Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 44.	V Ljubljani, dne 3. novembra 1920.	teto MK1CS8S.
] Uhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu fe 15 K na leto. — 0 Spi»i in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „D o m ol j ub a", Ljub-Za inozemstvo 25 K.	X ljana, Kopitarjeva ulica. — Naročnina, reklamacije in inserati pa:
Posamezne številke se prodajajo po 1 K,	<j>	Upravništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
• _<8___
' ------:-----—-----—
Centralizem naš pogin
CENTRALIZEM nam je požrl KoroSko. CENTRALIZEM nam je naložil neznosne davke, ki bodo slovenskega km^a do jjolega slekli. CENTRALIZEM vzdržuje carinski način, ki jc dopustil, da so zgniii milijoni narodnega premoženja. CENTRALIZEM nam \i naložil trinoško trošarino, ki je neznosno dvignila draginjo.
CENTRALIZEM da;; poluho liberalniin
uradnikot«, da šikanirajo Ijudsivo. CENTRALIZEM dsj® potuho militarizmu,
Iti trpinči nr.se iante in može. CENTRALIZEM daje vse pravice Bel/fra-du, slovenskemu kmeta pa samo dolžnosti.
CENTRALIZEM nam ;e požrl vse kranj.;kc in slovcnsko-štajerske deželne dckindc. CENTR ALIZEM nam bo uvedel brez verske šole.
CENTRALIZEM bo odpravil krščanski zakon.
CENTRALIZEM bo postavil državne uradnike za občinske tajnike in kuratorje kmetskim občinskim odborom. CENTRALIZEM hočejo liberalci, samostojneži in komunisti. NAJŠIRŠO SAMOUPRAVO zahteva samo Slovenska Ljudska Stranka .
Uspeh Slovenske Ljudske Stranke.
Dr. Korošec dosegel bistvene spremembe finančnega zakona.
Med železniškim ministrom dr. Korošcem in finančnim ministrom dr. Stojano-vičem je došlo do spora. Dr, Korošec je zahteval razne spremembe finančnega zakona, na katere pa minister Stojanovič ni hotel pristati. Končno je med obema ministroma došlo do sporazuma. Minister Sto-
janovič je sprejel nekatere spremembe finančnega odbora. Po teh izpremembah bodo davk na vino plačevali samo uživalci. Trošarina na mošt od sadja se popolnoma odpravi, Žganjekuha bo prosta do 6 izlivov v malih, in do 6 izlivov v velikih kotlih. Zemljiški davek se zniža povsod od štiri-
kratnega iznosa na trikratni iznos. Neoft-davčljiva vsota se določi na letnih 4800 K. Od električnih žarnic izpod 10 sveč se M plača ničesar. Od olja se trošarina ne plača ter se tudi ukine davek na kvas. Zakon o posebnih davčnih povišanjih v Sloveniji sc ukine,	. /
Boj za povišanje neobdavčljive svote pri osebni dohodnini
(Piše poslanec J. Vesenjak.)
Ko je bivša Avstrija vpeljala osebno-dchodnin.»ki davek, je državni zbor določil najprej kot neobdavčljiv del 1200 kron; ta svota sc je zvišala predvsem na prizadevanje poslancev Slovenske Ljudske Stranke že pred svetovno vojsko na 1600 kron.
Ako pomislimo, kaj smo pred vojsko lahko dobili za 1600 kron, potem lahko trdimo, da jc bil osebno-dohodninski davek takrat primerno in pravično odmerjen. Gotovo je najbolj zanimivo pri tem davku dejstvo, da ga povprečni naš kmetovalec in irali obrtnik ni plačeval, sedaj pa boste našli med našimi posestniki in obrtniki le malo ljudi, katerim davčna oblast zadnja leta nc bi bila naprlila tega bremena. Ali so vsi li ljudje sedaj naenkrat postali bogataši? Ali imajo vq5 dohodkov in manj stroškov, kakor so jih imeli poprej?,
Glavni vzroki.
Da plačuje sedaj toliko ljudi osebno dohodnino, so vzroki vsakovrstni in zadeva krivda često tudi ljudi same. Pred vsem ljudje zanemarjajo proti jasnim določbam postave dolžno napoved in opuščajo prizive. Dalje so morebitne napovedi tako pomanjkljive in celo v škodo posameznika samega, da se na tej podlagi mora odmeriti krivična osebna dohodnina. O grdem ovajanju in medsebojnem zavidanju ter pretiravanju dohodkev svojega bližnjega danes niti ne govorim. To sem v javnosti ponovno puudarjal in kot eno naj-grših naših napak grajal. Krivda je tudi v tistem svoječasneni pohlepju po vojni podpori. Nobena ženska ni mogla nikdar dovolj napovedati, koliko je mož ali sin dnevno pridelal in zaslužil, da bi utemeljili svojo zahtevo po zvišan;u podpore. Ali mislite, da takšne pismene napovedi in zahteve kar izginejo iz uradov?! Odkrito lahko tudi poudarjam, da imajo nekateri
uradniki silne predsodke o dohodkih kmetskih in obrtnih slojev ter so posebej iz vojnega časa naprej radi takratnih težav in težkoč nekako jezni in nehote pristranski proti kmetskemu ljudstvu. Izredne marljivosti naših davčnih uradnikov v korist države niti ne poudarjam, saj je znano, da je Slovenec najboljši in najvestnejši davkoplačevalec, pa tudi najneutrudnejši in najvestnejši — iztirjevalec davkovl
Vojska nam je prinesla poleg omenjenih dejstev še najvažnejše: ogromne množine papirnatega denarja, ki je postal naravnost brezvreden, uradnik pa je še na Slovenskem imel zmiraj besedilo zakona, da je neobdavčljiv del dohodkov 1600 K.
»Kmetska zveza« v boju za zvišanje neobdavčljive svote.
Ko smo videli, kako se je v zadnjih dveh letih svetovne vojske začela neprimerno visoko osebna dohodnina, so začeli poslanci že pred prevratom borbo proti njej. Po prevratu so davčne oblasti postopale kot pred vojsko. Zastopniki Slovenske Ljudske Stranke so torej tudi v Ljubljani pri finančnem delegatu in v Belgrada v parlamentu in pri finančnih ministrih ponovno posredovali proti krivični odmeri osebnega dohodninskega davka.
Prvi uspeh je bil, da je delegat v Ljubljani dovolil na
podlagi gradiva, ki sem ga podal, popravo v posameznih slučajih, kjer so se ljudje pritožili, čeravno so zamudili postavno določen rok. Mnogim je bilo že s tem pomaga-no, obenem pa so nekatere davčne oblasti začele bolj ljudomilo ravnati.
Dnigi korak
naš je bil, da smo spodbijali veljavo prejšnjih, večinoma nemškutarskih komisij. Ako bi nam občine in njeni zaupniki šli v
l1
Hočemo samoupravo, to je: svojo zbornico, lastno po. stavodajo, ljudstvu odgovorno vlado in ljudsko uradniStvo,
dobrem razumevanju za stvar bolje na ro ko, bi sc pri odmerjanju lahko odpravila ic marsikatera krivica. Toda i« kmetskih občin nismo mogli dobiti zaupnikov, zakaj večina predlaganih sc je zbala dela ali pa zamere pri soobčanih. Da se na ta način, ako se sedi m pečjo in zabavlja in jedili u je, nc zboljša prav nič, jc jasno.
Tretji korak
naprej jc bil, ko smo dobili v ->JugosIovan-ski klub« takratnega finančnega ministra dr. Velizarja Jankoviča in smo mu dokazali na posameznih slučajih, da je treba zvišali ono davkoprosto svoto pri osebni dohodnini. Ta minister je bil prvi, ki nam jc to tudi obljubil in jc v tem oziru naložil svojim t radnikom, naj pripravljajo potrebne predloge.
Od 1600 kron na 3200 kron.
Med vlado libcralccv in socialistov, ko jc bil finančni minister dr. Vcljkovič, se ni v zadevi osebne dohodnine za zboljšanje in pravično odmerjanje zgodilo prav nič. Sploh je ta doba za našo državo in za naše liiulstvo najneugodnejšo. Vladalo se jc brez parlamenta in odločevali so de'oina belgijski bankirji in gospodje, kakor sta dr. Žerjav in njegov zaščitnik Pribičcvič. Liberalni poslanci ministri pa so na državne stroške potovali po cele mesece izven države. Ker nismo hoteli trpeti takšnih razni,-'-, smo klicali ljudstvo v obrambo in boj proti tem škodljivcem. Po Štajerskem in Kranjskem sc je vršilo vse polno shodov, kier smo sklepali resolucijo proti demo-kralsko-socialni vladi in v zadevi osebne dohodnine.
Vsa ta borba je imela delni uspeh, da se je čutil prisiljenega v proračunu za leto 1920 21 finančni minister Stojanovič predlo iti, da se davka prosta svota 1600 kron zviša na 3200 kron.
Naš boj se nadaljuje: od 3200 na 7200 K.
l"ri razpravi o proračunu sem v smislu sklepov na shodih, posebej še v smislu sklepa na velikem shodu ob orlovskem taboru predložil in zagovarjal, da se davka piosta svota zviša na 10.000 kron. Po dolgih razjašnjevanjih in razpravah je dr. Bre-ugar predlagal, da se sloiimo na svoto 7200 kron. Vsi člani finuncijskega odbora in tudi direktor dr. Konjovič kot zastopnik finančnega ministra se je izjavil, da sprejme ta predlog, ako jaz odneham. Da pridobim vsaj pnbli.-no to, kar sem po nalogu s>onh tovarišev-poslanccv moral, sem se uklonil nt tako je v finančnem odboru bil sklep na svoto 7200 kron soglasen, odobrita ga jc tndi vlada, odnosno zastopnik finančnega ministra. Toda tukaj se spet pričnejo v škodo ljudstva liberalne neod-kritosrčnesti in intrige!
Liberalni bankirji sklepajo 4200 kron.
Liberalcem ni bilo do tega, da se v parlamentu razpravlja o proračunu, liberalnem.! finančnemu ministru pa ne do te-gj, da l>i isvršil n.vš soglasen sklep in olajša' slovenskemu ljudstvu bi c mena. Finanč-
ni minister jc torci sel rajši k svojim tovarišem v klub, kakor pa pred parlament. In v liberalnem klubu so določili tri bankirje, da so li določevali v imenu liberalcev, ali izpremembe finančnega odbora sprejmej oali ne. Tukaj so bankirji rekli, naj Ic naši ljudje plačujejo m znižali so vsoto 7200 K na 4800 K.
V tem položaju jc Jugoslovanski klub storil v obrambo ljudstva zadnje korake: meni je naročil, da sestavim spomcnico za ministrskega predsednika in finančnega ministra. Tu odločno povdarjamo zopet osebno dohodnino. V imenu kluba sva šla jaz in poslanec dr, Hohnjcc — ter izjavila, da mora klub izstopiti iz vladine večine, ako ostane Stojanovičcv proračun ncizpre-menjen. Seveda smo si zagotovili tudi, da gredo Hrvati z nami.
Ker v parlamentu torej ni bilo razprave, smo rekli, da mora ministrski svet o tem in o ccleni proračunu odločevati. V trenutku, ko to pišem, šc o osebni dohodnini odločitev ni padla. Gotovo pa jc, da se ncobdačljiva svota zviša vso j na 4.800 kron.
Na polovico poti.
Dosedaj opisano prizadevanje lahko označimo kot polovica poti do popolnega uspeha. Najhujše zapreke so podrte in nadaljevanje do popolnega uspeha bo v bodoče nekoliko lahkejše, kakor dosedanja borba.
Kaj smo bistveno dosegli? Dosegi i smo v glavnem sledeče.•
!. Neobdavčljiva svota sc jc zvišala >xl 1600 kron na 4.800 kron, to jc \cč po številu in še bolj po valuti, kakor v Nemški Avstriji in na Čcš-kem, kjer imajo še naprej isti dohodninski zakon.
2.	Oblasti odmerjajo davek v mnogih slučajih bolj obzirno in pravično, kakor sc to delale do sedaj.
3.	Ta davek plačujejo od sedaj naprij vse pokrajine izven Črne gore, Srbije in Makedonije, ker se je ukinila znana madžarska novela, lu se je določevala do 10 tisoč prostost.
4.	Odbori za presojanje sc lahko sestavijo drugače, du bodo lahko zastopali ros ljudstvo posamezni zastopniki.
Kaj jc treba &e doneči?
Da bo osebno dohodninski davek pravičen, na jc treba doseči *e sledeče:
1.	Davek se niorn razširiti popolnoma na vse pokrajine brez razlike ali predpisovali enakomerno v posameznih slučajih.
2.	Davčni zakon sum se mora precej izpremeniti, da bo uvaževol resnične pri-dohoduinskc razmere. Posebej v doWbah, o presojanju kmetskih dohodkov bo treba novih, pravičnejših in tudi za ljudstvo jasnih in razumljivih določil.
3.	Davknprosta svota (eksistenčni minimum) tega davku ko mora zvišati, dokler obstoji sedanja brezvrednost denarja.
Borbo bo, v kolikor še ni Izvojevana, Slovenska Ljudska Stranka brezobzirno vodila dalje.
Za smeh in kratek čas.
Glasilo Samostojne liberalne stran!;c »Kmetijski list« v zadnji številki na tal«; način lovi pristaše:
»Škofje, samostani, duhovniki so proi; agrarni reformi.«
Vrabci na strehah pa čivkajo, da ;<> prizadeti škofje prvi Izjavili, da dajo svoji veleposeslva na razpolago, Nobeden sa. mostojen veleposestnik dosedaj š-e ni storil tega.
:>SIovcnska ljudbka slranka je k. na", hujši centralizem.«
Medtem pa vesoljni liberalizem kriOi na Slovensko ljudstvo stranko, da Iiolc tc. ko široko avtonomijo, da sc bo država raz-bila in Kmetijski list- siplje grom in stre-Ic na klerikalce, ker vztrajno branijr slovensko avtonomijo proti Belgradu. (ben v tem oziru v »Kmetijskem listu-, ko piš>, da mora imenovati šolsko nadzornike centralna (belgrajska) vlada, in da je trebi slovensko vlado kaznovati, ker bran; pravice slovenske avtonomije.)
Blagoslavljajo, ko preklinjajo.
Samostojne slrašno boli velikansko delo, ki ga je izvršila Slovenska Ijudsica stranka tekom desetletij za povzdig slovenskega ljud-stva v gospodarskem in izobraževalnem oziru. Delo Slovenske hudske stranke v gospodarskem poglej.! smo v velikih potezah žc našteli, naštel iili je tudi poslanec Brodar na zboru zaupnikov in Kmetijski list< je vse lepo, čeprav nerad in sramežljivo pritrdil. Rcsnica ;c pač resnica, in te ne da utajiti, ie jc tal:-;-očividna kakor ta.
Ker se je »Kmetijskemu lislu - ponesrečilo zmanjšati ogromne uspehe Slovenske ljudske stranke za kmeta, je v št. 44 začel dokazovati, da Slovenska ljudska stranka v izobraževalnem oziru ni nič naredila,
In potem našteva:
>-Za knižnicc ni S. L. S. nič naredila.'«-Res pa je, da se je pod vplivom Slovensk* ljudske stranke ustanovilo toliko izrbri-/.ovalnih društev po Sloveniji in toliko knjižnic, da jih Samostojna liberalna stranka niti v 50 letih ne bo. Liberalna gospoda — posebno samostojna jc v tem oziru tako majhna in pritlikova. da v letn delu katoliškim organizacijam ruti do gležnja ne seže. Kdo bo seštel vso množino dni in večerov, ki so jih preždeli naši duhovniki in drugi katoliški razumniki v društvih. kjer so predavali, učili, darovali na tisoče knjig in dvigali ljudsivo iz nevednosti.
»Kmetijski list« se hudujc, da deželni odbor ni imel smisla za gledališke pred-stave. Res, za take predstave, ki jih jc ob-sojala celo vsa resna liberalna gospod2 razen — ljubljanskih pokvarjenih študentov, Slovenska ljudska stranka "i >mfl3 smisla. Zato ji gre vsa čast,

I«

Za gledališko umetnost pa se ni ni-j;jcr toliko storilo kot po katoliških izobraževalnih društvih, kjer so marsikje dosegli precejšnjo popolnost v tem oziru, medtem ko so se liberalci zabavali po gostilnah pri vinu in ženskah.
Pevskih zborov je bilo in je še vedno ogromna večina v naših organizacijah.
Društvenih domov imajo naše organizacije v eni dekaniji toliko kot liberalci po ccli Sloveniji.
In tako dalje.
Izobrazba — umska in srčna je ob vztrajnem izobraževalnem delu naših organizacij tako napredovala, da je alkoholizem očividno pojemal in nož jc le malokrat prišel na vrslo,
V novejšem času pa zopet gospodari iož in nalica in tisti, ki se ga najbolj poslužujejo — so samostojni.
V zapore najpesto na dopust
Žc zadnjič smo poročali, cla izreka liberalna stranka po svojih časopisih »gnus nad početjem kleiikalnc stranke«, ker sc Slovenska Ljudska stranka po svojih zastopnikih v Belgradu tako krepko poteguje za naše fante pri vojakih in ker brezobzirno odkriva grdohije, ki jih počenja militarizem (slovenske besede žal za to nimamo) z vojaki.
Sedaj pa se jc zopet oglasil »Slovenci Narod«, stari bojevnik liberalne stran-kc in najnovejši zagovornik samostojnih kmetov. Tako-le piše v št. 247: »Vojaki pod vplivom klerikalnih agitatorjev govorijo na svojih nedeljskih dopustih po naših kolodvorih med vožnjo in na dopustnem k-aju našemu slabo in samo po duhovščini poučenemu kmelskemu ljudstvu Iako Dgn.bno in ncsrr.mno o armadi in Srbih, da bi davno spadali v zapor namesto na dopust. Le malo jc izjem, ki govorijo o tem '. ljubeznijo do domovine.«
Tako torej! Vojaki, Iti služijo na jugu, ■o brez obutev, brez zadostne hrane "in jbleke, živeti morajo v nesnagi in smradu »cd ušmi in slcnicairi, batinajo jih, kaznujejo z gledanjem proti solncu, silijo jih v pravoslavno vero, kolnejo jim Bo'ga in Marijo, branijo jim brali domače časopise (vse to navaja pritožba, ki so jo izročili poslanci Ljudske stranke in ki jo je priobčil domoljub v št. 42), — a ne smejo nikomur potožiti besedice, in če jo potožijo, tedaj v zaoor ž njimi.
Da bo slika še popolnejša, pa priobčimo pismo, ki ga je pisal od vojakov sin svojim staršem. Med drugim pravi to-le:' Fnko stradam, da komaj še živim, ker brona je neužitna in ncprikladna našim že-cdcem; živimo večinoma ob vodi. Slabeje e kakor v ujetništvu. Snažiti in krmiti noramo vsak 3 do 4 konje in moramo gnoj ! golimi rokami nositi iz hleva, nimamo 'obenega orodja. Kdor do 6. ure zjutraj opravi vsega dela v hlevu, ne — dobi :ajuterka (ki obstoji iz poparjenega ko-
misa) in mora biti dopoldne tešč. Nobena pritožba nič ne pomaga. Kdor bi se drznil pritožiti, jc v nevarnosti, da ga ubijejo z batinami. Vsled tega jih je že več pobegnilo. — Pred kratkim so pripeljali nekega ubeglcga Slovenca v Maribor nazaj, katerega prav po starorimski šegi mučijo; pri-vežejo ga kakor na križ dve uri vsak dan. Da jim vsled muk ne umre, ga polivajo z mrzlo vodo. Grozno je gledati ta prizor Revež bo moral 25 dni trpeli to mučeni-štvo, — če jim preje ne umrje. — Podpis.
Pritožbe zoper take gnile razmere se zde liberalcem nesramne in ogabne, zoper | tako ravnanje z vojaki pa ne najdejo no-i benc besede. Ogaben je torej ubogi vojak, - ki strada in prezeba, zato pa dobi še batine, listi pa, ki vršijo to rabeljsko službo nad vojaki, in tisti, ki z verižniki okrog »Slovenskega Naroda« vred vse to zagovarjajo, so pa seveda kavalirji in polni ljubezni do skupne domovine! Hinavci! Vedno imate na jeziku ljubezen do domovine, ker ste pod krinko te ljubezni z milijoni napolnili svoje kapitalistične žepe, vsa davčna bremena pa naložili ljudstvu.
Da pa se pogasi zadnja iskrica ljubezni do skupne domovine, zalo pa ne bo treba nobenih klerikalnih agitatorjev, kateri so tekom dveh let res požrtvovalno in brez dobička delali za skupno domovino. ■ Ljubezen do skupne domovine pa bode ubil ta prokleli (nc zasluži drugega priimka) centralizem, ki daje vso in neomejeno ooiast belgrajski liberalni gospodi, katerim naši liberalci s samostojnimi vred • pod podplate lezejo. Hvala Bogu, da imajo višji srbski častniki precej več smisla za talce pritožbe in nižje častnike, ki tako postopajo našim 'j 'dslvom, temeljito kaznujejo, kakor se nn-n tudi poroča. Vemo pa tudi, da jc pret -j slovenskih oficirjev (liberalnih seveda), ki skrajno grdo ravnajo z moštvom.
Poudarjamo pa, cla naš odpor ni naperjen proti Srbom, temveč proti vladajoči i slovensko,hrvatsko-srbski liberalni gospo-. di, ki hoče 3 surovostjo in batinami po-, | speševati notranje ujedinjenje troimenske-ga naroda. In kar se posebej vojaščine tiče, lahko povemo, cla v neki gotovi vojašnici (ime nam je znano) se s srbskimi vojaki prav tako godi kot s slovenskimi na jugu.
9»
Pobožni" LjudsM glas.
Zadnja številka »Ljudskega Glasa« je od sile pobožna in govori o :>sv. veri« in »sv. katol. cerkvi«, katero hočejo »dvig-initi socialisti in zamerijo ?Domoljubu«,. jkt^ečž Vferjeti ;s6tiialirtičrtV'Hrerski gorečnosti. Alt n1orda "šocialisti rs*tdlh dvigajo versko gorečnost, da »Naprej«, socialistično glasilo in ki ga »Ljudki Gglas« vedno priporoča, skrajno' fcogoskrunski piše o sv. Rcšnjem Telesu, morda s tem, da njihovi voditelji izstopajo iz katoliške Cerkve in da ogromna večina njihovih pristašev sploh nikdar v cerkev ne gre, ali s tem, da njihov voditelj A. Kristan svojega otro-
ka da v mohamedanski veri vzgojiti in se civilno poročiti, ali s tem, da drugi njihovi voditelji izstopajo iz katoliške Cerkve, ali s tem, da se njihovi pisatelji (Bebel, Kaut-sky, Marx) skrajno grdo norčujejo iz vere in jo obmetavajo z najgršim blatom, ali s tem, da njihovi bratci na Italijanskem napadajo z nožmi in revolverji verske procesije in ropajo cerkve? Ali hoče »Ljudski Glas«, da še nadalje naštevamo »misijonsko« delovanje socialne demokracije za povzdigo sv. vere?
Ali misli »Ljudski Gglas«, da so švicarski škofje brez razloga naročili svojim duhovnikom, da se zavednim socialistom ne smejo deliti sv. zakramenti, ker le-ti podpirajo stranko, ki vedno povsod dela na to, da se zatre sv. vera, ali misli »Ljudski Glas«, da so holandski škofje iz gole nevednosti strogo prepovedali svojim vernikom brati in naročati socialistične časopise, če hočejo, da ne izgube iz svojega
srca zaklada sv. vere?
• .
Zadosti nam je!
Dolgo časa smo molčali iz raznih ozi-rov. Sedaj ne bomo več.
Stvar je tale. Po Sloveniji so v zadnjih dveh letih nakupičili po raznih kotili nebroj šolskih razredov. Višji šolski svet nič ne vpiaša, ali je dobiti prostora ali ne, ali more občina v sedanjem času prevzemati nova bremena ali ne: ali je primerno število otrok ali ne: nobena pritožba nič ne pomaga, gospod šolski nadzornik Gangl zaščitnik množice liberalnega učileljstva so tako ukazali in — kmet, jezik za zobmi!
Pa ko bi s temi razredi res kaj dosegli, da bi otroci res kaj profitirali. Ne duha ne sluha o kakšni večji izobrazbi. •
Pač pa so posledice te-le:
1.	V vsako občino se navali velikanska množica skrajno lenega nedelavnega (malo je izjem) liberalnega učiteljstva. ki jc k večjem delavno pri kakšnih sokol-skih prireditvah, za dober in reden šolski pouk pa ima to učiteljstvo (z nekaterimi častnimi izjemami) toliko smisla kot lažnivi kljukec za resnico.
2.	Veiik del tega učiteljstva je vedno na različnih bolezenskih« in »učnih« in Bog zna kakih dopustih še. Bolezen jih seveda ne ovira sodelovati pri vseh sokol-skih in liberalnih prireditvah. Pri vsem tem vlečejo polno plačo, poleg tega jim država plačuje namestnike, ki tudi semter-tja zbolijo in dobijo svoje podnamestnike s primerno državno plačo.
3.	Zato se ne moremo prav nič čuditi, da mora država (oziroma ljudstvo) plačevati na leto za učiteljstvo v Sloveniji čez 76 milij. kron (glej državni proračun za leto 1920-21), medtem ko plačuje za poljedelstvo le 20 milijonov kron in za bogo-častje (duhovnike in župne pisarne) 3 milijone in pol kron.
4.	Tu ima naše ljudstvo zopet priliko čutiti dobrote liberalne stranke. Veliko sovraštvo morajo pa imeti samostojneži do krščanske ljudske stranke, da kljub temu
3l
Samo še tri tedne je do volitev. Somišljeniki, bodite pripravljeni. Gre za samoupravo Slovenije, za versko šolo, za krščanski zakon, zoper militarizem in zoper krivične davke.	__
dcro čez drn in sfrn za liberalci.
Liberalizem jc bil še vedno pasji bič za kmetsko ljudstvo, pa naj se sedaj kaže v obleki Jugoslovanske demokratske stranke s kandidatom dr. Žerjavom na čelu ali pa v kožuhu Samostojne kmetske stranke s kandidati — advokati in doktorji.
Da pa naš članek dobi tudi primerno sliko, zato naj sledi tu dopis iz Mengša.
IZ MENGŠA.
Šola v Mengšu le letos obilco obdr.rfeua i raz:edf. Otrok je okoli 360 s ponavljale! vred, zraven še nekateri hodijo iz drugih okolišev. Razredov ie test, potem dve vzporednici in razred za duševno zaostale otroke, skupaj devet razredov; Šolski roditelj nc uči, torej deset učnih moči. Po ena ali dve učni moči Imata dopust; zraven še bivši nadcčltelj Bohinc in njegova žena, učiteljica v pokoju, ki stanujeta v šoli! — Tn (Bohinc) ima, pravijo, iloj-nst že tri leta (s presledki), pred enim letom je bil odveznn službovanja v Mengšu in pridciien v Šiške, a vcditeljevo stanovanje v Mengrn je priiiržal: nli fe šc kje na svetu kaj takefa? P dezen, i nad t katere ima dopust, menda ne bo posebno huda, ker pri sokelskih in drugih liberalnih prireditvah sodeluje, včasih tudi pozno v noč, a vendar fr.ko huda p.i le bolezen, dn k službi božji ne hodi in ljudjo ne pomr>'.|o, ktlai r.o ga zadnjič v ccrkvi videli. Kako zdravniki imenujejo tako bolezen, če človek ne mere izpolnjevati stanovskih iu verskih dolžnosti, vse drugo pa d&la labko, ni znano; ('j bi iDomoljub« povedal, kako ljudje pravijo taki bolezni, bi se dotlrni čutil užaljenega. — Res lepi časi se cbetajo — učiteljem na dopustu seda] pod nadzorstvom Gcrglovlin, ker Imajo »k6t« v ?oll Izgovorjen,
so odrezani od službovanja. Morda bo s MMm tr?ba dajati ie »kos kruha«. Vendar tega bremena menda zasedal ne bodo naložili cbčlni, ker Ima še popolno plačo, kakor tisti, ki vesteo Izpolnjujejo svoje dolžnosti.
Pogreb žrtve samostojnežev
V Orelvo. ici pri Št. Jerneju na Dolcnj-sl.em ie 8. t. m. padci prvi Orel-mučenik. Mladi, 20lctni Viktor Novak je bil zunai vasi u zasede napaden, ko je s tovariši šel k telovadbi v Št. Jernej. Z d<! 'im železom jc dobil na glavo udarec, ki mu jc rui.1 !al črepinjo Izredno močni mladenič se je novomeški bolnišnici boril s smrtjo do M. i. ni., kur ga je smrt rešila strašnega trpljenja. Napa so bili podivjani sa-m.ostojro !':hera u nasprotniki, ki v novomeških zrr.-.ih čakajo obsedbe.
i'a zločin je celo violino strašno razburi!. Vse ljudstvo je ogorčeno do skrajnosti. nad podivjanci, ki so na mladem lantu izvršili uboj, cla, premišljen u^nor, .Vik'or Nc jc bil brihten, prijazen in pol ~ iaitl, ki ic bil pri 'i zelo priljubljen ri:- je po sv oje .n »- . .in zmožri.-i-" stih r' .HcEr^n ^odoče^a ' edilelja s,r -jeff.i okraj;. ^ a*protniki so ga vabili v svr'-: vr.-tc \o .v vse rs jih vabe prijnzno, a odločno j ciklonil, so i?.	»?tis
je sedaj cti.i od njih ubil.
A'
Ko je ležal v bolnišnici in so ga hodili njegovi starši, sestre, brat in drugi sorodniki in prijatelji obiskovat, je vedno govoril o Orlu, o organizaciji itd. Umrl je lepo kot pravi krščanski mladenič.
Pogreb dne 20. oktobra je bil prava manifestacija krščanske organizacije. Domači šentjernejski Orli so v krojih prišli po truplo svojega brata v Novo mesto, do-šli so trebanjski Orli, Orlice iz Šmihela in zastopniki Orlovske zveze iz Ljubljane. Ko jc truplo blagoslovil premil. g. novomeški prošt dr. Elbert, sc jc sprevod zučei pomikati proti Št. Jerneju. Sprevod jc v burji in dežju spremljal peš do pokopališča šmihelski kaplan g. Gornik.
Na meji rojstne občine na Mokrem polju je pričakovala ogromna množina ljudstva iz cele šentjernejske fare. Zastopane so bile prav vse vasi ccle fare. Dve dolgi vrsti deklet ste tvorili špalir, ko se je voz z rakvijo peljal mimo. Vsako dekle je nosilo v roki lep šopek ali venec. Ihtc-njc ljudstva nepopisno. Od tu je vodil sprevod v Orehovico šentjernejski g. župnik v spremstvu petih duhovnikov iz krike doline. Na vsi dolgi poti od Mokrega polja do Orchovicc so stale gruče ljudi, ki so sc pridružile pogrebu, vsa dekleta z vcnci in šopki. Spredaj je korakalo 50 Orlov, ki so kot zastopniki odsekov krške doline piihiteli vkljub burji in dežju. Množica je bila vsa v solzah, ko je obstal voz z rakvijo pred očetovo hišo rajnega Viktorja.
Na grobu jc govoril nagrobni govor v imenu Orlovske i.vczc bratu Viktorju v slovo urednik br. K r c m žar, v imenu domačih Orlov pa načelnik br. Globavs. Glasen plač in jok je pretresal množico, ko se jc urednik Kremžar poslavljal od pokojnega brata Orla: »Brat Viktor! Prišli smo, da vzamemo od Tebe zadnje slovo! Poslavlja sc od Tebe Orel. poslavljajo Tvoji prijatelji, ob grobu plakajo mati in oče. sestre in brat. In tam-le stoji hiša Tvojega očeta, katera Te je od usodnega večera pričakovala, Tebe, bodočega gospodarja, da se vrneš, in pričakala, da si se danes vozil mimo nje v tihi grob. Ko se poslavljamo od Tebe. nim v našem jadu pride na misel ona strašna beseda, ki jo je Bog izrekel prvemu ubijalcu: r>Kajn| Kje je tvoj brat Abel?.. Kajn? Kje jc naš brat Viktor? Toda ne! To so besede sodbe. Mi pa nismo poklicani, da izrekamo obsodbo. Ta je prepuščena Gospodu. Nam pristoja odpuščanje. Reka svetne pravice bo morda pač d >*etela storilce, toda Viktorja ne bo obudi'a. Naše bodi odpuščanje, kakor je rc;r.; brat še v svojih zadnjih zdihih odpu,-iO ' tistim, ki so nut umorili telo. Mi ne m<:i"< : o obsodbe na zapeliane storilce. Tudi oni so žrtev sovraštva, Ki ga netijo nekof ri proti vejščAom kričunske misli.

oviiuui m ga [ ki jcelo ljubezni In odpuščanja. Mu-' čemi; ščanske misli si, biat Viktor, pivi
orlovski mučenik. Strašno jc sovraštvo današnjega sveta proti krščanstvu in njego-vim oznanjevalccm in spoznavalcem. 2a|0 pa na tem svetem kraju ob grobu nedelj, ne žrtve vsem, ki gredo na nas s klicem-
»Sovraštvo vsem, ki niso z nami! < _j^j.
čemo mi: Odpuščanje vsem, ki nas sovra-žijo!« Ti pa, brat Viktor, nad čegar grobom bo kmalu zrasla travica, boš videl odpirali se grobove, ki bodo sprejemali vase drugega za drugim nas, ki smo danes tu. Videl boš odpreti sc grob, ki bo sprejel vase tudi tistega, čegar roka Tc jc urno-rila. Naj bo tedaj num vsem kakor tudi onemu, cegar žrtev si, dano, cia bomo vsi deležni milosti tiste krščanske vere, katere zmago si delal in tudi p<idcl. Naj hj ta Tvoja žrtev bila klic onemu delu nais mladine, ki jc doslej omamljen preklinjal, kar jc nam bilo sveto, da se vrne, da vla^a nad našo m'adino in vreni liud-stvom ljubezen, bratstvo, poštenje in !:r-ščansko življenje. To naj bo !.; š poblctlnji pozdrav na Tvojem zadnjem zemsker.a potu! Počivaj v Gospodu, brat Viktor!
Nn tisoče ljudstva je na frebu pla ka!o, molilo in sklepalo, da <"rtev ni lvli žrtvovana zaman. Viktorju Novaku, { orlovski žrtvi, pa naj ljubi Bog podeli \s čno plačilo!
Razgled pc svetu.
I TAX,1JA.
Kakor smo že bili poročni! r prejšnji številki, so se pogajanja Italije r Jugotla-vijo zopet premaknilo. Novejše vesti pa rop« pravijo, da se prično pogajanje začetkom odroma v sredini novembra. Nekr.tert italijanski politični krogi pričak^ejo od pogan|ita povoijuc rešitve, 'iruqt pa so bolj črnonledi Tndl še redno obiti:ia|o trditve, da se hod pustolovec D' Annnuzlo z nekaterimi general polastiti vojaške oblasti, če bi bila vlaila m pram Jugoslovanom preveč popustljiva. Zdi si pa, da je to le bavhor, s katerim nekateri pn napeteži hočejo ostrašlti rlado. Admiral Kllle o katerem so se člrile enako vesti, je bil te dn v Rimu In jo te vesti ovrgel kot ruresnlčne. -Nekateri italijanski listi hočejo vedeli, da H Jugoslavija dala relike množine dinarja u propagando Jugoslovanom prijaznega ml' šli eni a.
AVSTRIJA.
Za Nemško Avstrijo |e nastopil po viharni dobi plebiscita na Koroškem in volilo v državni zbor kratek oddih. Zato je tam P*1' merema mirno potekel zadnji teden. — 1. novembra |e prešla uprava Koroške v f strijske roke. — Centralne vlade n^jbrže »■ sestavijo samo krščanski socialci amp» skupno z Velenemci. — Notranji mir ie »♦ tfln nekoUko le stavka železničarjev r Grade«. — Zadnje lini so prepeljali tudi zemelisk1 ostanke generala Boroeviča iz Celovca na D'1 naj in jih tam slovesno pokopali.
GRŠKA.
Zadnje novlre, da se jo kralja Aleksandr« zdravstveno stanje zboljšalo, niso odgovarl>« resnici. Kralj Je namreč kmalu nato 01Bl1' sicer za zastrupljenem, ker ga |e ua sp* hodu po kraljevem vrtu vgriznlla opica. —1
Najdražja reč na svetu je slaba uprava. Najslabša uprava je centralistična. Slovenski kmet to že danes bridko skuša. Zato proč s centralizmom.
.pogreb la odiel tudriM regent. — Tako) pe smrti se le seSel razpuičenl parlament ln Izvolil novega regenta za toliko časa, dokler ne bi prišel kraljev brat Pavel in zasedel prestola. Tndl Venlzelos hočo, nai bo Pavel kral]. VelevlastJ pa M rade vsilile bivšega prestolonaslednika Jurija, kl se le nedavna poročil * (umvnsko prlneezinjo Elizabeto.
RUMUNIJA.
RumunsfcJ ministrski predsednik šako Jonccu |e ves zaljuhljen v »malo entento«. Povsod govori o njej, kamor pride. Potuje pa ne malo. Seda] ie dospel v Prago. Odtod gre v Varšavo, da sklene zvezo s Poljsko, nato pa ^riife takoj v Belgrad ln no šelo po končanih ;iMj.jon|lh o Jadranskem vprašani u. — Železničarji ae s svojo stavko, o kateri smo zadnjič poročali, popolnoma pogorel). Sedaj je promet zopet v redu. — V zunanji politiki Jc dosegla /upct lep uspeh. Velesile so Ji priznale Besa-i,ibti,o. Tako Rumunlja raste. Kdor /na, pa zna.
CKHOSLOVA&KA.
Na fcehoslovaškem so kakor v Sloveniji praraovalt 2S. oktobra obletnico naroduena osvobojonj«. Umevno Jn, da Je bila slavnost na «;eboslovjL>kem mnogo bolj vesela, ker Jih nI 'eilla nobena Koroška ln tudi ljubeznivi Lah !jlm nI sedel ra tilnikom. — Ker vlada podpira ;>ro«)an|anje katoličanov. Je odpotoval voditelj V.it*jU.ških Slovakov v Ameriko po denarno po-•not: b Borojakom. — Z Avstrijo sklopa gospo-daisl.o pogodbo, pa se ne moreta /ediniII.
POLJSKA.
Poljska napr.vi velesilam nI tako mehka kakor Jueo.slavlja. Zalo Vllne Se vedno nI Izpraznila Iu general Žellgovskl nemoteno la nadalje pobija Lltvlnc«. Proti njemn splch ao-09 vž-.tla ničesar ukreniti. Predlog zveze narodov, na) ljudstvo v Vilnl in okolici samo glasuje, kam hoče pripadel!, sprelme le, ec so lo qUsovan]e vri! v najkrajšem« času.
rusija.
V notranjosti nemiri in beda na mejali vetlno novi porazi. Ukrajinci so zopet pobili a ve fcoljšovliki diviziji ln ujeli diro polka. Rasi >o se umaknili čez Bug. Sedaj je menda bol|-;evlškn vlada uvidela svojo nezmožnost In je ^alo Ukrajince prosila za premirje. Pogajanja sa že vrš*. — Finančni položaj je naravnost obupen. Samo za tekoče leto imajo čez 1000 ml-iijard rabljev primanjkljaja.
angleška.
Sa Angleškem se stavka radarjev bliia svojemu koncu. Dolga pogajanja med vlado in .'.itslopnlkl rudarjev so končno vendar uspela. "Rudarji dobe vitje plač«. — Anglija bi še vedno rada vsemu svetu ukazovala iu tudi zvezi narodov, kot pravijo. — Na Irskem He vedno al miru. V Ječi je umrl kot žrtev teh nemirov -korskl župan. Ko so ga pokopali, Je cel narod nloraL
Iz države morilcev.
Leninovi fantje.
Načelnik policijske vojska jc bil Jožef Czorny. Svojčas jo bil navaden pomorščak; ker pa jo bil izredno močan, ga jo Dela Kun postavil na čelo <&kozvanim Leninovim fantom. Vseh -kupuj jc bilo 400 in so imeli nalogo, 'tri so oboroženi v. revolverji in granatami vlačili na avtomobilih osumljence pred sodišča. Mirni stanovalci po tludapoSti in večjih ogrskih mestili ni-M> bili nikdar varni, da morebiti sredi
noči ne obstane avtomobil pred hišnimi vrati in da se na poziv teh zastopnikov republike vrata nc vdero in v svrlio aretiranja, ali hišne preiskave. Njih uniforma jo bil usnjeni jopič in nazaj pomaknjena kapa v obliki krožnika. Da so se ruzumeli mod seboj, ako so hoteli koga na skrivnem umoriti, ne da bi ga vlekli pred sodišče, so si izmislili posebne izraze, kakor n. pr.: »Naj se ohladi!« »Naj plava po vodila Pošljimo ga domov « Da bi ujeli kako žaljivo besedo, so se dali zapreti v klet sodnijske hišo med prave ujetnike ter po tu, kot du so sami nasprotniki republike, navajali na to, da bi sc kdo o republiki slabo izrazil. Čc so jo izrazil — drugi (lun je žc stal prod sodnikom in dozdevni njegov tovariš iz ječe je stal kot priča zoper ujegu. Celo v zaboje so so dali zapreli in so potem zaboje postavili na gotove kraje, kjer se je zbralo mnogo ljudi, da so prisluška-vali, kaj sc med njimi govori... S pomočjo le gardo jc imel Czerny vso deželo v strahu. In res so sc aretacije in mori Ivo vršile po vseh večjih krajih. V Szolnoku jih je bilo 30 umorjenih, v Dunapntngu (51, in razen v teli mestih še na "0 drugih krajih premnogo. Kakor je bilo žo omenjeno so posamezni vojaki Leninove garde morili kar na svojo pest. Tako je dokazano, da jo umoril Ludvik K ovac z 17 oseb, Arpad K o h n 18, Knrl S t u r z To vse se je sodnijsko dokazalo; koliko jc bilo pa umorov, ki ne bodo prišli nikdar na beli dani Pod kako drevo so postavili stol; obsojencc jo moral stopiti na stol in A sam zadrgniti vrv okrog vratu in potem si sam izpodnesti stol. Ako ni hotel, so ga tako dolgo suvali, da sc jo stol sam izpodmaknil. Prcdno so jih obesili, so jim večkrat izdrli oči ali polomili roke. V neki občini jc morala žena notarjeva biti navzoču, ko so obešali moža; iu žena je bila v blagoslovljenem stanu! Zverine! Neki vojaški zdravnik, ki jc moral službeno pričujoč biti, se je izrazil: »Trgalo mc je kakor krč in božjast, ko sem moral gledati ta zverinstva in vendar nisem 'xak mehkočuten človek, kajti štiri leta in pol sem bil kot zdravnik na bojnem polju?
Kdo ie kriv?
Koga zadene poglavitna krivda, na teh dogodkih. Krivda jc brez dvoma na Ustih, ki so zverinstva izvrševali; kajti vsak človek ima vest. Vest in pamet mu velevata, da so mučenja iu nečloveško postopanje pri kaznovanju nedopustna, pa čo bi bil dotični sojenec tudi veliko hudega povzročil. Glavna krivda pa zadene tiste, ki brezverstvo in upornega duba med ljudstvo širijo, pa naj sc žc imenujejo profesorji na vseučiliščih ali pa navadni komunisti
na ulici. Kajti, če na široko izgine izmed ljudstva verska zavest ln odgovornost, potem postane človek zverina. Zverino pa še ukrotiš, dokler je zverina v manjšini; ko pa enkrat zverina premoč dobi — potem pride do ogrskih, dogodkov...
Slovensko ljudstvo, odpri oči itt glej! Kar srno zapisali, so dogodki, kl so se zgodili pred poldrugim letom. Iu kje? Na Ogrskem 1 In Ogrska meri na našo Jugoslavijo. Tako blizu smol Spomni se na Zaloško cesto letos spomladi! Ogrski dogodki so bili vzor tudi našim komunistom! Da se jim zaenkrat še ni posrečilo po ogrskem vzoru zagospodariti v Jugoslaviji, za to se imamo zahvaliti umnemu vodstvu nen katerih merodajnih oseb na naši vladi. Da sc jim v prihodnje ne bo posro* čilo: na to, ljudstvo slovensko, pazi!,
N. R.
Tedenske novice.
Politične.
p Same sebe so v jezik ugriznili. Samostojna liberalna stranka je izdala vo« livni proglas, v katerem je vse gospodar« ske točke lepo prepisala iz programa Sloi venske ljudske stranke in Jugoslovanske! kmetske zveze. Med drugimi pa pravi tu« di to: »Zunaj cerkve pa bodi duhovnik dr« žavljan tiste vrste kot smo vsi drudi lju« dje.cr Bravo! Torej sme duhovnik vsaj toliko politično delati za kmeta kot kakšen saniostojnoliberalni birt ali trgovec, ki ni za kmeta še nikdar groša iz svojega žrtvo« val, medtem ko so duhovniki obubožali itt oboleli pri požrtvovalnem delu za ljudstvot/ Duhovnik ima po besedah samostojno-, liberalnega volivnega proglasa vsaj tolika pravice organizirati ljudstvo v gospodar« skem, političnem in izobraževalnem oziru kot kakšen samostojnoliberalen Sokol, kt stoji v vodilnih vrstah kmelskoliberalne! stranke. A glejte, tu se ravno zopet kaž« dvojno lice kmetska liberalne gospode* na popirju drugače, v dejanju pa zopeK drugače. Nikogar samostojni bolj nc sovra« žijo in ne obmetavajo z blatom kot du« hovnika, ki hoče biti »državljan iste vrste« kot so drugi ljudje,	^ J
Hinavci! Duhovnika, ki je naredil vsa| toliko dobrega slovenskemu ljudstvu kot vaši liberalni oštirjl in trgovci in razni mladi kmetijski strokovnjaki, sovražitei zato, ker oznanja križ, ker oznanja božjei in cerkvene zapovedi, katere samostojnim voditeljem od daleč smrde, zato ker oznanja, da je postava božja prva in poglavitna postava v državi. Katoliške duhovnika sovražijo že skoro dva tisoč let — to dediščino jim je Kristus napovedal in je postavil kot znamenje, da so na pravem potu. Gorje slovenskemu ljudstvu in njegovi veri, kadar bodo začeli ljudje kakor
Za katoličana velfa 28. novembra volilna dolžnost!
lo sokolski voditelji liberalne kmetske itranke, splošno hvaliti slovensko duhov-fčino.
p 60 voiivnih shodov na Slovenskem
je v nedeljo 31. oktobra priredila Ljudska stranka. Vsi shodi so jako dobro uspeli. Delavsko in kmetsko ljudstvo gre z navdušenjem v boj za načela ljudske stranke, P Liberalni doktorji — kandidati liberalne kmetske stranke. Na Štajerskem bo na prvem mestu samostojne liberalne liste .liberalec dr. Vošnjak. Tako smo jo počasi pa golovo srečno priromali do popolnega liberalizma.
p Povsod pod tujo firmo. Liberalna ! stranka povsod poskuša v volilnem boju | pod drugačno firmo. Pri nas hoče bili sa- j mostojna kmetska in narodnosocialna, v j Srbiji pa saniostalna in nccionalna. Od ; vseh krajev pa prihajajo poročila, da bo j pii volitvah temeljito tepena.
p Samostojna ljubezen do kmeta. Iz I cscc sc nam poroča: Pretekli teden je prijel i z Banata kupec za jabolka. Naku- ; pi! |ih je dva vagona po 3 K 1 kg. To pa j-r : mcrlojncmut kupcu za jabolka Franc ; Pi ,;.nc*.i vulgo Turk iz Lcsec ni bilo po j \r-'.', ker jc on plačeval do takrat kmetom jabolka po K 2.20 za kg. Hotel je onemo-jWiti Srbu kupčijo ter ga jc naznanli v , Radovljico, tako da jc prišla komisija na lice mesta in je dovcKIa, da sme jabolka odpeljati. Ko je šel od komisije domu žu- j pan Žark, samostojnež«, ga začne Po- ■ Ijanc zmerjali na cesti: *kjc jc pravica, da ' sme tujec hoditi, jabolka dražit. Župan kot ! kmet ga zavrne, da bi tudi on rajši prodal ; jabolka tistemu, ki dražje plača. Župan ga posvari, češ, kaj bodo pa samostojni kmetje rekli, ki si tak. Poljane ga nahruli z ^ »oslom«. Tako se spoštujejo samostojni. 1 Vidi se, kakšni prijatelji kmeta so, kadar gi c za njiii žepe.
p Mestna gospoda in samostojneži. Samostojneži vedno trdovratno tajijo vsako zvezo z mestno demokratsko stranko. Toda čujte, v Ptuju jim je mestna gospoda dala na razpolago celo Narodni dom, da imajo tam svojo pisarno za ves ptujski okraj, in bivši tajnik odvetnika dr. Fcr-mcvca jc njihov glavni tajnik za ptujsko okrožje. Ali ni to najtesnejša prijateljska zveza? Toda saj vemo, da tajijo samo za »lepe ncvcdncžc, da jih tako lovijo na svoje iimanice.
p Samostojneži — hočejo ubijati. Kmetska zveza na Štajerskem je napovedala shod pri Sv. Lovrcncu in pri Sv. Andražu v Slov. gor. in čujte! Samostojneži so pisali gospodu Brenčiču, ki je bil v začetku določen kot govornik, da ga bodo sprejeli s kamenjem in ga pobili, da naj pripelje kar rakev za sebe s seboj! Kaj ne, >lepi bratje so to?
p Liberalni gostilničarji za Samostojno kmetsko stranko. Liberalni gostilničarji, ki so bili vedno največja nesreča našega ljudstva, ki so največ ljudi spravili na beraško palico, ki so bili vedno največja potuha pijančevanja in podivjanosti, ki niso nikdar žrtvovali vinarja za gospodarsko in umsko izobrazbo našega kmeta — ti gostilničarji 6'
so v svojem proglasu z dne 18. avgusta 1920 slovesno izjavili, da jim je Samostojna kmetska stranka najbližja. Bridka resnica!
Domače novice.
d Liberalna »Domov/na« najzvestejša zaveznica samostojnih »kmetov«, bo izha-; jala za čas volitev dnevno. Vsak dan bo zlivala polne golidc gnojnice na vernega kmeta in na duhovnika, ki za ljudstvo in z ljudstvom dela.
d 2- in 10 kronski bankovci pridejo v kratkem iz prometa. Tozadevna dela bodo skoro končana. Mesto njih bodo* izdano novčanice po V> in 1 dinar kakor tudi nikljasti drobiž.
d Nove poštne znamke bomo zopet dobili. Naročene so v Ameriki, čeprav so najbrže dražje. Vlada jc poslala v Ameriko komisijo, da nadzoruje izdelovanje. Vsak član te komisije bo dobival f>00 dinarjev na dan. Sami m-potrebni stroški.
d Podivjanost. Iz Orehovicc pri Šl. Jerneju sc nam poroča, da jc listo nedeljo po smrti Orla Viktorja Novaka pokaral neki samoslojnež na pristaša Kmetske zveze rekoč: tega bomo trdi tako nabiii, da bo lahko svojo možgane v žep s ravil. Samostojni vedno govore, da potem, ko zmagajo samostojni, ne bo treba nc žan-uarjev nc uradnikov. Mi pa pravimo- čim več bo samostojnežev, tem več bo treba žandarjev iu sodnikov, sicer človek pri belem dnevu ne bo varen življenja pred to samostojno podivjanostjo.
d Umrli duhovniki. V kratki dobi 14 dni jc umrlo na Štajerskem 5 duhovnikov: čč. gg. Valcnčak Jožef, vpok. župnik v Šoštanju, p. Norberl Povoden, gvardijan v Ptuju, Očgerl Jakob, župnik pri Sv. Andražu v Slov. gor. Korošak Jakob, vpok. kaplan v Ločah in Fekonja Andrej, vpok. župnik v Šoštanju. N. v m. p.!
d Nesrečna jablana. V ponedeljek, dne 25. oktobra popoldne je šel 27 letni mladenič Andrej Merkužič, po dom. Bernnrdovčev iz Škocijana, župnije na Gorenjskem, obirat pozna jabolka k svojima dvema tetama na Studenec, od katerih je bila ena ravno dopoldne pre-videna za smrt. Ko hoče obrati jabolka na debeli in Se na videz zdravi veji blizu vrha visoke jablane, se mu votla veja vlomi in revež z vejo vred strmoglavi na tla, kjer med vejevjem nezavesten obleži. Druga teta, ki je spodaj pobirala jabolka, pokliče, brž ljudi, ki nesrečnega Andrejca rešijo izmed vej in prenesejo v hišo. Kri mu lije iz ust in iz nosa. >Nič več sc ne zave. Tudi zdravniška pomoč je brezuspešna. Previden umrje drugi dan dopoldne. — Rajni Andreje je bil dvakrat vjet v vojski, prvič na Ruskem, drugič na Koroškem. Obakrat jo je srečno upihal. Iz tolikih nevarnosti ga je Bog rešil, doma ga je pa nenadoma doletela tako nesrečna smrt. Bil je veren, blag, tih in zgleden mladenič. Kletvine ali grde besede nisi slišal iz njegovih ust. Njegov za kmetske razmere prav sijajen pogreb ob izredno
mnogoštevilni udeležbi je pričal, kako je bil priljubljen. Moški pevski zbor iz Doba, v katerem je tudi pokojni sodeloval, mu je zapel ganljivo nagrobnico. Globoko žalujoče starše, brala in sestro naj tolaži zavest, da je bil njihov An-drej — ljub Bogu in ljudem. Lahka mu žemljica!
cl Konj je udaril v glavo učiteljico Sašo Hasljal v Hinjah pri Žužemberku. Gospodično so pripeljali v Ljubljano, s kolodvora pa z rešilnim vozom v deželno bolnico. Rana je lnida ter je p o.se lina nevarnost za levo oko.
d Olinje. Otožno je solnce sveti':o danes 29, oktobra skozi mrzlo jesensko me-glo, ko smo polagali v prerani grob pri-Ijubleno mladenko cerkveno pevko Miliko Amon. V cvetju 21 let jo jc neusmiljena smrt po kratki težki bolezni ugrabila vi. naše sredine. Mflika na svidenje nad zvezdami! Težko prizadeti lodbini pa sožaljc,
ž Tosclska posredovalnica. Vsako dekle, ki išče službe kol služkinja, naj te gotovo oglasi v pisarni Krekove prcs.t • Poljanska ceola 4, kj-er jc posredovalnic.! za službe. Sedaj je na razpolago približno 60 rhižb.
d »Ajuio mi Sokoli«, sckolska peser. . pravilno pojasnjena in razložena je izšla v drugi izdaji 10—20 tisoč. Da jc knjižico vredno čitali, najbolje dokazuje to, da sc je prodalo 10.000 izvodov brez vsake reklame. Segajte pridno po njej in skrbite, da jo bo dobili povsod. Naroča sc pri »Katoliški Ligi«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Cena izvodu 5 K 50 v; v večjih množin;:!) 5 kron.
d V lepi slogi smo živeli, dokler se m tudi k nam priplazil potuhnjeni sovražnik iz tujine in vrge! na slovcnr.ko zemljo jabolko prepira. 50 let je od tedaj in 50 let žc traja boj, v katerem »Slovenec že mori Slovenca brata.« Kdo je vendar tisti, ki jc la boj začel in ga. kar jc glavno hoče li'di za vsoko ceno nadaljevati? Ime lega zlo-cinca Vam pove knjižica Zločin nad domovino«, ki Vam obenem odkrije vso dotr.a-čo zgodovino zadnjega polstolelja. Cena izvodu je 4 K, več skupaj po 3.50 K. Dc-biva se pri »Katoliški Ligi« v Ljubljani.
d Išče se Agata Loboda, rojena v Loki pri Zidanem mostu. V vojskinem času jc bila mi Opčinnh, kjer jc moža ubila primata, pozneje pa v Mladi Uoleslavi, Strnišče pri Ptuju, baraka 107. Sporočil« na Jos. Nagoae, župnik v St. Joštu pri Vrhniki.
d Listnica uredništva: Starolo-čanka: Nam je žal doccln neznano. G. Fss: Imena dopisnikov ostanejo tajna in zato n« moremo Vaši želji ustreči. G. Rirant: Iz zasedenega ozemlja prihajajo vsi listi, ki jili J" pa malo: Edinost,- Goriška Straža, ki sla politična lista in leposlovni časopis »Mladika«, ki izhaja v Gorici. Gospodarskega lista ni nobenega.
VODITELJI PO DEŽELI! SKLICUJTE MALE ZAUPNE SESTANKE IN PO-JASNUJTE, POJASNUJTE, POJASNUJ-TE. POUKA JE TREBA PREDVSEM.
verska Ii^a U fežs . Mte.
Gospodarstvo
|e pravi krivec dra-
Smo pred volitvami. Vlada se je prestrašila — namreč volitev — in je napovedala velik boj verižnikom in podobnim ljudem, ki draže življenjske potrebščine. Žciimo vladi veliko uspeha, ali na vse le naredbe ne damo veliko. V naredbi, ki jo jc i/.dala, je šla preko glavnega krivca, in to je ravno ona sama in njene naredbe. Glavni vzrok draginje v naši državi jc na-redba liberalnega finančnega ministra, s katero je samovoljno brez pravega privo-i|enja ljudstva določil vrednost nasi kroni na 25 par (vinarjev). Vsled tega sc je cena \ trnu zvišala štirikrat, kupp.a inoč krone pa zmanjšala tudi za štirikrat.
Druga velikanska nesreča za nas je cnrina, ki nam vse tako draži. O carini in njeni upravi, posebno pa o carinskih uradnikih bi sc dalo veliko povedati. Čc omenimo, da carinski uradniki uradujejo po svoje, du i.o bogataši in zalo ni nič čudnega, če s«, po par letih zahvalijo na državni siužbi. Kdo jc carinski uradnik, — I do sc puh za ta mesta, jc znano. Kljub Icniii, da in.a država iz carine znatne dohodke, trdijo dobro poučeni ljudje, da izkazuje država dohodkov za 100'/o premalo. R- vno vsled zanikrnega poslov anja < a.in^kih uradov leži na železnicah velikanski množina blaga, ki sc kvari, rc<-.c>i tega pa iiiora)o plačevati trgovci velikansko lcžarino. Carinski uradniki so ljudje s posebiiini pravicami, od katerih volje je odvisna usoda vsakega, kdor ima z njimi opravka. Po naših catinarnah je uvedla način posredovalca. Zalo ni čudno, da mo-jpjo trgovci plačali za posredovanje 40 do 50 tisoč kron in še več za en vagon blaga. Posebno sc dobro godi takim posredovalcem, odkar je prenovedan uvoz gotovega blaga. Posredovalec enostavno pravi, da naročenega blaga ne more predložiti v zacarinenje. Ta migljaj je treba razumeti in če jc dotičniku kaj za blago, mo-ia seči dobro v žep. Sedaj je vse v redu, blago se dobi, ali blago jc vsled tega znatno dražje. Zato se nihče ne čudi, ko gre po naših mestih, pa vidi po izložbah blago, katerega uvoz je strogo prepovedan. Kdo je sedaj podražil sladkor, petrolej, sol in vžigalice? Liberalni finančni minister, ki je kljub protestom in sklepom ljudskih zastopnikov vpeljal vžitnino in monopolne pristojbine. Danes imamo po zaslugi liberalnega finančnega ministra najdražje železniške in poštne tarife, ki podražujejo blago. Finančni minister pošilja davčnim uradom po Sloveniji ukaz, da izpeljejo za štirikrat zvišane razne davke, kakor se to nahaja vnepotrjenem Proračunu liberalnega finančnega ministra
Stojanoviča. Dejstvo je, da se bo vsled tega zopet vse podražilo. Kdo je podražil že neštetokrat, tobak in pristojbine za kol-kovanjc,? Iz vsega tega more tudi slepec sprevideti, kdo je glavni povzročitelj draginje v naši državi.
Zato napravlja novi zakon proti draginji vlis, da sc hoče vlada umakniti sodbi ijudslva s tem, da kot bežeči tat vpije: »Primite ga!« S tem pa ne mislimo reči, da ni verižnikov in krvosesov in da proti njim ni treba z vso silo nastop!ti. Nasprotno zahtevamo, da se novi zakon kar najostreje uporablja. Dokler pa vlada sama navija cene, dokler je ravno ona povzročitelj vse draginje, lako dolgo ne bodo vsi zakoni proti draginji prav nič zalegli. Vla-| da naj v boju proti draginji prične pri korenini, naj vrne kroni njeno pravo vred-1 nost, naj napravi red v carini in carinskih uradih, uradnikom, ki so obogateli, naj zapleni premoženje in naj počaka z novimi i\ \ki teko dolgo, dokler jih nc prelrese in rklcrc ljudeki parlament. Zadnji čas je že, da zmaga v Belgradu ljudska volja in pravica in prava državna politika.
SospodarsM m flržnS prc«Ic<!.
g Cc-o v Subotici za ICO kg: pšenica S£0 K, ječmen 320 do 420 K, koruza v storžih 1E0 K, fj,>oI 500 do 600 K, moka 0 1500 K, za kuho 1400 K, krušna 1200 K, mekinje 350 K. Za 1 kg govejega mesa 21 ltron, telečjega 36 K, ovčjega 20 K, svini-:l.eg i 34 K, sušenega mesa 44 K, masti 48 kron. Živina: krave kg živega vage 13 do 14 K, prašiči 23 do 29 K, ovce 13 K.
g Trg z moko v Zagrebu. Ponudbe je bilo tc dni veliko, ccne so v znamenju padanja. Trgovina z moko jc mrlva vsled rplošncga pomanjkanja denarja. Zadnje ponudbe za banatsko in bačko moko na debelo so bile: moka 0 kg 14 K 25 v, moka za kuho kg 13 K 25 v, moka za kruh kg 12 K 50 v."
g Tržne ccne v Skoplju za 1 kg: pšcnica 2.50 din., rž 1.60 din., koruza 1.70 din., ječmen 1.45 din., oves 1.20 din., pšenična moka 3 din., koruzn amoka 2 din., debeli fižol 5.50 din,, drobni fižol 3.50 din., navaden sir 20 din., svinjsko meso 12 din., mast 18 clin., špeh 15 din,, drobni sladkor 23 d., sladkor v kockah 24 din., 1 1 vina 10 din., 1 1 žganja 20 din., 1 m3 drv za kurjavo 25 dinarjev.
g Cene sladkorji! na svetu. Cena sladkorju na drobno je sledeča za 1 kg: Java 0.35 santimov (100 santimov ali 1 frank —-8 K 60 v), Belgija 2 franka, Češkoslovaška 8 češkosl. kron, Švica 2.60 franka, Italija 8.05 lire, Avstrija 35 avstr. kron, Nemčija 8 mark, Jugoslavija 64—74 K. Kakor se iz tega vidi, je sladkor pri nas najdražji, in sicer vsled slabe produkcije, visokega davka na sladkor, slabega in predragega železniškega prevoza in špekulacije v svr-ho hitre obogatitve.
g Cena češkemu sladkorju za izvoz.
»Prager Tagblatt« poroča, da namerava, sladkorna komisija v Pragi v kratkem znižati ceno sladkorju za izvoz od 1826 na 1500 češkoslov, kron za 100 kg.
g Mažarska vina. Nova mažarska vina plačujejo po 18 do 35 mažarskih kron za liter. (Mažarska krona je vredna več kot za polovico manj od naše.) Najbrže bodo cene vinu še poskočile, ker je povpraševanje po vinu zelo veliko, trgatev pa jc bila znatno slabša kot se je pa prvotno mislilo.
g Cene konj v Budimpešti. Na zadnjem konjskem semnju v Budimpešti so bile cene za konje: konji za jahanje in kobile boljše vrste 12.000—27.000 K, lahki vprežni konji (Jucker) 22.0CC—62.000 K, težki tovorni konji 30.000—80.000 K, lažji tovorni konji 15.000—30.000 K, konji slabše vrste 5000—17.000 K, konji za klanje 2800^—7200 K.
g Visoke ceno na Poljskem. Na trgu v Varšavi stane par čevljev 750 poljskih mark, 400 gramov črnega kruha 62 mark, kilogram belega kruha 300 mark, obleka 10.000 mark.
g Padanje ccn ua Angleškem in v Ameriki. Londonski list »Times« poroča: Padanje ccn jc sedaj v polnem teku. Te dni so padle ccne vsem predmetom. Posebno je padla ccna bombažu, bakru, cinu, bombaževemu olju, terpentinu, čaju, lanenemu semenu, lanenemu olju. V Ameriki padajo cens šc hitreje kot pa na Angleškem.
g Ceae nemškemu železu padajo. Železniška gospodarska zveza v Berlinu jc v svoji zadnji seji sklenila, da sc znižajo cene železu za 14 odstotkov. Železo v palicah slane sedaj 1000 kg 2440 mark. prej 2840 K. Pri finih in srednjefinih železniških ploščah znaša znižanje 160—200 mark več. Delojemalci pa so hoteli še večje znižanje cen. Na podlagi tega bo nemška konkurenca še občulnejša. Že sedaj tožijo o njej Francozi in Angleži.
g Cene žita r.a Francoskem za 100 kg: pšenica 100 frankov, oves 78.90 frankov, ječmen 70 frankov, prvovrstna bela moka za 120 kg 128 frankov. Frank stane 8 K 50 vin.
g Koliko je vreden denar drugih držav? Ameriški dolar 134 K, italijanska lira 5 K 24 v, rumunski lej 2 K 22 v, češkoslovaška krona 1 K 76 v, avstrijska krona 37 v, nemška marka 1 K 96 v, bolgarski lev 1 K 64 v, grška drahma 12 K, francoski frank 8 K 60 v.
g Pri nas in v Avstriji. Naša država ima v prometu tri tisoče milijonov dinarjev (t. j. 12 tisoč milijonov kron), prebivalcev šteje 13 milijonov. Avstrija ima v prometu 21 tisoč milijonov papirnatih kron, prcr bivalcev pa šteje 6 milijonov. Avstrijski finančni državni tajnik jc zahteval od parlamenta, da sme dati v promet do konca t. 1. 3 tisoč milijonov novih kron, tako da bo imela v prometu vsega skupaj 24 tisoč

sl odgosoree?, Ce ne greS naVuolISčejn ne
'finko lilo in Krščanski zaton.	. •_'••#•, T
milijonov kron. To pomeni, da so avstrijski dolgovi in bremena štirikrat vetja kot pa naša.
g Naši vinogradi. Po uradnih podatkih merijo v Jugoslaviji vinogradi 2850 km". Od toga odpade na Dalmacijo 760, Srbijo 560, Bačko in Baranjo 450, Hrvatsko in
Slavonijo 400, Slovenijo 350, Bosno in Hercegovino 60 kur. Ma tem celem ozemlju se pridela fcf -o 5 milijonov hektolitrov vina, od kateve.ua krije polovica domače potrebe, druga polo.ica se pa izvaža iz države.
g Trboveljska premogokopna družba je ."'.visalu svojo delniško glavnico od 24 na -38 milijonov kron.
X Od.si.-p južne železnice. Naša država namerava /»vpiti južno železnico. Zato je prišla v Rc'n'iv.1 posebna komisija francoskih fina ti l - kov, ki je načeloma za prodajo. Nadaljnja pogajanja glede odkupa sc bodo vršil." . Parizu meseca novembra.
g Vaii:i3 :a h:šne posestnike. Po § 200. 7.: \ t , a c» osebnih davkih sc pozivljejo vsi pt - vtni!;J tiiš v Sloveniji, v katerih se stani je, li ti v'< '.c ssmi ali po svojih namcsl-rikih pii pr- 1 '.jnih davčnih okr. oblasi-\ih (\ l.jt:i- ,-;/i -ri davčni administraciji) r. .. siiric o; 30. novembra 1920 na pn . 'sar, •	i!:	vseli v hiši sla-
no:. .-in ouw>. r ).o stanovanjih, oziro-n» • .roslnvr lok. \ Ta ir».kaz mora pri po '.opjih, cn'J:\:ii!i v najvm, izkazovati na-jcivscino 'n ntorebii. i« podnr-.jmodalce v obliki ni.je- ke napovedi, v kateri je navesti iu t in . rsio poklica ali opravila \'-.no\ i-lc-. Podnajiuodajalci morajo napo-vt.hili sv. i'- podnajemnike in najemnine, ki jih k-t- (i' ičiijcjo, predstojniki hišnega gospod ;.r.- .a (družine) pa vse osebe, spa-daj-O k njih gospodarstvu, zlasti one, ki im;.jo svoj« lavui,- dohodke. Predpisani oh--; »d. ir icer: a) hišni izkaz, ki ga iz-pol-i. iastnil: no- 'opij, oar-ih v najem; b) ola:.ovanjshi -.':az. ki ga izpolni prcdsloj-r ! hišnega gospodarstva (družine), oziroma rajcmiuk, in c) zaznamek prebivalcev v p dopjib, iieoddanih v najem, ki ga iz-p' ' liiit lastnik a1 i njegov namestnik, sc tii bivajo iut-zpiuti-iO pri pristojnih davčnih okra iiih />'olasiv;h, davčni administraciji v Ljubljani in pri vseh davčnih uradih. Hi3ne prebivalce je izkazati po stanju z dne 15. novembra 1920. Kdor bi sc branil vložiti izkaz ali pa bi ga vedoma izpolnil napačne), se po § 247, zakona o osebnih davkih kaznuje z denarno globo do 400 K. — To razglaša delegacija finančnega ministrstva v Ljubljani.
g Dohodki carine v minulem mesecu so znašali 42,648.733 K; od tega okrog 25 milijonov na uvozno in 17 milijonov na iz-rvozno carino,
g Koliko je vredna Bai.-.nja? Letošnje 3eto je dobila naša država na davkih v Ba-ranji skupaj z mestom Pečuhom okoli 200 milijonov kron. V rudnikih okoli Pcčuha izkopljejo dnevno 270 vagonov premoga, s katerim vzdržujejo promet v Vojvodini in drugih krajih naše države.
g Popravljanje vagonov. Prve positjal-ve naših vagonov, ki so bile poslane na 5?
Ogrsko zaradi popravil, prihajajo sedaj nazaj poplavljene. Razen teh dobivamo že tudi nove vagone. Naše železniške delavnice so dobile potrebno steklo za popravo oken. Okoli 150 popravljenih vagonov so že izročili prometu v Banatu.
g Tri vagone papirnatega denarja so zopet pripeljali te dni iz Pariza v Belgrad. g Ponarejeni laški bankovci po 50 lir
krožijo po Dalmaciji.
f; Dolgovi Bolgarske našim državljanom.
I »o mirovni pogodbi z Bolgarsko ima na«a drža« a pravico odredili, kako je plačati dolgove, kateri obstoje iz	pivil ratifikacijo mi-l-oviio pogodbe z Bolgarsko, to je iz tuša pred '.». uvnust.Mii 1W0. Trgovska in obrtniška zbor-nlcn želi dohiti pregled o lerjntvnh. ki obstoji v Sloveniji proti llolgar.-dd iz časa pred I*, avgustom 1W Trgovska in ol-rlni-ku zliorui-<-;i v Ljubljani pozivu salogudclj osebe, ki iuiaju lei-jatvo proti bolgarskim podanikom iz ra-n i-ivd !». avgustom l!>^0, tla ji < linprej spo-mičc ime svojega dolžnika v HnUrariji, dolgu vano vsoto, kdnj .it- terjatev l.uslala iu i? ktik-Stiegn razlogu.
g Primanjkljaj Nemčije znaša letošnje lelo 50.000 milijonov n:ark.
g Zvišanje železniških tarifov v Avstriji. »Allgemciner Tarifanzeigcr poroča, da se bodo v Avstriji tarife, ki so bile zvišane šele zadnji čas, s 1. decembrom letos ponovno zvišale, ker sc drugače ni mogoče ogniti dcliciiu 1400 milijonov K ua državnih železnicah A vsilijo.
g Primanjkljaj francoskih železnic bo znašal za leto 1920. okoli 2131 milijonov frankov. Da se zmanjša primanjkljaj, sc misli že zopet na povišanje tarifov.
g Vrednost seda-<;ih ruskih rubljev. General Ivanov, delegat gene.ala \Vrangla, je izjavil dopisniku > Az lista«, ki ga jc obiskal v nekem hotelu v Budimpešti, ko jc bil ravno pri kosilu, da je lo prvič v dveh letih, da je meso. Govorec o finančnem položaju Rusije jc rekel general Ivanov: Moja mesečna plača znaša 150 'isoč rubljev, vsakega vojaka pa mesečno 40 do 60 tisoč rubljev. Ali to ni veliko, če r>e pomisli, da slane kosilo 2000 rubljev, kilogram kruha pa 500 rubljev. Na meji Mažarskc je plačal Ivanov za 2 mažarski kroni 50 rubljev (mažarska krona je vredna v Švici 2 švicarska ccntisima, vinarja). Zr eno nemško marko, ki je vredna okoli 2 jugoslovanski kroni, jc plačal 1500 rubljev.
g Nemčija kupuje žito v Jugoslaviji, V Nemčiji se pojavlja veliko pomanjkanje žita, tako da se bo moralo do prihodnje žetve uvozili vsaj dva milijona ton žila. Trgovci iz Nemčije so zadnji čas začeli kupovali žilo tudi v Jugoslaviji, zlasli na banatskih tržiščih.
Opozarjamo na oglas Mcnjalnicc Slovenske banke v Ljubljani.
Resna konkurenca. Kakor je iz današnjega inserata razvidno, pričela je tvrdka bralov Vokač po 6 letih prenehanja zopet vsako sredo in soboto prodajati na drobno sukno in drugo manufakturno blago. Marsikomu je ta tvrdka še v dobrem spominu, kako dobro in ceno se je tam kupovalo! /llo sc zopelna otvorilev te trgovine pozdravlja, ker Ic na ta način pridemo do zniža ija cen,
Dopisi.
GROSUPLJE.
Iz naie občine se pa ▼ »Domoljubu« kar noben ne »nlasL Teden za tednom ga prolil-ram, ker pa nI lz našega kraja nobenega nlaau' vam pa laz malo napišem. Nekaj pa smo pri nas dosegli. Sedaj Imamo, kar je bilo že škrat, no potrebno, ob nedeljah ln praznikih t naši podružnični cerkvi slnžbo božjo. Ljudje ho g tem zelo zadovoljnL samo želeti bi bilo, da bi fia vršila služba božja todi o velikonočnih praz-ni k ili ln pa o praznikih, ki je dosle| nt v Šmarje je predaleč, zato sc pa ni čuditi, ča iz. ostajajo ljudje od službe bož|e, kadar Je nI na Grosupljem. Najboljše bi bilo, da s« pri uu že čimpreje ustanovi prepotrebna župnijo. — Pri nas so zanima tndi za poUtikn. Grosupelj. ; ki mogotci so prišli na misel, da bi bila tudi za našo občino potrebna liberalna kmetska stranka. In res, ustanovili ho krafcvnl odbor ■Samostojne kmetijske stranko«. Liberalni mo-potcl, gostilničarji, trgovci, inešctarjf, prrkup. čevalcl !n kakor se im. imenujejo, ho pri£li do pTep.-i6.uija, dn s polomljeno liberalno klrnnko, čeprav se je pobarvala z jugoslovansko barvo, ne pridojo nikamor, zato mo .,topili vsi v kmetsko stranko. Na la način se hočejo prikupili kmetom, kateri jim doslej niso zaupali. Vodj.i na«lh san.oslojaežev je kmet, ki ni krnel, go-sUiuicur, brat »Sokoli in znan libdralei. Temu pa po<uaunjo ljudje, ki so čez noč poslali Iz HbcraU-cv »samostojni-' in ki se Iz Ijubezi.ic dn kmetov kar tope name prijaznosti. !n pit ta županski stoli.okl Eoliko trudn in težav je imel nokdo že lr,ta ln leta, da bi se dokoji.i! do nje-pa, nn jc vidno delal ra'-..u brez krimarla. Morebiti bo sedaj T Morebiti, n.-i račun kmetov. Rnd bi bil, (ta samo rad, ampak ho£e tudi bili, kur iioče pokarnti svoje gospodarske sposobnosti, katerih pred vojsko ni mogel pokazat) ui katerih tudi Se danes iščemo pri niem zastonj, čeprav jc med vo|sko obogatel. Kdor pa hoče biti naš i umu, la mora bili tudi tiober qospodnr, zakaj žnpan upravlja premo^auje ce'c občine, ki je naie premožcuje. Po Se ne-kaj! Poglejmo, kako gotovi Ifudje izpolnjujejo svojo verske dolžnosti, pa borno prišli do nre-pričanja, da so (o liberalci, zvesti naročniki liberalnih brrzverskih časopisov, za nas kmete pa hočejo bhi kmetje, katerim jc res na srcu ilehrobil kmetskega stanu. Nekaj jih je /.e spregiedilo in tudi drugI bodo, ko hodo priMi do spoznanja, da so pod kmetsko barvo skrivajo pristni Mhernlci. Zato pa proč z liberalci, zvestimi služabniki liberalnih bankirjev, uii bo čeiuo kmrtrko slogo, slogo vseh krščanskih kmetovi Liberalcem pa pustimo, da po ^Kmetijskem listu« še naprej preganjajo »larje«, M je to ves njihov program, vse delo za kiueta.
PREČNA PRI NOVEM MESTU.
Tukaj se jc vršil dne 31. p. m. shod zaupnikov SLS. ki je bil prav dobro obsikaa. Proi. Kovač je govoril o programu naše stranke, s katerim stopa ta v volivni boj, ter obrazložil v poljudni besedi glavne točke volivnelja zakona. Tcjnik SLS za Dolenjsko J. Munda pokazal Samostojno kmetijsko stranko v pravi luči, ki ni ničesar drugega, kakor skupinic« novodobnih liberalcev, kateri hočejo pod krinko kmetske samostojnosti preslepiti naše kmetsko ljudstvo in na ta način izvabiti od njega glasove. Končno jih je še navduševal K živahni agitaciji, nakar se je ljudstvo polno svetega navdušenja za naša sveta načela zadovoljno razšlo.
SV. TROJICA PRI MORAVČAH
Preteklo nedeljo, dne 10. t. m., so npfl-zorili tukajšnji fantje in dekleta pod vodsUoffl svojega domačega učitelja g. K. Ižlič krasno spevoigro v petih dejanjih »Mlada pevka« » prelepo, blažilno vsebino ter enodejanko veseloigro »Strahovi«. Igralci so izborno ieraii. vsi od prvega do zadnjega. Ljudstvo ie pe">° hvale o tej prireditvi. Obeuem zahvalimo P»" slrezljivega Blekovetla Franceljna za lične sc-
deže v nršem Domu. Priporočamo spevoigro vsem podeželnim odrom kar naitopleie. Bodi omenieno, da so nas počastili s svojim obiskom na tej igri preč. g. J. Hnter, narodni buditeli naših nam čez vse ljubih koroških bratov. Toda kmalu bodemo zamenjali te vloge igralcev z vlogami še važnejše igre za nas kmete, to je volitve v ustavotvorno skupščino. Gospod urednik, bodite brez skrbi za nas, glavne vloge so v zanesljivih rokah, storili bomo od prvega do zadnjega na dan volitev z listkom v roki pa z veseljem svoio sveto dolžnost napram naši SLS, naši brezdvomno najboljši zaščitnici in zagovornici nas kmetov,
RAKITNA.
Dne 13. okt. letos ob 3. uri popoldne se je izvršil v naši vasi redek, a silno žalosten slučaj. Sin Anton Brence, star 32 let, je s sekiro ubil svojo lastno mater. Bila je takoj mrtva. Kakor jc konštctiiala mrliška ogledna komi-rija, ie baje dobila 3 udarce. Sliši se in govori, da je že menda preje večkrat grozil, da bo najprej ubil svojo in potem staro taater. Tako sc je pa res zgodilo. Ne vemo, kaj ga je k temu umoru prignalo. Najbržc so vrrok domače družinske razmere in prepiri, ki so se večkrat dogajali. Dotični jc bil prej nad 8 let v Ameriki in ker mu je vedno mali pisarila, naj pride domov, se ie torej odzval njeni želji ter prišrl letošnjo rimo domov. Mejnika meseca se je poročil, ker mu je moti izročila svoje posestvo. Takoj po poroki so se pa pričeli kregatv teko dolgo je šlo, da sc ie naposled izvršil strašen zločin. Tako se pač godi povsod, kjer ne poznuio krščanske ljubezni. Dragi tovariši! Vzgaj-.'fc svoje otroke v krščanskem duhu, »ko hocctc. da boste imeli na stara leta lepe dneve in boljše življenje, ko boste izročali posestva svojim sinovom ali hčeram — Bhžaio tc tudi volitve v konštituanto. Torej, volivci, gle-mo, da gremo vsi kot en mož na vollšto. Vc'imo vsi poslance S. L. S., z*'"3T. ei''"»ta stranka se potega^ in bori za kmetske pravice ter stipoupravo Slovenije.
DObHNIft.
Letošnje vino je močno, celo naSe iz Lisca !a 3atavia. he inočr.c.jSc je roveda žnunje, ki ua letos kuha vsakdo, če ie fina domače radjo nI; nc. Ta moč rt bo ie dostikrat letos r^ka-zala, zlasti med tuladino. Pil nas se je že v ncacllo 24. oktobra. — Nekoliko po polnoči ro prifll lautjn Ir obeh tukajšnjih gostiln zelo korajžni. Klicali so r~ »na korajžo« In kmalu io bilo slišati tekanje semintja, letela so polena, tekla je celo kri. Hujše nefiere za enkrat ni bilo. Pač pa sa delali mirnim va.ščanom škodo: pobili kip- v oknih, razrezall p-rilo, rjuhe, sr.ttrc i., drugo in namazali s krvjo. Ker je b,i<. veliko pr« zraven,'bo lahko izslediti krivce. »Orli« so držo dobro. Pravi i-e pokažite, v čem se lože por. s sluverstec« funta .
MOi»i*VČB.
T.n zgled, knko znajo samostojni morav-škl komedijanti »reševati« kmetsko vprušanje. V nedcijo 21. t m. napovedali samostojni liberalci v Kamniku shod. Iz Moravč se je peljalo moških in žensk tri vozove. Pa kako? l judje so izpraševall, kje Je »voheot«. Vozovi ozaij-šani, zraven harmonika, popoldne ples, kmetsko vprašanje rešeno I Kmetje skupaj, v La-vračevem »Kkonomna Je sedaj vse pol zastonj, sa) ste vendar plačali delete po 200 kron! Tndi čujemo, da bodo Tomanovi kotli sedaj plačani. — Za druglft Jfia svetujomo, naj vzamejo s seboj še »ringelšpll« s tisto lajno, potem bodo privabili zraven še otroke. To bo f letno T Staro bo plesalo, mlido se pa vozilo na »rin-neiSpilu«. Draginja kmetskih potreb bo »temeljito« rešena. — Ljudstvo koliko časa fie misliš slediti takim komedijam? Graščaki in kovači bodo storili za tebe Jako malo! Pes, kl mnogo laja, no slorl nič. V tihem in vztrajnem delu, kot ga vrši SLS že mnogo let, brez harmonik, Je moč napredek. Zato vabimo vso pristaše »Kmetske Zveze« na velik ljudski tabor in shod »Kmetske Zveze«, kl se bo vršil v nedeljo 7. novembra t. 1. v društvenem domu v Moravčah ob 7. ori zjutraj: Poročal bo g. bivši poverjenik prol. Remec. Vabimo tukaj sledeče občine: Moravče, Peče, Velika vas, Brdo, Sp. Koseze, Drtije, Krašnja Blagovica,
Brezovica Pridite vot aail somišljeniki! Obenem bo občni zbor »Kmetske Zveze«. Vabljene tudi žene in dekleta.
IZ TRATE V POE3ANSKI DOLINI.
Radi tihotapstva Je v prvi inštanci bila kaznovana Marija Kokelj iz Trate za 800 kron globe in izgubo zaplenjenega tihotapskega blaga. Ta ženska ima že več kazni za različno prestopke ln vendar so Jo liberalci izvolili kot načelnico liberalnega ženstva krajevne organizacije J. D. S. na Trati. Župna cerkev na Trati Je menda premajhna. Dokaz, da ob nedeljah med sv. mašo več mladih ljudi postaja znnaj cerkve. Temu nedostatku skušajo liberalci opomoči o tem, da bi zgradili svoj liberalni tempelj, za katerega jih ni sram beračit podpore po cclein svetu. Naši »Ameri-kanei« v Ameriki so se v tej zadevi nekateri Izrekli, da bi že darovali, toda imena podpii-sanega stavbenega odbora jim niso nič kaj po volji.
SV. BOLFENK V SLOV. GORICAH.
Veliko smo že čltnll o podivjanosti naših zapeljanih samostojnežev; dne 17. oktobra pa smo jo gledali ua svoje oči. Ta dan smo Imeli shod našo Kmetske zvezu. Samostojneži so zbobuall skupaj vse pijance, razbijalce, pretepače .postopače in ponočnjake iz celo okolice, da bi motili shod fn ya razbili. Res so nastopili z divjimi medklici, surovimi opazkami in žaljivimi trditvami, ki so jih jim prej vcepili samostojni voditelji. A naši pristaši so se jim samo zaničljivo smejali; saj so jih dobro poznali. Samostojneži bi bili radi na vsak način Irzvall protep; le oliki fn dostojnosti naših se jo zahvaliti, da ni prišlo do spopada, ln tako se je shod vendar vršil v reuu; mirno in može, io so naši vstrajali do konca. Shod jim je odkril vso surovost, podivjanost in lažnivost l amostojne stranke. Ako so ijnrtje, kakor smo jih videli in sli'all na shodu, zastopniki in pristali Samostojne, potem Jim kličemo lahko že zdaj: Lahko nnčl Samostojna, tvojo uro so štete! Laž lo hinavšuina imata kratke nnge! Samostojni pravijo ljr.dem, ako se Jim pridiužijo, notem bodo cdrravill vse davke In druga bremena: pravi raj bo nastopil na zemlji. Hinavca! Ravno fnko so govorili socialni demokratje v Avstriji pri lanskih volitvah in mnogi so Jim verjeli in jim dali svoje glasove. Ko so pa prišli socialisti na i rmilo, so pcžrli vse svojo obljube in pričela so Je neznosna strahovlada, vlada sile fn sebičnosti, kakršne e ni videla Avstrija. A pri sedanjih volit . al« Je ljudstvo obračunalo s svojimi zatiralci, volilo je s krščansko stranko, kl je dosegla skoraj večino np.il vsemi strankami. Tako bo tudi s praznimi in lažnjiviml obljubami samostojnežev. škoda samo, da bodo irnagl piepozno šo le spregledali in spoznali pcilo prevaro plačanih samostojnih priganja-čevl To spoznanje bo bridko, pa zaslužena bo k'"en, ker so zavrgli svojo mater, Kmetsko ? vezo. Mi pa kličem. o Bog živi našo vrlo krščansko in slovensko Kmetsko zvr/al Naj raste in proč.'.'al Le v njenih vrstah je boljša bodočnost.
Najboljša in najsigurr ejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejela hranilne vloge, ir obrestuje po 3'}/o brsz kakega «><ibitka.
MR ifMi li\M\U 1.PP*
6!!«jj iaserat!
Junakinja iz Štajra.
„ '•	Povest. Prevaja'"
(Dalje.)
Morilec je po izvršenem umoru takoj dr-vil po strmini navzdol proti mestu, da bi tam naznanil, da je z lastno roko umoril vlačugo; ni več treba bobnarjev. Toda bil je tako zmešan, da se je izgubil na poti, na kateri mu io bil izza mladih nog znan vsak kamen. Mislil je, da je pri mostu, pa je bil v ulici, kjer ni nobena luč več svetila in se ni genila živa! duša, toda glej ,v hipu se mu zasveti luf, ki; je prihajala od bledega, mrtvega obraza, ki jei plaval nad njim,,, in so z njega kapljale kr-< vave kaplje.	.
Stresel se je od groze in je razprostrl roke proti prikazni. »Stran, proč od mene!« ie so-pihal. »Kaj hočeš, saj te ni več, zabodel ;<en* te, ker si me varala in začarala.« Z mrzlično naglico je hitel naprej v temno noč, prekoračil je most, ki vodi v mesto, ki ga je nemo zrlo z zadnjimi lučkami, s plamenečimi pogledi.
Tako. Sedaj bodo čuli. Danes Madlzeder, jutri pa njegov oče. Povedal jima bo v obraz: Povelje je velelo, da jo je treba izgnati, toda jaz sem rekel, da se to ne bo zgodilo, in se ni zgodilo in se nc bo zgodilo nikdar, jaz sem jo zabodel, obsodite me, če si upate. — Jaz sam sem jo sodil.
Toda mahoma mu je jel padati pogum', jela ga je izpreletovati groza.
Ko bo ujet, ga bodo izpraševali o Štefani in njenem grehu. Oče mu bo rekel: Na Dunaju nisi verjel, Boga si poklical za pričo njene nedolžnosti.
Oh, in vendar je ležala na tleh vsa bela in krasna kakor angel, kljub vsej sramoti. Z lastnim bodalom si je priboril pravico. Toda' kakor angel je ležala na tleb, proti nebu se jc ozrla in je rekla: »Gospod Jezusi« In zatrepetalo je morilčevo srce. Že se ga polašča bol, muka, kes. Bila si vlačuga, umoril sem te. Toda bila si ljuba ... lepa deklica ,,, uboga .., mala Štefana.
Sedaj ga bodo v mestu o vsem izpraševali. O, hinavske mačke. Sami so ga spravili tako daleč. Ne bo se udal njihovi sodbi. Tu bo ostal v temi — kjer ga nihče ne vidi, nihče ne izprašuje, potem pa — ko se bo začelo svetlikati — bo šel še enkrat k njej — da jo že enkrat vidi — potem naj ga prfmejo in peljejo pred očeta — pa naj ga sodi on, ki mu je prvi rekel: Vlačuga je.
Zabliskalo se je in v blisku se fe prikazalo grozno, smolnatočmo mesto njegovega očeta liki peklensko mesto, obšla ga je zopet groza, obrni' se je nazaj in je z mosta stopa) po pobočju doli k deroči vodi... Ha. tam aoli je hladno, tam si bo ohladil vročo glavo, vroče ude, ki mu gore v pekoči vročici. Prišel je do reke in je z divjimi o*rni zrl v vodo.. . O groza, po vodi plava zlatoobroblien svetniški obraz in z njega kapljajo krvave kaplje .. • ta obraz je njegova sodba ...
Čujl Cujl Kaj je to? Od tam, kjer je ležala' na lesenih tleh, prihaja nad šumenjem vode, nad glasovi, ki ječijo iz dna, glasen krik in vik. On ve, kdo je to, mati je našla svoje mrtvo dete. Kamenito srce mu postaja meso in kri, malo da mu ne poči v staašni boli, v pekočem, žgočem kesu! In dalje sc v ulici morije razlega krik in vik v temno noč, razlega do neba in vpije zooer njega, volkodlaka. Zgrabi ga divji obup. V potemnelosti srca potegne meč in si ga hoče poriniti v srce, toda roka, ki je pri Štefani zadela cilj, je bila zdaj negotova, n' ubogalo jeklo, samo ranil se je, toda ne smrtno. Ko ic vdrugič besneč nameril meč rroti srbi, ie čutil na prsih malo. mrzlo roko. No, sramota bi bila, se je zavedel, če si vzame življenje, k. ni več njetfovo, marveč posvetnega sodnika ... Kri kri, iivljcn-c za življenje! O ?V''ana! Ko si bila še čista, si mi pripoved -aia o Jezusu. Tedaj ie i ovesil meč in ga jc vtaknil v nožnico. N a levi strani ga je
močno bolelo — in iz prsi mu le lila lopla kri — bil ic ranjen,-
Zgodilo se je, d.i ic ravno takrat oskrbnik bolnišnice — bolnišnica ie bila najbližja hiša in je stala nad pobočjem — odprl okno svoje spalnice, da bi videl, odkod sc bliska, iedaj je videl, kako sc je spodaj ob vodi proti hiši sem vlekla moška postava, sc nenadoma zgrudila na tla in obležala. Poklical ie ženo m hlapca, in vsi so šli z lučjo doli k vodi in so našli na tleh ležečega, ranienega moža. Strmeč so spoznali na obleki, da mora biti imeniten gospod. toda niso slutili, da ie to štajerski stotnik, ker so_ šele pred kratkim časom prišli v ta kraj. Mislili so, da to mora biti kak tuj plemič, ki jo je skupil v kakem dvoboju.
Dvignili so nezavestnega moža in so ga nesli v lolnišnico. Oskrbnik je odprl sobo za ki. ne bolnike, ki je bila preskrbljena z novimi, sveže pogrnjenimi posteljami, v katerih še ni nihče ležal. Tam so položili moža na posteljo in so mu obvezali rano. Pri tem delu niso 'uii krika in vika, ki lc prihajal iz predmestja; ko pa je začelo biti plat zvona, so postali oozorni in prisluškovali.
Oskrbnik je rekel:
Nedelja je. Mladi nepridipravi so š'i va-sovai. mogoče, da so katerega spravili na oni svet. T.ahko je pa tudi ogenj.«
Merilni zvon je dalje tulil, in njegov bro-na-li glas, ki se je strašno razlegal v ponočni molk, je morilca vzbudil iz nezavesti. Nekoliko je dvignil glavo iznad rdeče blazine, divje in izgubljeno je z mrzlično žarečimi očmi gledal naokoli in se je vprašal, zakaj zvoni ponoči. Priletna žena oskrbnikova ic odgovorila:
•Zvonenje moti gospoda, bo kmalu prenehalo, mora pač biti ogenj, gospod, Ic mirno počivajte naprej, ne bo še kmalu dan.«
Z guhasto roko je božajo šla _ preko vzglnvja. tedaj pa jc zakričal, da jo je bilo strah: -Proč, ftran, ne dotakni sc me, kriv sem smrti, deklica je mrtva.«
>Katera deklica?« je jecljala žcnica, ki so ji v strahu šklepetale vse kosti, toda mo/. jo je potegnil proč od postelje, rekoč: »Pusti ga v miru! Ne vprnšuj ga! Saj vidiš, da se mu blede. Zavri mu rajši mleko ter mu ga prinesi!«
Tujec se je v bolečinah zvijal po postelji in jc z divjimi očmi streljal po sobi okoli; vprašal je ljudi, kdo so in odkod so prišli. Oskrbnik ;c rekel: »Gospod, kar lepo mirnt bodite, ležit" v mestni bolnišnici. Vaša rana ni nevarna, kmalu se vam bodo zopet vrnile moči-«
Tujca j? stresla mrzlica, glasno jc zaklical'
»»Vrzite me na cesto, ne veste, kdo sem.« Pokiil si jc z rokami obraz, da ga nihče nc vidi v obraz, pošast v človeški podobi, ki je umorila žensko ...
• • •
Komaj jc v Štajerdorfu utihnil riorilni «yon, pa se je v viharni črni noči iela rdečiti široka ccsta, ki vodi proti Štajru, kakor bi se bližala jutranja zarja in čez Anižo sem je prihajalo votlo bobnenje prihajajoče velike trume oboroženih moških.
Mestu Štajer se približuje Ilrndelnova vojna sila, sam sodnik ji jaha na čelu. Petsto bakelj, ki jih peš nosijo strelci, razsvetljuje pot Gospodu; to jc jutranja zarja o polnoči.
Komaj roldrug dan ie, kar je četa odrinila z Dunaja. Zdaj so že v Ensdorfu. Ko se jc zp • bliskalo, se je Hendelnu liki Dodobn prikazalo mesto Štajer. Obrnil se je ter zaklical svojim strelcem: Šlajer. Zdelo se je, da mu v svitu bakelj obraz žari in se smeje. Saj je pred njim trdnjava njegove moči. Tu veliajo njegova povelja kakor božje zapovedi. Tu ni nc Klezel-na, ne cesarja, tu je on sam kralj; če Madlzeder ni podel pes, Štefane ni več v mestu . ., Zato so vrača tako hitro, da vidi. je-li povelje izvršeno ...
Hendel je izpodbodel težkega žrebca in jc pred četo zdirjal naprej, kolikor daleč se za-luči kamen.
Čui! Čez Anižo, iz Štajerdorfa sem, priha-haja lirušč in trušč, jok in stok. In prsi so mu začele kipeti, kakor bi se mu težak kamen odvalil od srca. To so papežniki v Vizerfeldu — — kričijo in tulijo. Povelje se je izvršilo — 3'
Štefana^ jc izgnana. Pod bičem njegovega srditega povelja je cdsikala strupena kača, ki mu jc zastrupila srce ... dom ... in lastno ubogo dete. Ha, kako čist in svež je zrak, opojen z močjo hrastov in jelk, ki mu veje iz Štajra nasproti, kako zmagoslavno svetijo zvezde na polnočnem nebu! Naj živi Štajer, moja trdnjava! Ni več madeža na tebi, nobene vlačuge noga nc skruni več tvojili cest. Štefana je izgnana, kakor kuga v sušecu. Toda kaj počne sedaj njegov sin, ki ga je zapodil proč od sebe. ki mu je zaprl dom, ki mu je zdaj ukazal še iz-ruvati malika iz srca... ?
Li žaluje in okoli tava v boli in brezdelju, tudi sedaj še, ko jc spoznal nesramne spletke? Ali ra je mož premagal v n!em zaljubljenega mladiča, da jc z nogo nohodil lažnivo podobo svoje boginje, in bo sedaj prišel k očetu, rekoč: »Zaslepljen sem bil, odpusti mi in me zopet snrejmi "n svojega otroka?«
O da bi tako govoril, potem naj mu nia-gar: umro žena, vsi bratje, sc lai ko ves Žta-icr poijreznc v pr?.h in pepel, vse to bi mu no bilo n:č. zakaj na vsem svetu ni danes stvari, ki hi 'o bolj ljubil s takim ognj<*m ljubezni, kakor ljubi svojegi zavrženega, nepokornega sina.
Zatrobite štajersko koračnico!« je velel trobentačem, da vet1.'), da prihajamo, in nam odpro mestna vrata. I:i trikrat so zadonele trobente, trikrat so zipeli bobni.
Široko so so odrsrla vrata mesta Štajer in sodnik je jedil skozi, neznansko velika se jc prikazala njegova z: lovcdujofa voina moč in v nekaj trenutkih sc jc vsa ozka ulica trla vojakov.
Glasovi štajerske koračnice so pridone!i v bolnišnico, kjer je v kužni soM ležal ranjeni morilec. Prisluškuje, vc, kdo prihaja.. .
Nesrečnež z: rine svojo flnvo nod blazine, tako se l-odo na sodnji dan skrivali pogubi; ;n-ci pred božjim oMičjem.
Mož, ki prihaja z voj-^ko silo. je njegov oče, ki jc kriv njegove krivde, jc njegov sodnik, ki ga bo obsodil — na r.mrl — na — smrt • • •
Vojniki so skezi ožino korakali na mestni trg. Hendel ni malo ostrmel, ko je vide! na tr-£ti r'>rano (oliko množico, povsod so gorele svetilke; njih svetloba ic razsvetljevala skrcir-/one in spačene obraze, povsod ie bilo slišati ihtonje in tuljenje. Ko ro ljMt'jo videli, do. nri-hafa sodnik, so se ieli skupaj «»»iosti in Culi so se Glasni ltliei: Sodnik prihnjil Sodnik prihaja! Pravicn! Pravim!
NM«?č ie oresiiš 1 vpltie ir. jc uknzal boh-nati. Tod? čudno, kako npokofi naris*'1 a tfovor-jenj<> in vpitje množic liki z gore deroči plazovi:
•Sodn;k! Sodnik! Prcvicp'«
Hendel ie ustavil svojega koni--\ pred vr.al-mi Madl^eHerievo l»'še in je zaklical: Madlzeder!« Neštelo 1'uc'i je stalo na trgu, sto in sto jih ie bilo ob okrnil. Pa ruti eden ni vzkliknil: Oobro došel! r.li: ?ivic!
MarMzeder je spoštliivo in pokorno sto-pi' pred silnega tfosnooa in ie r >!rnh »Živel virih Štaira!« prav tako, kikor takrat pod vislicami.
Hcnd! mu ic prekinil kesedo: »Sc je-li povelje izvršilo?«
Madlzeder je z roko nokszal na voinike in rablje ter na pisarje in jc rekel z negotovim glasom:
»Mogočni gospod, ravno sem ga hote! izvršiti. toda Borf me je nr-hitei, Dekle, ki se ie toliko zagrešilo nad Štairom in nad vami, je mrtvo,«
Hendel ie ompr.il in jc naglas vzkliknil: »Siefannl Mrtva?«
Trdo in nepremično liki bronasti kip junakov je sedel na svojem koniu in je molčal sredi med vzdihovaniem in tuljeniem ljudstva, loda srce se mu j t širilo veselja. Njegova muka jr.'nie<5ov pekel, njegove prečute noči, zastrupljeni dnevi, črv v njegovem mozrfu, roparica čistosti in ljubezni nieifoverfa otroka — vse ie mrtvo. Prsi se mu širijo, krkot hi s* bil rešil strašne more — in smeinl se je. Toda le za trenutek. Zopet mu postane obraz trd in odre-venel, ne meneč sc za jezno mrmranie množic je vprašal: »Kako se je to zgodilo? Pa vendar umrla naravne smrli?« »Ne.« i? odvrnil Madlzeder. »zavratno je bila zabodena.«
Tedaj ga je Hendel žugajoče pogledal in je rekel laiinsko: »Človek, govori, pa vendar ni kdo od vas mislil, da mi na tak način stori uslugo? Ker veste, da sem jo (po pravici) so-iražil do krvi? Toda kri je kri, in umor je umor! Naj nc pričakuje sladkega plačila.« Madlzeder je bil bled kakor kreda. »Ne, gospod, kako naj bi si bili kaj takega upali? Nikdo ne ve, kdo je bil. Saj vidite, ravno sem hotel vaše povelje izvršiti, ko je začelo biti plat zvona in mi jc podžupan prinesel grozno novico.	'
Terlaj so sc v svitu bakelj začeli premika-ti vsi obrazi in vsi glasovi so začeli mrmrati, nešteto rok sc je jelo dvigati proti mrkemu sodniku, in kakor na dano znamenje se je zopet začelo vpitje: »Gospod, pravica! Gospod, prosimo za pr-ivico'« In iz prošnje je že bu-čal upor, ki ga ne bo mogla zatreti nobena sila, marveč edinole kri.
Hendel se ni dal motiti v svojem miru, zaničuiočc jc rekel:
»Nni-li tu o polnoči vršim sodbo?-Tedaj se je iz množice veli prerinil mož, ki ja v temi velikanski izgledal, in se je gnetoi proli Hendelnu tako blizu, da sc jc njegov meč zadel ob prs-\ konia, ki jc nosil sodnika-
»Gospod sodnik, morate nam tukaj ob';,i-bili, mi hočemo pravice, kakor hitro izide solnee, vi sle dolžni lo, še velja za Štajer vaš preki sod.«
LIBERALNA STRANKA NA SLOVENSKEM .TE RAZCEPI JENA NA TRI r»Fi v. viGOr* -v DEMOKRATSKA STRANKA. SAMOSTOJNA KMETSKA IN NA RODNOSOCIALNA.
DUŠEVNI VODITELJ VSEH TREH JE SVOBODOMISLEC IN PRIJATELJ FAPITAT 'STOV DR. ŽERJAV. NAJVEČJI SOVRAŽNIK SAMOUPRAVE SLOVENIJE,___ ______
5::.:a?i hol»Clne? V <;'. mzn? V ecleni telesu'' Vašo mlAire (n živrl Vmn oclpo\<-<lu.!ojo? V,»i:'kii.<i|n prnvl Fellcrje- Flza-Fliiidl llodoio riidlll! 0 dvojnntiti rili 2 veliki fi;ierijnlni stekb-titri <2 Uii n. PržiiMin troSnrlnn posebej.
AII (rnite ra noSn nl prebavi? Na slnbem npctltu? Znnrtjn? Proti temu nomnonio prave 1'ellerlevo Klza-krogliirc' 0 škntliic kron. Priivn želodec okropčnjočn. fivedska tinktura 1 stekleni, n TO kron. 0"»c t in oošinlnn posebej, n nnjrenel<\ Koren V. Feller, ftublca il o n j n, F. 1 s n t r <T S t. 10. U r v a t s k u._A.
Izjavil.
Podpisana Morila Vidmar, kuharica v žnpniSču v Št. Vidu pri Stični, nreklicujem vse žnliive, ki som jih pustila napisnti o gospodu kaplanu Fran« Lovšinu in drugih osebah v brezimnem pisinu z dne 29. avgusta 1920. Obžalujem vse te žalitve, priznavam, da so brez vsake stvarne podlage, in plačam vse v tej zadevi narastle sodne in zastopniške stroške ter za namene društvenega doma v Št. Viclu pri Stični znesek 200 K.
TAarlJa Vidmar,
kuharica v Št. Vidu nri Stični.
hupi
Ljubljana
Šiška, Sv. Jerneja cesta 231.
Dunajska cesta samo dopoludne od 10—12 ure
I
Preklic.
* Jaz podpisani Leopold Zore, posestnik v Polhovem gradcu, obžalujem, da sem razžalil svojo :estro Ano Zore s tem, da sem jI očital, da mi je 1000 K ukradla. K temu dejanju sem bit zapeljan po Jerl JanSa, posestniKovl hčeri. Prekllcujem to žalitev kot popolnoma neutemeljeno ln se zahvaljujem, da ml je to žalitev moja sestra na mojo oroSnlo odpustila. v Vrhnika, 26, 10. 1920.
Leopold Zore.
Primeša) krmi Mastin!
f smislu odloka deželno vlade za Kranjsko v tjubljoni z dne 18. julija 1899., it. 10.595, kt mi gu je mestni magistrat ljubljanski iiporočil dno 28. julija 1899.,St.25.255. smejo dietetlčno sredstvo Mastin, redilnl praSek za praSlee in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašon. V Ljubljani, dne 8.avgusta 1900, mag. opr. S t. ^8.561. Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobito, ga narotito po požti. — 5 zavojev Mastina stane K 50-— in so jih pošlje poštnino prosto na dom.
iBazilO zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, llšuj, srbečico, kožne bolezni ln izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti K 16—.
Lekarnar Trnkocf v Ljubljani
(Slovenija) zraven rolovža.
Šivalni stroji dospeli
predvojno blago za obrtno in rodbinsko rabo. istotam «o dobi vse posamezne delo. igle, olje, potrebščine za šivilje, čevljarjo In krojače
Josip Peteline, Ljubljana
Sv. Petra nasip 7.
Juhe gobe, fižol, laneno seme
kupujo tvrdkn z deželnimi in gozdnimi pridelki
Kmet & Koma, Ljubljani), Cosoosvetska cesta St. 8.
Barva za obleko
prve vrste, zanesljivo dobra, je zopet došla, črna modra, zelena, rudeča, lila, ln siva v zavitkih po
K 2.20 eden zavitek. Barva za obleko druga vrsta tudi dobra črna in
modra po K 1.50, eden zavitek. Vsakeum naročilu se pridesie slovensko navodilo. Razpošilja po pošti vsako množino
KARL LOIBNER, CELJE.
jelov ali bukov /a pose-kanje se kupi. Pismene ponudbe pod »Amerikan-skl kupec« na anončnl zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5.
Hnton Kunstek
Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 4
priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin na drobno in na debelo.
Več 11)00 kg star. kov. železa za vozove so proda po 1—2 kroni Kilo. Ljubljana: Čopova nI. 10 na dvorišču (doliod z Rcsljeve c.)
Najboljša in
najcenejša le pri tvrdki
ii GOREG
motorji pnevmatika
LjUBLjANA
Gosnosvelsta c. u
(Marije Tsrezije c. M.)
IV. JAX IN SIN
Dunajska cesta štev. 18, LJUBLJANA.
Mi stroji in stroji za pletsnie.
Izboi-na konutrukcljaiu elegantna te-vriitev iz tovarno v Lincu. Ustanovljena 1.1M7. — Soilo J* ravnokar v.fije it.vUo atroj.vza vsako obrt.
Vezonje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „Adler" Cen ki zastonj in franko. Kolesa Iz prvlb tovarn: Diirkopp, Stjncia, WaHenra(l.
KiJitareJIi hranilnica na Slovenskem«
Kranjska hranilnica
f^hj Ljubljani — ustanovljena 1.1820
obrestuje hranilne vloge a
3%.
Kranjska hranilnica je pupllarno varen, zavod in jo nadzoruje deželna vlada.
Za plačila zavodu se dajo no razpolago poštne položnice.
Cisti dohodek Kranjske hranilnice je — ne glede na to, kar so odkaže rezervnim zakladom — po pravilih določen v pospeševanje občekoristnlb naprav in podjetij na Kranjskem. — skupna svota doslej v te svrhe odmenjcoib zneskov znaša K 8,761.118-37.
ŠIVALNI STROJI
z dolgim čolničkom, zelo trpežni K1990, F. čuden, Ljubljana, Prešernova ul. f.
Zopet pričnemo vsako sredo In soboto
'' prodajati po
brez konkurenčnih cenah
trpežno češko volneno
SUKNO
ln drugo manufakturno blago.	i
Po pošti razpošiljamo vsaki dan. Zahtevajte ceniki
Podjetje tkanin „Hermes" Brata Vokač
v Ljubljani, Selenburgova ulica 5 v !. nadstropju nasproti glavne pošte.
UKAZ
nI, ampak ogromen dobiček naredite, ako Se danes naročite Uustro-van! cenik ali greste v
veletrgovino R. Ster-meckl, Celje H. 305 katera je dobila ogro-
mne množine sukna, porbenta, volne, cefir-ja, druka, platna in raznega manufaktur-nega blaga iz Inozemstva, ter prodaja po čudovito nizkih cenah.
Razširjajte »DOMOLJUBA"!
Menjalnica S!oyenskg eskomptne banke Ljubljana
Kolodvorska ulica. — Hotel pri Južnem kolodvoru.
Kupuje in prodaja tuj denar po najugodnejšem dnevnem kurzu. Z dežele se pošilja dolarje in drugi tuji denar lahko tudi v denarnem pismu.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun in jih obrestuje najugodnejše. Izvršuje nakazila v tuje države in se peča z vsemi bančnimi posli. Točna in kulantna postrežba. i .... .
•	• -V;', ' ' *..,V 1 .	: S...... •

fHfV
liijdklillbH-UII
3New-York—.Bueu(-s-Ayxes—Kso tli ■tausiro—Sanlos-Kiontevideo.
Brezplačna pojasnila in proda.,n voznih listov ■/:> i otn !cc z SI o vonij o edinolo pri:
SIMON KMETRC, Liiiliiim Kolodvorsko ulica 23.



1 Rčcionelno nego-E vanje lepote. HoAote li olira in roko rjicioiioluo negovati, i»€>-uiosolce 0 iprnviti, lir., uvu liežo niiai.outiio in : rožno napravit1. v. poru!,Hii.u i itll. i> Vo |.la> 0 i:i:-:.-«:-riur.i> ).<•■ »-ob- ..........M " uul Toliki r. . la:. kilt -'I; 15 - K. 1 i, Io:n-> iimivftln« , ..-i,. « . ' t ' •'>' '<■ J'ji:in-.i> . .1 ■'.•ir.lco 2 - in 4- K	J Prvovrsino naravno j negovanje las. Rasi las napr« tUi.ie. kožo na plavi krojn a, plešo in prevuno osivolost jiropro-cujo Fellerjova p r a v a Ta n n ok i n a potna ln ra rast ln«. 1 voli):! parco-J.ini.ki lonček li • K Mo«*-10 kiitrnuovo milo ua i plavo 14 - K. (»„'r.s!»a po-inndn y.u brk« 1 0 ti - in H - Ji. ficikotlljiv.t olja ra lun0, ort-hovo «'ljo i»iala Mt-kJeuna 0- K. velika 30 -K. fSebampou zu umivanje lat* 4 - K. |
i' iical vseli mil 0	J'c]lcr ovo KI« l ii .no f ■ t.o i .ito I'*'- J. To- 1	; lili m inleho It • in B K. N.,,flr.v-.;. N] Tim i , . in : >. U \ ol.n i'0 N ., : - in It • li. N. 'l;o<l-J l . W ) i. -r c , 1 n« v C v., ; jkiO - li liarvilo ? 1 1, u E.i d :ir« M 11-,-rn -'<'■• K • » ,..,-- '	
	Najmočnejšo fran- t cosko žganje najOiSta predvojna rol n, mun Aa uokN-ni. a 15 - K, ve ika 35- K. i:i»a Ko-lonsl.a voda v steklenicah 7 - in 35 • Jv.
J k ; F: Jor Cinspc, !;atera ji sc v to razume ,. j r \. :r M-isrr-jov m r • :n ' i K t r. 1 nI ro-B, r \ 11 'i e L:> »l.atlju ti - K	Proti potenju telesa deluje zanesljivo l iller-j« v Kisa ijmlni prnsek 1 Akatljica 10 K.
	Kaj jo pElsa FlttW#l to zna vsaki C (iVf'.natih ali 2 Kjn-ei-jalni stoklonic.l 42 - K.
Kurja očaca 'ji \ ' . * ido iin»o. o<l-,1 n J,r/.o ia Irmo--.11. i,-t lnrii<*ov»ki P 1.. " v ikalli^h |»o f' tO R ln Feller. I; , •i tinktura j] 11.. 1 niča 10 - K. 1 1 H 1 ■ ■	
	Za usta In zobe i Hopa zobni praaek ■ ki-idkotn, 1 hkailjica 20 - K. I>r. Ileidor-jov cobni prašek 1 f-k a ti j a G - K. Kisa voda za usta 30 -K, zobno krtneiec od 20'-K naprej.
Fini parfemi 0 fr;u<o»Ui. nriRinflno J t tokleiiirc 40 - i( ; nateht-i iro o.l io-- lv naprej. Sachot (ovitok diše^opa j) r a šle a /..v gorilo) b - K.	
	Proti mrCesom kakor muhe, bolhe, nte-niee, rtisi, /anosljivo in tem« l.iito deluje Kisu mr-eosni prah, velika škatlja 15-- K. Tinktura zopor Btenirn 30 - K. Naphtalin od 2 - K naprej.
Kaj se vsak dan potrebuje? AbrIcIVI oblifc 2 - K. Ly-Hotorm 80- K. 1'ojiOhii Irrigatornajboljfii ir/o - K. Pravi Lvsol 30 - K. Knfra H Ji - J<. Kftirno kropijieo g 5-- K. Arnikn f.'- K in S 30- K. I'o s mre kovom h poztlu «li;oči pariem ea H Bob«. 35'-K. Konjnk 30 - K. W Malinov sok 30 - K. Kina li Ž0I02110 vino 30 - K. Esenc M za rum 7 - in 35 - K. Ki-E neški i na toblnico od 3 - K naprej.	
	Miši in podgano! Mišji strup 8 - K. Strnp zoper podpane 8 - K. in 10-- K.
	Omot in poštnina | se računa posebej, toda rj najceneje. Čim voč se na R enkrat nnroči, tommanj dra/.e stroški to robo.
n Pri vprašanjih Q naj po pri lož 0 postno H Kiiftniko v.ti odpovor.	
I. NaroČila se adresirajo nas EV GEN V. FELLER, lekarna, Stabica donja, EIsairy 16. Hrvatska.	
UUD5M POSOJILNICA
t Ljubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta št. 6
obrestuje hranilne vlege po čistih

Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 mi-
»■ ■!>—»»»»JrTU-ji — ■■■■!! • nmmoMti.n m imbmb M — ■■■ .....
1 i ionov kron vlog Jn _ nad 1 milijon enstotisoč kron rezerv nih zakladov. Ljudska posojilnica sloji pod neposrednim državnim nadzor&lvom.
a ccj flunmm
nrc^a » m m a,:
II tih, ft
m
S
i 3
if 431
II
Oft>orifev> frgoDinc.
Cenjenim odjemalcem vljudno nnznnujumo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano manufakturno detajlno trgovino 7. nuiiiufnktuniim blagom, v popolnoma prenovljenem lohuiu. Za bližajočo se zimsko sedjo priporočamo vsakovrstne novosti, ku-tcrc so tavno dofle iz inozemstva, osobito razno volneno in sukneno blofjo za moike in ženske, daljo panlne burhente, flonclc cel rje, Sifone, potrebščine z i krojače, Šivilje i. t. d.
Zagotavljajoč prijavno in solidno postrežbo se priporočamo
R. & E. Skaberne,
veletrgovina z mnnufukturnim blagom Ljubljana, Mestni trg 10.
Zuamenlla nabožna Itniiga z zlaio vtiebini), Krntko navodilo zu pravo pobožnost do Matere lio/.je. 1'riiedil dr. Zdešar. — Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in v \-cii ku ignrnali. — Cena samo U K 00 v.
Vasema
za pekovsko obrt sprejme pol ugodnimi pogoji Ernest DrCar, pei.ovski mojilcr Šmartno p. Litiji.
Predivo,
poslati tvrdkl
Irto, kupuje po najvišjih cenr.li. Ponudbe v ceni in množini i Iiran N, Adamič, vi /nimi, L ubliana.
Prvovrstne M\ Me m
za Šivilje, krojače iu čcvl;nrje z večletno garancijo ter posamezne dele, igie, olje itd. >a vsakovrstne Šivalne stroje priporoča lgi>. Vok, Ljubljana, Sodna ulica št 7.
V medni in mamifakiurni trgovini
„PHI IVANKI"
v Ljubljani, Sv. Petra cesta St 29
sc dobi po zelo nizkih cen.h sukneno blago za kostime, kakor tudi zu moSke obleke, žamet za moške, vražja koža, močmi hlačevina, močni oks-fordi, cefirji, bela in pisana koleninu, različni bar-henti, platno za rjulie, odeje, či na svila, sploh vse, kar je k nevestini opieml potrebno.
v vsaki množini kupuje po najvišjih dnevnih cenah Terilnica in predilnica Anton Šinkovec, Grosuplje (Dolenjsko).
in vsa golazen mera poginiti pko porabljate mo i najbolje preizkuš. in sploino hvaljena sredstva ltr. proti poljskim mišim IU K, za pcJgane in miši iOK, za Ščurke, posebne močne vi ste 20 K, poic'1:0 močna tinktura za stenice 12 K, uničevalce moljev 10 K, prašek proti mrčesom tO in .'0 K, muzi .1 proti ušem pri ljudeli 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, praSck za uši v obleki in pculu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in ua ze-lenjadi (unii. rasti.) 10 K, praiek proti mravljam 10 K, mazilo proti "Jarjam 12 K.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. J0NKER, Pctriniska ul. 3, ZAGREB 1.
'Mi 0OIS8, 'kumno,S<t'er'
vse drupe deželno pridelke kupujo trgov na s semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova utica št. 12.
O ♦
o
0
t ♦
1 !
I ♦

ERJAVEC & TDRK frgovma z železnlno
pri ,.ZLATI LOPATI" preje HaiiicnerstUiinldi (Miihieisenj
LJubljana, Valuazorjev trg St. 7, — nasproti Krilanjka cerkve. —
Ssioga cementa.
♦
t
i O
e «
9 ♦
•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J
Izdaja konzorcij »Domoljuba«. I1
Odgovorni urednik Anton Snšnik v Ljubljani
Tiska Jugoslovanska tiskarn«.