnice. P«i delu na novem rib-en, trgu, Id. ga grade pri Sv. Ivanu, je 36-tetnl podajač Albin Hrast, stanujoč t ulici Ferriera št. 49, včeraj popoldne, ko je z nekim tovarišem pranaAal opeke, padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v gtetoju. Z avtomobilom reSLlne postaje je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti vribti&no meeec dni. — Med igro v javnem vrtu v ulici Giulia je 14-letna Žita BuAtifcno-ni, stanujoča v ulici Panzano št. 274, včeraj popoldne padla isi si zlomila levo roko. Dobila je prvo pomoč v mestni bolnišnici. — 56-1 etni trgovec Nikolaj Crkli, doma iz Gorice, je včeraj pred-poldne okoli 11. ure, ko je vozšl s svojim avtomobilom proti postaji pri Sv. Andreju, zavil pred trgoin Uni4& proti pločniku, da bi se izognil tramvaju. Toda nesreča j'( botefca, da je avto pri tem zdrčal radi opolzkega tlaka na pločnik ir podrl dva moška, fn sicer 49-letne-ga težaka Ivama Mo»zi, stanujoče- Bv ul. Montecucoo 4t. 11, in 32- >nega težaka Antona Garzeffo, stanujočega v ul. S. Daviš St. 6. Pr-vt je zadobil števiine poškodbe pc nogah in obra-zu, drugi pa po raznih delih telesa. Oba sta bila prepeljala v mestno bolnišnico, tejer sta Hla pridržana. Vestf z Goriškega Goriške mestne vesti Novo odredbe glede petnih listov n v inozemstvo. Goriški prefekt je razposlal vsem poteštatom na Gori&kem okrožnico, v kateri navaja nove odredbe ki bodo skLŽile za pospešitev izdajanja potoih listov za v inozemstvo Te odredbe so sledeče; Takoj ko odpošlje pote&tat tako-inienovani «nulla o?ta» (m izselje-niške potne Hste. na navadnem papirju, za navadne potne Hste pa na kolkovaneim papirju za dve liri) s potrebnimi dokumenti, na kve-sturo, mora obenem o tem obvestiti orofcniško poveljstvo Uiinoč-njega sodnega okraja. Obv&stito mora biti narejeno na sledeči način (seveda v italijanščini): <er tekl», u> da napadel ga ni. MareSjeJo Se»cchi, poveljnik &em-petrske orožn. postaje, pove, da s® je moral on zanimati za stvar in arestacijo, ker se >e zločin zgodil na njegovem teritoriju. Zaslišani so nato Še občinski sluga l^asič iz Ketnč ter občinski) pisar Faoonti, ki izpovesta v prid obtožencu. Istota-ko Anton Mozetič iz Bukovice. Drž. pravdni k Gaspei*i zahteva za obtoženca dve leti zapora radi po-sku£anega ropa ter.dve feti posi-lv nega nadzorstva. Odv. Paglilia, ki obtoženca brani pobija to, rak-eč da je drž. piavd-nik navedel to vatvoko kazen no ua bi jo utemeljil itn ne da bi prej povedal, zakaj naj to obtoženec tako kaznuje. Am>ertkanec da hi je -stflo. Nadaljevanje in konec proces? proti ena teiim obtožencem iz V te cone v Furlanijl Včeraj dopoldne se je na goriškem ka®, sodidfu nadaljeval proces proti enajstcHm obtožencem ia vasice Vteoone., ki se nahaja v bližini Chtoprijsa Proce« se je že enkrat vj-^iH, in siicer dne £3. aprila t. I. Bil j>a je prešieeen, ker je bila Lreba zadišali še> eno pričo: mladeniča Erne:*ta Bergamaschi-ja. Kot smo žrO hsvoj čas poročali, so v noči od 30. nn 31. oktobra lanskega leta na^padli fantje iz VLscone fanta iz Trevignana z bojnim klicem •nravnave se je ude ležila tu<.ii piriča Ernest Berga-inasehi, staa* 16 let. Preiskovalne mu sodniku je priča izpovedala, da je tisti večer videla nekatere izmed obtožencev v bližini hudournika Torre, kjer se je« pretep vtffel. Pred sodiščem pa priča v.se to zanika, češ da takrat ni govoril resnice, pač pa. tla ga je k takemu pričanju sdli) neki De! Pelca iz Viscoue. Pr ed ssedn ik. S erp i: »Govorit« vendar ranico, drjiga^o van , vsi vz Viseone. Žalil Je Nj. \el. kralja, prvega 'ni-nistra tn Italije. Piže se Jožef Zorat in je s U r i!> let. Doma je iz Sv. Mfirtina d i P< r-zo pri Cervitgnanu. Obtož^-n j<\ da je 5. februarja t. 1. žaliJ Nj. V» !. ital. kralja, ministrskega predsednika in Italijo. Omenjenega dno je prišel v neko gostilno v S Mar tirni di Terzo, kjer se je nahajalo več domačinov, in pričel, pijan kot je bil, raBgrajeti. Gostilničar k a jo goste, ko se je prepir, vrgla iz gostilne ixt cesto. Tam zunaj pa so ae vnovič napadli. Obtoftenec se je spoprfjef z nekikn Nadaltnom*, ga pričel troeti za ftpičasto brado, mu ptjuntl v obraz k) Kalil njega, kralja, MussoUnija in celo Italijo. Ta zadeva je prišla čez nekaj dni na ušeaa orožnikom, ki 90 moi* aretirali in ntbsnaniU »odni>ski ob« lasti. Pred sodniki obtoženec taji doja^ nje. Pravi, da ga sosedje ftrrd)đi rn hočejo iKdrati, ker ima v va*t vrne potno aovraintkov. Vsi »o ni nanj. «Zakaj pa?» «Zato, ker se včasih napijem ha tedaj ne vem, kaj delam in s kao« 9* 4poprfmem.» i Priča NadaMn pripoveduj, k*< ko se fe rad pa da pije, in kadar pi^e, nisiia samega sebe več v oblasti. Zvedel je tudi, da ne vladajo ravno dobre razmere med njim in Nadailnom. Neka priča potrdi celo, da je obtoženec prijatelj fašizma in ni nikdar govoril proti Italiji. Drž. pravdni k Gaspari pravi: ♦ Kadar je Zorat sam, je dober, kadar pa je v družbi vina, je divjak. In tako je tudi 5. februarja stopil v beznico v kompaniji vina in postal divjak.« Predlaga, naj sodišče upošteva delno pijanost in naj ga za razžaljenje Nj. Veličanstva in Mussolinija kaznuje z 9 meseci zapora m 000 lirami globe. Zagovornik seveda tx> pobija, trdeč, da je bil obtoženec popolno-jioma pijan tisti večer. Sodišče pa obsodi Zorata na 10 mesecev in 15 dni zapora ter na 700 lir kazni. Vrh tega še na poravnavo sodnih stroškov. Prepir med vozniki na Koran pred goriškim sodisčem. - Alfonz Bar-bieri obsojen na 1 leto ln 10 mesecev ječe. Včeraj popoldne se je pričela na grariškecn kaz. sodišču razprava proti Alfonzu Barbi eri- ju iz Boto-gnije, obtoženemu, da je dne 10. junija letet 1987. v nekem prepiru, ki je nastal med vozniki na Kornu, zlomil nogo nekemu Jožefu Masi, rodom iz Ljubljane in stanujočemu v Gorici, kateri je po pokHru voznik, u služben pri družbi «Abuia». Masi so morali nogo odrezati. — Zdraviti se je moral 7 mesecev in 21 dni. Obtoženec, ki je bil takoj na mestu aretiran, bi moral e svojim tovarišem Brunom Gr&ndijem na porotno sodiSče. Preiskovalna komisija pa je Graudija izpustila na svobodo ker ni bilo zadostnih dokazov, da bi moral pred poroto. Alfonza Barbierija pa je preisko-veina komisija poslala na kazensko (»odi'čče. Dne 10. junija lanskega leta je naetal na Kornu pri tukajšnjem vodnjaku prepir med Alfonzom Barbieri-jem in Jožefom Maso. Bar-bteri je pri vozil z vozom po uHci Cardueci proti Komu ter pustil tam voz in se pričel prepirati z nekim voznikom iz Kromberga. Istočasno pa je priPel v bližino vodnjaka Masa in zahteval, naj B&rbieri in nekateri njegovi tovariši napravijo na trgu prostor in zapeljejo vozove proč. Zdi se, da je bil to povod prepiru in pretepu, ki je tedaj nastal ravno na vrhu stop-njišča, ki vodi sredi trga do vodnjaka Masa in Barbieri sta se spoprijela in se vrgla na. tla. Drug je skušal drugega prekositi. K obe-m je tedaj pristopil Še Barbiesrijev prijatelj in svojemu tovarišu pomagal. Okrog tega prizora se j< zbralo veliko i j udi, ki so opazovali pretep. Nenadoma Je sačutll Masa, ki je lefei! od spodaj, bolečino v lovt nogi in udarc a OMoftenac ie tedaj stekel k evo t vozu, toda prijela sta ga dva niiamfiDa stražnika ie ga aretirala. Maso pa Je Zeleni križ priprtja* v botaitoico. Obtoženec taji, de bi Ml -mil Masi nogo. *Paimil me je Jn tedaj eetm ga zagTaMl tudi jaz. Oba sva padla na tla. Matej Časa eee »o savaJa po trefc, nato era oba vstale In »e vnovič »popri.jela in padla. Ko nem se ozrl po njegovi nogi, ®em zada Jo bila temena. V*tm sem nato in odM k tok, kjer eo me uj&taviM finaočiii siref niki» «AU sto se kdaj prej p»epirala?» »Ne, saj ga danes vidim Me drugič v Življenju.« «AH se je ie kdo drugi • vama tepel?» « Nobeden.» Poškodovanec Jožef Masa hodi brez leve noge s pomočjo berglje. Pravi, da ga je tspel poleg obtoženca ie nekdo drugi. Neznanec- ga je držal za rame in za glavo ter ga pritiskal k tlom, ko je nenadoma začutil v levi nogi strahovito bolečino in nekaj je počilo. Noga je b#-la zlomljena." «Kako pa veste, da vam jo je zlomil obtoženec?» «Zato, ker se je on nahajal pri mojih nogaii.» Poškodovanec sam si ne zmore razložiti, kako si je mogel zlomiti nogo. Morda mu jo je obtoiene-c zvil, ali udaril z njo ob stopinco. Predsednik zasliši nato 13 prič, in sicer dva finančna stražnika, ki sta obtoženca aretirala. Peljala sta se mimo v tramvaju, ko so ju civflisti opozorili na zločin. Nista opazila, da bi obtoženec bežal. Vozr nik Pavšič je videl, da sta se prerivala pri vodnjaku samo dva, ne ■ trije. Danilo Simčič, brtvec, je videl dogodek iz svoje brivnice. Videl je, kćiiko je nekdo tlačil za rame Mapo k tlom, dočim se tmi j"e tretji malo prej zaletel med noge ha ga prevrgel na tla. Isto pove#ta slado-ledar De Rocco Guerrlno 1« voznik Vinko Toro£. £lixa Kozm&n, Wa-gajtaičarka pri Mrviču, in njena prijateljica Am&ttja Urdih sta videla celo štiri voznike, ki so se tepli. Zaslišani so bili Se Marli Maier, 9-letni defcek Dudan fsavnik, kateremu se je celo zdelo, da je obtoženec z neko stvarjo udaril Maso nogi. Obrambni priči Andrej lerne iz Cerknega iffi Franc Curzi pa ne vesta ničesar povedati. Obtoženec je bil predkaznovan na 8 mesecev radi podobnega dejanja Državni pravdmk Gaspari je zahteval, naj se obtoženec kaznuje na 1 leto in 6 mesecev zapora — ne raili tega, ker je on spravil Mftjso ob nogo', kajti če bi bilo dokazano, bi obtoženec moral pred porotnike, pač pa radi tega, ker je dokazano, da se je nahajal v družbi, ki se je pretepala. Obtoženca brani odvetnik Zen-naro, ki zahteva oprostitev. Sodišče je po kratki odsotnosti obhodilo obtoženca na 1 loto in 6 mesecev ječe, k temu pa se priključi Še 4 mesece zapora od osme-rih mesecev, na katere je Ml obtoženec pogojno že predkaanov an. Tako bo moral odsedeti 1 leto ia 10 mesecev fSipora. Hkratu sodišče odbije predlog zagovornika, da se obtoženec spusta na začasno svobodo. Obravnava se je končala kasno zvečer. Prisostvovalo ji Je veliko ljudi. mm ČI5TILN! ČOKOLADNI BONBON IZBOREN PO OKUSU. UČINKUJE Z GOTOVOSTJO PRI OTROCIH IN ODRASLIH. PRODAJA 5E 9 RUDtClH ZAVITKIH PO 50 CENT, K«m>£fro-te*arniOi i*fo4 .AIU CUdonne del! o Sfttvla* Cl» t »S* flritlil ■ Trie »I«. I S. Oncom« j Clctinl testopni« In laloinli ta Italijo »n koloni)«. ArfoJJe Cechtl . TrtUlt Via %. NlcsM lil! Znanost injimetnost RoSe nebo v mom se vzpenja čim dalje vidje na severnem delu nebesnega svoda. Ob začetku meseca Je 16® b\ ob koncu meseca pa že 21® 55' severno od ravnika. Zavisno od tega se sdsljfta dan od 14 ur 32 minut na 15 ur 49 minut. Pravo poldne, to je trenutek, ko gre Solnce skosi poidnenrfk ali ko stoji najviSje na nebu, se ne urjema s poldnem, ki ga kažejo naše ure. Praw> poldne določimo z lahkoto, ako si zavrtamo senco poljubnega pokoočne-predmeta (palice, stolpa in ■L), ki jo vrte na vodoravno ploskev. Ko stoji Solnce najviftje, je senca najkraj&a. Znano je, da čas, ki pride med dvema pravima poldnevoma ni vedno enak. Dolžina pravega solnčnega dne se v teku leta stalno spreminja. Radi tega uravavamo svoje ure po nekem zamišijenem solne u, ki se premika enakomerno po nebu ln nam daje vedno enako dolge dneve. Razen tega se v praktičnem življenju ne ravnamo po krajevnem poldnevu, temveč le po pol dne vili določenih poldnevnikov. Tako velja za naše kraje čas ki se nanaSa na poldnevnik, ki gre precej natančno preko Etne na Siciliji. Razlika med pravim solnčnim poldnem in tako določenim praktičnim poldnem je različna za razne dneve leta in različna za posamezne kraje na Zemlji. Tako bo v Trstu. 1. maja pravo poldne, ko bo kazala ura 12 ur 1 min. 59 sek. Naslednje dni bo razlika manjša. 10. maja bo Solnce kulminiralo (to se pravi se bo nahajalo v svoji najvišji legi) ob 12. uri 1 min. 11 sek. Nato se bo zopet zakasnelo in zadnji dan meseca bo Ho Solnce skozi tržaški poldnevnik ob 12. uri 2 min. 26 sek. Ker se ravna vsa naša dežela po istem času, kakor Trst (imenujemo ga srednjeevropski čas) in ne ležijo vsi kraji na istem poldnevniku, vzhaja Solnce za kraje, ki leiijo vzhodno od Trsta prej, za kraje zahodno od Trsta pozneje. Za bolj vzhodne kraje kulminira Solnce bolj: zgodaj, za bolj zapadne pome je. Tako si lahko izračunimo čas, ko kulminira Solnce v Po&tojni, ki leži vzhodno od Trsta, ako odštejemo od gori navedenega časa za Trst 1 minuto 48 sekund. 26 maja bo v Postojni Solnce stalo najvišje skoro na sekundo natančno opoldne po naši uri. Za Idrijo moramo odštevati od tržaškega časa 1 minuto 8 sekunde, za Pazin 39 sekund, za Pulo 20 sekund, za Reko 2 minuti 43 sekunde; za Poreč pa ki leži bolj zapadno od Trsta, moramo prištevati 42 sekundi. V maju bo popoln solnčni mrk in sicer 19. Pri nas pa bo docela neviden. Solnčni mrk nastane tedaj, ako se nahajajo Solnce, Luna in Zemlja na i»ti premici in sicer Luna med Sotn-cem in Zemljo, tako da eastre pot solnčnim žarkom proti Zemlji. Možno je to le ot> mlaju, ko nam Luna prikazuje svojo temno stran, letos v maju ravno 19. Za Luno je ogromen stottast prostor, kamor ne prtde noben solnčni žarek. Ako ta stožec ob-lazi Zemljo, je za dotične kraje Solnce popolnoma zastrto. Pri tem solnčnem mrku bo to v Južnem koncu Južne Amerike, na južnem delu Atlantskega Oceana, v južni Afriki in na južnem delu Indijskega Oceana. Solnčnemu mrku sledi običajno dva tedna pozneje, torej ob ščipu, lunin mrk. Tedaj se na- haja Zemlja med Solncem in Luno, tako da pade njena senca na lunino povrftje. Tudi sedanjemu eolnčnemu mrku bo sledil lunin mrk, to pa bo že v juniju (S. EV.). Toda kakor solnčni mrk bo tudi lunin mrk pri nas neviden. bana. Ščip bo 4. ob 21. uri 12 min., zadnji krajec ob 21. uri 50 min., .mlaj 19. ob 14. uri 14 rrrtn, in pi*vi krajec 26. ob 10. uit 12 min. Pojavi na Luni so istočasni za vse opaacmtice na Zemlji, za katere je Luna nad obaornikom. Najnižje na nebu bo Lana 9. maja, in sicer 25° 44* južno od polutnika, najvišje pa 22. maja, namreč 25° 45' severno od polutnika. Luna bo v apogeju ali v največji oddaljenosti od Zemlje 5. maja ob 6. uri, v perigeju ali v najmanjši razdalji 19. maja ob 7. uri. Največja razdalja bo znašala 406.320 km, najmanjša 357 tisoč 320 km. Planeti. Maj bo v tem oziru silno skop. Merkur se bo dal izslediti šele prav v zadnjih dneh meseca. Venera in Jupiter sta preblizu Solnca, da bi ju mogli opazovati, Kars je nekoliko bolj zgoden od Venere in Jupitra. Radi tega se da, toda ne baš posebno lahko izslediti pred solnčnim vzhodom v ozvezdju Rib. Edini Saturen se bo dal opazovati skozi ves maj, in sicer v drugi polovici noči. Saturen je posebno znan po obroču, ki ga obdaja. Ta obroč bo za zemljana dosegel v maju največjo širino. Tudi od planetov, ki jih sicer s prostim očesom ne moremo o-pazovati, bo viden samo Neptun^ dočim se bo Uran v maju odtegoval našemu opazovanju. V maju se bo prikazal roj kresnic, ki nosi ime Akvariidl po ozvezdju, iz katerega za opa^ zovalca na Zemlji dozdevno izvirajo, namreč iz Vodnara. Viden bo v nočeh od 1. do IS- maja. Ozvezdje Vodnara se nahaja prav na nebesnem polutniku in se prikaže 1. maja ob 2. uri, 15. maja pa ob 3. uri nad obzornikom L Nekaj iz letalstva Za življenje je potrebna človeku gotova količina kisika, ki ga vsrka s svojimi pljuči. Znano je, da se z dviganjem v ozračje zračni pritisk vedno bolj zmanjšuje. Količina zračnega kisika postaja vedno manjša. Človek v takem zraku mora hitreje dihati, če hoče privesti pljučam zadostno množino kisika. Toda pri zračnem dviganju pridemo do take zračne plasti, kjer ne moremo več s svojimi silami dobiti zadostnega kisika. Radi tega nastanejo znaki zaduševanja in najrazličnejših nerednosti v celem organizmu. Prične nam teči kri H raznih občutnih delov telesa radi zvišanega krvnega pritiska. Danes, ko je višinski rekord dosežen z višino, ki gre nad trinajst tisoč metrov, je zanimivo vedeti, kakšna sredstva uporabljajo, da obranijo letalca zračne bolezni. Skuša pa se leteti v Hm večji višini, ker se v redkejfiem zraku lahko kar podvoji hitrost. Da ne bo letalec trpel na po-mankanju kisika, so skušali pred vsem sestaviti pripravo, s katero bo mogoče ustvariti tako ozračje, kakor je na zemlji. Ta priprava je nekak pneuma-tičen «zvon», v katerem lahko razredčimo zrak in lahko znižamo temperaturo. Elektromotor, ki je v zvezi z zračno sesalko, nam dovoljuje, da pridemo do zaželjene depresije. Ona malen- ZAHVALO izrekamo ob priliki izgube naše ljubljene Kristine Lokarjeve vsem onim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na ka kfien si bodi način sočustvovali z nami v tej teiki uri. GORICA, dne 27. aprila 1928. Družini dr« BaZar in Da k ta VB. kost eraka, ki Še ostane v tem zvonu, se nadomesti z mrzlim zrakom, ki je bogat na kisiku. Nekaj steklenih okenc nam dovoljuje, da opazimo človeka, ki se nahaja v zvonu za po izkušnjo. Če ga začnejo napadati raslična motenja, zaukaže, da prenehajo z razredčevanjem. Sicer pa ima pri roki takoj tudi ventil, ki ga lahko odpre, da pride v zvon zunanji zrak. Poleg tega) je zvezan telefonično z opazovalcem, ki ga lahko izprašuje in sledi poteku nevidnih motenj. Na ta način je' mogoče konstatirati obnašanje Človeškega telesa v mrzlem in razredčenem zraku ter upor, ki ga vzdrže različni organizmi proti zračni bolezni. Pnevmatični zvon dovoljuje tudi poizkušnjo dihalnih a-paratov, ki se jih. poslužuje letalec, da ostane nepoškodovan. Na splošno se lahko dvignejo odporni organizmi do 6000 metrov v višino, ne da bi pri tem izgubili svoje fizične sposobnosti. Nad 6000 metrov visoko pa se je treba zateči k vdihavanju kisika, ki je stisnjen v stekleni-čicah, opremljenih z gumijevo cevko, ki jo nesemo do ust. Zadosti, da letalec ovrti neki ključ, da mu prihaja kisik v zadostnih množinah. Obstojajo tudi shrambe kisika, ki izpuščaj o avtomatično kisik. Ko se počasi pritisk zmanjšuje, spravi neka membrana, ki se širi, v delovanje dvigalo, ki odpre shrambo kisika in tako uide nekaj dragocenega plina. Čim bolj se dvigujemo, tem bolj odpira membrana shrambo, tako da je količina letalcu dovedenega kisika proporcionalna, z redčenjem zraka. Žalibog so shrambe kisika težke in zavzemajo še precejšnji prostor. Torej ni mogoče vzeti s seboj rezervo kisika, ki bi zadostovala za več ur. V dnevu, ko se bo posrečilo založiti letalca s trajno množino kisika, bo rešen velik problem. Letalstvo bo nravilo tedaj velikanski korak k popolnosti. Potem bomo lahko leteli z brzino malo manj ko tisoč kilometrov na uro. Šli bomo lahko iz pe recimo v New York in se še isti dan vrnili. Ugpovarjalo se bo, da je vse to le domišljija. Ne, nikakor ne! A-vijotlka nas je postavila že pred doeti iznenadenj. Napredek letalskih aparatov je tako rapi-den, da opravičuje vsako še tako smelo domnevo. Prav mogoče je, da se v bližnji bodočnosti uresničijo domneve, ki se nam zdijo danes le fantastične sanje. L* M Ta je prava Švedski spisal Erik ZetterstrSm «Kako je prav za prav prišlo do tega. da si se hotel prav z mano poročiti?« je vprašala Vera. Njen mož je povesil Časopis, se nasmehnil in dejal: «Prav komična zadeva je to. Ti ji »e boš morda hotela verjeti — no, ali bi Ti ne bilo prijetno, če bi Ti jo povedal ?» «Le pripoveduj!« «Torej — že ko sem bil še prav mlad, sem rad gledal žen- ske. Sedaj kot poročen mož sem seveda vse to opustil.« «Se razume samo ob sebi!» «In ne samo to, da sem jih radi gledal, tudi oziral sem se za njimi. In večkrat se je dogodilo, da sem celo Šel za njimi. Sledil sem po več ulicah kaki lepi go&pe, čeprav sem dobro vedel, da je ona to opazila, kajti to ženske kmalu izvohajo. Ustavijo se pred izložbo, poškilijo nato en sam trenutek postlani, da se prepričajo, se li ni zasledovalec premislil.« «Kam hočeš z vsem tem govorjenjem ?» «Poslušaj! Polagoma mi je vzbujalo pozornost: kakor hitro je dama. ki sem ji bil sledil, stopila skozi vežo na stopnišče, vedno se mi je dozdevalo, da je odprla z neverjetno hitrostjo vrata v svoje stanovanje, hitela skozi svoje sobe in v manj ko (Dalje na IV. strani) HALI OGLASI BRIVSKI pomočnik se sprejme takoj. Piskač, Općine. 484 PES «Fox*f bel, oči ia desni uhelj rujav-kasto lisasti, čujc na ime «Bobyx, se je zgubi]. IO lir nagrade dobi, kdor ga pripelje h kamnoseku I. GuStimi, Opčine — pokopališče. 485 15 LETNA, pridna in poštena deklica, s primerno izobrazbo, se sprejme kot učenka v trgovino mešanega blag«. Učila bi se tudi gospodinjstva. Nastop takoj. Ponudbe pod «Učenka» na triaško upravni-Jtvo. 461 PRISTNO TROPIN SKO IG AN JE dobi-te vedno pri odlikovani zadružni žganje-kuhi v Dornbergu fMontespino). 402 ODLIKOVANA tovarna glasovirjev Mini usci - Kidrič sprejema vsakovrstne poprave glasovirjev in harmonijev, S. Fran-cesco d'Assisi 22. 460 UČENEC, iz boljše hiie, s primerno Šolsko izobrazbo, najmani dve srednji Soli ali 2 meščanska razreda, «e sprejme takoj. Tvrdka Aleksander Ličan, Bicirica (Biisterza). 466 STENICE. Popolno in zajamčeno uničenje na stanovanjih, Kuhiniaki ičurki, bo. Iji, podgane, mravlje itd. Razku/evalci zavod, Via Rossetti 2. 467 HIŠA z vrtom, 3 sobe, kuhinja, na Opči-nah, blizu cerkve sc proda za L 10,000. Pojasnila daje StojkoviČ, Opčine št, 259. 479 HIŠA z gostilno, malo prodajalnko, dvoriščem, vrtom je na prodaj v GorLei pri postaji v prometnem kraju. Naslov pove goriška uprava. Draf ocene Knllsa zastonj Ugledni botanik, opat Hamoc, je opisal knjigo, v ka-teri raalaga svojo metodo. Dokazuje namreč, da morejo navadni zvretki, sestavljeni po potrebi, ozdraviti sledeče bolezni: diabetik, bolezni srca, ledvic, revmatizem, hemorojde, ženske bolezni, enteritis, arteriosklerozo, prehlade, pljučnico, slabokrvnost, malanio itd. Ta knjiga se pošilja zastonj in poilnine prosto. Laboralorio Vege tale (Rep, F. 22), Via Solferino št, 20, Milan, ZLATARNA Albert Povh Trst, Vin Mazzim ca kupuje krone po I 37 Popravlja in piodaja zlateuino. Proti TRAKULJI Ugledni zdravniki priporočajo . e in predpisujejo kot SREDSTVO TOVIM IN TAKOJŠNJIM UČif Ueledni zdravniki priporočajo , e vef let - .....——"> Z OO- iNKOM TEN1FUGO VIOLAN1 ki ga izdeluje kemik-iekarnar G. VIOLAMI v Milanu PODL ISTEK y. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina Roman v i tirih delih Iz rufičine prevedel L V- (77) — Le pograjajte svojega prijatelja, ne branim vam, — je rekel grof z nasmehom in ji poljubil roko. — Toda v bodoCe si pridrfcujem zase Izključno pravico prenašati vaSo nevoljo. Milica se je nasmejala in čakala povratka •vojega prijatelja k večerji. No, v njeno začudenje in ogorčenje se nista ne stari knez ne grof Ro&tislav pokazala, ampak sta ostala pri Igorju, kamor sta si dala tudi prinesti večerjo. Ko se je Milica vrnHa v svojo sobo, je dolgo razmišljala o svojem prijatelju iz detlnstva. Njegov nepričakovani prihod ji je vzbujal spomine: ellke detinstve in mladosti, prizore iz 21vi>enja v Tupotu in Petro gradu, radostni in težki trenotki, ki Jih je preilvela skupaj z nJim, so vstajali is pozaboosti in ji stopali pred oči. VII. Nftfled-njega dn** se je Milica zgodaj oblekla in se podvizala v obednico z upanjem najti tam Bostislava; bila je uverjena, da želi tudi on govoriti z njo. V njeno veliko začudenje pa ni bilo Kromskega pri mizi in sedli so k zajutreku brez gostov. Po zajutreku je general pozval Milico v evojo sobo, kjer je na&la tudi oba Berenklava. Stari grof jo je vljudno m nežno posedal poleg sebe na divan in ji povedal, da je pnjai zjutraj iz Berlina pismo, ki ga kliče proč; toda pred odhodom bi rad vedel, kdaj bo poroka. On in sin Želita, da bi se poroka izvr&ila prve dn s Čimer soglaša tudi Mihail Petrovič, toda Čilno besedo ima ona, dasi upa, da se na bo upirala temu. Milica je povesila glavo in se zazniaiila. Ka njenem iaracitem obličju so »e odrafaUa čuvstva, ki jih je preživljala: nemoč, potrtost in nevolja; teda) pa se je njen nemirno begajoči pigH srečal z ženinovtm pogledom. Smehljaje jo Js motril. Milica je Sla z roko preko lica, zMt vse cio-je moči in odgovorila, da nm^ nje prod osna£»-nemu roku, toda prosila je deda, na£ jo pusti v Pariz, kjer si bo kupila balo. General je btt navdušen po tem odgovoru ln ji rade volje nfl fteljo. Grof Kgon je predlagal nevesti, da bi spremila na konjih očeta na postajo, na kar je Milica takoj pristala is jeze na Bostislava, ki ss Je pokazal tako ravnodušen napram njej. Vreme je bilo krasno in izprehod v čistem zraku Je blažil no vplival na Milico. Po poti je veselo kramljala z groiom in se kakor vedno prepirala z nJim, kakor da nista ženin in nevesta, ampak dva politična nasprotnika. Med tem prepirom sta govorila tudi o bodočnosti: o majhnem mestu, kjer je stal grofov polk, in o družinah, v katere bi morala biti Milica sčasoma vpeljana. Berenklau Je veselo odgovarjal na vsa njena vprašanja, imenoval in prepisoval Je svoje prijatelje ter omenil, da najfeli&ja soseda >e njegova teta, starsffia sestra njegove rajnke matere, ba-nonssa pl. Daunie, ki preživi navadno tri četrt leta na posestvu s sinom. — leta Kanolina Je izvzntna ženska, toda žal, vhftti^ afek tirana, tako da se bojim, da se vam bo sfela malo privlačna. TO da z moffen bratrancem Ludolfom se boste morali nekoliko težje boriti kakor z menoj, — se Je nasmejal grof. — Pznvfi sem vam Se, da js nestrpen sovmžntit ftust|e» a o Slovanih ne govori drugače kakor s ustnih. Sploh je velik čudak. Sicer je da ga boste vi »preobrnili; razumna In zmore mnogo. Nimam najmajše ftelje, pečati se s tem go-če pa pride do boja, potem mu bom vrnila oko za oko, zob za zob, — je malomarno odgovorila Milica. — Vafta sestrična je seseda Istega, prepričanja kakor njen brat? I — Kolikor mi je znano ne! Vilma je izvrstno dekle: skromna, delavna in dobra gospodinja; ona se malo zanima za politiko... — Skratka, pravi vzor «Nemke»? Kako, da ste vi, grof, ostali ravnodušni napram taki popolnosti ? — Kaj hočete? Usoda mi je očividno namenila drugo ženo, ki si jo morena po čudnem naključju pridobiti šele po poroki, — je dobrodušno odgovoril on. — Imeli boste dovolj časa, da si napravite vojni načrt, ker se ločiva do Januarja. — Joj! No, upam, da se me boste vsaj tu pa tam spomnili ob času nafte ločitve, — je pripomnil grof in v glasu mu je zazvenei komaj opazen podam ev. Milica je vzdihnila in zmajala z glavo. — Tefko bi vas poaabila in seveda bom mislila na vas s čuvstvom spoštovanja in prijatelje stoa. kakor se nadejam tndi o vas. Z lokavim uemevom ga je od strani poglede*. Ia. Grof se jI je približal in se skkmll k njej; obU čajni, samozavestni nasmah mu je sdaj caigral na obHčju — Torej hočete reči, da sem jas v vedam ŽivH ljenju tako neprijeten predmet, na katerega težko pocabtti? Naj bo. No, če boste prijateljski mislili name, tedaj se vas bom spominjal s do* bpohotnostjo. IV. «2DHfOST» V Trstu, dne 1. maja 1928. *ni minuti je bila že pri oknu in l$e pogledala na ulico. To sem o-fpru vij&i kakor bi bil to kak Sport in mnogo denarja sem zaslužil s stavami. Nekoč sem srečat Roberta, ki me je vprašal, se mislim kmalu poročiti. «Sevedat» sem mu odgovoril, • takoj, ko bom srečal pravo!» «{n kakšna dama bi morala biti ta?» je vprašal Kobert. «To bi morala biti dama, za katero bi šel jaz do njenih vrat, katera bi pa nato ne odhitela ko vihra po stopnicah in bi ne pogledala pri oknu, če Se stojim pod oknom. S tako damo se bom poročil.« • No, sedaj nimam več mnogo dobaviti. Nekega dne sem Tebi sledil. Vera. Prav dobro si opazila. saj sem Ti jaz sledil nekaj ur zaporedoma. Kupil sem vodo za lase, kjer si Ti kupovala di-fcave, i n ko si si merila plesne čeveljčke, sem si kupij gumija-•ste čevlje, čeprav je bilo najlep-Se vreme. Potem sem Ti sledil do veznih vrat in nato Čakal več ko pol ure da bi te videl na Item ali onem oknu. Toda zmotil sem se bil. Ko se mi je pol leta pozneje posrečilo, seznaniti se s Teboj, sem že davno vedel, da si bila Ti tista, ki sem jo hotel iuieti. Tako preprosto je bi 1 o!» Gospa Vera je ves čas nemo poskušala in ko je njen mož fikončal svoje čudovito pojasnilo, se je prislonila k njemu in mu dahnila lahek poljub na lica. <(Kako Čudno je včasih,»> je dejala. Toda nato si je pa sama pri se-fri mislila: «Sreča, da smo tedaj stanovali v hiši na vrtu.* rl. Nagrobni govor Spisal Br. Nušič. Prevedel Drago Bajec Kilo je nekega delavni'ka zjutraj! Oospod uradnik je šel kot navadno •■v »vej urad, moja gospodinja se je kregala — kot vedno — s svojim 'možem; kratkomalo, nič posebnega. novega. Nenadoma se je zgodilo neka, kar ni bilo zapisano v koledarju. Prišel je namreč k meni na estni stražnik in — kar je bilo •e naj bol) občudovanja vredno — policaj s sodzami v očeh, z objokanimi očimi! Jaia do tedaj še nisem »videl poLicaja z objokanimi: očmi. -Gospod!» je rekel »Gospod, nad Ipoupod unartni-Jc so reki j, da pradl^ t-e k njtenm v urad!» in globoko je vz.dihii.il. Jaz ne morem prledati, da se kdo ne da bi >oka«l tudi jaiz sam! Zlasti še, ko sem bil povabljen v *irad. Presenečeno sem vstal in vprašal: «Ali mogoče sKi6ajno v,« te, zakaj ine je vaš uradnik...» «l)a, gospod, jaz slučajno vem! £¥etekik> moč je namreč umrl Jožef Vel kov, Cisto nenadoma je u-liul. Včeraj avfećer je Se &vel, danes je pa ie mrtev..» «Bog se usmili njegove duše!» ogi ebu in poviabHi so tudi vas!» Uradnik. m»e je prijavno sprejel, mi ponudil stol in rekel s treso-Oiim Klican: g, zagrabil tla mizi šop papirja in Škarje, iz-rezal nekoliko .rožic, natfo je rekel: Resnično! Jatz sem tudi Sele štiri leta tu. Povsem vam lahko Ie ne-j koliko uradnih fraz, ki se govore o nieon! Alit vi potrebujete podrobnosti, kaj ne? Veste kaj. potrudite se do gospoda župnika! Da, na/j-.boljfce je, 6e greste h gospodu žup-tLikul* ' Stresel sem mu roko in se podal h gospodu župniku. Med potjb sem premišljeval, kako bi pričel sVoj <£orvor. Gospod župnik je sedel v naslonjalu in bral. «ZeAo lepo, zelo lepo od vas, gospodu je vzkHkiutt fitađmo, ko sem mu naz?Io*rI v&o stvar. *Gospod župodk, kot njegov du#-i*i pastir mi 6o«te gotovo mali na-Sfreif njegove wlitne in sasluge!« «Seved^ seveda!» Položil je demo nogo čez levo. «... No... da... ker posebno cerkev zadeva, je bil pokojni Mio dober krisijan in... kar je najpo-giavitnejfte... bil >e zelo bogat, naj-I»ogiateja mož v mjestu. In potem!» Župnik je polotil levo nogo čez desno hi opazoval neprestano svoje pletene hrl&fie. «Oujte, svetujem vam, stopate do gospoda župana. On vam bo povedal vse. Vi ne veste, kako vam je bil to imeniten mož, ta nanjki Vel-kov!... V resrrt-ci ... čudovit značaj... In zelo... zelo bogat!» Gospod Župan je ravno zmerjal neko stranko radi občinskih stvari, ko sem vstopi4. J>a bi ne mislil; da hočem tudi jaz kaj od njega, sem se podvizal in mu takoj razložil stvar... Hftro je »apodil stranko iz občinske pisarne in se posvetil samo menf. < Škoda, kaka škoda za našega dobrega Veikova!» je rekel. «Vi ste ga že dolgo poznal r?» «Da, saj sva skupaj v Solo hodila!... Vi boste Horej govoriili? Da! Hm! Najmanj eno uro boe te morali govoriti, gospod! Da! Kajti mi >-jmo z Velkovkn mnogo, mnogo izgubili! Odredil sem, da se mora vse občinsko zastopstvo udeležiti pogreba. Občina mu kupi vewec!» Vzel sem te žepa betežnico in svinčnik. «Kaj da vem o niem?» je vzkliknil župan. «AU mislite, da boste mogli spraviti vse v en govor? Jaz sem takega mnenja, da bi govoriK dva govora! Ce vzamemo vse njo-gove posamezne zasluge, bi svetoval tri govore: Enega na njegovem domu, enega pred občinsko hišo in enega v cerkvL» «Jaz hi govoril na grobu!» «To bi bil potem četrti govor. Izvrstno!» «Dobro! Ali jaz še sedaj nimam potrebnih podatkov!« <'Oprostite mi, toda smejati se vam moram pri takih besedah. Nimate podatkov, snovi? In rajnko ve zasluge ?» "Gospod župan, jaz sem tukaj tujec!... Prosim, povejte mi torej, kaj je umrli storil za mesto!« «Ljubi moj... jako rad! Torej začniva!« Sedel je na stol in nekoliko pomislil. aTerej pred vsem, Velkov je bil zelo bogat.» «Da! To sem že napisal.» «Drugič... drugič... Bil je torej, katar sem že rekel, zelo bogat ... in .... Njegove zasthige?... Veste kaj, gospod, ali ne bi bilo dobro. Če bi se potrudili h gospodu uradniku ?» «Pri njem sem tudi že bil. On pravi, da je u. »Gospod zdravnik, kaj ne, vi ste bili domači zdravnik umrlega gospoda Velkova?!* icrPardon, gospod! Jaz ne nosim Čiissto nobene krivde na sebi, če je umrl. Poglejte, predpisal sem ranj-kemu izključno lahko hrano, on pa vam gre m .^e vami naje fIdola! Vas prosim: Sfctrl krožnike fižola. Vzemimo tri krožnike fižola... ja za božjo voljo, saj boste naravnost lovili zrak kakor živina!..... Potem pa... okrofcnd zdravnik... okrožni zdravnik, če vam poje #tiri krožnike fižoda in naravnost lovi sapo kakor živina?!* Prekinil sem ga in mu raztoftfl, po kal sem prlflel. «Gospod!* jo rekel svečano zdravnik potolstauo. «Nič vam niso preveč povedali. Ramjki je Ml vaelLakor nad vse zaslužen mat! Ce bi imeli s seboj beležko in svtnŠ-tuk_..» «Saj jmam..> sem hitel vessio. c bo#mt. Zalo, sb)o bogat I...» — «To imam že zapisano... No... in dalje?* Kratkomalo, okrožni zdravnik me jo poslal h gimnazijskemu ravnatelju, seveda potem ko me je prej poizkušal poslati Še k uradniku, župniku in družbi Grodek & Comp. Gimnazijski1 ravnatelj se ]e laskavo izrazil, da sem mu aafci dobrodošel, bil da je ravnokar namenjen k meni. Nazadnje pa sekn moral celo Se h kraljevemu inženirju Zvonilo je z v&emi zvonovi. Po u-licah se je valila, velikanska množica — pogreb. Duhovništvjo, častniški zbor, u radništvo, občinski možje, polnoMevilni občinski svet, profesorski in učiteljski zbor, u-čenci, otroci, deca...... Venci, baklje, vse prodajalne sapete. *n ko j pravo in najbolj primerno časovno merilo. Kajti tedaj je imela razlika med dnevom in nočjo Se vse odločujočo važnost; tedaj niso se izpreminjali, kar dstamo ml dandanes, noči v dan, marveč so morala biti vsa dala ln oprasSs dokončana da pri dnevni svetlobi, ker drugače tudi nI bilo mogoče te radi tega sta bila noč in dan nekaj različnega in sta se tudi ločeno delila vsak na dvanajst delov; saj se je začelo dnevno Štetje z Ju- trom. Celo časovna merila za to so bila različna: solačjne ure so ss uporabljale podnevi, vodna ure aH pa zvezdnato nebo pa ponoči. Radi tega sa js ta razlika tudi toliko Časa ohranila ki so prinesla komaj ure na kolesca v tam izpre- mocnbo. Rimljani pa niso prevzeti samo delitev dneva v dvanajst ur, marveč istočasno, menda 1. 193. pred Kr. r., tudi aolnčno uro in «elo o-znaičbo na posamezne dele: «hora» kar je posnenfaio prvotno letno dobo. Ta po#sm se je združil s staro dekitJvi)o dneva v štiri dele, tako da so postale tretja, Šesta in deveta ura (hora tertia, s»xta, nona) najvažnejše dnevne točke. To rimsko deljenj'e se je razSMo po vsej državi. Zato giovore -tudi zgodbe nove zaveze v evangeliju o delavcih v vinogradu o tretji, šesti, deveti in enajsti dnevni uri, nadalje da je bil križan Kristus ob tretji in da je umrl ofb deveti uri. KrSčattSka oarkev. j1© nato ohranila delitev dneva v štiri dele to pa za svoje moMtve in pobožnosti in sicer kot koral ca-nonical, ki so se o znan Jade v župnih in samostanskih cerkvah z zvon en Jem, da so se klicali vzniki k duhovnim opravilom. Pozneje so se uporabljale tudi v medčanskem življenju. Razlikovalo se je sedem takih ur: matu t in a (hora) proti jutru, prima ob začetku dneva, ter-tda^ v sredi popoldneva, vespera, eno uro pred solnčnim zahodom in completoria ob koncu dneva. Te cerkvene ure, naznanjene z zvone-njem, so sa u^p^bljale tudi v meščanskem Sifvl/enju skoii ves srednji *ek, dokler se niso udomačile v taSetku Štirinajstega stoletja v Italiji in potem naglo tudi' v drugih drŽavah bijoče uro, ki so povzročile delitev celega dneva v Štiri in dvajsetih enakih delov. liovl dasi - nove zahteve. To ćelit&v je Ptolomej najprej poudaril; ostala je pa v veljavi samo za astronomske račaine. Vedelo se je tudi, da se te tomporatne ure le dvakrat v lotu ujemajo s temi enakimi Štiri in dvajsetimi urami in sicer ob pomladanskem m jesenskem enakonočju, t. j. 21. marša in 23. septembra. Radi tega se je imenovalo štiri in dvajset e-na^ kih ur tudi enakonočne (ekvinok-ci jad ne) vre. Te so se ob koncu srednjega veka spktftno uvedle iz različnih vzrokov. K tem spadajo izpreme-njane gospodarske razmere v trgovini in prometu. Nagrade, mezde za dovršeno delo po času v mestih so zahtevale drugačnih znamenj z zvonenjem, porodila se je želja po neodvisni časovni delitvi v meščanskem Življenju. Zato so st pa kmalu priborile bijoče ure svoje zasluženo mesto. Btjalo, zvonilo pri u-rah na kolesca je pa zahtevalo e-nako dolgo merilo. Najprej se je poskušalo združiti te ure na kolesca z različno dolgimi temporalnimi urami na ta način, da se je kazalu podložila •primerna razdeljena številčnica, ki se je menjavala z letno doba Dokler se je oznanjala ura javno z vzklikom aA! lastnoročnimi udarci po zvonu, ni Slo toliko za delitev v enake dele. Šele ko se je z urami na kolesca združilo sauno-tvorao zvonilo, so se m-orali polagoma odloČiti za enako dolge ena-konočne (ekvfinokcijalne) ure. U-vedto so se na različne načine in ne povsod enako. Temporalne ure so se štelo o»d eno do dvanajste in potem 'zopet od ene naprej, zjutraj in zvečer. Nastalo je vprasšanje, ali naj se ohrani ta;k5no štetje ali naj se Ste jie od ene naravnost do štiri in dvajsete, kar bi bilo prav za prav edino dosledno. Odločiti so je tudi bilo treba, kdaj naj se prične Šteti, ali zjutraj ali zvečer kakor pri temporainih urah, ali opoldne aii opolnoči, kar se bolj ujema s štiri in dvajset urili m dnevom. Da se je ostalo kolikor toliko blizu starega časovnega štetja, so se iebrali najrazličnejši sistemi, ki se nam dozdevajo zelo čudni. Italijanska ara. V Italiji se je zaičel dan s solnč-ntm zahodom in štelo se jo od ene do Štiri din dvajset. To je bilo v veljavi do začetka prejšnjega stoletja in se je tudi drugod tako štelo. To se je skušalo opravičiti z italijansko navado tedanje dobe, delati na prostem, na ulici in dokončati delo zvečer popolnoma. Toda ker je imelo to štetje od solnčnega zahoda naprej le preveč hib, se je prešlo v Italiji v lotu 1825. k današ-fWemu Štetju: dan se pričenja o pobtoči in sa dali na Štiri in dvajset enakih delov, ki se štejejo dva-hrtut od ene do dvanajstih. KSrnfcarika Is drage ure. Pri uvedbi enakih ur t. j. v sredini Štirinajstega stoletja, so se State ure tudi aa drugačne načine. «Ntirabsrška ura*, do osemnajstega stoletja v rabi, je Stala posebej dnevne in posebej nočne ure. Ker so bile ure enako dolge, se je Štelo poleti črez dan od ene do šestnajste, ponoči od ene do osme, poeimi pa nasprotno. Najvažnejša je pa postala tako zvana «pok>vična ali mala ura*, ki js štela dvakrat po dvanajst ur, prifenši o polnoči in opoldne. Ona ss ujema z enakomerno časovno delitvijo In z enakomernim tekom ure na kolesca. Uvedla se je okoli i 1400. v Nemčija, Franciji, Španiji Angliji in je bolj ia bolj izpodrivala italijansko uro. Po vojni se je v različnih državah uvedel za javni promet način štetja od ene do štiri in dvajsete, kar ja v popolnem skladu z modernimi zahtevami današnjega vele-prometa. Ure so se v tem ozhru *» izpopolnile in nad številkami od Z*0 j?'»o naznačene na gjrllnioi ItavUke od trinajste do Štiri in dvajsete. Na to štetje se bomo morali privaditi, kar bo združe«© 2 kakimi teSkočami, ker smo *e bili le preveS privadili štetju od ene do dvanajste. Kaj pa v bodočnosti? Skoraj gotovo se bo prej ali slej tudi za dan uvedel desetniski sistem. t>an bo štel deset ur, vsaka ura bo imela sto minut in vsaka minuta sto sekund. Kolesje in številčnice bi se zamogle še najlaže temu prilagoditi, prav tako tudi zvonilo. Najbolj pa moramo pomislit? na posledice za druga merila, ki so v zvezi s sedanjo časovno delitvijo, pred vsem na enote, ki se rabijo v elektrotehniki, v mehaniki i. t. d in ki se naslanjajo na naše sedanje minute in sekunde. To bi bilo z clruženo s precejšnjimi težavami, ki pa ne bi pomenjalo ne-premotljivih ovir. Ko se bo izkazalo, da je potreba po decimalni u-recKLtvi dneva zadostno važna, bodo nadli kulturni narodi že sredstva in poti, da se vpelje tudi v časovnem merilu decimalni sistem. Po M. D. Moie mMm zamorca Zamorec postaja modern. Afriška ljudstva so bila nam Evropcem dolgo časa nerazrešena uganka, ker smo jih premalo poznali. To se je pa izpremenilo po aashiga znamenitih raziskovalcev kakor Livingstone-ja, Stanley-a, Wirfsmann-a, Nachtigall-a, Pogge-ja in dr. Njihova opazovanja so Izpopolnili in poglobili možje in žene, ki so se hlili stalno naselili med zamorci ki sicer kot 'trgovci ali obrtniki, vojaki ali uradniki, fairmerja ali misijonarji1, zdravniki atft bolniške strežnice. Tem se je po dolgoletnem sožitju z zamorci z o-patzovanjem in raziskovanjem' posrečilo, doumeti zamorsko vprašanje in ga v gotovem smislu tudi rešiti. Po njihovem, mnenju je afriški aaimorec neodgojen otrok prirode z dobrimi ki slabimi lastnostmi o-troka; otroški, sprejemljiv za velikost in lepoto, poln otroškega pravnega čuta, poln otroškega spoštovanja do oblasti, izzivajoč se v otroški sebičnosti, otroško radoveden, otroško muhast, a tudi otroško krut in razbijajoč vse, karkoli bi se mu postavilo na pot. Toda ta tip afriškega zamorca postaja od dne do dne redkejši. Ni ga dobiti več na obali, a tudi v notranjosti ga srečaano poredkotma. Zamorec daiiialšnje dobe se je moderniziral in se modeainizuje vedno bolj. Poklici zamorcev. Ta kulturni val preplavlja dan na" dan, leto za letom tudi zamorce, vedno globlje prodira v notranj-'ščino Afrike. Zamorec se nikakor ne more izognite, da bi ne bil zapleten v to od zunaj prihajajočo kulturo. Tako dobimo zamorce v ogromnih skladiščih in po mestih kot 'tovarniške delavce in rudarje kakor v Johannisburgu in Kianber-ley-u, vidimo jih kot nosače, nakladal ce Iti raz klad al ce ob obalah, na upravilnicah in v lukah. Zamorca srečamo kot Šoferja ali kot lastnika avtomobila, kot sprevodnika na železnicah, kot strojnika na motorni ladji, kot vojaka pri1 različnih obrambnih četah kolonijalnih narodov, kot trgovca in gostilničarja, kot pridelovalca kave in kakava. "Bolj in bolj ga vleče v gospodarski obrat. Od tega, kar dovažajo par-niki- iz Evropo in Amerike kulturnih darov, vzamo zamorec svoj del, a d'a isto tako svoj del k temu, kar odvažajo parniki iz Afrike. Tako se je n. pr. ustanovilo udruženjie uro j enih pridelovalcev kave, ki šteje sedaj že nad 30.000 članov. Evropsko - ameriška kultura je mnogo pripomogla, -da se je zamorec potehničil in poobrtil. Na ta način izgublja zamorec korenine svojega bitja. Mnogo novega zdaj mamljivega in mikavnega, zdaj odurnega Ln težkega se zaganja vanj, mnogo umljivega in neumljpvega, mnogo dobrega in mnogo slabega Kulturni val, ki hrumi silovito črezenj, ga je vrgel v razvojna leta. Vo'iko mnenje goji sam o sebi in o svoji vrednosti, rad bi užfval vse, karkoli se mu mudi, brez vsake o-vire, rad bi razbil brez vsakega o-zira, kar se mu postavlja na pot, on goreče ijubi in enako sovraži. In pri vsem tem itoia otroško nejasno sodbo o tem, kaj js prav in kaj ni prav, kaj mu koristi in kaj mu škoduje. Alkohol in samozavest. Umljivo je torej, da z»asužnjuje alkohol modernega zamorca skoraj neovirano; alkohol pa naganja in Sčuvu svoje sužnje, ki so izgubili vso voljo, v najhujže grehote, u-goroahlja jih telesno in duševno; zato se med njimi množi »tavalo takih, ki niso več zmožni za raizplo-janje. Prav lahko rasumemo, da ne dobe pod priCiskam slabih gospodarskih odnroSajev zamorci za svoja pridelke in za svoje delo doklej navadnih cen in plače in prav io dejstvo, ki jih ovira v uživanju, jim vžiga vertfcko sovraštvo do be-lokiožcBV, ki so po njihovem mnenju sami krivi vsega tega. Jasno je, da je vojna, v kateri se ie mnogo tisoč zamorcev borilo za Francoze in Angleže, podžgalo v neverjetni mesu njihovo samoza- vest. tcMi amo redili beiokočce^j* — to je njihovo prepričanje. Nb podlagi tega nedvomnega dejstva raste po zaslugi lz Amerika prihajajočih in boldeviSko oprvdHjonJh hujskačev plemenska zavest CSzd-cev. V tetm moderneim razvoju bmxk*v oa tfčl težak problem sa belo pleme* posebno v kolikor je zastopano v Afriki po vodečih osetacmtah, Vrftils so se v tem ock\t že mednarodne konferwi.ee, na katerih so se razgo var jati udele*e*jwtf o zamorskem vprašanju, tako v Hngfc Leiffh-u pri Londonu, Daressalamn v V/hodni Afriki, v Le Zouteju v Belgiji. Teh konferenc so se udeleževali vladni zastopniki, učitelji, zdravniki, misijonarji katoliške in protestanfovske vere, tehniki, rokodelci, izvedenci iz krogov farmarjev in trgovcev. Potreba Intelektualne vzgoje. Vsi udeleženci so soglasno jKm-darjali, da potrebuje moderni zamorec, tako moški kak ca* ženska vzgoje, da ga kulturni val ne odnese. Tako so se gradile in se grade povsod po Afriki od strani vlad šdle vsake stopnje, od ljudske Šole do vseučilišča, za črno prebivalstvo. Učenici in učenke so na splošno ne uče nič slabše ko beli otroci. Mnogi med njimi se dokopljejo do vseudliščnih stopenj, postanejo odvetniki, zdravniki, profesorji in duhovniki. Toda prav iz teh zelo izobraženih zamorcev se novačijo hujskači zoper belce. In učenke na srednjih šolah in vseučiliščih? Na zunaj sllčijo Evropejkam in Am.e>-ri'čankam, nosijo ostrižene lase, kratka krtla, toda manjka jim značaja, zato so pa izgubi večina med njimi v velikih mestih. Na prej omenjenih konferencah se je nato ugotovilo, da samo in-telektuelna vzgoja zamorcu ne zadošča, marveč mora z njo korakati vzporedno gospodarska in etična vzgoja. Z vsemi sredstvi se poskuša, da se naveže zamorec na domaČo zemljo s tem, da se mu ohranijo stari ljudski obredi, da se pospe£u poljedelstvo in živinoreja z grad bo vodnjakov in oddajo boljšega orodja, da se ustanovijajo rokodelske in obrtno šk>le, da se poučuje prebivalstvo o higijeni obleko in stanovanja, hrano za odrasle in posebno za dojenčke, da so nastavljajo zdravniki in strežnico, kakor tudi tečaji za moško in žensko mladino. Žensko vprašanje je v Afriki prav tako pekoče kakor v Evropi in Ameriki. Izdale so se prepovedi glede uživanja alkohola. Da so se odvračalo pijačo z visokim alkoho-nim odstotkom, so je izplačeval eni de! mezde z lahkimi pijačami ka kor n. pr. s kafernškini pisom. Da se je dalo ž'ivljenju tovarniftkega delavca in rudarja več vsebine, sto se zgradila kino gledališča, pripravljali so se koncerti in gledališke predstavo i. t. d. Nad vsakim dvom nun je, da imajo misijonske družbe glede etično vzgoje zamorskega plemena največ zaslug. Le ako bodo delovali vsi v to poklicani činitelji- nesebično, požrtvovalno in v pored no, se bo pravično in pošteno rešilo tako zamotano zamorsko vprašanje. P iUI.IIJWMP.UiL. Nsročslie in širite t> u Dr. SA&D0Č ZOBOZDRAVNIK ■V T ▼ V V V ▼ V" TTVTTT V V Tf ▼ V ▼ TRSI VIA S. LAZZARO 23.11. r«|ti(rOTUi zadruga s ommf. pofltvom uraduje v listni hiftl Via Toire blanea 19,1. Telefon Siv. 25-67. Sprejem« navodne hranil, vloge na knjižice, vloge na tek. račun is vlega ne čekovni promet in jih obrestne pO 4% Večje ln stolne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na tek. rafiun in Jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plečuje zavod som. • Daje posojilo na vknjižbe, menice, zastave ln oeebne kredite. • Obredna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne ceHcc (tole) Uradne ure za stranke od 8*30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad saprt.