lein! iču
8ffl
icef ske
želja-)za eta
IW
ili*
lini-ziki iro-ilni- ~ pa
)Čj«
irat
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
LETO XI«
ŠTEVILKA 119
FEBRUAR 1985
PRVA OCENA AKCIJE ZAKLJUČNIH RAČUNOV JE TU
Kako smo poslovali v preteklem letu?
Obravnava poslovnih poročil in sprejemanje zaključnih računov za 'eto 1984 je za nami. Vendar aktivnosti spremljanja rezultatov ne smemo ^zanemarjati, ampak moramo še z večjo odgovornostjo in intenzivnostjo f »sproti preverjati rezultate gospodarjenja, proizvodno problematiko, zvozne uspehe, delovno disciplino in pospeševati inventivne in tehno-ite' oške dosežke, kajti leto 1985 bo za vse gospodarstvo še težje kot je bilo 'eto 1984. To je prva ocena v vseh temeljnih sredinah.
nfe   Same priprave na obravnave po-     komiteja za družbeno planiranje in \z& slovnih poročil so potekale zelo ši-tud r?^° m koordinirano na vseh področ-vS( jih. Občinski sindikalni svet je bil no-rad S'lec vsen al<tivnosti m te pripravil tudi m vsa gradiva in pripomočke za OOS, da bi delavci dobili kratko in razum-me Ijivo »poslovno poročilo«. Tudi salto' rnoupravnim in poslovodnim struktu-i S> rarn so bila poslana vsa navodila za zt Pptek aktivnosti v posameznih sre-)oS dinah OZD. Politični aktiv iz članov brS Predsedstva OS ZS, članov IS —
"P OZ
:eri 3r 3jn; 3 ni d anj
najodgovornejših funkcionarjev DPO in SO Vrhnika, sp se udeležili razprav v posameznih sredinah.
Sama poslovna poročila so bila pripravljena pravočasno in so tudi nazorno prikazala celovito problematiko poslovanja v letu 1984 in nakazovala rešitve za leto 1985. Zato gre vsa pohvala poslovodnim strukturam, ki so z vso odgovornostjo pripravili poročila ter bili tudi razlagalci
Javna razprava: rešiti oskrbo z vodo
Na nekaj zborih krajanov (osem jih je že bilo), ko so razpravljali o nadaljnji gradnji vodovoda oziroma o programu druge etape oskrbe z vodo v občini je bilo prevladujoče mnenje, da moramo za daljše obdobje rešiti oskrbo z vodo in da je sedaj prilika, da z izpeljavo tega programa uredimo ta pereč problem. Seveda bo za izvedbo tega programa nujna solidarnost tistih krajanov, ki so vodo dobili že v prvi etapi do krajanov, ki imajo še vedno velike težave pri oskrbi s pitno vodo — nedvomno gre kar za »dolg« ljudem, ki živijo v višje ležečih predelih občine ter za ureditev oskrbe z vodo v nekaterih vaseh, ki imajo moteno preskrbo.
Prve razprave so pokazale, da je program dobro zastavljen, jasno pa je pravijo na štabu za pripravo in izvedbo referenduma, da moramo prisluhniti vsem pobudam, mislim in idejam krajanov in jih potem uskladiti.
Ravno, ko so se pričele razprave pa je iz pip na Vrhniki pritekla obarvana voda. Za pojasnilo smo se obrnili na Komunalno podjetje in direktor Stojan Jakin pravi:
»Na cevovodu je nastala okvara in smo jo morali odpraviti. Zaradi teh del na cevovodu je potem pritekla rdeče obarvana voda.
Pri izpiranju povezovalnega cevovoda se je režim toka vode, ki napaja vodni rezervoar Verd in od tam dalje medsto Vrhniko in naselja proti Ljubljani, spremenil. Prišlo je do dviga usedlin, ki so v cevovodu ostale kljub izpiranjem še iz obdobja vodnjaka VD-1. ko je le-ta vseboval prevelike količine železa. Ob koncu del je vodni režim v cevovodih prišel v prvotno stanje, vzburkane usedline pa so šle v omrežje in se pojavile pri uporabnikih kot rdeče obarvana voda.
Do teh pojavov lahko še pride, saj kljub rednim izpiranjem omrežja še nismo povsem odpravili usedlin. V omrežju so tudi še usedline iz obdobja obratovanja starih vodnih virov, kot je bil Primčev studenec.
Na črpališču vseskozi kontroliramo vodo in vzeti vzorci dokazujejo neoporečnost — čistost vode!«
V času, ko smo zaključevali redakcijo so znane že prve ugotovitve črpalnega preizkusa na novem vodnjaku, ki potrjujejo teoretične predpostavke strokovnjakov, da je vode dovolj za daljše obdobje. Preizkus pa še traja, vodnjak pa bo vključen v omrežje predvidoma maja ali v začetku junija.
Razstava o partizanskem gledališču
V dvorani Doma JLA na Vrhniki je razstava, ki jo je res vredno ogledati. Ogledate si lahko »Poti gledališča narodne osvoboditve«. Pripravili so jo: Dom JLA, Slovenski gledališki in filmski muzej iz Ljubljane, ZKO Vrhnika in Gledališki in filmski muzej iz Sarajeva.
Fotografije prikazujejo razvoj gledališke dejavnosti med NOB, posebna pozornost je posvečena skupini zagrebških umetnikov, ki so glavni predstavniki kasnejšega znanega gledališča narodne osvoboditve Jugoslavije. Ivka in Jože Rulič, Vjekoslav Afrič, Salko Rupak, Milan Vojnovič, Žorž Skrigin in Zvonimir Cvija so predstavljeni na fotografijah Žorža Skrgina.
-.■r.\ ...... „•
na zborih delavcev in sindikalnih skupinah.
Vse premalo pa so se v razprave vključevali sindikalni aktivisti in ostali člani DPO. Osnovne organizacije sindikata bi morale biti nosilci razprav v vseh sredinah ter nastopiti s svojimi stališči in mnenji o problematiki poslovanja. Vendar to praktično ni zaživelo v vseh sredinah. Res je, da so v nekaterih OZD imeli razprave po sindikalnih skupinah tako, da na zborih ni bilo obravnave.
Iz razprav, ki so bile na zborih delavcev, pa lahko izpostavimo najbolj pereče probleme:
— zaskrbljenost delavcev ob nenehnih podražitvah tudi življenjsko potrebnih artiklov,
— padanje realnega osebnega dohodka in s tem življenjskega standarda,
— slaba organiziranost proizvodnje in padanje delovne discipline,.
— vedno večji razkorak OD med OZD v občini.
Po prvih rezultatih pa lahko ugotovimo, da imamo samo enega izgu-baša (IUV TOZD Opekarna), vendar pa imamo večje število OZD, ki so na robu rentabilnosti, kakor rečemo »imajo pozitivno nulo«. Največji problem je v TOZD Igrad, kjer so delavci zelo kritično ocenili odgovornost same DO IMOS Grosuplje in nezaupanje v sam zaključni račun.
Zaradi slabih rezultatov tudi niso formirali sklada skupne porabe na- * slednje TOZD: Igrad, Komunalno podjetje, Iskra — tu je nastal problem izplačila regresa za letni oddih.
Večina OZD je po zaključnem računu izplačala še poračune za leto 1984, vse pa v okvirih kriterijev in meril, ki so določeni v samoupravnih aktih. Tendenca razprav je pokazala na miselnost po uravnilovki. Vendar smo se v sindikatih dogovorili, da mora vsak dobiti toliko kolikor je prispeval, to se pravi: delitev po delu in rezultatih dela.
Zelo kritično pa so osebne dohodke izpostavili tam, kjer so resnično nizki ter sami delavci s svojim delom in trudom rie morejo zagotoviti dohodka zaradi objektivnih in tudi subjektivnih težav. To so predvsem OZD v gradbeništvu, gostinstvu, trgovini in servisnih dejavnostih (KP, Mantova, Mercator, Obrtni center, Igrad, KZ, Žito).
To so prve ocene in ugotovitve po vseh razpravah, predsedstvo OS ZSA pa bo pripravilo celovito oceno razprav in analizo problematike, ki je bila izpostavljena v poslovnih poročilih in nenazadnje tudi mnenj in predlogov IO OOS v posameznih sredinah. Ocena bo nato obravnavana na Občinskem svetu Zveze sindikatov in zaključena na zboru združenega dela SO Vrhnika v mesecu aprilu.
S. S.
Uspešnost in kreativnost na preizkušnji
Izvoz v letu 1985 v DO IUV je bil v primerjavi z letom 1983 sicer za preko 4 milijone dolarjev večji, vendar pa za skoraj 5 milijonov dolarjev manjši od interno zastavljenega cilja. Dosegli so 35,400.000 dolarjev namesto 40,000.000 dolarjev. Kje so vzroki? Že prvi pogled doseganja izvoza po tozdih pove, da je zatajil izvoz v vrhniškem in v manjši meri v šoštanjskem tozdu; z drugimi besedami, svinjsko usnje in konfekcija iz tega usnja, medtem ko je za ostale vrste usnja in krzna veliko povpraševanje inje izvoz teh artiklov nad vsemi pričakovanji.
V drugem polletju 1984 leta se je pretežno kože, ki so čistejšega lica in žal uresničila napoved, da se bo    ki ustrezajo zahtevam ličnega usnja.
povpraševanje po svinjskem velurju zmanjšalo oziroma ustavilo. Modne usmeritve so velur popolnoma obšle in to ne samo svinjski, temveč tudi "vse ostale vrste velurja: ovčji, kozji, goveji cepljenec. Trg je z izdelki iz teh materialov zasičen, potrošniki na zahodu so se te vrste oblačil naveličali, modni ustvarjalci so kolekcije izdelali iz najrazličnejših vrst ličnega usnja. Rezultat tega pa je, da je povpraševanje po takem usnju skoraj popolnoma zamrlo. Dodatna težava je še v tem. da se je še tisto povpraševanje, ki je ostalo usmerilo v dežele Daljnega vzhoda (j. Koreja, Hong-Kong) ki izdelke iz velurja nudijo po nerazumljivo nizkih cenah.
Posledica tega je. da so cene močno podle, kvalitetne zahteve pa močno porastle. vendar kljub temu prodaja ne teče niti približno normalno. V vrhniški usnjarni so se zato usmerili v proizvodnjo ličnega usnja, saj je po takem usnju, posebno v Italiji, razmeroma veliko povpraševanje. Vendar pa imajo s tovrstno proizvodnjo težave, saj so bili dolga leta vezani predvsem na velur, proizvodnja ličnega usnja pa zahteva povsem drugačen pristop. Ne nazadnje tudi strojna opremljenost za tovrstno proizvodnjo ni najustreznejša. Ne glede na to si prizadevajo vse te težave obvladati in zagotoviti kvalitetno proizvodnjo ličnega usnja.'ki bo tudi količinsko nadomestilo izpad velurja in na ta način obdržati izvoz vsaj na že doseženi ravni, če ga že ni mogoče povečati.
K temu naj bi pripomogla tudi proizvodnja ovčje nape, ki bi morala sko'i finalizacijo v lastni konfekciji zagotoviti dodaten izvoz. Tudi nabave surovih kož so v letošnjem letu naravnane na lično usnje. Kupujejo
Ali bo leto 1985 v izvozu uspešno je v veliki meri odvisno od uspešnosti in kreativnosti pri ustvarjanju novih, za trg zanimivih artiklov, ki bodo kasneje v redni proizvodnji kvalitetno, pravočasno in v zadostnih količinah tudi proizvedeni.
Mnogo ugodnejši je položaj pri govejem usnju, kjer so v zadnjih nekaj letih naredili velik korak naprej. Rezultati se že kažejo, saj so izvoz govejega usnja več kot podvojili. Dosegli so kvalitetni nivo. ki kljub nekaterim težavam v splošnem zadovoljuje zahtevne zahodnoevropske kupce. Modnim zahtevam so se in se še uspešno prilagajajo, kar jim ob strogem spoštovanju dogovorjenih dobavnih rokov in kvalitetni proizvodnji zagotavlja dobra izvozna naročila tudi za naprej. Računajo, da bodo izvoz govejega usnja še povečali, posebno še, ko bodo v TUŠ prispeli nekateri stroji, ki bodo pripomogli k kvalitetnejši izdelavi. Mnogo si obetajo od krznarske proizvodnje, posebno ker je ta po deviznem učinku najzanimivejša.
Na koncu je treba poudariti še sledeče:
Njihove devizne kreditne obveze v letu 1985 so izjemno visoke, preko 18 milijonov dolarjev. Poravnajo jih lahko izključno samo z izvozom tistega, kar proizvedejo, ter s tem ustvarijo možnost najemanja novih, ki jim bodo zagotavljali nemoteno oskrbo s surovinami in repromate-riali iz uvoza. Nemotena oskrba pa je predpogoj za nemoteno proizvodnjo, za ustvarjanje dohodka, za osebne dohodke.
Zato si prizadevajo vsi do zadnjega vse znanje, voljo in moči prvenstveno usmeriti v izpolnjevanje vseh tistih nalog, katerih izvršitev v kakršnikoli meri pomaga doseči čim-večii izvoz. OTANP KUKEC
Vsem ženam ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena iskreno čestitamo!
OBČINSKA KONFERENCA S2DL VRHNIKA
Prizadevni smučarski delavci TVD Partizan iz Borovnice so na obnovljeni 40-metrski skakalnici pod Dolinskim mostom kljub pomanjkanju snega in dežju uspešno izvedli pionirsko tekmovanje centralne regije v smučarskih skokih. Po načrtih Ota Giacomellija prenovljena skakalnica je doživela uspešen krst. Vsi nastopajoči so jo pohvalili in obljubili, da na to napravo še pridejo skakat. Nedvomno pa imajo največ zaslug za to pohvalo prizadevni skakalci Tone Debevc in Brane Mihove, ki sta celo leto trdo delala na skakalnici ter Jože Demšar, bivši državni reprezentant (na planiški velikanki je skočil že 164 metrov), ki se jima je pridružil, ko se je priselil v Borovnico.
Entuziazma jim ne manjka, korajže tudi ne, potrebujejo pa širšo pomoč.
Na fotografiji:
Jože Demšar, Tone Debevc, in Brane Mihevc so poroki za razvoj smučarskega skakalnega športa v Borovnici
Program prireditev v počastitev krajevnega praznika BOROVNICE
9.3.1985 ob 9. uri -Odhod dveh avtobusov v Gramozno jamo. kjer bo žalna svečanost Udeležili se je bodo učenci COŠ Borovnica, svojci padlih, še živeči udeleženci preserskega procesa in ostali. Avtobus bo ustavil na Vrhniki pri Cankarjevem spomeniku ob okoli pol deveti uri, nato še v Bistri. Dolu in na Bregu.
9.3.1985 ob 16. uri — Štafetni tek iz Bistre v Borovnico (zbor v Bistri ob 15.30)   •   '      . ,
9. 3.1985 ob 18. uri — V večnamenskem prostoru v COŠ Borovnica proslava krajevnega praznika s folklornim nastopom
10. 3. 1985 ob 9. uri — Na KS Borovnica šahovski turnir.
i
U:
Izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih
LIKO je v vsem svojem razvoju na različne načine, v skladu s potrebami in možnostmi skrbel za pridobivanje ustreznih kadrov. Pri tem pa so se in se še pojavljajo določene težave, ki imajo za posledico pomanjkanje določenih kadrov in nizko izobrazbeno strukturo zaposlenih. V vseh delovnih organizacijah je zaposlenih le 3 odstotke delavcev z višjo in visoko strokovno izobrazbo, če pa prištejemo še zaposlene s srednjo izobrazbo je to 14 odstotkov. Menijo, da sta glavna vzroka za pomanjkanje strokovnih kadrov predvsem deficitarnost kadrov, ki jih zaposlujejo, in dnevna migracija delovne sile iz občine, ki je zaradi bližine Ljubljane, kjer so možnosti zaposlitve znatno večje, velika.
Največje potrebe imajo na področju lesarskih poklicev. Z uvajanjem novih, perspektivnih proizvodnih programov (proizvodnja lesnoobdelo-valnih strojev in računalniških podsklopov) pa se srečujejo tudi s pomanjkanjem kadrov z ustrezno izobrazbo strojne in elektro smeri. Potrebujejo delavce različnih stopenj izobrazbe — od kvalificiranih do delavcev z visoko šolsko izobrazbo.
In kako bodo poskušali pridobiti deficitarne kadre ter izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih?
V prvi vrsti bodo izdelali dovolj konkreten program, ki bo zajemal vse znane metode oziroma aktivnosti za reševanje tega problema. Osnovne usmeritve tega programa pa bodo temeljile na naslednjih načelih:
-— stimulativno nagrajevanje, ki temelji na
ugotavljanju prispevka in rezultatov dela delavcev;
— nuđenje drugih materialnih ugodnosti zaposlenimi;
— hitrejše reševanje stanovanjskih potreb delavcev, predvsem glede na deficitarne kadre (kadrovska stanovanja);
— sodelovanje z osnovnimi šolami v občini pri poklicnem usmerjanju učencev in zagotavljanju sredstev za kvalitetno vodenje krožkov, na katerih se učenci seznanjajo z osnovami obdelave lesa;
— sodelovanje z drugimi vzgojnoizobraževal-nimi institucijami;
— s štipendijsko politiko doseči večje zanimanje za izobraževanje za poklice, ki nam jih primanjkuje;
— z izobraževanjem že zaposlenih delavcev ob delu in iz dela delno izboljšanje izobrazbene ravni;
— vzbujanje zavesti pri delavcih, da se bode vsi po svojih močeh vključili v reševanje tega problema, in predvideti za uspešne tudi ustrezno materialno stimulacijo.
Tu so nakazani le nekateri ukrepi, ki jih bod« morali izvajati, če želijo pridobiti v delovno organizacijo več strokovnih kadrov, ki jim jih primanjkuje, in izboljšati izobrazbeno strukturo že zaposlenih. Zavedajo se, da so naloge trajnega značaja in se bodo v realizacijo vključile poleg kadrovske! tudi druge službe in posamezniki.
\ Po, V6i lip, na«
\
Jak sre ust ne<
TERITORIALCI TEKMOVALI — Kljub izredno težkim razmeram so v Dolgi vasi pri Kočevju uspešno izvedli tekmovanje ekip teritorialne obrambe Slovenije v tekih in streljanju. Najboljša je bila pri članih druga ekipa Vrhnike, pri mladincih pa Logačani. (Foto: Prime)
Obe zmagi na Notranjsko
V Dolgi vasi pri Kočevju je bila 9. februarja 5. Teritoriada, tekmovanje pripadnikov enot teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine. To je običajno tekmovanje v smučanju in streljanju na 7km dolgi progi. Tokrat pa ni bilo snega, zato je bil namesto smučarskega običajni tek, kar pa je bilo še posebno naporno, zahtevno in nevarno, saj ie bila na Kočevskem tistega dne tako huda poledica, da je bila celo hoja zunaj tvegana pustolovščina.
Na to izjemno okoliščino so bili tekmovalci že pred startom opozorjeni pa tudi na tp. da naj v primeru nesreče pomagajo tovarišem, saj je pomembnejše zdravje udeležencev kot rezultat. Kljub izredno težkim tekmovalnim razmeram ni prišlo do nesreče, tekmovalci pa so dosegli dobre uspehe, kar kaže, da so pripravljeni za delovanje v še tako težkih razmerah. '
Skupno se je tekmovanje udeležilo 107-članskih ekip in tri mladinske.
Pri članih je zmagala druga ekipa Vrhnike, ki je prejela tudi prehodni pokal, 2. Domžale, 3. Logatec. 4. Kamnik, 5. Litija. 6. Vrhnika I, 7. Kočevje, 8. Grosuplje, 9. PŠTO Ljubljana, 10. Ribnica.
Tudi pri mladincih so bili najboljši Notranjci: 1. Logatec, 2. Kočevje, 3. Ribnica. J. PRIMC
Krajevna konferenca S/.DI. Borovnica — Komisija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda
RAZPISUJE
za leto 1485
bronasto priznanje OF
Priznanje bomo podelili posameznikom in organizacijam na območju krajevne skupnosti Borovnica za dosežke trajnejše vrednosti v družbenopolitični dejavnosti pri razvijanju samoupravnih odnosov in uveljavljanju revolucionarnih tradicij OF.
Komisija bo predvsem upoštevala delovne ljudi, krajane in njihove organizacije, društva ter klube, ki so se posebno izkazali in so delovni pri uresničevanju idejnopolitičnih nalog SZDL v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, OZD, samoupravnih in družbenopolitičnih skupnostih, še posebej pa pri vzgoji mladine. Pri tem bomo upoštevali tudi mlajše družbenopolitične delavce, ki so se izkazali na pomembnih funkcijah v družbenopolitičnih organizacijah, društvih, družinah in klubih. Izbrali bomo zlasti tiste, ki za svoje delo še niso dobili pomembnejših priznanj, odlikovanj ali nagrad.
Predloge za bronasto priznanje OF naj pošljejo družbenopolitične organizacije, OZD, društva, družine, klubi, posamezni krajani in drugi družbeni dejavniki v KS Borovnica, na naslov: Komisiji za podeljevanje bronastih priznanj OF pri KK SZDL Borovnica, KS Borovnica, do 5. 4. 1985.
_ . Komisija za podeljevanje
priznanj OF pri KK SZDL Borovnica
Dali so 85 litrov krvi
Krvodajalska akcija je postala v Kasarni Ivan Cankar že tradicija. Vojaki, starešine In krajani, zaposleni v JLA, so bili za svojo humanost že pogosto nagrajeni, dobili so tudi visoka republiška priznanja Rdečega križa.
V zadnji akciji, ki jo je vodil Zavod za transfuzijo krvi Iz Ljubljane, je dalo 254 pripadnikov JLA 85 litrov te dragocene življenjske tekočine. M. ARSIĆ
Clji
no jel de
ra:
Ko so se delavci Komunalnega podjetja lotili spomladanskega čiščenja in urejanja mesta so naleteli tudi na vrsto takihle prizorov. Je mar prometni znak kar sam padel? Postavili so jih na novo in upajo, da objestnosti ne bo več na delu.
Občinski odbor Rdečega križa Vrhnika je v sodelovanju predsedstvom skupščine RK Slovenije, 9. 2. 1985 pripravil urni seminar za aktiviste v krajevnih skupnostih.
Udeleženci na tečaju so izredno ugodno ocenili delo in vi binske usmeritve na tečaju, ki jih bodo lahko uspešno koris kot aktivisti v krajevni skupnosti.
Na tečaju je predavala Ivica Žnidaršič, predsednica republis skupščine Rdečega križa. Za sodelovanje so seji zahvalili mil člani.
MED MLADIMI OD DVAJSETEGA DO DVAJSETEGA ® MED MLADIMI OD DVAJSETEGA 6 MED
Prihodnost je v naših rokah
Takšen je bil napis na velikem plakatu za volitve pred tremi leti, ko smo izbirali, odločali in izražali zaupanje. Marsikdo ima še danes podobo tega plakata jasno pred očmi. Kot se od nekdaj rado poudarja, pa so mladi bodočnost družbe. Mlada generacija ima prihodnost v svojih rokah in le-ta ne sloni samo na njih.
Seveda se tukaj postavlja vprašanje starosti; kdo so ti mladi ljudje. Glede starosti po letih so pojmi dokaj lahko določljivi, vendar nekateri osta-rijo že kot najstniki, so pa seveda tudi takšni, ki mladi nikdar niso bili. Po vsej verjetnosti pa ni bistveno, koliko je nekdo star, pač pa je važnejše, kdaj je bil mlad.
Nekateri so napis na plakatu vzeli dobesedno in prav je tako, čeprav se prihodnost ne tiče samo rok. De facto: mladina, torej mladi ljudje, imajo močno izraženo željo, potrebo, po izgradnji lastnega pogleda na svet, najti lastno identiteto. Mladi vse teže vidijo svoj položaj, svoje mesto v družbi. Tudi tukaj se postavlja vprašanje, kdo je kriv tega zamegljevanja. Bržčas bi krepko grešili, ako bi pripisali to mladim in samo njim. Dejansko je anemičnost mladih v ožjem smislu le in samo njihov problem, vendar pa moramo vedeti, da tako iskanje identitete pa tudi vključevanje v širšo družbo, povzroči pri mladem človeku različna čustva. Nezadovoljstvo, jeza, vodi v frustracijo, samozadovoljstvo pa baje v konzervativnost. Mla-
dini je praktično zaprto še jako veliko poti do avtonomnega sodelovanja, odločanja in izražanja zaupanja o pomembnih družbenih odločitvah, tudi tistih, ki jih zadevajo neposredno. Vse preveč je formalnosti. Delovanje mimo institucionalnih možnosti se a priori obravnava kot neresno, nepomembno, skratka — nevredno; čeprav je v veliki meri bolj avtentično oz. osvobojeno.
Vsekakor mladih ne gre udomačevati. Veliko stvari jih druži in po njih se prepoznavajo. Tu bi menil le eno, to je popularna glasba, ki je temeljna vez, da preidejo — če uporabim Marxov termin — iz skupine po sebi v skupino za sebe.
Svečan je mimo in le še malo dni nas loči od tistega letnega časa, znanega po prebujanju, dogajanju, imenovanega tudi življenje. Prihaja torej čas, da se postori kakšna zadevščina, vzamejo v zakup nekatere stvari, da kaj vzbrsti.
Upajmo, da je bodočnost res v naših rokah in zatorej obvladljiva, kajti če samo sloni na mladih, potem lahko kaj kmalu postane pretežka. Morebiti pa sem na začetku zablodil in spregledal, da so mladi v nekih rokah: takrat pa bogpomagaj
Mladinci vseh krajevnih skupnosti, združite se!
Karli Rous, ml.
Prebujanje
Vrhniška mladina se počasi prebuja iz mrtvila in nekaj se jih je celo odločilo, da bodo stvar resno vzeli v roke.
Na vsesplošnem praznovanju novega leta na Vrhniki smo tudi mladinci prispevali svoj delež. Skupaj z vzgojiteljicami smo okrasili prostor pred domom JLA, imeli svoj »štant«. No, vse to pa je že minilo in da ne bomo
omagali na začetku, se bomo poskusili številčno okrepiti.
V petek, 8. marca, 1985 bo ob 17. uri v sejni sobi KS mlad. sestanek, na katerem naj bi se opravile volitve v novo predsedstvo ZSMS in sestavil načrt našega dela. Nihče ne bo imel nič proti, če se sestanka v čimvečjem številu udeležite. Sicer pa bo po sestanku v čast dneva žena ples s skupino SYNDROM iz Postojne. Kot se spodobi — za mamice, bodoče mamice in vse, ki imajo možnost postati mamice — vstop prost.
OVEN MATJAŽ-MATIC
Ljudska kuhinja
V OŠ Ivan Cankar na Vrhniki so učenci 8. b razreda pripravili v počastitev kulturnega praznika etnološko razstavo. Letos so nam predstavili ljudsko kuhinjo. Zbrali so okoli šestdeset predmetov iz materialne kulture, poiskali številne pregovore in recepte. Na otvoritvi so nam prebrali tudi referat o pomenu prehrane v etnologiji.
Nekatere od razstavljenih predmetov najdemo danes le v zelo starih kuhinjah, druge tudi v sodobnih. Pinje in modele za izdelovanje masla, ki so bili zanimivi zaradi izrezljanih vzorcev na dnu, uporabljajo še danes v Zaplani in Smrečju. Kruh ponekod še vedno zamesijo v metrgi in ga z loparjem porinejo v peč. Rabijo tudi greblje in burkle. Zanimivi so bili mlinčki za kavo, strojček za rezanje rezancev, tehtnice in glinasti modeli za potice
Razstava je bila zanimiva in poučna, saj smo mnogi učenci prvič videli nekatere predmete, o katerih beremo v knjigah. Razstavo so si ogledali tudi naši starši.
Joži Pečar, 8.e
Nekaj vprašanj
Po 13. seji CK ZKJ so vsi odgovorni tovariši in tovarišice sedli skupaj in rekli: »Treba je vprašati mladino, kaj jih teži! Treba jim je pomagati, saj to piše v materialih!«
Organizirali so sestanke, pogovore, sprejeme, obiske in ugotavljali, sprejemali sklepe, dajali moralno podporo, upravičeno kritizirali in tudi ne... Mladi hočejo konkretno delo!
Kdaj jim ga bomo omogočili?
Po članku v časopisu Dnevnik —o vseh zapletih, vozlih, nesporazumih, nerazumevanju in neodgovornosti okrog kulturnega društva »Ars Multimedia« se je kot odmev, situacija papirnato hitro uredila.
Po 8. II., slovenskem kulturnem prazniku, smo se na vseh nivojih in v vseh sredinah kritično ozrli na našo kulturo. Izpostavili smo probleme, jih podčrtali, poudarili, analizirali, jih razumeli in čez mesec jih bomo veselo pozabili. Toda kultura je z Vrhniko zelo povezana. Ko bi to vedel Ivan Cankar bi Pohujšanje v dolini šentflorjanski lahko izhajalo kot feljton v vseh občinskih glasilih...
Ali smo res le mladi, oziroma —po vrhniško — mladinci tisti, ki bi morali probleme razvozlati, dati pobudo za njihovo reševanje, jih rešiti, financirati, poleg tega pa še poslušati kritike z vseh strani o vsem, česar nismo naredili?
VAŠ VDANI RUS PRIMOŽ
Usklajen program proslav in prireditev
Komasacija v Podlipski dolini in Bevkah
V letu 1984 je KZ Vrhnika pričela z deli hidromelioracije v ^odlipski dolini, in sicer na kompleksu 75ha pod vasema Velika in Mala Ligojna. To je prva etapa osuševanja Pod "pske doline, ki jo bodo postopno uredili v celoti (341 ha) v naslednjih letih.
Hidromelioracija teh 75 ha bo, v skladu s pogodbo med izvajalcem SCT Ljubljana in investitorjem KZ Vrhnika, končana do srede meseca maja 1985, kajti takrat je zadnji čas za še Ustrezno obdelanost površin v letošnjem letu, da ne bo bistvenega izpada kmetijskih pridelkov v tem območju.
Z hidromelioracijo bo izgled kmetijskih površin bistveno drugačen. Do sedaj veljavne naravne meje med parcelami, (jarki, kolovozi, poti), bodo povsem spremenjene, zato je nujno posebna komasacija, ki obsega zložbo kmetijskih zemljišč in ponovno razdelitev med prejšnje lastnike oziroma uporabnike, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Komasacijo je predlagala Kmetijska zemljiška skupnost občine Vrhnika na pod-jagi pristopnih izjav lastnikov kmetijskih zemljišč v tem območju. Skupščina občin Vrhnika pa je v mesecu oktobru 1984 izdala Odločbo o uvedbi komasacijskega postopka v Veliki Li-9ojni, Blatni Brezovici in Stari Vrhniki (Ur. list SRS. št. 37 84) Meja komasacijskega območja, ki je bila s to odločbo določena, obsega poleg zgoraj omenjenega kompleksa 75ha tudi kompleks že melioriranih kmetijskih zemljišč iz leta 1976 v Stari Vrhniki v izmeri 37 ha ter kompleks tudi že melioriranih kmetijskih zemljišč iz leta 1981. v k. o. Blatna Brezovica v Bevkah pri Kaminu, v izmeri 17ha. Z odločbo je bila imenovana 'udi komisija za izvedbo komasacijskega postopka, ki ima status upravnega organa Skupščine občine Vrhnika.
Komisija je imela do sedaj 2 seji, na katerih je sprejela naslednja stališča in sklepe:
— sklep o javni razgrnitvi idejne zasnove ureditve komasacijskega območja v času od 25. 12. 1984 do 25. 1. 1985.
— skupaj s komasacijskim odborom je obravnavala vrednotenje kmetijskih zemljišč v komasacijskem območju in sprejela sklepe o ponovni preveritvi in ocenitvi kmetijskih zemljišč v delu območja,
— določila je vrednost zemljišč v posameznih vrednostnih razredih,
— sprejela je dogovor o načinu obdelave kmetijskih zemljišč v letošnji sezoni, in sicer da zemljišča, ki so jih lastniki vložili v komasacijski sklad bodo dana dotedanjim lastnikom v začasno obdelavo tako, da bo vsak lastnik, v kolikor bo mogoče, dobil v začasno uporabo tista zemljišča, ki jih je obdeloval pred uvedbo komasacijskega postopka, kajti po terminskem planu bo prenos novih parcel izvršen šele 15. oktobra 1985,
— dogovor, da v primerih, ko bi bili kmetijski proizvajalci bistveno oškodovani pri dodelitvi v začasno uporabo, se bodo pereči primeri reševali s kmetijskimi zemljišči v občinskem zemljiškem skladu oziroma z zemljišči Kmetijske zadruge Vrhnika,
— sklep, da bosta v komasacijskem območju pod Veliko in Malo Ligojno zaradi precej ha družbenih kmetijskih zemljišč oblikovana dva kompleksa zložene družbene zemlje.
— opozorila za investitorja in izvajalca melioracije Podlip-ske doline, da naj dela izvajajo točno po projektu ter da naj 'zvajalec ne povzroča nepotrebne škode na travnikih.
— po opravljeni enomesečni javni razgrnitvi idejne zasnove ureditve komasacijskega območja in po pregledu vseh pripomb udeležencev komasacije je komisija sprejela sklep o izdaji dodatne odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, ki jo Prejmejo le tisti udeleženci, ki so s to dodatno odločbo kakorkoli prizadeti,
— tisti udeleženci, ki uveljavljajo kakršenkoli interes na komasacijskem območju, (neizvedene prodajne, darilne, menjalne pogodbe), naj do 1. maja 1985 dostavijo komisiji na sodišču overjene in podpisane pogodbe ali druga overjena dokazila.
Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju do ponovne razdelitve zemljišč prepovedan promet z zemljišči, prepovedano pa je tudi parceliranje zemljišč ter graditev in spreminjanje kultur.
V komasacijskem območju pod Veliko in Malo Ligojno. (7^ha + 37ha). je skupaj 51 privatnih lastnikov kmetijskih zemljišč, ki so izmed sebe že na prvih sestankih v času priprav na komasacijo izvolili 6-članski komasacijski odbor, medtem ko zaradi manjšega števila lastnikov zemljišč i15) v komasacijskem območju v Bevkah pri Kaminu, vsi komasacijski udeleženci tudi predstavljajo komasacijski odbor Naloge komasacijskega odbora so v zastopanju interesov komasacijskih udeležencev, v pripravljanju predlogov, nikakor pa odbor ne more odločati o pravicah komasacijskih udeležencev.
Izvajalec komasacije je Geodetski zavod SRS Ljubljana Pogodba o izvedbi del s terminskim planom izvajanja, katere Podpisniki so Geodetski zavod SRS Ljubljana. Kmetijska zadruga Vrhnika. Skupščina občine Vrhnika in Kmetijska zemljiška skupnost Vrhnika je bila sklenjena v januarju m februarju
V naši občini je to prva komasacija, zato je zelo pomembno, kako jo bomo izvedli Zavedati se moramo, da komasacija poseže globoko v 'astniške odnose ljudi. zato moramo odgovorno in dosledno v skladu z Zakoni izvajati postopek komasacije Kakšne uspehe prinese komasacija za produktivnejše kmetovanje, za intenzivnejše izkoriščanje kmetijskih zemljišč in kako spremeni odnose na vasi. lahko potrdijo vsi Primeri uspešne izvedbe komasacijskega postopka v Sloveniji, seseda pa so tudi primeri, kjer se vlečejo komasacijski postopki in tožbe zei več let Ravno zato je zelo pomembna strpnost komasacijskih ude-^žencev. komasacijskega odbora, komisije in drugih, ki so po službeni dolžnosti vključeni v izvedbo postopka, kakor tudi potrebnost enotne in stalno pnsotne družbenopolitične klime v občini o gospodarski nujnosti Ovajanja komasacije.
Ker smo občina, ki ima zelo razparcelirana zemljišča, pa še la so v r9vninskem delu vsa barjanska ali zamočvirjena, si za naslednje sred-nieročno obdobje zadajamo v kmetijstvu meliorirati inkomasirati ca. '000 ha kmetijskih zemljišč, seveda ob pomoči Zveze voomh skupnosti Slovenije in Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in Porabi hrane v občini Vrhnika, kjer združujejo sredstva vsi delovni Iju-ale občine.
Ravno zato je še pomembnejši uspeh prve komasacije v občini, saj
Proslave morajo biti organizirane racionalno, brez nepotrebnih stroškov, odločitev za organiziranje posameznih prireditev mora imeti oporo v razpoloženju delovnih ljudi in občanov, zato naj jim bo tudi vsebina prilagojena. Proslave morajo biti organizirane skladno z gospodarskimi razmerami, razpoložljiva sredstva pa namenjati prioritetnim družbenim potrebam, ki tudi na svoj način prispevajo k namenu proslavljanja in zgodovinskemu spominu. Zato je treba smoter-neje izkoristiti tudi sredstva za spominska obeležja dogodkov iz zgodovine in jih namenjati za zgraditev splošno koristnih objektov ter tako na najneposred-nejši način povezovati preteklost in tradicijo s sedanjimi potrebami Hudi in možnostmi njihovega ra-zvoia.
V skladu z omenjenimi usmeritvami ie KO pripravil usklaien predlog proslav in prireditev, ki ga ie predsedstvo OK SZDL potrdilo in zadolžila vse nosilce za ustrezno izpeljavo posameznih proslav in prireditev.
Program proslav in prireditev v občini Vrhnika za 1985 leto:
— 8. februar — kulturni praznik Nosilec: ZKO
— 24, februar — 30 let Ribiške družine Vrhnika
Nosilec: Rubiška družina Vrhnika
— 7. marec: Obletnica rojstva Jožefa Petkovška
Nosilec: ZKO
— 8. marec: dan žena Nosilec: KS in KK SZDL
— sredi aprila: pohod na Ključ Nosilec: ŠD Dragomer in ZTKO
— 25. in 26. april: revija pevskih zborov in podelitev sindikalnih priznanj
Nosilec: OS ZSS in ZKO
— Kurirčkova pošta: Nosilec: DPM
27. april — dan OF Nosilec: KK SZDL
— i. maj — srečanje občanov i ali v Starem malnu ali na Ulovkii
Nosilec: OS ZŠS in Turistično društvo
— 2. maj — tek po mejah KS Drenov qrič
Nosilec: SD Dren in ZTKO
— 4. maj—obletnicaTitove smrti
— 6. maj — občinski praznik — 40 let osvoboditve občine
— 9. maj — dan zmage — 40 let osvoboditve
Nosilec: Skupščina občine in OK SZDL
— 10. maj — obletnica Cakarje-veaa rojstva
Nosilec: ZKO
— 11 .-maj —
— 18. maj ■ ciodbe-koncert
Nosilec: ZKO
— 21. maj -
Veseli dan na Logu - 60 let vrhniške
in odborov
dan RVO in PVO
Nosilec: voiašnica lanac Voljc-
Fric
— 25. maj — dan mladosti zaključek mladinske športne-olimpiade.
Nosilec: OK ZSMS in JLA
— 2. junij — revna pihalnih orkestrov
Nosilec: ZKO in odbor
— 16. junij — svečana izročitev gasilskega avtomobila GD Zaplana
nosilec: KK SZDL in GD Zaplana
— 20. do 30. junij — BISTRA 85 Nosilec: ZKO. KS. LIKO
— 22. junij — Srečanje borcev in aktivistov Notranjske na Vrhniki
Nosilec: SO Vrhnika in odbor
— 23. junij — 100 let gasilstva v Borovnici
Nosilec: odbor pri RK SZDL in GD Borovnica
— 29. junij — avto-relly Nosilec: ZSAM
— 30. junij —- proslava GD Dra-' gomer
Nosilec: GD Dragomer
— 4. julij — dan borca Nosilec: OO ZZB NOV
— 16. julij — dan tankistov Nosilec: vojašnica Ivan Cankar in
dom JLA
— 21. julij — srečanje v Razorski dolini v počastitev 22. julija
Nosilec: vse DPO. LD Vrhnika
— 14. september — srečanje Gcnars -Vrhnika na Vrhniki
Nosilec: Skupščina občine
— 29. september — dan pionirjev Nosilec: osnovne šole DPM
— 1. november
Nosilec: OO ZZB, SZDL in OK SZDL
— 28. november — tek republike Nosilec: ZTKO in ŠŠD
— 29; november nosilec: KK SZDL in ZKO
— 11 december — obletnica smrti Ivana Cankarja
Nosilec: ZKO
— 14. december — zaključna športna prireditev za 1985 leto
Nosilec: ZKO
— 16. december — obletnica Šahovskega društva Vrhnika
Nosilec: ŠD Vrhnika
— 22. december dan JLA Nosilci: vojašnici. ZRVS OŠTO.
dom JLA in OK SZDL
Novoletna praznovanja
Nosilci: DPM, ZKO. ZTKO OSZSS in OK SZDL
KRAJEVNI PRAZNIKI:
— Vrhnika —
Stara Vrhnika
Borovnica
Verd
Bevke
Ligojna
Dragomer
Zapjana
Drenov grič
Sinja gorica
Podlipa
Blatna Brezovica Log
Iz proqrama lahko posebej izluščimo dve posebej pomembni prireditvi, ki so širšega občinskega pomena:
— Občinski praznik 6. maj. ki naj bi bil združen s praznovanjem 40-letnice osvoboditve in dosežkov povojne graditve. KO predlaga termin praznovanja občinskega praznika 4. ali 5. maja. Praznovanje naj bi bilo na Vrhniki v organizaciji KS Vrhnika Brea. Center, Vas.
V program so vključeni tudi že tradicionalni jubileji in srečanja oraanizacij združenega dela. ki bodo točne datume posredovale KO.
Pred novoletnimi prazniki so učenci Oš Ivan Cankar Vrhnika obiskali DO — IUV Vrhnika, TOZD Usnjarna, Vrhnika. V sproščenem pogovoru so predstavili svoje šolske aktivnosti.
» Ugotovili smo, da na šoli deluje veliko skupin, ki si želijo svoje delo predstaviti tudi izven šole. Dogovorili smo se, da bomo skušali najti obliko, kako sodelovanje med šolo in delovno organizacijo še poglobiti. Od takega sodelovanja bi lahko imeli obojestransko korist, saj bi učenci dobili priznanje za svoj trud, delavci pa bi z našimi stvaritvami lahko okrasili svoje prostore, popestrili tovarniško glasilo, itd. Ob tej priliki smo učenci izročiti nekaj svojih likovnih izdelkov ter nekaj izvodov šolskega glasila, TOZD Usnjarna, Vrhnika, pa je šoli podarila dva osebna računalnika Spectrum in nekaj knjig iz računalniške literature.« S tem darilom želijo prispevati delež h kvalitetnejšemu fakultativnemu pouku računalništva, ki na tej šoli uspešno teče že drugo leto in ga obiskuje okrog 50 učencev 7. in 8. razreda.
it
•Jt
10. 3 11.8 27. 8 8. 6 6. 5 17. 6 2. 9
8.5.
Razpis za podelitev srebrnega zrj/BKa Zveze sindikatov r*
>je^te;
Na podlagi 122 člena Statuta Zveze sindikatov Slovenija je^te ŽSS na 4 seji 14 aprila 1983 sprejel »Pravilnik o podeljevanju srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije«. Po tem pravilniku se s/eb/ni znjjjR ZSS podeljuje ob delavskemu prazniku 1. maju, o p*dBfltvH-p€r na osnovi podanih predlogov odloča predsedstvo OS ZS na podlagi predlogov odbora za kadrovsko politiko. Srebrni znak se podeli:
— članu Zveze sindikatov za izjemen prispevek pri izpolnjevanju temeljnih nalog ZS. še zlasti pa za uveljavljanje ter krepitev samoupravne vloge in položaja delavca,
— organizaciji ali organu ZS v organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih za učinkovito utrjevanje vloge zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja.
Za podelitev srebrnega znaka upoštevajo organizacije in organi Zveze sindikatov enotna temeljna merila.
Srebrni znak se podeli za izjemne dosežke pri neposrednemu izpolnjevanju poglavitnih nalog, stališč in dokumentov Zveze sindikatov predvsem pri:
— uveljavljanju vloge Zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja,
— izpolnjevanje ciljev in nalog gospodarskega in družbenega razvoja ter stabilizacije.
— smotrnem upravljanju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi ter uveljavljanju načela delitve po delu in njegovih rezultatih,
— vključevanju v samoupravno združevanje dela in sredstev oziroma v proizvodno-dohodkovno povezovanje in sodelovanje.
Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznemu čjanu sindikata lahko vloži vsaka OOS na podlagi sklepa članskega sestanka ali izvršnega odbora 00 ZS.
Predlog za podelitev srebrnega znaka organizaciji ali organu Zveze sindikatov v OZD oziroma delovni skupnosti predlaga predsedstvo ali drug organ OS ZS.
Predlagatelji morajo predloge poslati pisno na priloženem obrazcu in z ustrezno utemeljitvijo do 25. marca 1985 na naslov: Občinski sindikalni svet Vrhnika, Cankarjev trg 8.
Dodajmo življenje letom
bo
stva
gotovo ta komasacija bistveno vplivala na nadaljnji razvoj kmetij-
pn nas.
Inž. VINKO KOŠIR
Da se z upokojitvijo ne konča vse družbeno udej-stvovanje ter da bi se moral upokojenec zapreti v svoje stanovanje, dokazujejo Društva upokojencev s svojimi člani, ki imajo vso možnost sodelovati na področju, kjer katerega veseli ali na športnem področju za ohranitev zdravja in kondicije.
Tako se tudi Društvo upokojencev Vrhnika, ki ima prostore v svojem domu na Vrhniki, Tržaška c, 12, ter zajema člane z Vrhnike in iz okoliških vasi ter se nenehno trudi, da bi svojim članom preskrbelo razne ugodnosti ter nudilo možnost za rekreacijo. Zato nekaj podatkov o delovanju društva:
Članarina za vse leto 1985 je 100.-din. Vsak član ima člansko izkaznico, kamor se vpisuje plačana članarina. Lahko pa se tudi zavaruje in plača takoimeno-vano Vzajemno samopomoč — letos 300.-din. ob smrti potem prejmejo svojci določen znesek. TO VS se vodi pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, katere člani so vsa društva v Sloveniji. V društvo še lahko včlanijo tudi kmečki upokojenci. Za rekreacijo članov ima Zveza DU Slovenije svoj Počitniški dom v Izoli. To je dom hotelskega tipa in
cdprt vse leto. Ima pokrit bazen s toplo morsko vodo. Cene so tudi za upokojence ugodne, saj Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ljubljana
Udeležujejo se tudi tekmovanj in so že osvojili vrsto pokalov. Zaželeno pa je. da bi se v balinanju udejstvovale tudi žene. Pri nekaterih društvih upokojencev so že
Društvo upokojencev Vrhnika sprejme honorarno moč za knjigovodska dela pri bifeju društva.
Interesenti naj pošljejo prijave na DU Vrhnika Tržaška c. 12. ali pa naj se zalasijo osebno v društveni pisarni med uradnimi urami, ko bodo prejeli tudi vsa dodatna pojasnila.
regresira bivanje za vsakega člana 270.-din dnevno. V letu 1984 je iz naše občine letovalo v tem domu 96 članov., šestim članom pa ki so bolni in imajo nizke pokojnine, je društvo krilo stroške delno ali v celoti. Ker je tudi letos veliko zanimanje za to letovanje, naj se interesenti prijavijo v društveni pisarnj vsaj dva meseca vnaprej: tako bodo prejeli tudi ostale informacije.
Vsako leto priredi naše društvo okoli 5 izletov v razne kraje Slovenije, po želji tudi v tujino. Enkrat na leto smo se udeležili tudi srečanja upokojencev primorskega in notranjskega območja na Lokvah. Stroške za to srečanje nosi društvo.
Nadalje se člani rekreirajo tudi pri balinarski sekciji. Ta ima veliko privržencev in je dvostezno balinišče poleg doma od spomladi do jeseni vedno zasedeno.
organizirane ter so imele v letu 1984 tudi že tekmovanje v Postojni. Vsako leto se ob Novem letu spomnimo svojih članov starih nad 80 let s čestitko in denarnim darilom, odvisno od sredstev, ki jih imamo na razpolago. Prav tako tudi vsako leto zbiramo naročila za paremog. ki ga potem člani prejmejo za zimo. Letos že zbiramo naročila, in sicer jih bomo ves mesec marec in april, nakar bomo seznam oddali Kurivoprodaji.
Morda tudi še ni vsem znano, da je Društvo preskrbelo 24 upokojencem stanovanja. Sredstva za ta stanovanja je nakazovala SPIZ Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, to je iz 4% sredstev stanovanjskega sklada. V letu 1983 in 1984 so se ta sredstva porabila za gradnjo prizidka pri Domu upokojencev Vrhnika. Za nada-
lje pa je predvideno, da bo ta sklad ukinjen.
V letu 1982 je bil izglasovan tudi dan upokojencev. To je 23. julij, to je dan. ki je bil sprejet leta 1946 prvi pokojninski zakon za vso Jugoslavijo. Vsako leto je na ta dan osrednja proslava. V letu 1983 je bila v Trbovljah, kjer smo se je tudi mi udeležili, lani je bila v Slavonskem brodu, letos pa bo v Subotici. Zveze DU Slovenije pošlje tja svoje zastopnike. Nekatera društva priredijo v počastitev tega dne teden upokojencev, ki ga popestrijo z raznimi prireditvami in s tekmovanji.
Upokojenci imamo tudi svoj časopis »VZAJEMNOST«. Je mesečnik in stane za upokojence le 50.-din. Lahko se naroči v naši pisarni ali pa direktno pri TOZD Delavska enotnost Ljubljana Celovška c 43.
Le ene dejavnosti še nimamo pri našem društvu to je pevski zbor. 72 društev upokojencev ima v Sloveniji svoje zbore Kako je to lepo. smo videli na 10. jubilejnem koncertu pevskih zborov DU v Cankarjevem domu v Ljubljani Zato pozivamo vse. ki bi imeli veselje do petja naj se prijavijo v pisarni društva. Tu imamo na razpolago prostor in tudi pevodo-djo bi preskrbeli. To velja za moški ali ženski zbor. Lahko bi se zbrale tudi žene-upokojenke za izdelavo ročnih del čipk. goblenov in podobno. Vsekakor se držimo gesla upokojencev: »DODAJMO ŽIVLJENJE LETOM«.
M. P.
,f ■
Ztvo pred ribiškim domom
Prva delovna akcija pri izgradnji ribnika
Trideset let ribiške družine
Na pobudo ribiškega društva v Ljubljani so se v mesecu juliju leta 1954 prvič sestali ribiči, ki so Imeli ribolovne pravice v revirjih 30 in 31.
Na sestanku so se dogovorili naslednje:
— da organizirajo ribiško družino
— da vsak navzoči prispeva 100 dinarjev prispevka za organiziranje varstvene službe
— da se povežejo sčlani Ljudske milice
— da organizirajo ribiško razstavo ob 50- letnici obstoja vrhniške šole — mlekarne in vodovoda
— da organizirajo ribiško veselico. Na tem sestanku so izvolili bodoče
vodje ribiške družine in sicer: starešina
— Stane Ahčan, tajnik — Nace Turk. blagajnik — Franc Krže.
Po zapisniških ugotovitvah dogovorov niso uresničili. Na sestanku so bili navzoči: Stane Ahčan, Slavko Ahčan, Bruno Čeč, Maks Dolničar, Janez Grmek, Rudi Jelovšek, Martin Košuta, Luka Krašovec, Franc Krže, Nedeljko-vič, Janez Obid, Janko Oblak, Erik Okrožnik st., Erik Okrožnik ml., Maks Petkovšek, Edi Pust, Matija Radošek, Anton Rotar, Anton Skoljc, Anton Šuš-taršič, Anton Tomšič, Nace Turk, Janez Zabukovec, Stane Zalaznik, Ciril Zalc-kar, Bogomir Zore, Stane Ženav.
Skupaj 27 članov.
Aprila leta 1955 je imela ribiška družina prvi sestanek pod imenom »Ribiška družina Vrhnika«. Na tem sestanku so ugotovili, da je navzočih 27 ustanovnih članov in 1 član, ki se želi vključiti v ribiško družino. Razdeljene so bile dovolilnice za izvajanje športnega ribolova. Izvoljen je bil odbor za organizacijo ribiške veselice ter določen čuvaj družine
— tovariš Ciril Zalokar. V tem letu je imela družina 9 sestankov in je vse zadolžitve uresničila zelo zadovoljivo. Z veselico si je pridobila 110.000 din, ki so jih uprabili za vložek zaroda potočne postrvi (23.000 kosov) in jih vložili v Bistro, Lubijo in Ljubljanico.
Prvi občni zbor ribiške družine je bil 15. januarja 1956 leta. Družina je želela iz svojih članov napraviti prave disciplinirane športne ribiče, zato jih je seznanila z vsemi predpisi glede lova rib, lo-
Osebna izkaznica Ribiške družine
ČLANSTVO:
1955 1965 1975
27 članov 123 članov 168 članov
1<
197 članov 3 članice
1 mladinka
19 mladincev
2 pionirki 55 pionirjev
8 cicibanov skupaj
285 članov
ČASTNI ČLANI ribiške družine VRHNIKA - BARJE - VEVČE ,'- DOLOMITI
MARJAN AHČAN SLAVKO AHČAN MARIJAN ANDREE BRUNO ČEČ (t 1983) . STANE DOLANC LEOPOLD GORSE AVGUST GRČAR(t 1981) MARIJAN MEHLE (i 1973) PETER PAVŠIČ KAREL TEKAUC
ČASTNI ČLANI ribiške družine VRHNIKA
MAKS DOLNIČAR ( I 1983) JANEZ OBID SI. JANKO OBLAK LEOPOLD RAPUŠ Predsedniki ribiške družine
1955- 1956      STANE AHČAN
(+ 1972)
1.956-1965 MAKS DOLNIČAR
(-1 1983)
1965 MARJAN AHČAN
V ninski družini je
12 članov z opravilnim izpitom
za ribiškega gospodarja 9 članov z opravilnim izpitom
za izvajanje elektronbolova 17 članov z opravljenim izpitom
za ribiškega čuvaja 2 člana z opravljenim izpitom za republiškega sodnika (tekmovanj)
Ribiška zveza Slovenije |e odlikovala z Redom za ribiške zasluge (vseh stopenj) 88 članov
Športno ribolovna zveza Jugoslavije je odlikovala 5 članov
Zveza za telesno kulturo Jugoslavije je odlikovala 1 člana
Družina je odlikovala / Rodom za ribiške zasluge II stopnje z zastavico
— Bloudkovo zlato značko - Pobratena je z ribiško družino CELJE
vopusta in najmanjših mer. Pozvala je vse člane k poživitvi tovarišklh stikov in organizirala prvi izlet v ribogojnico Po-vodje. V tem letu je bilo sprejetih 18 novih članov in izvoljen novi upravni odbor v naslednji sestavi:
Starešina: Maks Dolničar
Tajnik: Stane Ahčan
Blagajnik: Franc Krže
Gospodar; Ciril Zalokar
Odborniki: Maks Petkovšek, Matija Radošek, Janez Obid st.
Družina je imela v letu 1956 5 sestankov in v mesecu novembru ponovni občni zbor z volitvami. Na tem občnem zboru so izvolili naslednje tovariše:
Gospodar: Nace Turk
Odborniki: Janko Oblak in Anton Tomšič
ter nadzorni odbor v naslednji sestavi:
Karlo Rijavec, Erik Okrožnik st., Valentin Cvitko.
Na tem občnem zboru se je priključila tudi skupina ribičev iz Logatca.
Tako je bila ribiška družina organizirana kompletno.
Na občnem zboru decembra 1958 so člani družine sprejeli svoja prva pravila družine. Življenje je teklo dalje — ribiči, združeni v družini, pa so se ukvarjali predvsem s poribljavanjem dodeljenih revirjev, kar je potekalo zelo uspešno, saj so finančna sredstva dobili s prirejanjem vsakoletnih ribiškihveselic. Število čanstva je iz leta v leto naraščata, zato je družina zgradila (obnovila stari ribnik) ribnik v Borovnici, ki so ga kasneje opustili, ker so v njem perice prale perilo. Junija leta 1959 se je družina vpisala v register društev pod št. 03-14700/1-59 pri tajništvu za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora v Ljubljani.
S stalnim naraščanjem števila članstva, predvsem v revirju »31« (Ljubljanica od Kanina do Podpeškega mostu z vsemi pritoki, je družina organizirala marca 1960. leta »Pododbor ribiške družine v Podpeči«, ki je deloval do leta 1975. Zanimivo je, da je od leta 1960 pa do 1975 organizirala ribiška družina vsako leto 2 veselici — eno na Vrhniki drugo pa v Podpeči, kar ji je prinašalo izdatna finančna sredstva, ki so jih uporabili za vlaganje rib v svoje revirje. Istega leta so pred ribolovno sezono sprejeli člani pravila o ribolovu. Lov sal-monidov je dovoljen samo dvakrat tedensko, največ pa 25-krat na leto. Norma odlova v enem dnevu je: 3 postrvi ali 3 lipani ali 2 ščuki. Norma za ci-prinide je bila sprejeta šele leta 1962. * Dnevni odlov je 6 kosov.
V letu 1960 je bil sprejet tudi pravilnik o lovu sulca.
Leta 1961 je imela družina že 103 člane in si zadala velike gradbene načrte. Takoj spomladi so pričeli z ureditvijo ribnikov na desnem bregu Ljubljanice (3 ribniki). Obnova je potekala zelo hitro in v mesecu maju so tja že vložili prve ribe (108 krapov in 256 linjev). Ribnike na levem bregu pa je odkupila občina za 500.000 dinarjev.ker je v te ribnike pričela odlagati smeti Tovarna usnja Vrhnika. Ribiška družina je od nakazane vsote prejela le 350.000 dinarjev, 150.000 din pa je zadržal upravni odbor Zveze ribiških družin za svoje potrebe (gradnja ribogojnice Povodje). Takoj po zaključku obnove ribnikov na desnem bregu Ljubljanice je družina sprožila novo delovno akcijo — izkop in poglobitev ribnika (Dremljev ribnik). Ker tako ogromnega dela z udarniško akcijo niso zmogli (večina je opravila še vse udarniške ure pri urejanju ribnikov na desnem bregu Ljubljanice), so zaprosili pomoč pri Vrhniški garniziiji. Pri izkopu je pomagalo 213 vojakov (pod vodstvom Ilije Ščepanoviča), ki so opravili 852 delovnih ur in 45 članov ribiške družine, ki so opravili 615 ur. Daje bilo sodelovanje z JLA zelo uspešno, dokazuje tudi podatek, da so v istem letu člani družine skupaj z vojaki JLA popravili tudi jez na potoku Prušnica. V novozgrajeni ribnik so septembra vložili 2180 linjev in 71 kg (ca. 450 krapov).
Od leta 1961 do 1964 se je družina ukvarjala predvsem z organizacijo tekmovanj na ribiškem področju. Pod predsedstvom predsednika tekmovalne komisije Ilija Ščepanoviča so se člani RD udeležili skoraj vseh razpisanih ribiških tekmovanj v Sloveniji. Tekmovalci so dosegli vidne uspehe, kar dokazujejo že precej ••patinirani« pokali v ribiškem domu. Leta 1964 se je ribiških tekma vanj udeležilo 58 članov in 23 mladincev — članov RD Vrhnika. Uspešnost na tekmovalnem področju je družina beležila vse do leta 1978.
Ob koncu leta 1964 so se na Vrhniki v gostišču »Mantova« sestali predstavniki ribiških družin Vrhnika, Barje in Vevč ter Zveze ribiških družin Ljubljana in ustanovili »Conski odbor porečja Ljubljanice«
Ribiška družina Dolomiti je pristopila kasneje. Na predlog tovariša Petra Pav-šiča so izvolili predsednika ribiške družine Vrhnika tovariša Maksa Dolničarja, da predseduje temu sestanku. Dogovorili so se, da conski odbor sestavljajo: predsednik, tajnik in gospodar (kasneje tudi blagajnik) vsake družine. Samostojnost vsake družine je ostala neokrnjena, čeprav je Conski odbor zastopal
skupne interese vseh družin ali posamezno družino. V nadaljevanju tega sestanka, ki je bil 25. novembra 1964, pa so navzoči sprejeli še naslednje smernice:
a) Skupni lovni režim
b) Vprašanje izenačevanja enotnih vab in števila plena
c) Vprašanje izenačevanja enotnih vab in števila plena
d) Vprašanje regulacij in meloracij na Barju
e) Vprašanje odpiranja in zapiranja zatvornic na Ljubljanici
f) Vprašanje lovnega turizma
g) Koordiniranje načrtov vlaganja in finančnih sredstev
h) Reševanje skupnih strokovnih vprašanj, inventarizacija in preiskava voda
i) Koordiniranje ostalih gospodarskih, strokovnih in organizacijskih vprašanj, ki se bodo pojavljala v okviru družin tega področja.
Delo Conskega odbora poteka še danes po začrtanih smernicah, ki so dopolnjene še s tekmovalnim in družabnim življenjem. V preteklih dvajsetih letih je opravil ničkolikoželo uspešnih akcij, vse v korist športnega ribištva na področju Ljubljanice, kakor tudi v Slovenskem prostoru.
Nenaklonjeni kritiki so govorili, da je Conski odbor nastal zaradi odškodnin, ki jih je dobila ribiška družina Vrhnika od Industrije usnja Vrhnika. Ugotovilo seje, da so take govorice »račun brez krčmar-ja«, saj je omenjena sredstva RD Vrh-
je črna kronika nadaljevala. Doživeli smo še dva večja pogina in enega v manjšem obsegu. Vse pogine je povzročil fenol. Prvi pogini v Mali in Veliki Ljubljanici od tovarne usnja do Ribiškega doma — pogin je bil popoln (povzročitelj Avto Kočevje — Šofer avtoci-sterne, ki je v kanal pri tovarni usnja izlil ca. 250 I fenola), drugi pogin je bil v Bo-rovniščici in Ljubljanici od izliva Borov-niscice do mostu v Preserjih, pogin je bil v višini 80% (povzročitelj Fenolit Borovnica). Mesec dni za tem poginom je bil še eden v obsegu 20 % na isti relaciji (povzročitelj Fenolit Borovnica). Ribiči grobarji so imeli precej dela, da so zakopali vse poginule ribe. Gospodar družine je takrat zakopal 21 sulcev, težkih od 8 do 15 kg.
Konec leta 1970 in v začetku 1971 je družina vložila v ribolovne vode naslednje število rib: (intervencijski vložek)
Potočna postrv: 3610 kos mladic 9—12cm, 5842 kos mladic 15—17 cm, 285 kg merskih (742 kg).
Šarenka: 220 kg erskih (806 kos).
Lipan: 2000 kos mladic 5—7cm, 29 kg merskih (89 kos).
Siilec: 3000 kos mladic 5—7 cm, 19 kos od 52—65 cm.
Klen: 180 kg merskih (814 kos).
Krap: 1000 kg merskih (2180kos).
Linj: 190 kg merskih (615 kos).
Ob jubileju so zaslužnim članom in organizacijam izročili tudi priznanja.
Zlato plaketo so prejeli: ZTKO Vrhnika, Skupščina občine Vrhnika, OK SZDL Vrhnika, Ribogojnica Povodje, ZRD Ljubljana, Ribiška družina Celje, Ribiška družina Barje, Ribiška družina Vevče, Ribiška družina Dolomiti, Marjan Ahčan, Leopold Rapuš, Maks Dolničar — posmrtna, Ilija Ščepanovi — posmrtna, Ribiško društvo Temolo iz Gonarsa.
Bronasto plaketo so prejeli: Postaja milice Vrhnika, Postaja milice Logatec, Postaja milice Vič, Lovska družina Vrhnika, Lovska družina Brezovica, Osnovni šoli Ivana Cankarja, Ribiška zveza Slovenije, Zavod za ribištvo Ljubljana, Mobilna enota J. Štefan, dr. Tomo Korošec, inž. Anton Gantar, inž. Marta Kobal, Tehniški muzej Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Karel ■Tekauc, Leopold Gorše, Marjan Adree, Marko Istenič, Vinko Ravbar, Slavko Česen, Vlado Mole, Janko Plestenjak, Janez Cankar, Vinko Sledič, Ivan Lebar, Silvo Žibert, Ivan Istenič, Niko Slabe, Drago Vrančič, Miha Vižin, Peter Pavšič, Avtorji knjige »MUHARJENJE«, Avtorji knjige »SLADKOVODNO RIBIŠTVO NA SLOVENSKEM«, Ribogojnica Osijek, Jana.Ahčan.
Bronasto plaketo so prejeli tudi ustanovni člani: Slavko Ahčan, Stane Ahčan — posmrtna. Bruno Čeč — posmrtna, Franc Krže, Erik Okrožnik, Edi Pust, Anton Šuštaršič, Janko Oblak, Stane Zalaznik, Janez Zabukovec, Maks Petkovšek, Janez Obid, Anton Školjc, Luka Krašovec
nika dajala za izgradnjo ribogojnice Povodje. Seveda se je delež vsako leto zmanjševal, tako da je v I. 1964 družina dala samo še 20 % od odškodnin. Kljub temu pa je družina razpolagala s precejšnjimi finančnimi sredstvi, saj je od leta 1955 dalje vsako leto priredila ribiško veselico, po letu 1960 pa dve veselici na leto.
Na občnem zboru leta 1965 je bilo sklenjeno, da mesto predsednika družine prevzame tovariš Marjan Ahčan, tovariš Maks Dolničar pa funkcijo gospodarja ribiške družine.
Leta 1966 je družina priredila rajonsko tekmovanje v suhih disciplinah in lovu rib 15 ribiških družin, vključenih v Zvezo ribiških družin Ljubljana. Na tem tekmovanju so se člani Vrhniške družine zelo dobro uvrstili.
Na občnem zboru istega leta je družina sprejela nova pravila družine — Pravila mladinske sekcije in pravilnik o poslovanju disciplinskega sodišča. Poteklo je uspešnih dvanajst let dela, velikega samoodrekanja, nepreštetih udarniških ur, vse z željo za napredek družine.
Ribolovne vode so bile zopet bogate, družina organizacijsko urejena, članstvo disciplinirano, z izredno dobrimi to- ■ variškimi odnosi, materialno trdna, pa so kot strela z jasnega prišla »črnaleta«. Pogin za poginom, vse tja do leta 1980.
Leta 1967 je družino prizadejal prvi večji pogin: Borovniščica in Ljubljanica od izliva Borovniščice do Podpeškega mostu (povzročitelj FENOLIT — Borovnica).
Trije večji pogini so bili v Logatcu — Logaščica (povzročitelj galvanizer MARJAN PIVK)
Leta 1968 je prišlo do pogina v Mali Ljubljanici (povzročitelj IUV — Industrija usnja Vrhnika), nato pogin rib v Hrib-škem potoku (povzročitelj Komunala Vrhnika) ter pogin rib v Podlipščici (povzročitelj neznan).
Leta 1969 je bil pogin rib v Tujnščici, od tovarne za predelavo ščetin do izliva v Ljubljanico (povzročitelj IUV — obrat ščetinama), nadalje pogin rib v Hrib-škem potoku (povzročitelj Mlin Vrhnika), pogin rib v Primčevem potoku (povzročitelj Komunala Vrhnika). Pri takem številu poginov ribiška dru-• žina ni bila zmožna vzgojiti zadostno količino potočnih postrvi (na tržišču jih ni mogoče dobiti), zato je vzela za štiri leta v najem potok Šujico pri Ribiški družini Dolomiti. V tem potoku so vzrejali potočne postrvi za vložek ribolovne vode.
Člani družine so med tem urejali pravila, pobirali in zakopavali mrtve ribe, čistili bregove potokov in Ljubljanice, trenirali suho dicipline in komaj da jim je ostalo kaj časa za ribolov.
Leta 1970 je družina slavila petnajstletnico obstoja. Ob tem jubileju je organizirala pri svojem ribiškem domu »Sulec« v Sinji gorici skupno proslavi z ostalimi družinami conskega odbora. Na proslavi je bilo veliko govora o čistem okolju in o čistih vodah. Vse izrečene besede še niso dobro potihnile in že se
ščuka: 7000 kos mladic 15—17 cm, 1000kg merske (759kos).
Kljub tako velikemu vlaganju v ribolovne vode (vložki in izlovi so prikazani v posebni tabeli) je 135 članov uplenilo skupaj 1447 kg vseh vrst rib, kar je predstavljalo ulov 10—15 ribičev v drugih družinah.
Na prelomu leta 1971—1972 je bila koncentracija odplak Industrije usnja Vrhnika (Mala Ljubljanica, Velika Ljubljanica od izliva Male do pritoka Lubije) tako močna, da ribiči niso potrebovali niti palic niti trnkov. Omamljene ribe so lahko pobirali z roko. V dobri uri se je dalo v vrečko nabrati 30—40 lipanov vseh velikosti. O poginih so nas obveščali občani Vrhnike, Podpeči in celotnega Barja. Ljubljanica je tekla bela kot mleko tja do Ljubljane. Tovarna usnja na Vrhniki je že tretje leto delala po novem postopku strojenja kož in se veselila velikega gospodarskega napredka, pogini pa so se vrstili kot tedni v letu. Ribiška
Ribiška družina praznuje letos visok jubilej, ki so ga slovesno proslavili v nedeljo, 24. februarja. Slavnostni govor je imet predsednik družine Marjan Ahčan, v Imenu pokrovitelja je zbrane na prireditvi v avli osnovne šole Ivan Cankar pozdravil predstavnik izvršnega sveta. V kulturnem programu so v prigodni fantazmagorlji avtorja dr. Toma Korišca nastopali: B. Kralj, Pevski zbor Liko, A. Gazič in G. Planinšič. Na tej slovesnosti so številnim zaslužnim članom in organizacijam podelili tudi priznanja. -
svojih odplak. V usedalnih bazenih pri čistilni napravi so izločili precej sedi-mentov, tako da se je kakovost Ljubljanice v nižjem toku, zahvaljujoč pritoku Lubije in Bistre, delno izboljšala do take mere, da do leta 1979 ni bilo večjih poginov.
Bridko se nasmehnem, ko pišem to kroniko in moram zapisati, da smo v letuf 1974 dobili najboljši, najostrejši in najpopolnejši Zakon o vodah v Evropi Členi zakona so res popolni, a kaj pomaga, če so vode vsak dan slabše. Bomo pač zamenjali zakon?
Zakona o vodah nismo uspeli niti prebrati, ko je prišlo do popolnega pogina rib v Borovniščid in delu Ljubljanice (povzročitelj Fenolit Borovnica), kot izzivalen posmeh Zakonu o vodah. Toda sedaj so se razpisali vsi časopisi o varstvu okolja, o zdravi pitni vodi, o čistem zraku in sploh o čistem in zdravem načinu življenja.
Ob proslavi dvajsetletnice družine, ki smo proslavljali skupno z družinami Conskega odbora pri našem ribiškem domu, je recitator dejal:
»Ta čas, ko o varstvu okolja že čivkajo vrabci na strehi, ko to varstvo okolja že leze skozi špranje tiskarskih vrat, toliko je pisanja o njem, pa Ljubljanica umira naorei!«
Da ne bi mislili samo na ribolov in pogine, so poskrbeli naši višji forumi za pestro administrativno delo. V letu 1975 smo sprejeli nov Statut družine, z vsemi spremljajočimi akti. Spremenil se je zakon o društvih in ponovno smo usklajevali statut ter končno dobili nov Zakon o sladkovodnem ribištvu, ki točno opredeljuje pravice in dolžnosti ribiške organizacije. S sprejetjem izvršilnih predpisov, ki so bili določeni z novim zakonom, pa ima družina precej administrativnega dela. Uspešno smo vlagali, prirejali tekmovanja, ribiško veselico, člani so se udeleževali delovnih akcij, in kadar nam čas dopušča, smo lovili tudi ribe.
V letu 1978 smo praznovali devetdesetletnico ribištva na Slovenskem. Na jubilejni proslavi je bilo odlikovanih pet naših ribičev z najvišjimi odličji v ribištvu. Pokrovitelja proslave tovariša Staneta Dolanca smo proglasili za častnega člana ribiških družin Vrhnika, Bane, Vevče in Dolomiti. V tem letu, pa tudi že prej, smo utrdili pobratimstvo z ribiško družino Celje. Pobratenje je bilo leta 1974.
Poleg le^ih dogodkov v tem letu pa smo imeli tudi žalostne. Sredi julija nas je pretresla vest, da je za vedno omahnil tajnik naše družine tovariš Ilija Ščepa-novič. Smrt vedno najhuje prizadene najbližje. Med najbližje pa štejemo tudi vse člane naše družine, vse tiste, ki smo skupaj delali in načrtovali delovne programe. Poleg tajniških dolžnosti je bil tudi predsednik tekmovalne komisije in njemu gre zhavala za številna priznanja in pohvale, ki krasijo police našega doma Najraje je vzgajal pionirje in mladince v uspešne tekmovalce in drobre člane družine. V zahvalo za ves njegov trud je delegatska skupščina izglasova-
škim društvom »TEMOLO CLUB« iz Gonarsa po programu pobratenih mest Gonars—Vrhnika.
Od avgusta 1979. leta pa do 30. julija 1983 družina ni zabeležila nobenega pogina. Nismo mogli verjeti.
V letu 1981 smo sprejeli ribiško-gojitveni načrt za leto 1981—1985. V tem načrtu smo si zapisali vložek rib, gospodarski plan, ribolovni režim, proglasili varstvene vode ter nacrtali finančna sredstva in število članstva. Vse smo dobro premislili, vendar pa ne moremo načrtovati, kakšna bo kakovost ribolovnih voda. Danes lahko ugotovimo, da se stanje naših voda od I. 1981 vsak dan izboljšuje Predstavniki tovarne usnja stalno nadzorujejo kakovost vode in prisotnost kisika v vodi. S strojem za sedi-mentiranje blata v odplaki so zmanjšali količino odplak za polovico — morda še več. Stalež rib se občutno popravlja in upajmo, da so črna leta za nami.
V letu 1983 je družina sprejela nove pravilnike, in sicer:
— pravilnik o športnem ribolovu in izobraževanju članov
— pravilnik o disciplinski odgovornosti ter mandatnem postopku
— pravilnik o pionirski mladinski sekciji.
Prav tako je:
— obnovila odškodninske dogovore s Tovarno usnja Vrhnika in Fenolitom v Borovnici za trajno onesnaževanje družinskih voda
— sodeluje pri razpravah za graditev nove ribogojnice v Bistri (graditelj Zveza ribiških družin Ljubljana)
— sodeluje pri regulaciji Podlipščice, ki je izvedena tako, kot se za ribištvo spodobi.
Z velikim veseljem in delovnim elanom smo se srečevali ob vodi in na vseh akcijah, ki si jih je zadala družina, da bi jih postorila v letu 1983. Manj nas je prizadel manjši pogin rib v Bevškem potoku, ki je bil v mesecu aprilu, saj smo dejali, da bomo tistih 213 potočnih postrvi že kako nadoknadili.
V jutranjih urah 30. julija pa se črna kronika nadaljuje: popolni pogin ribv Borovniščid in Ljubljanici od izliva Borovniščice do Podpeškega mostu. S široko družbeno akcijo ribičev, pripadnikov civilne zaščite, občanov, ki imajo čolne, smo uspeli pobrati skoraj vse ribe iz vode in jih zakopati na bregovih Ljubljanice. Pogin rib seje širil čez naše meje, in sicer v ribiško družino Barje in ribiško družino Vevče. Škoda, ki jo je ocenil sodni izvedenec inž. Anton Simončič, je znašala za RD Vrhnika 15.143.992,50 dinarja (povzročitelj Fenolit Borovnica). Delegatska skupščina je na svojem zasedanju v letu 1984 sprejela sklep, da se izterjena sredstva tega pogina razdelijo tako:
45 % zneska se nakaže za izgradnjo centralnih čistilnih naprav na Vrhniki,
55% zneska pa nameni za izgradnjo ribogojnice v Bistri.
Smrt pa ni kosila samo pri ribah, temveč je iz naše sredine iztrgala dolgo-
Poziv občanom Vrhnike
Zaostreni gospodarski pogoji in potrebe civilizacije dan za dnem zahtevajo del narave, naše okolje. Zato je prva-naloga vseh, da se vključimo v boj za varstvočlovekovega okolja, kajti prav to je pomembno za zdravo in ustvarjalno življenje ne le današnjega, temveč tudi prihodnjih rodov.
Vsak dan lahko spremljamo novice o onesnaževanjih voda, ki so večkrat plod malomarnosti in neodgovornega dela. Ljudje to nemočno sprejemamo, ne vedoč, da je onesnaževanje pustilo za seboj uničenje vodnega življa in celo pitne vode
Vzroki, zaradi katerih prihaja do poginov rib. pa so predvsem nepazljivo pranje posod, v katerih so ostanki škropiv ali drugih kemikalij, ki se uporabljajo v kmetijski ali sadjarski dejavnosti, pa tudi čiščenje delovnih in drugih
strojev s čistilnimi sredstvi. K vzrokom pa spada tudi ne-poučenost, kajti le peščica ljudi ve, kakšne so posledice takega ravnanja ob potoku. Med to peščico spadamo tudi ribiči, ki nas po katastrofi čaka delo grobarjev.
Pozivamo vse občane, z željo, da bi v prihodnje prav vsi spoznali visoko stopnjo samouničevanja in kaznovali vse tiste, ki kršijo zakone narave, človeka pa prikrajšajo za del življenjskega prostora, za zdravo okolje, čisto vodo
RD Vrhnika se vam za vašo pomoč in prizadevanja pri ohranitvi okolja najlepše zahvaljuje in upa, da bomo še s ponosom zrli za zdravimi ribami v vrhniški biser — »Cankarjevo« Ljubljanico.
družina je živela od obljub vseh forumov, da bodo čistilne naprave pričele s svojim delom.
Na družinskih posvetih, 4 sestankih, občnih zborih so ribiči postavljali vprašanja, kdo je kriv za tako stanje, in ostro zahtevala, da se v ribolovne vode ribe ne vlagajo, ker so tako in tako obsojene na takojšnjo smrt
V Conskem odboru združena Ribiška družina Barje je odstopila vsem članom družine Vrhnika brezplačen lov v njihovih revirjih. Upravni odbor družine seje za tako gesto ribiški družini Barje najlepše zahvalil, pri svojem članstvu pa vztrajal, da moramo vlagati ribe še naprej, čeprav jih precej pogine zaradi odplak. Iz svojega revirja odpišemo Malo Ljubljanico in Veliko Ljubljanico od izliva Male Ljubljanice do pritoka Lubije kot vodo 4. razreda, kot industrijski kanal.
Ko ne bi bilo prostih sobot, nedelj in praznikov in če bi lahko ribam prepovedali plavati po toku navzgor, bi bilo najbrž vse v redu. Če ni rib. ni pogina! Tako pa smo bili lahko vsak ponedeljek za grobarja.
Tovarni usnja je uspelo delno izbolj-šali kakovost (zmanjšati strupenost)
la, da se vsako leto organizira tekmovanje mladih ribičev v suhih disdplinah in lovu rib ood imenom
»MEMORIAL ILIJE ŠČEPANOVIČA«, Tekmovanje pa naj bo ob dnevu mladosti.
V letu 1979 je družino prizadel velik pogin rib v mesecu avgustu. Zaradi izredno nizkega vodostaja (takega ni bilo že 20 let), povišane temperature vode in močne koncentracije odplak IUV, kakor tudi zaradi komunalnih odplak, odplak, ki so pritekle po Borovniš-čici, je bila koncentracija tako močna, da je opravila svoje. Vzdolž Ljubljanice v obeh revirjih smo pobrali iz vode 11.310 poginulih rib, med njimi največ lipanov in platnic. Ribe smo zakopavali dva dni. Kljub popolni akdji, ki smo jo organizirali, nam ni uspelo pobrati vseh rib, tako da jih je veliko končalo na dnu Ljubljanice.
Zagrenjeni smo stopili v leto 1980, vendar smo si na delegatski skupščini smelo začrtali plan vlaganja v ribolovne vode. V tem letu smo organizirali proslavo petlndvajsetletnice obstoja ribiških družin Conskega odbora, ki je kot po navadi na Vrhniki pri ribiškem domu Sulec. Navezali smo prve stike z ribi-
letne funkcionarje, neutrudne delavce v ribištvu ter druge tovariše:
Bruna Čeča, Maksa Dolničarja, Ivana Istenića, Slobodana Risiča in Nika Sla-beta.
Oboroženi z novimi pravilniki in popravljenim statutom naše družine, smo smelo stopili v leto 1984. Morda zaskrbljeni, čakajoč novih večjih poginov, ki pa jih na srečo ni bilo. Družina deluje uspešno na vseh področjih, predvsem pa se zopet vključujemo v tekmovalno dejavnost, saj naši mladina in pionirji dosegajo lepe uspehe. [Janes šteje družina 198 članov in 85 članov pionirsko-mladinske sekcije.
Z veliko željo, da ošabna Vrhničanka, naša nekdaj prelepa voda, polna ribjega bogastva, tiha in očarljiva, postane zopet taka kot v letih Cankarjevega življenja, ko je zapisal: »Čudes največje so bili kapeljni, ki so se zbirali pod mokrim kamenjem kraj zadnjih rahlo pluskajočih valčkov vode.«
Ohraniti smo jo dolžni za naše dobro in dobro rodov, ki prihajajo.
MARJAN AHČAN
V Borovnici gostovali I zamejci
Gostovanje dramske skupine iz Celovca v sredo v Borovnici je zopet Prineslo nekaj novega osvežujočega, neznanega v naš kraj, kajti do s6daj se tako nismo srečali s temo, ki nam jo je osvetlila mlada, obetavna skupina zamejskih Slovencev.
»EVGEN ali iskanje človeka« je izredno težka enodejanka tako tehnično kakor tudi glede izvedbe; slike ali-kakor bi lahko temu rekli-različni sloji Nudi se Prepletajo v enajstih različnih postavitvenih scenah.
Igralci sami postavljajo sceno, šestorica se mora v kratkem času preleviti v 'azlične tipe ljudi, ki predstavljajo določen tip okolja.
Evgen na koncu človeka ne najde, iskanje se nadaljuje.
In kako soti mladi dijaki slovenske gimnazije v Celovcu sploh prišli, se boste verjetno spraševali?
, »V okviru ZKO Slovenije je to sodelovanje že dolgotrajno,« mi je povedal 'dejni vodja, režiser in njihov mentor Franci Končan, ko sva se po igri pogovarjala v prostorih osnovne šole, »in je to že ne vem katera generacija mladih, ki Izvodim. Nekateri prihajajo, drugi gredo..., kar seveda po eni strani ni dobro, KSr ni kontinuitete, po drugi strani pa se ti mladi razpršijo po vseh manjših kra-l'ri, kjer se potem sami lahko spopadajo tako z režijo, konstumografijo, sceno, 9'asbo, ipd.«. Priznati moram, da me je tov. Končan spravil v zadrego, ko so fu besede kar same tekle iz ust.
"Tekste sam izbiram in jim jih dam na vpogled. Ko se za enega odločijo, je Postopek za nadaljnje delo šele na začetku. Potrebno je izbrati igralca pa opremo, sceno,' kostume ftd. No, skupina je zagnana, saj sama naredi oblači-'a, sceno, no, pri tej igri pa še celo glasbo.« Priznati moram tudi, daje bila glasbena spremljava zanimiva, prišla je do svojega izraza; preprosto — s kitaro — vendar učinkovito.
■ »Mladim pomeni veliko, ko pridejo na gostovanje v Slovenijo. Tako si bogato slovenščino, knjižno seveda, ki jo bodo lahko kasneje prenesli v svoje vasi, kraje, kjer bodo delovali.«
Da je ta povezava že dolgotrajna, priča tudi dejstvo, da se dijak, ki je bil še Pred nekaj leti sain igralec, že preizkuša v režiji. On mi je še povedal, da imajo vaje v neki kleti, saj v šoli ne dovolijo vaj. »Pri nas mora biti vse oficielno«, je še dodal. Tomgostovanje pa so pripravili v času svojih zimskih počitnic, ki so te dni.
Obiskovalcev bi pa tudi v Borovnici lahko bilo več. LUČKA CERK
Ljudje se srečujemo na poti na delo, v šolo, ob športnih prireditvah, ob kulturnih dogodkih...
Nekatera srečanja so nepozabna. Tako člani lutkovne skupine ne bomo pozabili dijakov iz Celovca, ki so povezani v gledališki skupini »Mladje«. V borovniški šoli, Horjulu in Vrhniki so gostovali v februarju. Lepo so jih sprejeli v Borovnici, na Vrhniki pa smo si predstavo o Evge-nu, ki z lučjo podnevi peš išče človeka namenjeno višji stopnji osnovne šole ogledali tudi člani lutkovne skupine in se po predstavi z njimi pogovarjali. Mladi, veseli, pogumni so nam resno razložili vse, česar nismo razumeli v predstavi. Kako tudi bi? Naš edini problem je čas sestajanja. Pa njihov? Ali bodo predstavo, v kateri se odraža tudi narodnostno vprašanje Koroških Slovencev lahko igrali. Če jo bodo, jo bodo le za svoje sošolce. Pred drugo publiko ne morejo. In le redki so učitelji, ki najdejo čas za ogled njihove predstave. Pa vendar ti mladi že vrsto let delajo. Generacije se menjajo, »Mladje« pa ostaja in dela. Vso svobodo in priznanje za svoje delo pa najdejo na tej strani meje.
M. S
Dokument o ljudeh in dogodkih
Najprej nekaj pojmov
KRONIKA (chronlka) - letopis, zapisovanje dogodkov, zgodovina kakega kraja, družine, ljudstva...
KRONIST — pisatelj kronike, tisti, ki zapisuje dogodke (dnevne, tedenske, mesečne, letne...)
KRONOLOŠKO ZAPOREDJE - časovno urejeno zaporedje
V literarni teoriji je kronika ena starejših literarnih zvrsti, ki je bila v preteklosti močno priljubljena in razširjena (cerkvene kronike, šolske kronike, mestne kronike •), danes pa sta jo morda hitrica in nemir časa in življenja nekoliko odrinila na stranski tir. V naši literaturi imamo lep zgled kronike - Tavčarjevo Visoško kroniko, ki je bila širše zasnovana, žal pa je Pisatelju uspelo napisati le prvi del, ki je sklenjena celota.
Tako dovršena umetnina ne more biti nobena društvena kronika, in sicer zaradi najmanj dveh razlogov. Kronisti večinoma nismo pisatelji, ampak bolj zapisovalci društvenega življenja in dela. Drugi vzrok za bolj preprosto zgradbo društvenih kronik je v tem, da morajo sedanjim in prihodnjim rodovom kronike rabiti kot dokument, ki bo pozneje uporaben tudi z zgodovinskega stališča.
Zato je pomembno, da kronista ne zanesejo leporečje, dolgovezje in domišljija. . rava umetnost je najti »pravi meter«, Jedro, bistvo poročila, ki bo ravno prav dolgo, ne prekratko in ne predolgo, in bo vsebovalo prav tiste podatke, ki so za °vekovečenje potrebni. Kronist se mora znati odločiti, kaj bo kdaj, kje in kako poro-el, da ne bo zvenelo dolgočasno in da bo "krati pregledno. Za razna poročila, ki vsebujejo več datumov, številk, skupnih P°datkov,   so, primerne preglednice, "Jorda grafikoni, ki nazorno in hitro pred-avijo želeno sliko obiska vaj, gibanja anstva števila prireditev... Narobe bi 'slili, da je kronika skupek podatkov in Oročil v časovnem zaporedju. To je hitro J?* fascikel, napolnjen z zapisniki in po-
r°«ili
Porri, Por,,,
fi zato mora kronist znati povzeti naj-
embnejše podatke in dejstva, ki so embna za razumevanje dela društva,
2«'i. napredka, morda tudi nazadovanja, /'ati mora poiskati vzroke in posledice počenih dogodkov, ki morajo biti podeljeni z dejstvi, dokumentirani s podat-, 1 'Zrezki iz časopisnih poročil, kritik, s sli-l^1*1!, programskimi listi in podobnim. Vse Popestri in obogati kroniko Iz nje mora
dihati toplo človeško čustvo, pripadnost, konec koncev tudi ljubezen do dejavnosti, ki jo popisujemo, čeprav nas ta ne sme zaslepiti in zmanjšati kritičnosti, ki je posebej pomembna za poznejše preučevanje.
Poseben mik kronike so anekdote, doživetja s skupnih izletov, družabnih srečanj in nastopov, saj je bilo društveno življenje vedno nekaj posebnega, zanimivo in barvito. V skupini enako mislečih ljudi je vedno prostor za humor, zabavo, toplo besedo in skromno praznovanje ob posebnih jubilejih in podobno. Vse to daje kroniki pečat življenja, ki mora iz nje tudi dihati, če hoče biti to, kar hočemo — DO KUMENT LJUDI IN ČASA. '
Sama sem napisala kroni ko pi hal ni h orkestrov na Jesenicah, ki živijo že 110 let. Na voljo nisem imela veliko gradiva, vendar je bilo tisto, kolikor ga je bilo, zlata vredno. Več je bilo slikovnega gradiva, ki pa ga v kroniki ni bilo mogoče vsega uporabiti. Kot spremljevalni dokument je to shranjeno v albumih in dokumentirano. Pomislila sem tudi na ustne vire, vendar sem spoznala, da so ti najboljši za anekdote inpredstavitevdruštvenega življenja. Največji vir je bilo časopisje, ki ga je bilo treba prelistati. Ker je stoletje dolgo, sem izbrala za obdelavo daljša obdobja, pri katerih je tudi manj opazno pomanjkanje podatkov. Poudariti moram, da sem dosti laže pisala, ko sem doživljala to društveno življenje kot godbenikova žena, nekaj zadnjih let pa kot sodelavka — pisec spremnih besedil za koncerte in kronistka. Kronist mora živeti z društvom če hoče o njem dobro in uspešno pisati.
še o tem, ali naj pišemo kroniko na pisalni stroj ali ročno. Vse starejše kronike so napisane s prekrasnimi rokopisi in so zato še toliko dragocenejše. Danes ta način ni tako razširjen, saj lepopisježal že dolgo ni več poseben predmet v naših šolah in večina ljudi ne zna več lepo pisati. Kronist naj se sam odloči za način sporočanja, ki naj bo ličen, čitljiv, urejen in pregleden. Paziti mora na pripovedni slog in pravilen jezik, ,ki mora biti sodoben.
Odkrito moram povedati, da sem jo na željo sama pisala sicer ročno, vendar je to zelo zamudno, saj vendarle ne gre za čisto običajen rokopis. Nova predloga Naše kronike je zasnovana tako, da omogoča pisanje s strojem in če bo vsebinsko bogata, nihče ne bo zameril modernejšega prijema, nasprotno, marsikdovambo za to še hvaležen.
ŠTEFI MUHAR
^ februar
o|'ovenski kulturni praznik je tudi na naši Id? minil brez pouka. Počastili smo ga s
iJ'rnim programom in razstavama, ^amesto običajnih proslav smo v Can-Pn'evem domu poslušali koncert, ki ga je ^rjavila glasbena šola z Vrhnike. So-rt„ ' so se nam predstavili tokrat malo a^9ače.
t^oga dne sta bili odprti tudi dve razstavi, "'dne smo si v avli ogledali etnološko
Mešani pevski zbor »SVOBODA« iz Šoštanja bo gostoval 23. marca
Na povabilo Dekliškega pevskega zbora z Vrhnike se bo Vrhničanom in vsem ljubiteljem zborovskega petja 23. marca ob 19. uri v večnamenskem prostoru Osnovne šole »Ivan Cankar« na Vrhniki predstavil Mešani pevski zbor »Svoboda« iz Šoštanja.
Gostje so na lanskem tekmovanju pevskih zborov v Mariboru prejeli bronasto plaketo mesta Maribor, kar je lepo priznanje za nj ihovo kval iteto. V zboru poje 48 sorazmerno mladih pevcev iz Šoštanja in okolice, vodi pa jih domačinka in nekdaj tudi pevka zbora Anka Verdnik, študentka glasbe. Letošnje leto je za njih še prav posebej jubilejno, saj praznujejo 15-letnico delovanja.
V mesecu maju bodo imeli jubilejni koncert in so za to priložnost povabili mlade pevke z Vrhnike, da jim vrnejo obisk.
Na koncertu na Vrhniki se bo uvodoma predstavil tudi Dekliški pevski zbor z nekaj cestnimi.
Srečanje lutkarjev
Vsako leto širom Slovenije potekajo občinska in regijska srečanja lutkovnih skupin. Zveza kulturnih organizacij Vrhnika je letos organizirala drugo občinsko srečanje.
V dveh sredah so mladi gledalci videli štiri predstave. Najprej se je predstavila lutkovna skupina ZKO Vrhnika s ponovitvijo »Male čarovnice, ki ni mogla biti zlobna« in pa z »Račko«, ki so jo vrhniški otroci videli prvič.
Drugo sredo pa sta za številne mlade gledalce v premajhni mali dvorani Cankarjevega doma gostovali lutkovni skupini osnovne šole Borovnica in Log-Dragomer. Prva z »Butalci«, druga pa z »Debelo repo«.
»LJUBEZEN« v kinu
V torek, 26. februarja je bila v vrhniškem kinu slovesna premiera novega slovenskega filma — LJUBEZEN. Po predstavi so se predstavili avtorji: direktor fotografije Jure Pervan|e, igralski par Vesna Jevnikar in Rok Bogataj - na lanskem tednu slovenskega filma v Celju proglašena za igralca leta — ter scenarist in režiser Rajko Ranfl, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za režijo tega filma. Film je skupaj s predfilmom »prenrtierno« publiko zadovoljil, kolikor je bilo mogoče spremljati reakcije gledalcev med predstavo in po njej. Za organizacijo te in takšne predstave smo se odločili iz več razlogov.
Najprej je tu februar — mesec, ko praznujemo obletnico Prešernovega rojstva in z različnimi prireditvami obeležujemo naš dan kulture. Ta dan se navadno raztegne in praksa terja, da govorimo rajši o februarju kot mesecu naše kulture. To je razumljivo, saj je februar nekakšen višek sezone, ki jo je težko koncentrirati na en dan v mesecu. Drugi razlog je bližnja štiri-desetletnica naše svobode. Vsekakor je to jubilej, ki ga ni mogoče odpraviti z eno samo proslavo, ampak z vrsto različnih prireditev, ki bodo svoj zenit dosegle v začetku maja. Eno od takih »začetnih« obeležij je bila tudi torkova predstava LJUBEZNI, ki ji bo v našem kinu aprila sledila matineja filma NA SVOJI ZEMLJI ter v torek 30. 4,7. 5. in 14. 5. poseben ciklus filmov, posvečen štiri deseti etnici zmage nad okupatorji.
Tretji razlog, na katerega smo najbolj ponosni, pa je dejstvo, da sta Jure Pervanje in Rajko Ranfl naša občana. Na Logu imata svoje stalno bivališče in za vse prebivalce Loga je bila torkova premiera še poseben dogodek. Krajevna skupnost, znana po tem, da krajani znajo »držati skupaj« tudi tokrat ni zatajila. Organizirali so skupinski ogled filma s posebnim avtobusom, ki je bil premajhen za vse — nekaj se jih je moralo pripeljati s svojimi avtomobili. Zanimanje za »rezultate dela« njihovih dveh sosedov je bilo tolikšno, da smo se prav zaradi njih odločili za predstavo brez vstopnine. Več kot pol gledalcev z Loga, če ne kar večina, je bila tokrat prvič v našem kinu — upajmo, da ne zadnjič.
Četrti razlog je bolj interne narave. Proslavili oz. »otvorili« smo »nov ton« (zvočnik in ojačevalca« in leče za cinemascope. Skupaj z novo nastavitvijo zrcal smo dobili projekcijo, ki se nam je ni več treba sramovati. Direktor fotografije Jure Pervanje je zatrdil, da imamo boljšo sliko in ton kot v Celju. Pohvala iz ust strokovnjaka pa že nekaj velja.
Peti razlog pa je bolj žalostne sorte. Vsak nov slovenski film naj bi bil praznik za vsak slovenski kinematograf. Dokončan film, ki doživi svojo veliko premiera na Tednu slovenskega filma v Celju, bi moral takoj potem med ljudi, v kinematografe. Tu pa odpovedo vsi odgovorni: producent (Viba), distributer (Vesna) in kinematografi. Potem, ko je film končan, ne-bodigatreba kar ne najde poti v reden spored. Tako čaka na svojo pot celo puljski film LETA ODLOČITVE, ki si nikakor ne more izboriti vrste v ljubljanski Komuni in nato še drugod po domovini. LJUBEZEN smo dobili, ker sta Jure in Rajko naša občana, sicer bi morali še čakati. V Ljubljani bo namreč premiera šele aprila. Jadikovanje, da slovenski film »ne gre«, torej je na mestu, saj ga naši kinematografi vse prevečkrat predstavijo kot »pogreto jed« — torej s preveliko zamudo brez ustrezne reklame. Da »ne gre«, so pa seveda še drugi razlogi, ki pa ne sodijo v tole poročilo o naši nadvse uspešni premieri slovenskega filma naših občanov Jureta Pervanja in Rajka Ranfla.
M. KOŠIR
Kaj in kako smo gledali lani v kinu?
Ob vsakoletnem obračunu dela za preteklo leto se porajajo misli, izhodišča za delo vnaprej. Vsak kino mora biti živ organizem, v katerem se vedno dogaja kaj novega. Vsako morebitno spremembo pa je treba prej temeljito preučiti in predvideti posledice. Gledalci morajo občutiti, da so v kinu zaželeni, vendar ne za vsako ceno. Analiza strukture gledalcev nam pove, da je v kinu največ vajeniške in osnovnošolske mladine ter mladih delavcev iz drugih republik. Kultura gledanja filmov je zelo nizka in kljub prizadevanju kolektiva oz. biljaterjev v dvorani ni pravega reda in miru, posebno pri filmih, ki terjajo zbranost. Takšni publiki, kakršna je, ustrezajo filmi lahkotnih žanrov. Ker pa se zavedamo, da ima film tudi pomembno vzgojno, izobraževalno in KULTURNO poslanstvo, nikakor ni mogoče pristati na enostranski, cenen oz. pogrošen repertoar v celoti. To še posebej velja za takšen kinematograf, kakršen je naš — ki deluje v sklopu ZKO kot njena sekcija. Mnogi, žal tudi društveni, kinematografi oblikujejo svoj program po liniji najmanjšega odpora, češ, da bodo morali zapreti vrata kinematografa, če bodo težili h kvalitetnejšemu sporedu. Res so časi nenaklonjeni kulturi, gledalci si še bolj kot kdaj prej želijo zabave, pozabe, bega pred vsakdanjostjo in jim je zaradi nizke splošne izobrazbe in kulture ideal »kvalitete« pornografija, nasilje in različne zlagane melodrame a la Dinastija. Žal se vsi premalo zavedamo, oziroma se vse manj, da je prav dvig kulture celotnega življenja ter odpiranje gledalcev za zahtevnejše, izpovedno bogatejše, stvaritve pogoj za človekovo osvobajanje, osveščanje, torej za tiste humanistične vrednote, za katere se ves čas borimo. V takšni situaciji je še bolj pomembno odgovorno delo, iskanje notranjih rezerv in širše družbene pomoči. Ob pregledu sporeda v preteklem letu lahko ugotovimo, da smo imeli raznolik spored, torej za vsakega nekaj. Pregled 21 najuspešnejših — ko-. mercialnih — filmov pa ilustrira okus naših gledalcev. (Priloga 1.)
Seveda nismo pozabili na domači film. V prejšnjih letih preveč zanemarjen, lansko leto vendarle ni bilo čisto sušno, letos pa smo mu sploh posvetili veliko programskega prostora, še več pa ga bo prihodnje leto. Tudi pregled domačih filmov zanimivo ilustrira želje naših kino obiskovalcev. (Priloga 2.) Zanimiv je pregled izrazito programskih, torej umetniško visoko cenjenih ali vsaj programsko zanimivih del. (Priloga 3.) V oči bode dejstvo, da so med temi filmi tudi dela, ki so bila drugje uspešnice (Viktor Viktorija, Regtime, Rudarjeva hči), pri nas pa so bili bolj pri repu (z ozirom na število oredslav).
,Josebno poglavje v tem pregledu zaslužijo
tudi programske zablode — torej slabi filmi, ki so pogoreli tudi pri gledalcih. Na srečo je takih filmov na našem sporedu relativno malo, docela pa se jim vendarle ne bo mogoče ogniti tudi v prihodnje — ker enostavno ni mogoče poznati vseh filmov vnaprej, ko se sklepajo »zaključni-ce«. (Priloga 4.)
Ob tem pregledu obiskanosti filmov je treba poudariti relativnost pokazateljev — saj na obisk posameznega filma vpliva poleg števila predstav še razpored le-teh, vreme ter konkurenca drugih atrakcij (tv, veselice), ki se dogajajo ob istem času.
Ker imamo na Vrhniki le en kino, mora le-ta zadovoljiti najširši krog gledalcev — v enem kinu morajo biti združeni Komuna, Union, Šiška, Sloga in Vič- Kdor spremlja spored ljubljanskih kinematografov ve, da so dvorane do neke mere specializirane:
Union za družinski, visoko proračunski, drag film,
Komuna za programsko zahtevnejše, kvalitetnejše filme,
Šiška za akcijske, fantastične, grozljivke in nasploh bolj pogrošne filme,
Sloga je rezervirana izključno za erotiko,
Vič pa je najbolj neopredeljen za filme, ki v ostalih kinih ne pridejo na vrsto, so pa razmeroma zanimivi.
Pri nas moramo razporediti filme po dnevih. Komercialno najučinkovitejša kombinacija je četrtek, sobota popoldne in nedelja zvečer. Tu predvajamo »unionske« in »šišenske« filme. Torek, sam ali v kombinaciji z nedeljo ob 18. uri, naj bi bil »komunski« film (programsko zahtevnejši). Erotika. (Sloga), ki jo be bo letos zelo malo, bo imela kombinacijo večernih predstav, tako kot nekatere grozljivke. V soboto zvečer in nedeljo popoldne pa bi naj vrteli alternativni, manj atraktivni, a potrebni spored, brez katerega tudi ni mogoče (Vič). Pokazatelji iz tabele dokazujejo, da nekaterih filmov nismo dovolj izkoristili. SUPERMAN 2 n. pr. je bil programiran dvakrat zvečer, sobotna popoldanska predstava pa je bila razprodana. Seveda bomo film letos jeseni reprizirali z matinejo in popoldansko predstavo. 'j
Zanimiv je tudi pregled izkupička, ki ni identičen oziroma sorazmeren s številom obiskovalcev. Zaradi zahtev distributerjev in visokih najemnin smo posameznim filmom »navili« ceno, čemur se ne bomo mogli ogniti tudi vnaprej — ob verjetni splošni podražitvi vstopnic za vse filme. Kdaj in za koliko, v tem trenutku ni mogoče predvideti — vsekakor nam bo tovrsten »orientir« cena vstopnic ljubljanskih kinematografov. Letošnje najemnine filmov so namreč
krepko višje kot lanske (3000 do 10.000 — lani proti 5000 — do 20.000 letos). Gospodarnost nam zato narekuje previdnost — posebej pri uvrščanju programsko zahtevnejših filmov za eno samo predstavo, na kateri je 30 do 50 gledalcev, najemnina za film pa 7000 do 9000. Računica hitro pokaže, da bi zašli v rdeče številke ob pogostejših programskih eksperimentih.
Posebno poglavje v delu naše sekcije zaslužijo predpremiere meseca. Z eno samo izjemo, Beli pes — 31 gledalcev, so potrdile upravičenost te programske odločitve. Najhujši problem v tej zvezi je negotovost termina, saj marsikdaj še distributer ne ve, kdaj bo dobil film in ga opremil s podnapisi. Žal tudi nekateri distributerji ne dovolijo, da njihov »vlečni konj«, torej uspešnica, začne svojo »zmagovito« pot v malem kinematografu. Vsekakor pa se bomo potrudili, da bodo predpremiere čimbolj udarne, učinkovite — tako kot razprodani GANDHI 28. 2. ali BREAKDANCE 27. 12.
Tako kot predpremiere zaslužijo pozornost tudi reprize. Skupaj s programskimi »premie-rami« in udarnimi predpremierami bi naj bili torki tisti dan v tednu, ki bi ga ljubitelji dobrega filma na Vrhniki posebno cenili. Ob torkih naj ne bi bile samo reprize znanih uspešnic, ampak tudi ob prvem predvajanju preslabo obiskanih, a dobrih filmov. Večkrat se je že zgodilo, da je repriza takega filma relativno zelo uspela (KRAMER PROTI KRAMERJU s.111 gledalci).
Zaradi dotrajanosti naših projektorjev smo imeli lani oziroma letos kar lepe izdatke. Nova slika in ton sta »požrla« lepo število starih milijonov. Investicija je bila nujna, saj ob koncu leta filmska predstava ni bila več ničemur podobna. Sodu je izbil dno pregoreli zvočnik, zaradi česar smo morali sicer predvideno zamenjavo opravjtj takoj ali pa bi morali zapreti kino. Ker so b|i predvideni stroški tako visoki (več kot 55 starih milijonov), s koliko sredstvi razpolagamo, pa sploh še zdaj ne vemo (I), smo zaprosili Kulturno skupnost za dotacijo — vsaj v znesku za nove leče (nekaj nad 21 starih milijonov). Dotacijo smo dobili in vse račune poravnali. Zaenkrat ni pričakovati večjih vzdrževalnih del več (razen električne napeljave, ki menda kaže roge), saj sta slika in ton zdaj dobra.Seveda pa ob tako starih projektorjih, čeprav dobro vzdrževanih — motorni in »zobati« del smo predlani generalno obnovili — nikoli ni mogoče zagotavljati dolgotrajne brezhibnosti.
Ob koncu tega poročila velja še omeniti, da čez poletje ukinjenih petkovih predstav v jeseni nismo obnovili, saj so nam številke ves čas dokazovale, da predstave ob petkih niti ob 20.00 niti kasneje ob 18.00 niso imele pravega odziva
razstavo, popoldne pa fotografsko. Foto-krožki iz štirih notranjskih šol so predstavili svoje člane in seveda svoje delo. Za najboljše fotografije so avtorji prejeli knjižne nagrade. Gledalci smo jim čestitali z aplavzom, ki je bil hkrati spodbuda mladim fotografom za nadaljnje ustvarjalno delo.
DARJA KUHAR, 8. e.
			Šl.			19	Carstvo čutil	422	3	19—22. 1.
	NASLOV	Obisk	.pred	Datum		20	Ben Hur	421	3	14—17. 6
			Stav			21	Ping m pong	411	. 3	28 6—1.7.
1.	Superman 2 Gad|e na počitnicah	794	3	2	— 7.10.	i	Medeni mesec	724	3	22 —25 11.
2.		742	3	7	-10 6	2	Moj očka za določen čas	377	4	25—30. 9.
3,	Banana Joe	736	3	24	—27. 5.	3	Veliki transport	321	3	1— 4 11.
4.	Medeni mesec	724	3	20	—25,11.	4	Halo taxi	269	2	* 22.. 23. 9.
5.	Častnik in gentleman	669	4	4	— 7. ■ 7.	5	Partizanska eskadrilja (repr)	252	3	7..-8.1.
6.	Generacija 1984	668	3	11	— 16. 9.	6	Balkan expres	151	1	4.9.
7.	10 zapovedi I.	629	3	9	— 12. 2.	7	Vonj telesa	133	2	4.. 5. 8.
S.	6 švedmi v internatu	616	3	5	— 8. 4!	8.	Se tokrat	125	2	13 14 10
9	Kamion smrli	598	3	30	8—2 9.	9	Variola Vera	76	1	22.5.
10	Bombarder	595	3	4	— 9. 1.	10	Poslednja oaza (matineja)	64	. 1	14. 10.
11	Moje pesmi moje sanje	591	4	»	11.—2 t	11.	Mah na asfaltu	34	2	30. 12.
12.	Kača v orlovi senci	.578	3	4	— 9. 9.	12.	Somrak (matineja)	32	1	18. 3.
13.	Pri pujsu	558	3	16	-19 8	13.	Paslirci (matineja)	28	1	29. 4.
14.	Bes Šaolina	480	4	13	— 18.11					
15	Bojevniki Saolma	457	4	16	—21 10	14.	Kako sem bil sistematsko		1 (ena predst	
16.	Zgodnja zrelost	451	3	29	3—1.4.		uničen od idiola	25	odpadla)    15 7	
17.	Smešna stran zgodovine	' 442	3	2	- 5. 8					
18	Tooisie	440	3	6	— 11. 1.					
Ognjene kočije
Svinčeni časi
Štirje letni časi Kngemusha Človek slon Yol
Rudarjeva hči Regtime Viktor Viktorija Bockerer Vedoželjna Rita . Žena francoskega poročnika
1 (od-
Reši se. kdor se more ■
Goljufiva igra
Beli pes (Predpremiera)
Cuba
Draga mami
Poslednja Posetdonova avantura
	padla	5—8. 1
Odpadlo ker ni bilo		
gledalcev		10. 1
68	2	14. 15. 1
87	1	27. 3.
21	1	8. 5.
74	1	2. 10.
101	2	9—14. 10
157	3.	16—21.10
161	3	27—29 4.
49 18 18	1 1 1	6. 11. 20 11. 27. 11.
29	,2	27.-29. 1.
53	2	10.-12.2.
31	1	6.3
23	1	23.3
22	1	3.4.
48	2	21.. 22. 7.
Smuk v Podlipi
Tudi letos so se smučarji KS Podll-pa—Smrečje zbrali In pripravili tekmovanje v smuku.
Prvič so se zbrali samo krajani na pustnem smuku 17. februarja. Na odlično pripravljeni progi izpod Jereba, s ciljem v vasi. se je pomerilo 45 tekmovalcev in tekmovalk v šetih kategori|ah od 5. do 45. leta starosti. V lepem nedeljskem popoldnevu so tudi maske in navijači poskrbeli za dobro razpoloženje. Ta smuk pa je obenem veljal kot priprava na letos že drugič organizirani SMUK—CELARJE, ki je bil uspešno izveden v nedeljo, 24. 2. 1985. Mladinci in drugi ljubitelji smučanja so se potrudili in kljub tanki snežni odeji ter toplemu sončnemu vremenu pripravili progo, ki je zdržala do konca tekme.
Startalo je 129 tekmovalcev, od katerih jih le nekaj ni prišlo na cilj. Tekmovali so v sedmih kategorijah in dosegli naslednje rezultate:
Pionirke: 1. Mateja Merlak 47.77: 2. Martina Gregori 49.73; 3. Sonja Jurca 51,99; 4. Breda Jereb 54,29; 5. Jana Že-leznik 1,29,63; 6. Klara Jurca 1.45,06.
Pionirji: 1. Andrej Krvina 42,82; 2. Uroš Nnvak 44 92: 3   Cveto Grampovčnik
45.25: 4. Robert Leskovec 45.54; 5. Milan Jereb 46,07.
Članice: 1 Vrhovec Jelka 47.37; 2. Marija Malovrh 55.99; 3. Slavka Vičič 1.06.95.
Mladinke: 1. Mihela Oblak 44.70:2. Ana Oblak 45,60; 3. Katarina Jereb 46.62; 4. Magda Krvina 52.44: 5. Marija Jereb 1.20.97
Veterani: 1. Frenk Malovrh 42,33; 2. Manan Merlak st. 43.36; 3. Milan Jurca 43.43; 4. Loize Slabe 45.14; 5. Janez Gregorin 45.54;
Čiani: 1. Stanislav Rus 41,23; 2. Miki Trtnik 41.72; 3. Darko Zdešar 42.33; 4. Darko Recek 42.52; 5. Miro Jurca 42,57; itd.
Mladinci: 1. Jože Ponikvar 40.43 — najboljši -čas; 2. Miro Oblak 40.52; 3. Rajko Oblak 40,56; 4. Marjan Merlak ml. 41,11; 5. Janez Brenčič 41,13; itd.
Zahvaliti se je treba vsem vaščanom, ki so kakorkoli sodelovali. Posebna pohvala pa gre nekaterim posameznikom ki so se zares izkazali in vložili maksimalne napore, da je vse potekalo po načrtu
M. M.
VELESLALOM ZA POKAL NOTRANJSKE ZA NAJMLAJŠE
140 tekmovalcev
Prizadevni smučarski delavci SK Vrhnika so na Ulovki organizirali veleslalom za najmlajše, upoštevan bo tudi v tekmovanju za pokal Notranjske.
Nastopilo je osem klubov s 140 tekmovalci, prišli so s cele Notranjske in iz Ljubljane. Ker najmlajši peljejo v konkurenci samo po en tek, posamezne prejšnje tekme pa so zaradi pomanjkanja snega odpadle, se je organizator odločil, da vozijo dva teka v konkurenci, za pokal Notranjske. Najuspešnejši so bili klubi z Vrhnike, iz Logatca, Pivke in Ljubljane, tekmovalci in tekmovalke tz teh klubov so si razdelili medalje. Rezultati — 1. teka:
Cicibanke: 1. Gruden (Vrhnika) 1.01,50, 2 Kokalj (Logatec) 1.06,50, 3. Rotar (Pivka) 1.07,60, itd.
Cicibani: 1. Podjed (Logatec) 1.02,80, 2. Treven (Logatec) 1.03,10, 3. Kokošar (Pivka) 1.03,60, itd.
Mlajše pionirke: 1. Breznik (Dolomiti-Ljubljana) 1.02.08. 2. Zupan (Vrhnika)
1.02,27. 3 Oblak (Vrhnika) 1.02.32 itd.
Mlajši pionirji: 1. Lukančič (Logatec) 59,73, 2. Vehovar (Dolomiti-Ljubljana) 59,90, 3. Kovačič (Dolomiti-Ljubljana) 1.00,03 itd. Rezultati — 2. teka:
Cicibanke: 1. Kokalj (Logatec) 1.03.87, 2. Požar (Pivka) 1.04,19. 3. Kordež (Vrhnika) 1.04,51. itd.
Cicibani: 1. Majerič (Dolomiti-Ljubljana) 56,41,2. Treven (Logatec) 1.00,18,3. Kokošar (Pivka) 1.00,22 itd.
Mlajše pionirke: 1. Zupan (Vrhnika) 58.86. 2. Oblak (Vrhnika) 58.97, 3. Beznik (Dolomiti-Ljubljana) 59.86 itd.
Mlajši pionirji: 1. Kovačič (Dolomiti-Ljubljana) 57,23, 2. Vehovar (Dolomiti-Ljubljana) 57,33, 3. Vuga (Pivka) 57,52, itd.
M. Arsič
Sindikalno prvenstvo v veleslalomu
Na pobočjih Ulovke so Smučarski klub, ZTKO In Občinski sindikalni svet 24. februarja priredili občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Tudi tokrat so prizadevni smučarski delavci In upravljalcl smučišča kljub pomanjkanju snega dobro organizirali veleslalom.
Borut Caserman, 19. Andrej Telban, 20. Aleš Ogrin, 21. Janez Žitko, 22. Primož Berus, 23. Dare Recek, 24. Jože Nagode, 25. Nace Jeršinovič, 26. Igor Vintar, 27. Dušan Mlinar, 28. Pavel Ogrin. 29. Primož Arhar, 30. Damjan Lukančič, 31. Andrej Modrijan, 32. Benjamin Blaško 33. Franc Sedej
Ženske: 1. Minka špeh, 2. Meta Leskovec, 3 Božislava Mattias, 4. Nanika Grdi-na, 5. Betka Modrijan, 6. Jelka Mikulan, 7. Nataša Medic, 8. Barbara Petrič, 9. Vera Celarc
Ženske do 30 let: 1. Maja Malavašič, 2. Polona Telban, 3. Natalija Fon-Mramor. 4. Magda Ogrin, 5. Magda Krvina
Moški nad 40 let: 1. Lado Hribar. 2. Rafael Cepič. 3. Janko Dobrovljc, 4. Nace Grom, 5. Janez Mišvelj, 6. Miha Rihar, 7. Stane Kukec. 8. Franc Ruparšek, 9. Janez Nagode
Rezultati:
Moški 30—40 let: t. Janez Langenval-ter, 2. Miran Kržmanc, 3. Roman Margon, 4. Franc Kržlč, 5. Janez Veha, 6. Tone Ži-bert, 7. Peter Sečnik 8. Vinko Sluga, 9. Miran Lukman, 10. Dušan de Gleria, 11. Janez Lukan, 12. Alo|Z Slabe, 13. Dušan Weixler, 14. Milan Jurca, 15. Andrej Ver-bič. 16. Janez Suhadolnik, 17. Jože štirn, 18. Janez Malavašič, 19. Miro Gruden, 20. Marjan Križaj. 21. Ciril Grdina, 22. Milan Drašler, 23. Dare Potrebuješ, 24 Jože Pr-vinšek, 25. Peter Špeh
Moški do 30 let: 1. Vlado Pahor, 2. Leon Ličer, 3. Jože Otrin, 4. Tomaž Gori-šek. 5. Primož Dolenc, 6. Marjan Nikoletti, 7. Vinko Kovač, 8. Roman Celarc, 9. Janez Petrič, 10. Bojan Surca, 11. Dušan Ogrin, 12. Stane Kržič. 13. Marjan Petrič, 14. Zdravko Kogovšek, 15. Vladimir Ver-bič, 16. DarkoTroha. 17. Martin Lužar, 18.
EKIPNA UVRSTITEV
1 mesto	IUV	38 točk
2. mesto	LIKO	19 točk
3. mesto	vvo	14 točk
4—5. mesto	OŠ Log-Dragpmer	10 točk
4.—5. mesto	Fenolit	10 točk
6. mesto	Kovinarska	9 točk
7.—10. mesto	Igrad	8 točk
7—10. mesto	Zavod za načrtovanje	8 točk
7.—-10. mesto	L|ubljanska banka	8 točk
7.—10. mesto	Komunalno podjetje	8 točk
11. mesto	Avtoprevoznik	6 točk
12. mesto	Iskra antene	4 točke
13. mesto	Slovenija avto	2 točki
LETNA SKUPŠČINA KK VRHNIKA
Ocena delovanja
Letna skupščina KK Vrhnika je dala nekaj odgovorov na stanje In odnose v klubu; ocenjeno pa je bilo tudi delovanje kluba od avgusta 1983 do decembra 1 984, saj je bil ravno avgust 83 prelomnica v delovanju kluba.
Klub je bil ustanovljen iz sekcije Partizana in se je poimenoval KK Vrhnika. Seveda so njegov razvoj spremljale otroške bolezni, vendar so razen objektivnih okoliščin na delovanje kluba vplivale tudi nekatere subjektivne okoliščine.
Tu je treba najprej omeniti ne dovolj uigran Izvršni odbor, saj so delali predvsem posamezniki, težave s trenerji v piramidi,
nezadostno povezanost z osnovnimi šolami in košarkarskimi organizacijami.
Nepravično bi bilo. če ne bi poudarili tudi dobrih rezultatov, ki so |ih dosegli v tem času. Najprej razveseljuje uvrstitev kadetov v Slovensko ligo, kar dokazuie, da imamo nadarjene igralce, ki zagotavljajo kontinuiteto tega športa na Vrhniki. Pohvaliti moramo tudi dobre rezultate senior-jev, pionirski festival, organizacijo vrhniške lige. semir.ar za trenerje in sodnike.
Skupščina je sprejela sklepe, s katerimi želi poživiti delo v klubu, odločila pa se je tudi za nekaj kadrovskih sprememb v Izvršnem odboru in komisijah.
M. ARSIĆ
Uspel turnir v odbojki
Na pobudo ZTKO Vrhnika je ŠD Dra-gomer organiziralo občinski turnir v odbojki. Turnir je bil v telovadnici osnovne šole Dragomer—Log dne 16. 2. 1985. Na turnirju je sodelovalo 6 moških ekip in 3 ženske ekipe. Veliko število sodelujočih in dobre igre kažejo na to, da je ta zvrst re-<reacije v naši občini vedno bolj priljubljena. Zato bo potrebno v bodoče za še večji razmah in Kvalitetnejšo odbojko kaj več storiti. V ta namen bo najbrže potrebno čimprej ustanoviti Občinsko rekreacijsko ligo.
Na turnirju je zmagala I. ekipa Drago mera. ki je v finalu premagala ekipo VP 5312. Tretje mesto so osvojli odbojkarji Borovnice. Sodelovali so še: ekipa Vrhnike. II. ekipa Dragomerja in ekipa Kovinarske Vrhnike.
Med ženskimi ekipami je zmagala ekipa seniork Vrhnike, drugo mesto je osvojila ekipa mladih Vrhnike, tretje pa ekipa Dragomerja.
Z. MENCEJ
ŠAHOVSKE VESTI
Gostiša prvak za 1984 leto
Znani so rezultati hitropoteznega prvenstva Notranjske za leto 1984. Lani je bilo 5 turnirjev (Vrhnika, Dragomer, Postojna, Vrhnika. Borovnica).
Največ točk so zbrali: I Leon Gostiša 72,5. 2. Denis Arčon 64. 3. Tušar 56, 4. Justin 49,5. 5. Slejko 46,5, 6. Hajna 46.5 itd. S prvim mestom je Gostiša osvojil prehodni pokal.
A A
Šah v Borovnici
V nedeljo. 3. 2. 1985. je bilo slovesno zaključeno šahovsko prvenstvo Borovnice. Po dolgem trimesečnem igranju so rezultati naslednji.
1. Simon Jerič 12,5, 2. Karel Gradišnik 9, 3. Jože Prvinšek 8,5, 4. Beganovič Šerif 8,5, 5. Bajunovič 8,5, 6. Latič 8, 7. Anastasov 7, 8. Telban 7, 9. Jerič A 5,5, 10. Hrovatin 4,5. 11. Dormiš 4, 12. Paič 3,5, 13. Smrekar 3.5, 14. šiljak 1
Vsi uvrščeni so prejeli praktične nagrade. Za uspešno izvedbo prvenstva pa se posebej zahvaljujemo UIV Vrhnika in LIKO Borovnica, ki sta prispevala bogate praktične nagrade.
10. 2. 1985 pa je bilo prijateljsko srečanje med ŠK BOROVNICA in športnim društvom »GULČ« iz Vnanjih Goric. Odigrali smo hitropotezni turnir za posameznike, v katerem je zmagal Jerič (Borovnica) pred Zrimškom (Borovnica) in Latičem (Borovnica). Sledijo pa še Crne (VG), Marinko (VG). Zadel (VG), itd.
V ekipnem tekmovanju pa je ekipa ŠD »GULČ« premagala ekipo ŠK Borovnica z rezultatom 2.2.
B. H.
»Najhitrejši« Jože Prvinšek
Šahovski klub Borovnica je organiziral hitropotezni turnir; pri organizaciji mu je pomagala komisija za šport in rekreacijo, ki deluje pri Občinskem sindikalnem svetu. Nastopilo je 10 šahistov iz delovnih organizacij vrhniške občine. Organizatorja želita organizirati še eno tekmovanje, na katerem bi sodelovalo več šahistov iz delovnih organizacij.
Zmagal je Jože Prvinšek s 7,5 točke. Tekmoval je za občinske upravne organe Sledijo Hribar. Fenolit, 7, Kogovšek, Iskra 6, Gruden, občinski upravni organi 5, Latić, Liko 4,5, itd.
Letna skupščina ŠD Vrhnika
Šahovsko društvo Vrhnika Je minulo leto zaključilo z lepimi dosežki tako v tekmovalnem pogledu kot v pogledu popularizacija šaha. To Je bila ena od temeljnih ugotovitev, ki jo je bilo mogoče slišati na nedavni letni skupščini društva v Domu JLA.
Razlogov za tako ugodne ocene je več. Predvsem pa so v tem, da je društvo vrsto let načrtno vzgajalo mlajše tekmovalce, ki so sedaj njegova hrbtenica. Z Leonom Gostišo, Matjažem Justinom, Sašom Čačičem, Denisom Arčonom, Petrom Kobalom, Jelko Sadar i n drugimi je v društvu zrastel nov rod, ki bo, po dosedanjih rezultatih sodeč, dostojno nadaljeval 60-letno tradicijo organiziranega šaha na Vrhniki.
Od tekmovalnih dosežkov v minulem letu je bil največji ekipni uspeh. Vrhniška ekipa je namreč sodelovala v drugi slovenski ligi, kjer je zmagala. Z zmago se je uvrstila v prvo ligo, kar je društvu v njegovi zgodovini že dvakrat uspelo.
Na ostalih tekmovanjih so vrhniški šahisti nastopili s spremenljivo srečo. V občinskih in notranjskih tekmovanjih so praviloma pobirali prva mesta, Leon Gostiša je na turnirju v Domžalah v močni konkurenci najboljših slovenskih mojstrov zasedel drugo mesto, Matjaž Justin in Darko Antonijevič sta dobro igrala na slovenskem članskem prvenstvu, na mladinskem prvenstvu so Vrhniko zastopali štirje mladinci (Matjaž Justin, Sašo Čačič, Denis Arčon in Peter Kobal) in še bi lahko našteli rezultate iz preteklega leta.
Na letni skupščini so člani društva sprejeli program dela za letošnje leto. V programu so opredelili, da nameravajo ostati v prvi ligi, da želijo v posamični konkurenci na raznih turnirjih segati po visokih uvrstitvah, da nameravajo imeti vsak mesec redni hitropotezni turnir, da bodo za 8. marec organizirali ženski turnir, da bodo za proslavitev 60-letnega jubileja pripravili turnir mojstrskih kandidatov, itd.
Društvo ima dokaj dobre pogoje za delo. Pohvale vredno je, da zanj kaže veliko razumevanja TTKS, ki klubu zagotavlja večino potrebnih sredstev.
Društvu je na široko odprl vrata Dom JLA. V njem ima svojo sobo in v njem prireja vse turnirje. V njem deluje okoli 60 članov.
Pomembna značilnost delovanja je amaterizem. Tujih igralcev društvo ne novači in tekmovalne ekipe sestavlja iz lastnih sil. Ima na široko odprta vrata vsakomur, ki mu ustreza takšen odnos do šaha.
Noben uspeh ne pride sam. Zanj je potrebna tudi prizadevna uprava. Lahko rečemo, da takšno upravovrhniškodruštvoima. Načelu kluba je predsedstvo, ki ga vodi dolgoletni mentor mladih Janez Sodja. Poleg njega je potrebno posebno omeniti še Janeza Bolho in Miladina Stankoviča, ki imata precejšnje zasluge za uspešno organizacijo raznih šahovskih turnirjev na Vrhniki.
Ljubiteljem in članom
šahovsko društvo Vrhnika je v letu 1984 doseglo enega svojih največjih uspehov v svojem skoraj že 60-letnem delovanju. Prva ekipa, sestavljena iz igralcev, vzgojenih v okviru šahovskega društva, je na moštvenem tekmovanju v II. slovenski ligi-zahod dosegla v hudi konkurenci prvo mesto ter se tako uvrstila med vodilne slovenske šahovske klube, ki igrajo v republiški I. ligi.
Igralci in igralke, vzgojeni v klubu, se lahko sedaj tako v članski kot mladinski konkurenci — v mškem in ženskem šahu — enakovredno merijo z vrhunskimi slovenskimi šahisti, na kar kažejo uspehi posazenikov, doseženi na najrazličnejših tekmovanjih tudi na republiški in zvezni ravni.
šahovsko društvo Vrhnika v letu 1985 slavi pomembno boletnico svojega obstoja, ki ga društvo želi proslaviti z vrsto prireditev. Te bodo dosegle višek v mesecu decembru 1985. ko bo minilo 60 let, odkar je bilo Šahovsko društvo Vrhnika ustanovljeno.
Nekdanje člane in ljubitelje šaha vabijo k sodelovanju:
»Ker si bil pred leti aktiven in uspešen član Šahovskega društva Vrhnika ter si tako tudi ti pripomogel k prej navedenim uspehom vrhniškega šaha ter častitljivi obletnici, ki jo v letošnjem letu slavi šahovsko društvo, te vabimo, da se ponovno aktivno vključiš v naše članstvo ter s svojim delom, igranjem, organizacijskim delom, s plaćanjem članarine ali na kakršenkoli drug način pomagaš k uspešni proslavi 60-letnice društva ter ohranitvi visokega nivoja šahovske igre, dosežene na Vrhniki v letu 1984.
Zaradi tega te vabimo, da se udeležiš občnega zbora šahovskega društva Vrhnika in prilagamo vabilo za ta občni zbor. Kolikor se občnega zbora ne moreš udeležiti, želiš pa ponovno sodelovati pri društvenem delu. ti sporočamo, da je klubski dan vsak petek ob 17.00 uri. ko se zberemo v klubskih prostorih v Domu JLA na Vrhniki.
Če se občnega zbora ne boš udeležil in tudi drugače ne izrazil pripravljenosti za sodelovanje v društvenem delu in bomo ugotovili, da že nekaj let nisi plačal minimalne članarine, (v letu 1985 za člane 200din, za mladince 10Odin letno), te bomo morali, čeprav z obžalovanjem, črtati iz društvenega članstva. V želji, da se kaj takega ne bi zgodilo, te ponovno vabimo k sodelovanju.«
PREDSEDSTVO ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA
VRHNIKA
Februarski turnir
Hitropoteznega februarskega turnirja se je udeležilo 14 šahistov. Po pričakovanju je zmagal Matjaž Justin pred Denisom Arčonom in Zdenetom Trčkom. Slednji je na tem turnirju ugodno presenetil. Manjše razočaranje pa je verjetno uvrstitev Hadalina, ki se je na koncu zadovoljil s 7. mestom.
Vrstni red: Matjaž Justin 12,2—3. Denis Arčon in Zdene Trček 11,4. Bura 10 5. Kobal 81/2. 5 Dom 71/2, 7. Hadalin 7., 8. Jereb 5, 9. Škrijelj 41/2,10. Rado-vanovič 31/2, itd.
Hitropotezni turnir za marec
Na Vrhniki je bil prvo nedeljo v marcu redni hitropotezni turnir, ki sodi v ciklus tekmovanj za prvenstvo Notranjske v letu 1985. Sodelovalo je 30 šahistov
V finalni skupini je zmagal Simon Jerič (ŠD Borovnica) z 10 točkami. Na ostala mesta so se uvrstili 2. Hlad 81/2,3. Kobal 8,4. Justin 71/2,5. Slejko 7,6. Arčon 6, 7. Jereb 5. 8—9. Nikolič in Trivunčevič 4 itd.
V tolažilni skupini so si prva tri mesta z enakim številom točk razdelili: Lazare-vič, Tržek in Jerič A.
Skupna uvrstitev hitropoteznih turnirjev
V letu 1984 je bilo na Vrhniki 9 hitropoteznih turnirjev, na katerih je sodelovalo skupno 40 šahistov. Najuspešnejši je bil Matjaž Justin, ki je s tem zaokrožil bero svojih dobrih rezultatov.
Na prvi pogled preseneča 4. mesto Leona Gostiše Pri tem velja poudariti, da je slaba uvrstitev tega šahista predvsem posledica tega, da ni nastopil na vseh turnirjih. Seveda s tem ne velja zmanjševati uspeha Denisa Arčona in Petra Ko-bala, ki sta pristala na 2. in 3. mestu. Oba omenjena šahista, ki sta še mladinca, hitro napredujeta in bosta v letošnjem letu igrala še vidnejšo vlogo.
Končni vrsti red: 1. Matjaž Justin 75 1/2, 2. Denis Arčon 63, 3. Peter Kobal 631/2,4. Leon Gostiša 561/2, 5. Matjaž Jereb 401/2, 6. Zdene Vošpernik 40, 7 Aleš Rom 34, 8. Zdene Trček 30,9. Vlado Mlinar 27,10. Danilo Radovanovič 23, itd.
A. ARČON
IV. SELEKCIJA: Oobič, Grbec, Posavac, Stamatovič, Plut, Petkovšek, f Marolt, J. Marolt, Janjič, Ogrin, Škoda, Cvetanovski, Zobec, trener Saft Vugdalič
V. SELEKCIJA: Jerman, Japelj, Pezdir, IVIujić, Nujić, Vujić, Tadić, Kreč spevi ković, Urbančič, Zdralič, Martinovič, Ristovskl, Kralj, Maksič, Joveškc lu'°. vič, Čuden, B. Grbec, trener Rafael Jaklič I
NA PRIPRAVAH Z NOGOMETAŠI USNJARJA V PIRANU
Treningi, tekme, prijateljstvo
V Piranu, slikovitem kraju Slovenskega primorja, so bile osemdnevne priprave nogometašev Usnjarja. Osemnajst senlor-jev, trinajst mladincev, dva trenerja In ekonom so se osem dni pripravljali za tekmovanja v Drugi slovenski nogometni ligi-zahod. To je bil razlog, da obiščemo nogometaše na njihovem »delovnem mestu« in se na licu mesta prepričamo o upravičenosti takih priprav nogometnih selekcij.
»Atmosfera na pripravah je zelo dobra, celo izredna«, pravi trener pete selekcije Rafael Jaklič. Zastav-
DELOVNI DAN
7.30 vstajanje 8.00 zajtrk
8.30—9.30 priprava za trening
9.30 razlaga treninga 10.00—12.00 trening 13.00 kosilo
13.30—15.30 mladinci; učenje, ostali odmor 15.30 trening ali tekma 18.00 sestanek 19.30 večerja 22.00 spanje
Razveseljivo je dejstvo, da so vsi zaposleni nogometaši od svojih delovnih organizacij dobili neplačane dopuste. Mladincem so šole dovolile izostanek od pouka, zato pa so se v prostem času med pripravami učili. IO NK Usnjarja bo poslal pisne zahvale šolam in delovnim organizacijam.
tudi dobri nogometaši. Trenerji in igralci imamo srečo, da je naša uprava sicer amaterska, a ima več kot profesionalen odnos do svojih klubskih obveznosti.«
Trenerji obeh selekcij, Jaklič in Vugdalič, predvidevata čim več tekem s čim močnejšimi nasprotniki* Tako so seniorji že odigrali tri težke tekme: izgubili so z Rudarjem v Trbovljah, premagali Piran, izgubili tudi
Ijeni načrt se uresničuje do najmanjših podrobnosti, delamo še več. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so nogometaši zelo disciplinirani tako na treningih kot v prostem času«
Sašo Vugdalič, trener IV. selekcije, ima svoje poglede na take priprave:
»Tako sistematično delo poteka že leto dni. Ta generacija mladincev je izredno nadarjena. Menim, da bo že jeseni šest ali sedem nogometašev potrkalo na vrata prve ekipe. To je gotovo rezultat sistematičnega dela z mladimi, medsebojnega razumevanja; najprej zahtevamo, da so mladi dobri učenci, šele potem
IO NK Usnjar je posvetil posebno pozornost finančni konstrukciji. Pretresli so vse podatke in prišli do naslednjega sklepa: če bi mladinska in seniorska selekcija odigrala po šest tekem v pripravljalnem obdobju s klubi, oddaljenimi več kot sto kilometrov, bi samo za prevoz in en obrok hrane potrošili 40 tisoč dinarjev, kar je manj kot 8-dnevno bivanje v Piranu. Tako je s hotelom Piran in z restavracijo PRI SIDRU sklenjen aranžma izredno ugoden.
»Moram reči, da sem v teh dveh dneh zelo zadovoljen s prizadevnostjo na treningih, z borbenostjo na tekmah, posebno pa še z disciplino in z vedenjem v prostem času ter tudi z odnosom do hotelskega osebja. Tudi hotelsko osebje je zelo prijazno, tako da smo v klubu zelo zadovoljni. Z delom trenerjev sem ravno tako zadovoljen, posebno z vzgojnim delom, mislim, da tako nastane res dober kolektiv,« je rekel Anton Plut, predsednik NK Usnjar na sestanku z nogometaši Usnjarja v Piranu.
s Koprom, prvouvrščenim moštvom; Slovenske nogometne lige.
Rezultati mladincev so zelo dobri. Premagali so Izolo (4:1), Umag, (5:2). kar je izreden uspeh. Potem so premagali Piran (2:1), edino Koprčani so jih premagali. V načrtu so še ponovne tekme s Piranom, Izolo, lli- ■ rijo, Olimpijo, z Rudarjem ter s Svobodo. Kaj so pravzaprav prinesle priprave? Najprej prav gotovo dobro fizično pripravljenost pa navajenost na tuji teren, kjer je teže igrati. Posebno pomembno pa je ustvarjanje skupnosti in dobrih odnosov med trenerji in igralci. Za trenerje pa je pomembno, da imajo zbrane vse igralce in da spremljajo delo in formo vsakega posameznika.
M. ARŠIĆ
Pomerili se bodo sodniki
Društvo nogometnih sodnikov Vrhnika organizira tekmo v malem nogomet med nogometnimi sodniki Vrhnike in zveznimi nogometnimi sodniki Ljubljane'
Tekma bo 15. 3.1985 ob 18.00 uri v športni dvorani OŠ Ivan Cankar Vrhnika.
Celoten prihodek s tekme bo nakazan na žiro račun Zavoda za usposablja' nje invalidne mladine v Kamniku. ,
Vabimo vse občane, da z ogledom tekme prispevajo svoj delež tej human akciji ONZ.
»AVTOMONTAŽA« LJUBLJANA, TOZD KOVINARSKA, VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1
Objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1) 1 strojnega inženirja s končano I. ali 11. st. študija — konstrukcijske smeri,
2) 1 pripravnika str. inženirja s končano 1. ali II. st. študija — konstrukcijske smeri,
3) 1 pripravnica s srednješolsko izobrazbo elektro smeri (st. V.), 1 tehnika elektro smeri - jaki lok (ia projektiranje inštalacij in nadzor), 1 tehnika strojne smeri za delo v komerc. oddelku z izpitom za voznika »B« kategorije (zaželeno tudi »C« kat.), 3 KV proizvodne delavce kovinoslrugarje,
1 KV proizvodnega delavca ključavničarja,
2 PK proizvodna delavca kovinostrugarja, 2 PK proizvodna delavca ključavničarja.
Pod tč. 1 se zahteva VII. st. strokovne izobrazbe ali VI. st. strokovne izobrazbe s i oz. 5 let delovnih izkušenj.
Pod tč. 4 se zahteva V. st. strokovne izobrazbe ali I V. st. strokovne izobrazbe s 3 oz. 5 let delovnih izkušenj.
Pod tč. 5 se zahteva V. st. strokovne izobrazbe s 5 let delovnih izkušenj.
Pod tč. 6 in 7 se zahteva K V ali PK izobrazba ustrezne smeri s 3 oz. 5 let delovnih izkušenj.
Pod tč. 8 in 9 se zahteva PK izobrazba ustrezne smeri ali priučen določenih del z 1 oz. S let delovnih izkušenj. Pod tč. 6 in 8 izmensko delo.
Poskusno delo traja: pod tč. 1 70delovnih dni, pod tč. 4,5,6 in 7 —45 delovnihdni, pod tč. 8 in 9 — 35 delovnih dni. Stanovanje ni zagotovljeno.
Pisne prijave morajo kandidati — skupno z dokazili o strokovnosti — predložiti v 8 dneh od objave komisiji za delovna razmerja Avtomontaža Ljubljana, TO/.D KOVINARSKA, Vrhnika, Partizanski tahor št. 1.
Kandidati bodo d rezultatih izbire obveščeni v 30 dneh po izbiri.
Podeljevanje štipendij
s Pišem vam v zvezi s podeljevanjem Štipendij iz "*dsiev združenega dela. Moje pismo ni pritož-I ker sama prošnje za to štipendijo še nisem *'•> |e le grenko razmišljanje o tem, kdo v glav-*Jti te štipendije dobiva. ~ Smo štiričlanska družina, ki se je v teh kriznih |'>sih lotila gradnje, hčerka pa je začela hoditi v iisrerJnjo šolo. Ker smo v dokaj hudi finančni situa-l*L8em se odločila, da se pozanimam, kako je z ; JjKteljevanjem štipendij iz sredstev združenega I oela. Dobila sem informacijo, da lahko za to Sti-I Wnđijb zaprosim, če dohodek na družinskega I Clan« ni višji od 11.000 din mesečno. '   Naš časopis je objavil seznam štipendistov za I ™t 1984-05. Borovnica ni majhna, pa tudi ne do-,    velika, da se ljudje med seboj ne bi poznali. V 1seznamu so v glavnem otroci delavsko-JE8""" *užh. Oče zaposlen, mati doma in ob-"•Me kmetijo. Sama sem delavka, prav tako I JJJt Najini dohodki so registrirani in nimava kaj »riti. Ze 20 let od tega pridno plačujeva vse prispevke — za kulturo, izobraževanje, telesno kut-' turo, razne samoprispevke. Nikdar nisem v tem
videla nič slabega, zdaj pa se sprašujem; zakaj?, za koga?
Pa poglejmo družino, v kateri je oče delavec, mati pa dela na kmeti). Prikazan je samo dohodek očeta. Kaj mati nič ne prispeva? Prepričana sem. da njen letni dohodek za isto število opravljenih ur krepko presega delavkinega v združenem delu. Če proda vsak dan samo 101 mleka, za kar zadostuje, da redi eno kravo, je to 146.000din na leto. Kje pa je še vse ostalo: meso. ki si ga že marsikateri delavec težko privošči, krompir, sadje, gnoj?. Samo primer, kako si lahko kmet. katerega mesečni dohodek ne presega 11.000 din na člana, lahko privošči dva traktorja, dober avto. poln hlev živine? čista delavska družina prav gotovo ne.
Bijemo boj za večji pridelek hrane, dajemo prednost kmetom, ker trdo delajo, imajo, vendar naj to, kar imajo, tudi priznajo pred družbo, ne pa da z visokimi cenami svojih pridelkov že prav izkoriščajo delavca, po drugi strani pa mu odžirajo sredstva, ki jim v vsakem primeru prej pripadajo. Ne krivim ljudi, ki ta sredstva podeljujejo, pač imajo kriterije, ki veljajo. Obsojam tovariše, ki za tako štipendijo kandidirajo, pa vedo, da Je njihov sosed, delavec, do tega veliko bolj upravičen. Slovenski kmet Je imel včasih svoj ponos, kje pa je danes?
Objavite to pismo, čeprav se ne upam podpisati. Mleko in gnoj za svoj vrtiček bom še potrebovala. Objavite, morda Je še kdo, ki se z menoj strinja, kdo, ki bo znal povedati, kako naj se te štipendije bolj pravično razdele.
BOROVNIC ANKA
Spored vrhniškega kina v marcu
26. 2.-3. 3.
Torek ob 19.00 LJUBEZEN — slov barvni nedelja ob 18.00 Režija: Rajko Ranfl
V g), vi.: Rok Bogataj, Vesna Jevnikar
Režiser je bil nagrajen z letošnjo nagrado Prešernovega sklada prav za režijo tega filma. Ker je naš občan (tudi snemalec Jure Pervanje). je prav. da je pri nas slovesna premiera s predstavitvijo glavnih ustvarjalcev po predstavi v torek Ker tematsko zajema čas okupirane Ljubljane (po romanu Marjana Rožanca). je to tudi naš prvi prispevek k obeležitvi 40-letnice svobode ki ji bomo dali večji poudarek v filmskem sporedu ob koncu aprila in v začetku maja.
četrtek ob 20 00  MOZ S SREBRNE REKE - avstralski barvni
sobota ob 17.00  Režija: George Milftt^
nedelja ob 16 00  Vgl. vi.: Kirk Douglas."tom Barlinson
Nenavadno, a vendarle res: filmski scenarij je napisan na osnovi istoimenske pesnitve A Đ Petersona. Ves čas filma, ki bi ga lahko opisali kot avstralski vvestern, vendar nepogrešljivo zakoreninjen v lastna tla. z odsevi Johna Forda v najboljšem smislu besede, oči fn ušesa gledalca naravnost očarani od enkratne fotografije planinskih pejsažev, močnih neurij, razburljivih posnetkov konj v galopu ob funkcionalni glasbeni spremljavi (FlLLMS AND FILMINGv Svojevrstno »vvesternsko obarvano- avstralsko podeželje zaživi v tem filmu tako. da ga moramo priporočili
sobota ob 20 00  SOGUN - amer barvni nedelja ob 20.00  Režija Jerry London
V gl vi Richard Chamberlam. Toshiro Mtfune
Ta film ie v našem sporedu poseben eksperiment, saj ga bomo predstavili po predvajanju serije na televiziji Predpremiera ni preveč dobro uspela morda bo -repriziranje ■ bolj uspešno matineja ob 10 00 KO ZORIJO JAGODE slov film. barvni Režija Rnjko Ranft
Tipična pripoved o mladostnem dozorevanju
5—10. 3.
torek ob 19 00
četrtek ob 20 00 nedelja ob 20 00 sobota ob 20 00
sobota ob 17 00 nedelja ob 16:00 ob 18 00 matineja ob 10 00
12—17.3,
torek ob 19 00 sobota ob 20 00 nedelja ob i a 00
četrtek ob 20 00 sobola ob 17 00 nedelja ob 20 00
nedelia ob 16 00 matineja ob 10 00
19.—24. 3.
PREDPRLMIERA MESECA
PSVCH0 2-- Mnoi barvni CS Režija Richard Franklin
V gl vi. Anthonv Perkins. Vera Miles Mag TiN
V nadaljevanj Hitchcoekove mojstrovine bomo videli nadaljevanje zgodbe o Normanu Batesu, ki se po dvajsetih letih vrne iz bolnišnice za duševne bolnike v družinsko hišo začno se vrstiti skrivnostni umori OTOK SMRTI- amnr barvni
Režija. Paullvnch
V gl vi : Janet Julian. David VVallas
Pet najstnikov se v viharnem vremenu zateče na osamljen otok. kjer se je pred dvaisedrni leli zgodi! hud zločm OdMej je bil otok skoraj zapuščen, saj se ga vsi izogibajo Petorica kmalu na svoji koži občuti da na otoku še veono živi morilec, ki jim streže po življenju Klasična grozljivka, kakršne so zdaj v modi. OPERACIJA BANZAI - francoski barvni CS Reži|a Claude Zidi
V gl vi Coluche. Valene Mauesse
Po velikih uspehih filmov Gadje matunrajo m Gadje na počitnicah nam tokrat isti režiser predstavlja prav iako zabaven film o zavarovalniškem agentu, ki mora reševati khenie svoje firme iz najrazličnejših težav na vsen koncih sveta
GALIPOLI- avstralski barvni ' Režija Peter Weir
Vgl vi MelGibson Mark Lee. Robert Grubb
Archie je tekaški šampion, toda leto 1915 atletiki ni naklonjeno To je Čas prve svetovne vojne m tudi Archie se kot prustovoljec javi skupa; s prijateljem Avstralska enota ki se pripravlja v Egiptu mora v Galipoli (Dardanele) kjer se pripravlja mesarsko klanje Bolj kot vojni film je to film o pnjatel|Stvu žrtvovanju in nesmiselnosti takega načina boja kakršen je bil prav pri Galipoliju ko so Turki zelo učmkovi.to razredčili zavezniške enote, tO nacionalnih nagrad London 8i Berlin 8? Karlove Vary 82k FEST83 Zelo priporočamo N KAKRŠEN DED 1AK VNUK'- |ug barvni Režiia Zoran Cahč
V gl vi. Dragomir Bojamc-Gidra. Jelena Zigon Marko Todorovic Četrti tilm Iz seri|e Nora leta Ljubi ljubi     najbolj gledanih jugoslovanskih filmov, posebei v Srbiji  Značilna beograjska komedija nam tokrat predstavi vnuka zaradi katerega se oba deda na smrt skregata BUCK ROGERS    JUNAK IZ VESOLJA amer barvni Režija Daniel Haller
Vgl vi Gil Gerard Pamela Henslev Enn Grav
Kozmonavlski izlet v petindvajseto stoletje, posnel po starem stripu oz televizijski nadaljevanki Kozmonavtu B Rogers zgubljen v vesolju sreča hudobno princeso Ardaln
torek ob 19 00
LILI MARLEN - nemški barvni Režiia Rainet VVerner Fassbmdei
V gl vi ; Hanna Shygula. Giancarlo Gianini. Met Ferrer
Zelo studiozno posnet film o pevki ki je zaslovela prav s popevko Ltli marlen. nekakšno himno nemških vojakov na frontah Avtorja je zanimal fenomen njenega uspeha Namerno je zaupal glavno vlogo odlični igralki m slabi pevki, saj je prišel do spoznanja da za tovrsten uspeh glas ni toliko pomemben kot druge okoliščine Da gre res za okoliščine, potrjujejo pevkinoTživljenie ki nikakor m bilo značajsko trdno niti m bila pevka -zavedna- naoonalsooalistk.i Priporočamo ' JAVNA hiSA V PARIZU - Iranc barvni Mm Režija Pierre Chevaher - ;
V gl vi Syivia Šolar, Roza Almiral Nadme Pascal
Po pnpovedi sijajnega pisatelia Guyja de Moupassanta posnet film govori o življenju v javni hiši. kjer deklola ob svoji obrti vendarle imajo neko zasebnost posebne sorte Skrivnosti najstarejšega poklica na svem PO SOKOLOVI SLEDI - vzhoanonemški vvesiern Režiia Gotfned Koiduz
V gl vi Gojko Mitic Hannio Hasse-' Barbara Bnlska
Film ie posnet po romanu Lovec na jelene Femmona Cooperja in ie eden prvih vzhodnonemških westernov PARAZIT - amer barvni Režiia Charles Band Vgl vi Robert Glaudmi Demi Moore
Znanstvenofantast grozljivka z zgodbo iz i992leta ko neki znanstvenik odkrije posebno nevaren virus in ga goji v svojem telesu
sobota 00 20 00 nedelja 20 00
nedelja ob 16 00 matineja ob 10 00
četrtek ob 20 00 sobola ob 17 00 nedelja ob 18 00
26. 3.—31.3.
torek ob 19 00   PAZI. KAJ DELAŠ - jug harvm sobota ob 17 00   Režija Milan Jelic
nedelia ob 20 30  V gl vi Gidra Bojamc Ljubiša Samardžic
Milena Zupančič Milan Slrljic, Bata Zivojinovič
Zadnji Šolski dnevi skupine maturantov le' njihovo prizadevanje da bi se jim vse izšlo Nasproti ri|im so profesorji, ki bi radi iz učencev nekaj napravili
četrtek ob 20 00  PET ZMAJEVIH KREMPLJEV — hongkoški barvm Sobota ob 20 00  Režija Godfrey Ho
nedelja ob 18 00 V gl. vi VVong Cherig Lee Dragon Lee Km Chui Matineja ob 10,00 NEUSTRAŠNI POPAJ — program amer risank
Zakaj tako?
Živim v bloku — 9 let bo tega. V bloku in okoli njega pa je polno smeti, blata, razbitih stekel na vratih, itd Ali je to sočutje do sostanovalca, če stopnice niso pometene in pomite? Ali je to sp 36-tovanje do družbenega premoženja, če se blato
meče v zid? Koši so polni smeti — nihče se ne zmeni za to. Nekoč sem sam prijel za neko delo — še norčevali so se iz mene. 70-letna ženska lahko očisti stopnice, 15-letno dekle pa ne. Tudi nočnega miru ni. Zaradi živcev nisem spal po cele noči. Avti. motorji, slaba družba, luči pa stopnicah — po cele noči.
ZORC ANTON GRADIŠČE 19
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA VRHNIKA, Cankarjev trg 4
Odbor za medsebojna delovna razmerja Komunalnega podjetja Vrhnika
prosta dela oziroma naloge
objavlja
1. VZDRŽEVANJA ČRPALIŠČA, (en delavec).
2. VODOVODNO INŠTALATERSKA DELA, (en delavec).
3. PK KOMUNALNEGA DELAVCA, (več delavcev).
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje
pod 1: KV elektrikar, vozniško dovoljenje »B« kategorije, izpit iz varstva pri delu,
pod 2: K V vodovodni instalater, vozniško dovoljenje »B« kategorije, izpit iz varstva pri delu. pod 3: osnovna šola.
Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo na odbor za medsebojna delovna razmerja Komunalnega podjetja Vrhnika v roku 15 dni po objavi.
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO - PereoneJn« uprave -
razpisuje
Natečaj za sprejem civilnih oseb za gojence vojaških akademij
V letu 1985 bodo sprejeli gojence v naslednje vojaške akademije:
1. Vojaško akademijo kopenske vojske — amor: pehota, artllerija, artilerijsko raketne enote, protizračne obrambe, oklepno mehanizirane enote, inženirstvo, zveze, atorreko-bic^oSko-kemična obramba in intendantska služba;
2. Tehniško vojaško akademijo kopenske vojske — smer: oborožitev, motorji in motorna vozila, municija in minsko eksplozivna sredstva, raketna tehnika, elektronika — telekomunikacije, računalniki in.prometna;
3. Letalsko vojaško akademijo (z a pi lote);
4. Letalsko tehniško vojaško akademijo;
5. Mornariško vojaško akademijo — smer: pomorska in tehniška
Na tečajni pogoji
Natečaja se lahko udeleži vsak moški državljan SFRJ, ki izpolnjuje naslednje, pogoje:
a) splošni pogoji:
— da je zdrav in sposoben za šolanje m aktivno vojaško službo, kar bo potrdila pristojna vojaška zdravniška komisija
— da ni bit sodno kaznovan niti proti njemu ne teče kazenski postopek:
— da ni poročen;
— da ima priporočilo o moralnopotitični primernosti za šolanje in službovanje v oboroženih silah
b) Posebno pogoji:
da je rojen leta 1964 ah kasneje,
— če obiskuje 4. razred štiriletne srednje šole usmerjenega izobraževanja ali druge srednje šole, je moral tretji razred končati z najmanj dobrim uspehom kdor pa je Šolanje že končal, mora v zaključnem (četrtem) ra-
* zredu imeti najmanj dober uspeh;
— če obiskuje 3. razred triletne srednje šole usmerjenega izobraževanja ali druge šole. je moral 2, razred končati z najmanj dobrim uspehom, kdor pa je zaključni (tretji) razred že končal, mora imeti za ta razred najmanj dober uspeh
Kandidati za vse vojaške akademije bodo morali opraviti sprejemni izpit iz matematike.
Program za sprejemni izpit dobe kandidati pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo.
Za tehnično smer mornariške vojne akademije imajo prednost kandidati strojne in elektrotehnične smeri.
Za smer protizračne obrambe vojne akademije KoV imajo prednost kandiatj elektrotehnične, matematično-teh nične in naravoslovno tehnične smeri
Prijavijo se lahko tudi vojaki, ki služijo vojaški rok in gojenci šol za rezervne oficirje, če izpolnjujejo pogoje, predpisane v tem razpisu.
Kandidirajo lahko tudi gojenci 4 letnika srednjih vojaških šol in aktivni nižji oficirji, ki poleg splošnih pogojev natečaja izpolnjujejo tudi naslednje posebne pogoje.
— da so rojeni 1962. leta ali kasneje;
— da imajo priporočilo načelnika srednje vojaške šole za šolanje (gojenci 4. letnika SVŽ) oziroma priporočilo starešine na položaju poveljnika polka ali višjega starešine (aktivni nižji oficirji).
Gojenci 4 letnika srednjih vojaških šol lahko konkurirajo pod pogojem, de so 3 letnik končali z odličnim uspehom ai da imajo v polletju 4. letnika odličen uspeh, in da bodo četrti letnik končali z odličnim uspehom.
Aktivni nižji oficirji lahko konkurirajo pod pogojem, da so do zaključka natečaja delali v aktivni vojaški službi:
— do enega leta službe (tisti, ki so SVŠ končati z odličnim uspehom), od enega do dveh let službe (tisti ki so SVS končali najmanj s prav dobrim uspehom) in z dvema oziroma več leti službe (tisti, ki so SVS končali z najmanj dobrim uspehom).
Gojena srednjih vojaških šol in aktivni nižji vojaški oficirji lahko konkurirajo samo za akademijo svojega rodu oziroma službe.
V vojno akademijo Kov se bo v letu 1985 sprejemalo aktivne nižje oficirje na naslednje smeri: pehota, artilerija. artilerijsko-ra-ketne enote protizračne obrambe, oklepno-mehanizirane enote, inženirija in atomske-b«oioško-k«cnična obramba.
ŠOLANJE, PRAVICE IN DOLŽNOSTI GOJENCEV
Šolanje na vojaških akademijah se bo začelo 1. avgusta 1985 in traja
— na Vojaški akademiji kopenske vojske in na Letalski vojaški akademiji štiri leta;
— na Tehniški vojaški akademiji kopenske vojske pet let;
— na Letalski tehniški vojaški akademiji tri leta,
— na Mornariški vojaški akademiji — pomorska smer Štiri leta, tehniška smer pet let.
Kandidati, ki bodo sprejeti na šolanje, bodo na stroške finančnega načrta Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo imeli stanovanje v internatu, prehrano, obutev, učbenike in šolski pribor, zdravstveno varstvo, denarno nadomestilo za stroške prevoza v polletnih in letnih počitnicah in mesečne denarne prejemke
Po končanem študiju bodo gojena dobili čin aktivnega oficirja ustrezne zvrsti, rodu ali službe m bodo morali službovali v Jugoslovanski ljudski armadi toliko časa kot to določa zakon o službovanju v oboroženih silah
Gojenec, ki konča Tehniško vojaško akademijo kopenske vojske ali Mornariško vojaško akademijo — tehniška smer si pridobi strokovni naziv: diplomirani vojaški inženir ustrezne smeri oziroma stroke.
Medsebojne obveznosti oseb, sprejetih na , šolanje in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo bodo določene s pogodbo. S to bo poleg drugega določeno tudi nadomestilo ( stroškov za šolanje (stroški za prehrano in stanovanje v domu in mesečni denarni prejemki) za primer, če gojenec med šolanjem po svoji krivdi ne bi izvrševal obveznosti.
NAČIN PRIPRAVLJANJA IN IZBIRA GOJENCEV
Prošnjo kolkovano z ustreznim zneskom upravne takse naj kandidatvloži pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, in sicer napisano na tiskovini, ki jo dobi pn tem organu.
Vojaki, ki služijo vojaški rok in gojenci šol za rezervne oficirje oddajo prošnjo poveljstvu svoje enote, ki da svoje mnenje ter jih nato najkasneje do 1. aprila 1985 pošlje občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo, ki so te kandidate napotili na odslužitev vojaškega roka.
V prošnji kandidati navedejo vojaško akademijo ter smer za katero konkurirajo (zaže-Ijeno je, da se navede več smeri)
Prošnji je treba priložiti:
— izpisek iz rojstne matične knjige;
— učenci, ki obiskujejo tri oziroma štiriletne Šole usmerjenega izobraževanja in, ki v tem času obiskujejo zaključni razred: overjeno potrdilo o uspehu v prvem polletju zaključnega razreda in prepis spričeval vseh končanih razredov šole srednjega usmerjenega izobraževanja;
— učenci, ki so zaključili šolanje: prepis spričeval vseh razredov šole srednjega usmerjenega izobraževanja.
Gojenci 4. letnika srednjih šol in aktivni nižji oficirji vlože prošnje upravi svoje šoie oziroma poveljstvu svoje enote, ki prošnjo dostavlja vojni akademiji najkasneje do 15. junija 1985.
Aktivni nižji oficirji so dolžni predhodno priskrbeti oceno pristojne vojne zdravniške komisije, da so zdravi in sposobni za Šolanje
Skupaj s prošnjo se dostavi dosje osebnih podatkov kandidata.
RAZPIS VELJA DO 1. APRILA 1065
Gojence bodo izmed prijavljenih kandidatov izbrale komisije na vojaških akademijah, ki bodo kandidate obvestile o svojih sklepih v prvi polovici julija 1985.
Vsa druga pojasnila v zvezi z razpisom lahko kandidati dobe pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, upravi ljubljanskega vojaškega okrožja ali na vojaških akademijah.
'Dom JLA VRHNIKA in Delavska univerza Tomo Brejc Kranj organizirata tečaj računalniškega opismenjevanja
1. Tečaj basic računahniškega jezika (tečaj bo trajal 40 ur)
2. Osnovni tečaj uporabe hišnih računalnikov (lečaj bo trajal 30 ur)
Prijave v tečaj sprejemamo do 15. aprila 1985. Tečaj se začne predvidoma 6. maja.
USPOSOBITE SE ZA KORISTNO UPORABO MIKRORAČUNALNIKOV!
NUDIMO VAM:
1. OSNOVNI TEČAJ UPORABE HlSNIH RAČUNALNIKOV Tečaj bo trajal 30 ur in je namenjen sedanjim ali bodočim lastnikom
hišnih računalnikov. Zajema osnovno seznanitev in ravnanje z računalnikom: demonstracijo sposobnosti hišnih računalnikov, načine programiranja in spoznavanje enostavnih BASIC" ukazov (PRINT, FOR zanke, IF pogojni stavki, enostavna grafika). Za vključitev v tečaj ni potrebno posebno predhodno /nanje matematike niti znanje angleškega jezika. Se manj seveda kakšno znanje o računalnikih. Cena tečaja je 4300,00 din.
2. TEČAJ RAČUNALNIŠKEGA JEZIKA BASIC
Ta tečaj bo trajal 40 ur in je prav tako namenjen lastnikom ali bodočim lastnikom hišnih računalnikov, vendar tistim, ki že poznajo osnovne principe dela z njimi in imajo že nekaj znanja iz programskega jezika basic. Namen tečaja je obvladati basic kot jezik, s katerim bo fahko vsak sam izdelal programe za svojo uporabo (enostavni učni programi matematike, lizike, zemljepisa, programi za razne izračune v podjetju, konstrukcije, diagrami, tabele, pregledi ali celo enostavno vodenje hišnih izdatkov in prejemkov, kontrola stanja na tekočih računih itd.).
Cena tečaja je 5000,00 din.
Tečaji bodo v sodobno opremljeni računalniški učilnici, kjer boste lahko uporabljali računalnike tipa ZX SPECTRUM.
Predavanja bomo predvidoma organizirali v popoldanskem času. V primeru večjega interesa pa bodo tudi v dopoldanskem času.
V posamezni skupini bo največ 15 udeležencev.
Za otroke, mlajše od 15 let, bomo organizirali poseben tečaj s prilagojenim programom.
Komunalno podjetje obvešča, da bo v sredini meseca marca na razpolago vrtna zemlja.
Vse informacije glede cene in dobave dobe občani po telefonu št. 751-136 ali osebno na Komunalnem podjetju pri tov. Drašlerjevi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase dobre mame, babice in prababice
Frančiške Seljak
z Vrhnike
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam pisno in ustno izrazili sožalje, z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Vrhnika. 5. marca 1985 Vsi njeni
ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Marije Potrebuješ
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem m znancem za izraze sožalja. darovano cvetje in spremstvo na zadnji poli. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Doma upokojencev na Vrhniki za nego in skrb med bivanjem \ domu. I Ivala dr. Rožmančcvi za zdravniško pomoć. Zahvaljujemo se tudi i»t> sppdu dekanu za lepo slovo od naše mame,
.  Še enkrat vsem iskrena hvala!
ŽALUJOČI: hčerka Tončka in bral Ivan / družino
ZAHVALA Ob boleči i/gnbi mojega dragega moža, brata in striea
Nika Kokota
i. Verda
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi v najtežjih trenutkih nesebično pomagali. Hvala vsem za prelepo darovano Cvetje, za izrečeno listno in pisno sožalje. Hvala vsem. ki sle ga tako številno spremili na njegovi /adnji poti. Posebno hvala KS Verd, /.KS Verd, godbi z Vrhnike, pevcem Liko Verd in kolektivu Mantova. Posebno zahvalo sem dolžna lov. Po-glajnu za vso skrb in poslovilne besede.
Se erikrat iskrena hvala. Žalujoča žena Marica
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric
Franc Nolimal
starejši
železniški delavec v pokoju iz Borovnice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje in izročena sožalja. Hvala tudi Društvu upokojencev Borovnica in gospodu župniku za opravljeni cerkveni obred. Obenem se zahvaljujemo dr. Jožetu Petrovčiču za skrbno nego.
Borovnica, Grosuplje, Berlin, Ribče. Laze Žalujoči: hči Jelka, sin Milan z družino, sin Franci z družino, sestra Zofka, vnuki ter ostalo sorodstvo.
Jelko Orel je poskrbel za dobro založeno trgovino v Zaplani
V Zaplani odprli zasebno trgovino
Prizadevnost krajanov Zaplane je tudi tokrat kronana z uspehom. Prvo marčevo soboto, ko so v Zaplani odpirali trgovino je bil za krajane kar majhen praznik. Mercator je na-
kot tudi zasebniku Jelku Orlu, ki je poleg dobro založene trgovine uredil še ličen in prijeten gostinski lokal. Da trgovina krajanom veliko pomeni, nedvomno priča tudi številna udeležba
Trgovina je odprta:
— sreda, četrtek in petek: od 15. ure do 22. ure
— sobota in nedelja: od 8. ure do 22. ure
— ponedeljek in torek: ZAPRTO
mreč pri njih zaradi nerentabilnosti pred približno letom dni ukinil trgovino. Krajani pa so trgovino želeli imeti, saj ne morejo kar po vsako malenkost na
pri otvoritvi, ko je predsednik krajevne skupnosti Ivan Trček prerezal trak in simbolično odprl trgovino.
Tudi drugače pravijo v Zaplani se kar nekako »koman-
njegovo lepo urejeno domačijo, ko so grabili listje. Pobarali smo ga kako je kaj pri njih. Ni se pritoževal in pristavil, da kdor je navajen delati zanj ni nič težko in da V Zaplani so taki ljudje, zato so si v zadnjih letih tudi marsikaj uredili.
Janez Jazbar se je odpravljal na avtobus, da se odpelje v Logatec. »Zdaj imamo kar dobro urejen avtobusni promet, ne moremo se pritoževati. No vsaj za prevoz do Logatca lahko trdim, zato se nas tudi precej vozi tja na delo«
Franc Novak je doma z Ma-jerjeve doline in ima do »glavne« ceste kar kilometer in pol. Pozimi jo pluži sam in zato dobi od krajevne skupnosti nekaj nadomestila za porabljeno nafto. Želi pa. da bi tudi cesta do njihove do-
Ženska, žena, mati..., Jožefa Ogorevc
Vnuki deveti nosemde-setletne Jožefe Ogorevc so ponosni na svojo babico. Še posebno radi povedo, da jo prijetna domača glasba še vedno pripravi celo do plesa. Ko je zares razpoložena, rada prisluhne »četrtkovemu večeru« in takrat, ko zasliši »mojo domačo muziko«, kot ji pravi, jo zasrbijo pete. »Veselje, radost, brez tega ni življenja. Človek se mora naučiti razvedriti, drugače se skozi življenje težko prebije, vsaj pri meni je bilo tako.« Še marsikomu zna dati življenjski nauk.
Res ji ni bilo življenje postlano z rožicami: V mladosti je kot dekla garala v Avstriji.
Mimogrede: tam se je ob trdem delu naučila igrati na citre in odtlej jo muzika spremlja celo življenje. V težkih časih, ko je bila otožna, jo je spremljala muzika, ko je bila vesela, ji je ravno glasba napravila razpoloženje še vedrejše, čeprav takih trenutkov v njenem življenjuu ni bilo na pretek. Leta in leta so s stekla, da je čas za en sam trenutek zacelil boleče rane.
Omožila se je z železničarjem. Že dolgo pred drugo svetovno vojno je bil poln naprednih idej. »In tudi dejanj, saj je bil železničar,« pravi o časih, ko sta se ravno vzela. Takšen je bil vseskozi, dokler ga niso pokosili fašistični
streli. Mož je padel kot borec Štirinajste divizije, tudi dva sinova sta omahnila pod streli okupatorja v legendarni Štirinajsti. Bili so partizanska družina.
Jožefa Ogorevc ob zadnjem rojstnem dnevu
Kot rečeno, oče je bil železničar, imela pa sta štiri sinove in dve hčeri, celo po večkrat na leto so se selili. »Mož je bil naprednih idej in misli, ki jih je korajžno znal tudi povedati. Premeščali so ga iz kraja v kraj. Niso ga štrli, ne! Ponosen in čvrst možak je bil. In tako nas je vojna zatekla v čuvajnici nad Bistro, kjer je mož tedaj služboval«
Ko so partizani 1942. leta nad Bistro ustavil vlak, so bili prisiljeni oditi »v gmajno«.
Ti spomini v njej so še zelo živi. »Z majhnim otrokom, kam?« Starejša hči se tudi še živo spominja teh dni, kako sta z mlajšo sestrico, bilo ji je komaj štiri leta, z materjo šli
proti Pokojišču. Nekaj časa so se skrivali v gozdu, v oglarski koči. »Nismo imeli več kaj jesti in mama se je odločila, da moramo nazaj. Prišle smo v Bistro k Mrlako-vim, vendar tam nismo mogle ostati, ker so vsak dan prihajale italijanske patrulje.
Materi ni ostalo drugega kot »kar bo, pa bo«. Italijani so jih zaprli za štirinajst dni. »Nato so sestro in mene dali v ubožnico za služkinji, mama pa je šla k nekemu obrtniku na Vrhniko in konec vojne, tega se še dobro spominjma, smo dočakale v sobici pri njih, tam so včasih živeli vajenci.«
Radost pa je kmalu zelo skalilo spoznanje, kako je z njenimi petimi fanti partizani. Dva sta se vrnila. Jože in Sambo, oba partizanska kurirja, sta prišla. Očeta in ostalih dveh sinov, fantov iz Štirinajste, ni bilo nikdar več. Jožefa se še spomni zadnjega snidenja z možem pri aktivistki Koronovi Neži. Ne, ni si mislila, da ga tedaj vidi po-slednjič. Verjela je njegovim optimističnim besedam, da se kmalu vidita.
Ostala je sama z otroki. Fanta sta bila resda že odrasla, ampak vseeno ji ni bilo lahko. Skromno je živela in trdo delala vse do visoke starosti. Optimizem, volja do dela in z njim veselje je nista zapustila nikdar. Takšna je še danes!
100 LET GASILSTVA V BOROVNICI
Pomoč pri gradnji dobrodošla
Franc Novak
Vrhniko ali v Logatec. Da je trgovina spet odprta gre nedvomno  zasluga tako
Viktor Maček
dirajo«. Z nekraj krajani smo se zapleteli v pogovor. Z Viktorjem Mačkom smo
Janez Jazbec
mačije čimpreje prišla na vrsto za popravilo, saj so marsikje celo gozdne poti ve-
svetu krajevne skupnosti    se srečali na pobočju nad    liko lepše kot je njihova.
Gasilstvo v Borovnici letos slavi visok jubilej — 100-let-nico delovanja. Da bi ta jubilej proslavili kar najbolj slovesno bodo 23. junija odprli nov gasilski dom. Delovna vnema gasilcev je v teh letih ob jubileju še posebno izredna. Ni ga dneva, celo pozimi v hudem mrazu so delali na gradbišču,
da bodo gradnjo zaključili do roka.
Seveda pa bo potrebnih še precej naporov v teh nekaj mesecih, zato prosijo vse krajane, da se jim na vseh delovnih akcijah pridružijo in poprimejo za delo, saj je to dom vseh Borovni-čanov. Torej, vsako soboto in nedeljo ob sedmi uri zjutraj se pridružite delovnim gasilcem.
Mario L. Vilhar bo razstavljal tudi na Vrhniki v galeriji Doma
Zveza kulturnih organizacij občine Vrhnika prireja 69. samostojno razstavo slovenskega slikarja in kiparja Maria L. Vilharja katero bodo odprli v Galeriji DOMA v sredo 20. marca.
V februarju mu je Organizacijski odbor X. bloških tekov priredil razstavo v Cerknici s katero je začel svoj jubilej tudi Vilhar. Namreč v tem letu umetnik praznuje 30 let svojega samostojnega razstavljanja in 40 let grafičnega oblikovanja. Tako je med ostalim že deset let umetniški vodja in grafični oblikovalec bloških smučarskih tekov v zibelki Evropskega smučanja.
Zraven svojih slik bo Vilhar v Galeriji DOMA pripravil tudi svojo prvo razstavo najboljših del, ki jih
je ustvaril iz področja grafičnega oblikovanja.
Mario L. Vilhar se je rodil 29. junija 1925. leta v Velikem Otoku pri Postojni v slikarski družini. Z likovno umetnostjo se ukvarja že od leta 1943. Po tehničnem študiju in delovanju v industriji je ob delu študiral likovno umetnost. Leta 1956 je uvedel v kiparstvo tehniko metalizacije. Deloval je tudi kot gledališki igralec, pesnik in pedagog. Deluje še vedno tudi kot novinar. V Ljubljani v KS Zadvor so leta 1971 odkrili njegov 7 m visok spomenik Prvi partizanski četi na Slovenskem. Za svoje delo je bil večkrat nagrajevan doma in v tujini.
Imel je 68. samostojnih razstav — v Jugoslaviji 45 in v tujini 23 (Danska.
Italija. Avstrija. Švica. Nizozemska in Švedska). Sodeloval je na 22 skupinskih razstavah v Jugoslaviji. Danski in Italiji. Od teh tudi leta 1963 v Slovenj Gradcu »Mir in prijateljstvo med narodi«.
Njegova dela se nahajajo v mnogih javnih in zasebnih zbirkah v Jugoslaviji. Angliji, Angoli. Avstraliji, na Danskem, v Franciji. Indoneziji. Italiji, na Japonskem, v Kanadi, Kitajski. Madžarski. Nemčiji, Nizozemski, Poljski, Portugalski, Romuniji, Sovjetski zvezi, Švici, Švedski in Tanzaniji.
Študijsko je potoval po Jugoslaviji, Angliji, Avstriji. Belgiji. Čehoslovaški. Danski. Egiptu. Franciji. Grčaiji. Italiji. Kitajski. Madžarski. Nemčiji. Nizozemski. Poljski. Portugalski. Sovjet-
ski zvezi. Španiji. Švedski. Švici in Tuniziji.
Živi in ustvarja v Ljubljani in Piranu.
Vilharju je pred tridesetimi leti na njegovi prvi samostojni razstavi v Kopru zapisal pesnik dr. Rado Bor-don:
Prijatelj, ki življenja dih ujel si v žive barve, v trdo gmoto gline ne boj se truda niti bolečine in hodi dalje, kakor si začel.
Saj vse, v kar vneto daješ kos srca, sadove tebi in človeštvu da.
Ti verzi so postali moto Vilharje-vega življenja vse do danes.
Nujno iščem enosobno stanovanje ali garsonjero v okolici Vrhnike,
Tel.: 751-484 od 8.00 do 14.00.
Naš časopis - Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika - ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-srnan, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika Številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 Tisk: Tiskarna Ljudska pravi-' ca, Ljubljana, Kopitarjeva 2 ■- Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena za-, kona o obdavčenju proizvodov iri storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka..    ■ •
Mario L. Vilhar je imel od oktobra lanskega leta do danes kar 5 svojih samostojnih razstav na švedskem, kjer so ga tamkajšnji kritiki zelo dobro sprejeli. Povdarjali so eksplozivni kolorit njegovega ekspresionističnega slikarstva in virtuozno dinamičnost njegovega poslanstva. Med ostalim so zapisali: »Njegove slike kipijo od življenja in gibanja, a v njih se celo listje v drevesih premika in skoraj mirna voda morja vzvalovi<*» Na sliki Mario L. Vilhar na svoji razstavi v galeriji Konstnaren v Kariskroni.
Skupni koncert Ženskega PZ Sinja gorica in Moškega
PZIUV »Usnjarna«
V začetku marca sta imela zgoraj omenjena zbora koncert narodnih in umetnih pesmi v snovni šoli Ivan Cankar. Pred polno dvorano so sevke in pevci navdušili občinstvo še posebej s tremi skupnimi pesmimi, ki so jih pripravili ob koncu sporeda in tako nakazali nove možne oblike sodelovanja, ki prinašajo nov zvok in zven zborovskega petja.
C'j • .'-čem vodenju ober'' " .^ovodij, Majde C.ni e n Toneta Jurjev-čiča ter simpatičnem po-\ ezovanju Branka De-Levca, je večer izzvenel v prijetnem in nepozabnem vzdušju za vse številne ljubitelje zborovske glasbe.
Tečaj za republiške vaditelje smučanja
Izmed dvaindvajset prijav Ijenlh kandidatov je po testu, ki ga je Izvedel demonstrator pri ZVUTSS Šturm Iz Ljubljane prišlo v ožji izbor le 10 kandi datov.   Iz   Borovnice: Aleš Mavec in Matjaž Baje, z Loga in! Dragomera:   Tomo Štuflek, Janez Vehar in J. Kožic, z Vrhnike: Regina Suhadolc, Barbara Barbo, Primož Dolenc! Peter Škof in Anita Ogrln. Vsjl so bivši tekmovalci in so sedaj druga generacija, ki jih vpeljujejo v delo z najmlajšimi.
Teden dni vadbe so opravili na Ulovki. preostalih pet dni pa za radi pomanjkanja snega v Kranj ski gori. Podnevi so bili na snegu zvečer pa so imeli predavanja in gledanje video posnetkov.
V smučarskem klubu pričakujejo, da bodo uspešno opravili; zaključne izpite in postali dobri I delovni strokovnjaki pri vzgof novega mladega smučarskega roda.
Naši planinski sestanki
Planinci se sestajamo vsaK' drugo sredo. Največkrat se pogovaj jamo o disciplini na izletih, o nf opremi, včasih pa gledamo tudi CM pozitive. Na vsakem sestanku * zmenimo, kam bomo odšli na <f slednji izlet. Pogovorimo se o poti.: prehrani in ceni izleta. Zvemo tu<J kdo bo naš vodja. Na sestanku ?, izletu obravnavamo, kako je iz'^ uspel. Kritiziramo nediscipliniran* planince, ki s svojim obnašanj?^ ogrožajo varno pot sebi in drugi^ Planinci vodimo kroniko. V njej oP sujemo izlete in druge pomemb^ dogodke. Tekmujemo tudi za bron^ sti, srebrni in zlati znak pionirja planinca. Sestanke vodijo mladinci, jj nam pripovedujejo, kakšen naj bo" pravega planinca.
Radi se zbiramo na planinskih sf Stankih, še raje pa hodimo na izl6,e'
Mateja Kalič (
Marija Jerina 5,
MlrKO Ponikvar