Poštnina plačana v gotovini, URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik III. V Ljubljani dne 1. junija 1946 Številka 40. VSEBINA 153. Pravilnik o ljudskih knjižnicah in čitalnicah. I ^ Odredba o ukinitvi uredbe o sestavi i:n poslovanju komisij ir.4. Pravilittiik državnega podjetja ^Telefonski promet (Tel- I ' ^ ob.ve7;ni bmetijslkiih proizvodov, prom)« I Pravilniki, navodila, odredbe in odločbe ministrstev vlade Ljudske republike Slovenije 153. Na osnovi 7. člena uredbe ministrstva za prosveto o ljudskih knjižnicah z dne 10. septembra 1945, Ur. list LRS št. 270/37, predpisujem pravilnik u ljudskih knjižnicah in čitalnicah I. Splošne določite 1. člen Kjer se pokaže potreba in razumevanje za ljudsko kn jižnico s čitalnico ali pa samo za čitalnico, jo krajevni odbor sam ali pa v zvezi z drugimi krajevnimi odbori uslanovi ler ji odredi ustrezajoč delovni okoliš. Poleg krajevnega odbora morejo ustanavljali dn voditi ljudske knjižnice ludi množične organizacije ali društva z odobrenimi pravili. Izjemoma k 3. odstavku 2. člena uredbe o ljudskih knjižnicah se morejo te knjižnice imenovati tudi po organizacijah, ki jih vodijo, oziroma morejo obdržali svoj dosedanji naziv (n. pr. Delavska knjižnica v Ljubljani, Ljudska knjižnica ZMS v Poljanah in podobno). 2. člen Ljudska knjižnica in čitalnica opravlja tele naloge: aj izposoja knjige, b) nudi bralcem časopise in dnevnike v čitalnici, kjer ser bralcem na razpolago tudi priročniki, c) prireja knjižne razstave in predavanja. 3. člen Ljudske knjižnice in čitalnice se vzdržujejo iz: a) letnih dotacij KO, oziroma jih vzdržujejo društva ali organizacije, ki jih upravljajo, l>) državnih podpor, ki jih podeljuje ministrstvo za prosvelo, c) izposojnin, č) dohodkov od prireditev in d) iz daril in volil. 4. člen Krajevni odbori, ki so ustanovili knjižnico ali čitalnico, jo s primernim zneskom podprejo. Dotacija naj ne bo manjša od letnih 1200 dinarjev. Podpirajo pa naj tudi tako krajevno ljudsko knjižnico, ki je v sestavu kake množične organizacije ali društva. 5. člen Vse ljudske knjižnice morajo svoje izposojevalnice, čitalnice in skladišča knjig smotrno urediti. Predvsem morajo paziti, da bodo prostori ustrezali higienskim predpisom, da bodo primerno opremljeni in da bodo varni pred ognjem. II. Razdelitev in uprava 6. člen Ljudske knjižnice so razdeljene v krajevne in okrajne. Temeljno knjižno zalogo in letni prirastek določajo krajevne razmere. Zastarele in neporabne knjige se morajo izločiti, 7. člen Ljudsko knjižnico in čitalnico vodi knjižnični svet, ki sestoji pri krajevnih iz 3 članov, pri okrajnih iz 5 članov. Člane imenuje KO ali organizacija, ki knjižnico vzdr-ž.uje; po enega oziroma dva pa izberejo bralci izmed sebe na zboru v začetku poslovanja po poletnih počitnicah. Knjižničar je stalni član sveta in zapisnikar. 8. člen Knjižnični svet se snide po potrebi, vendar najmanj enkrat četrtletno, imenuje knjižničarja in pomožno osebje, vodi knjižnične finančne posle, odloča na knjižničarjev predlog o novih nakupih, izloča neprimerne in poškodovane knjige, sestavi poslovnik in daje četrtletna poročila okrajnemu knjižničnemu svetu. 9. člen Krajevno ljudsko knjižnico upravlja knjižničar, ki je odgovoren za njeno redno poslovanje. Zato mora voditi v redu kataloge knjig in vse knjižno upravne in statistične pripomočke in pisarno. Svoje delo opravlja brezplačno; KO mu mora gmotno omogočili strokovno izobraževanje na tečajih. Knjižničar okrajnih knjižnic mora opraviti enomesečni tečaj z usposobljenostnim izpitom. Za svoje delo v knjižnici dobi nagrado 2400 do 9500 din letno po lestvici | prebivalstva. Knjižničar velikih mestnih ljudskih knjižnic mora biti absolvent knjižničarske šole i državnim izpitom /.a knjižničarja ljudskih knjižnic. V knjižnici je nastavljen kot strokovni uradnik z ustrezno plačo in s pravico do rednega napredovanja. 10. člen Večje knjižnice imajo poleg knjižničarja še tole po- možno osebje; 1. pomožne knjižničarje, 2. pisarniško osebje, 3. služitelje. Število pomožnih knjižničarjev se ravna po obisku. Uslužbenci so plačani po dogovorjenem pavšalu ali s predpisanimi mezdami. 11. člen Po možnosti naj bi tudi male ljudske knjižnice vodile vse knjige, ki so potrebne za uspešno delo. Večje knjižnice pu morajo voditi: a) inventarno knjigo, b) kartoteko po avtorjih, c) imenik knjig, Č) kartoteko izposojevalcev, d) knjižne listke, e) katalog izposojevalcev, f) bralčev konto, g) blagajniško knjigo, h) redno statistiko. 12. člen V ljudski knjižnici morajo biti zastopane vse panoge leposlovja in vsaj glavne panoge znanosti ter praktičnih ved. Pri nakupih se je ravnati po krajevnih potre-bah. Praviloma naj bo najmanj 20 odstotkov poljudnoznanstvenih knjig. Vse ljudske knjižnice morajo imeti predvsem knjižne izdaje v domačem in drugih slovanskih jezikih. Nakupi knjig v neslovanskih jezikih ne smejo presegati 30 odstotkov nabav. V čitalnici naj bodo bralcem na razpolago dnevni in periodični (leposlovni, strokovni) časopisi ter politično vzgojne brošure. I/. morebitnih knjižnih darov Izbere ljudska knjižnica tiste knjige, ki Jih more sama s pridom uporabiti, druge pa mora izroč.ti okrožni študijski knjižnici. 13. člen Cas, kdaj so knjižnice in čitalnice odprte, naj se ravna po krajevnih razmerah, 14. Člen Ljudska knjižnica sme pobirati za izposojene knj:ge izposojnino. Izposojnina ne sme za eno izposojevalno dobo presegali 3 odstotke nabavne cene. Izposojevalna doba se ravna po krajevnih razmerah in se določi a poslovnikom. 15. člen Knjižnični svet okrajne ljudske knjižnice opravlja obenem tudi posle knjižničnega sveta za ves okraj. Naloge okrajnega knjižničnega sveta so: podpiranje in nadzorovanje krajevnih ljudskih knjižnic, skrb za strokovno izpopolnjevanje kadra, skupno naročanje novih knjig za ljudske knjižnice okraja, zbiranje četrtletnih poročil ljudskih knjižnic okraja. Okrajni knjižnični svet pošilja svoja zbirna četrtletna poročilu okrožnemu knjižničnemu odboru kakor tudi /vezi ljudski!, knjižnic Slovenije. Predsednik okrajnega knjižničnega sveta je vsako kratui načelnik okrajnega prosvetnega odseka. 16. člen Okrožni knjižnični odbori opravljajo vse posle, ki jih imajo po 3. členu uredbe o ljudskih knjižnicah. Zbirna letna poročita pošiljajo ministrstvu za prpsvetp VLRS in Zvezi ljudskih knjižnic. III. Osrednja organizacija in njen ustroj 17. člen Osrednja organizacija ljudskih knjižnic je Zveza ljudskih knjižnic. Njen sedež je v Ljubljani. Vse ljudske knjižnice so obvezno včlanjene v njej. Vodstvp Zveza imenuje minister za prosveto. 18. člen Naloge Zveze ljudskih knjižnic so: a) skrbeti za knjižne nabave včlanjenih knjižhic, b) dajati knjižnicam zaželjena pojasnila o poslovanju, c) organizirati knjižničarske tečaje, č) posredovati izmenjavo knjig med posameznimi knjižnicami in posojanje dražjih knjig iz večjih knjižnic v manjša 19. člen Zveza ljudskih knjižnic je razdeljena v tehnični in prosvetno-iniormacijiki odsek. a) Tehnični odsek nabavlja ljudskim knjižnicam knjige, knjižnoupravne in druge poslovne knjige, tiskovine, izdaja »Glasnik Zveze ljudskih knjižnic« ter skrbi za vezavo knjig. b) P r o s v e t n o-i n 1 o r m a c i j s k i odsek opravlja vse druge nalogo Zvezo ljudskih knjižnic. Načelnik prosvelno-iiifonuaeijskega odseka je referent za ljudske knjižnico v ministrstvu za prosveto. Prosvetno-informacijska pisarna vodi kartoteko vseh ljudskih knjižnic s statistikami obiska, uporabe in knjižnih zalog, posreduje zamenjavo dvojnic in posojanje knjig med knjižnicami, organizira izpopolnjevalne tečaje za knjižničarje in vodi propagando za knjigo in knjižnice s predavanji, predstavami in pod. in ureja periodično glasilo »Glasnik Zveze ljudskih knjižnic«. V tem glasilu objavlja poleg programskih in knjižničarsko poučnih člankov bibliografijo del iz domače in tujih književnosti, kolikor sodijo v ljudske knjižnice, Lu ji dodaja kratke, knjižnicam primerne oznake. O svojem delu izda Zveza ljudskih knjižnic na koncu vsakega poslovnega leta poročilo v svojem glasilu- IV. Tečaji in šole za usposabljanje knjižničarjev, 20. Člen n) Izobraževanju ljudskih knjlžnlčtirjev manjših vaških knjižnic so namenjeni krajši informativni knjižničarski tečaji. Te tečaje organizirajo okrajni knjižnični sveti ali pa okrožni knjižnični odbori vsaj enkrat na leto. b) Izobrazbi knjižničarjev okrajnih knjižnic je namenjen enomesečni knjižničarski tečaj za knjižničarje ljudskih knjižnic. Organizira ga ministrstvo za prosveto v sodelovanju z Zvezo ljudskih knjižnic in narodno univerzitetno knjižnico. Ob sklepu tečaja delajo udeleženci iApit iu dobe spričevalo ki jih usposablja za samostojna voditev okrajnih ljudskih knjižnic ali za pomožnega knjižničarja v velikih mestnih knjižnicah. V enomesečni tečaj se morejo sprejeti kandidati, ki so že vsaj 1 leto zadovoljivo delali v ljudski knjižnici. c) Ministrstvo za prosveto ustanovi po potrebi enoletno strokovno šolo za knjižničarje ljudskih knjižnic, Za sprejem v to šolo je potrebna polna srednješolska izobrazba ali dvoletna praksa v veliki ljudski knjižnici. Pri sprejemnem izpitu mora pokazati kandidat tolikšno splošno izobrazbo in razgledanost, da more z razumevanjem slediti predavanjem. Ob sklepu dela kandidat izpit in dobi diplomo, ki ga usposablja za voditev velike ljudske knjižnice in za knjižničarskega inštruktorja. č) Ustroj in program knjižničarske šole določi minister za prosveto s posebno uredbo. Hkrati se uvede za vzgojo knjižničarskega kadra pri ljudskih knjižnicah obvezen pouk osnov knjižničarstva na učiteljiščih, gimnazijah in občasnih tečajih s praktičnimi vajami v šolski in kaki ljudski knjižnici in čitalnici. V. Prehodne določbe 21. člen Ljudske knjižnice prevzamejo knjižni inventar bivših društvenih knjižnic, kolikor ga je, ki ni zastarel in je po vsebini in opremi primeren za uporabo v ljudskih knjižnicah. Ves inventar pregleda in sprejme ali odbere knjižnični svet. O svojem delu sestavi poseben zapisnik in ga izroči pristojnemu okrajnemu knjižničnemu svetu. 22. člen Ministrstvo za prosveto bo podprlo ustanavljajoče se knjižnice z dodelitvijo primernih knjig iz zbirnih središč okupatorju in njegovim pomagačem zaplenjenih knjig. Prepoved izposojanja nemških knjig na ozemlju bivše Štajerske in Koroške ter madžarskih na ozemlju Prekmurja (glej okrožnico ministrstva za prosveto št. 238G z dne 11. julija 1946) ostane do preklica v veljavi. 23. člen Dokler se ne vzgoji potreben kader v tečajih in šoli strokovno izvežbanih ljudi, smejo biti postavljene tudi za knjižničarje okrajnih in velikih mestnih ljudskih knjižnic osebe brez strokovne izobrazbe, toda vsaj s srednješolsko maturo, ki pa so za to delo sicer sposobne; morajo se pa zasebno in v tečajih izobraževati in napraviti v dveh letih strokovni izpit prod komisijo ministrstva za prosveto. Obseg in tvarino tega izpita določi ministrstvo za prosveto. Usposobljenost, predpisana s tem pravilnikom, se prizna tudi osebam, ki so z najmanj petletnim uspešnim delom pokazale svojo sposobnost za knjižničarsko delo. 24. člen Dokler Zveza ljudskih knjižnic pravno ne obstaja, opravlja vse naloge prosvetno-informacijskega odseka referent za ljudske knjižnice v ministrstva za prosveto, vse naloge tehničnega odseka pa Državna založba Slovenije. Dokler ne prične izhajati zvezino glasilo, bo >Naš tiske tudi glasilo ljudskih knjižnic. 25. člen Tu pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS<. Ljubljana dne 16, maja 1946. Minister za prosveto: Pr, F. Kozak s. r. 154. Na podlagi 12. člena uredbe o ustanovitvi državnega podjetja za zasebne telefonske naprave »Telefonski promet (TELPROM)« z dne 4. oktobra 1945, Ur. list št. 44/307 z dne 17. oktobra 1945, predpisujem tale pravilnik državnega podjetja čs>Teielonski promet (TELPROM)« A. Ustroj podjetja 1. člen Podjetju načeluje ravnatelj, ki ga imenuje minister za industrijo in rudarstvo. Ravnatelj odgovarja za pravilno upravo in poslovanje podjetja. 2. člen Na predlog ravnatelja imenuje minister za industrijo in rudarstvo pomočnika ravnatelja in namestnika pomočnika ter vodilno strokovno osebje. Ostalo osebje namešča ravnatelj. Pomočnik ravnatelja mora biti po možnosti inženir specialist, ki upravlja podjetje s tehničnega in trgovskega vidika. 3. člen Pomočnika ravnatelja zastopa namestnik pomočnika, ki mora biti inženir specialist in ki je hkrati vodja tehničnega oddelka podjetja. 4. člen Tehnično osebje sestoji iz potrebnega števila inženir jev, tehnikov, specialnih mehanikov, drugega kvalificira« nega osebja in vajencev. 5. člen Komercialno osebje sestoji iz potrebnega števila uradnikov knjigovodstva, blagajniške, obračunske, skladiščne, korespondenčne, arhivske in podobne službe. 6. člen Pomožno osebje sestoji iz potrebnega števila šoferjev, kurirjev, snažilcev in drugih nekvalificiranih delavcev, 7. člen Za podjetje podpisujejo ravnatelj, pomočnik ravnatelja ali namestnik pomočnika vsak zase tako, da pod pisano, tiskano ali z žigom odtisnjeno besedilo podjetja pristavijo svoj podpis. Drugi pooblaščenci podpisujejo za podjetje vedno le po dva skupaj, 8. Člen Podjetje lahko ustanovi svoje tehnične pisarne, podružnice in delavnice tudi v drugih krajih LRS. B. Poslovanje podjetja 9. člen Podjetje TELPROM vključuje v svoje poslovanje vse zasebne telefonske naprave na področju LRS, obsežene v 2. in 3. členu uredbe in je izključno upravičeno, da nabavlja in prodaja, projektira, instalira, vzdržuje in revidira vse zasebne telefonske naprave. Zasebne telefonske naprave so: ..) tiste, ki so postale tast uporabnikov z nakupom (lastninske naprave), b) tiste, ki so izročene uporabnikom proti najemnini (najemninske naprave). Vse na novo montirane telefonske naprave so najemninske. Izjemno lahko podjetje TELPROM v posameznih primerih dovoljuje tudi lastninske naprave. 10. člen Z lastninskimi napravami razpolagajo uporabniki sami, vendar vzdrževanje, popravila, povečanje, razširitve, dopolnitve, preselitve, preglede in premestitve teh naprav opravlja podjetje TELPROM, bodisi da gre za naprave s priključkom ali brez priključka na državno telefonsko omrežje. Glede vzdrževalnine morajo uporabniki skleniti s podjetjem vzdrževalne pogodbe, ki se ravnajo po "sakokratnih veljavnih obračunskih mezdah ali po režijskem obračunu. (6. člen uredbe.) 11. člen Vsaka zasebna telefonska naprava mora imeli kontrolni aparat z vlikalno dozo oziroma [tretikalom za direktni priklop na posl ne linije zaradi preizkušnje. Te aparate dobavlja in montira kot najemninske aparate podjetje TELPROM. Uporabniki plačajo montažne stroške, potrebni montažni material in najemnino za kontrolni aparat. (5. člen uredbe ) 12. člen Najemninske naprave so last podjetja TELPROM. Za te naprave plačujejo uporabniki najemnino, vzdrževalnino in popravila po dogovorih ali pogodbah za dobo 10 let. Določila teh dogovorov in pogodb se skladno spreminjajo, ako se spremeni veljavna obrestna mera ali delavne obračunske mezde. (0. člen uredbe.) 12. člen Zaradi ekonomsko uporabe telefonskih naprav in dokler ne bo omogočena prosta nabava novih naprav je podjetje upravičeno po lastnem preudarku in po odobrenju ministrstva za industrijo in rudarstvo zamenjati, zmanjšati ali povečati telefonske naprave. (7. in S. člen uredbe). 1.4. člen Vsa potrebna popravila in motnje zasebnih telefonskih naprav prijavljajo uporabniki podjetju TELPROM, ki mora čimprej izvršiti popravila in odstraniti nastale motnje. Podjetje izvršuje občasne revizije naprav, če tudi naprave delujejo brezhibno , 15. člen Vodovna naprava ostane vselej last uporabnika, ki jo mora ob naročilu plačati. IG. člen Privatniki, in druga elektrotehnična podjelja ne smejo brez posebnega dovoljenja in vednosti podjetja TELPROM izvrševati montaž in revizij telefonskih naprav. 17. člen Višino stroškov za nabavo, montažo, razširitev, popravila, vzdrževanje, revizije in najemnine telefonskih naprav določi urad za cene pri predsedništvu VT.RS na predlog ministrstva za industrijo in rudarstvo. 18. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS":. Ljubljana dne 22, maja 1946 Minister za industrijo in rudarstvo: Franc Leskošek s. r. 155. Odredba ministra za trgovino in preskrbo LRS o ukinitvi uredbe o sestavi in poslovanju komisij za obvezni odkup kmetijskih proizvodov 1. člen Uredba ministrstva za trgovino in preskrbo NVS o sestavi in poslovanju komisij za obvezni odkup kmetijskih proizvodov z dne 22. januarja 1946, Ur. list št. 32/8—46, spremenjena in dopolnjena z uredbo z dne 4. februarja 1946, Ur. list št. 46/11—46, se razveljavlja. 2. člen Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Ljubljana dne 17. maja 1946 I. štev 969/2—46. Minister za trgovino in preskrbo: Tone Fajfar s. r. izdaja in zalaga: Uprava »Uradnega lista LRS« v Ljubljani. Urednik: Pohar Robert; tiska tiskarna Merkur — oba v Ljubljani Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina- mesečno: din 24.— četrtletno: din 70. , polletno: din 135.—-, celoleu.' i n 260.- Posamezna številka: prva pola dir ' •Sc vsaka nadaljnja začeta pola din 2. . — Uredništvo in upravništrvo: Ljubljana. Gregorčičeva uL 23. A'eL At, 25-02. — ček. račun št. 14.337. URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik III. Priloga k 40. kosu z dne 1. junija 1946. Številka 40. Obf a ve Objave o izgubljenih listinah Uredništvo beograjskega »Službenega lista FLRJ« zaradi preobremenjenosti ne bo več objavljalo oglasov o amortizaciji javnih listin: osebnih izkaznic, plačilnih knjižic, legitimacij vseh vrst in podobno. Take oglase bodo objavljali odslej samo uradni listi ljudskih republik. Iz pisarne ministrstva za notranje zadeve LRS Sodna oblastva Trgovinski register Spremembe in dodatki: 706. Sedež: Jarše. Dan vpisa: 22. maja 1946. Besedilo: Industrija platnenih izdelkov d. d. Jarše. Po odločbi okrajne zaplembene komisije v Kamniku z dne 19. januarja 1946, opr. št. 578/2, se je vpisala zaznamba, da je prešla uprava družbe z vsemi pravicami upravnega in nadzornega sveta na FLRJ. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 20. maja 1946. Rg B III 109/7 * 707. Sedež: Kamnik. Dan vpisa: 22. maja 1946. Besedilo: Karl Skala, trgovina z mešanim blagom v Kamniku. Po odločbi okrajne komisije v Kamniku z dne 13. novembra 1945, opr. št. 5258/46, se je vpisala zaznamba, da je Prešlo vse imelje tvrdke v last FLRJ. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 22. maja 1916. Posam I 317/3 708. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. maja 1946. Besedilo: ^Jugoslavija« splošna zava-•"ovalna družba, podružnica v Ljubljani. Vpiše se prokurist Dejak Drago, Uradnik družbe v Ljubljani, 'ki bo skup-bo z vršilcem dolžnosti ravnatelja Bele-om Danimirom podpisoval za tvrdko. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 20. maja 1946. Rg B III 129/3 70n. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. maja 1946. Besedilo: Karton, družba z o. z. Po odločbi ministrstva za industrijo in Rudarstvo z dne 13. maja 1946, Pers. 2432/1, se izbriše zač. upravnik Močnik Zlato, vpiše pa novi delegat Baggia Anton. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 20. maja 1946. Rg C IV 188/8 710. Sedež: Ljubljana, Poljanska c. 71. Dan vpisa: 22. maja 1946. Besedilo: Tone Knaflič in drug, družba z o. z. Po odločbi ministrstva za industrijo in rudarstvo z dne 15. maja 1946, I/P-2277/46-B, se vpiše začasni upravitelj Rihar Štefan. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 20. maja 1946. Rg C V 258/3 * 711. , Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. maja 1946. Besedilo: Mercina in drug, trgovina s papirjem na veliko. Po odločbi ministrstva za trgovino in preskrbo z dne 2. marca 1946. Št. 154/13-45 VIII, je prešla tvrdka v likvidacijo. Likvidator: Šega Matija, predsednik upravnega odbora tvrdke Papir-promet d. d. v Ljubljani. Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 20. maja 1946. Rg A Vf 149/6 Zadružni register Sedež: Martinj vrh. Dan vpisa: 18. maja 1946. Besedilo firme: Živinorejska zadruga z omejenim jamstvom v Martinjem vrhu. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 28. februarja 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da komisijsko izbira za pleme primerno živino svojih zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo; b) da vodi rodovnik in molzno kontrolo Pejovnik morn voditi točeno za pasemsko ustrezajoče iu drugo go- vedo. Molzno nadkontrolo in kontrolo rodovnika izvaja pristojna poslovna zveza; c) da nabavlja plemensko živino, zlasti plemenjake in živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali posreduje tako nabavo; č) da prevzema od članov mleko, ga predeluje in plačuje za njih račun po kakovosti ali povprečno ter to mleko in mlečne izdelke vnov-čuje; d) da v dosego te naloge postavlja v svojem gospodarskem okolišu zbiralnice in po potrebi predelovalnice mleka; e) da priskrbi in vzdržuje skupne pašnike za živino svojih zadružnikov; f) da prireja za svoje zadružnike živinske sejme, razstave, premovauja, strokovna predavanja in kar še spada k pospeševanju živinorejo. Zadružni delež znaša 100 din za vsako četvorico glav živine in se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga objavlja svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabilo pošlje poteg tega vsem LOO, v območju katerih posluje, in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino. Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 4 člani in se voli za dobo 3 let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora; če sta odsotna, pa dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: Tušek Franc, posestnik v Martinjem vrhu 3, predsednik, Vidmar Franc, učitelj v Martinjem vhu 38, tajnik, Ceferin Anton, posestnik v Potoku 10, Tolar Jožef, posestnik v Martinjem vrhu 37, blagajnik, Debeljak Frančiška, posestnica v Martinjem vrhu 10, Mesec Janez, posestnik, Rastovka 1, Pintar Jože, posestnik v Martinjem vrhu 15. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 18- maja 1946. Zt 70/46 — Zadr. V 87/1. 713. Sedež: Litmerk, okraj Ptuj. Dan vpiea: 4. maja 1946. Besedilo: Vinogradniška zadruga i omejenim jamstvom sSavinšek« v Lit-merku. ^ Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne IS. aprila 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge fe; a) skupna obdelava iu izkoriščanje zadružne zemlja (vinogradov, sadovnjakov in gozdov) ter potrebna postopna obnova nasadov pod strokovnim vodstvom, b) skupna nabava proizvajalnih sredstev in drugih potrebščin zaradi obdelave in obnove zadružnega zemljišča pa tudi gospodarstev posameznih članov proti primerni odškodnini, c) skupna predelava in vnovčevanje zadružnih pridelkov-in izdelkov, pa tudi vnovčevanje lastnih pridelkov zadružnikov proti primerni odškodnini, č) skupno vzdrževanje in graditev zadružnih objektov in naprav ter skupna nabava v ta namen potrebnega materiala; na enak način zadruga lahko pomaga posameznim Članom proti primerni odškodnini, d) širjenje strokovnega znanja in poglobitev zadružne zavesti. Na splošno naj se zadruga ravna po strokovnih navodilih ljudske oblasti Ljudske republike Slovenije. Kjer so krajevne razmere za to primerne, tesno sodeluje z bližnjo vinarsko in sadjarsko zadrugo. Vse te naloge opravlja radi samopomoči in izboljšanja gospodarskega položaja svojih elanov. Zadružni delež znaša 50 dinarjev in se plača ob vstopu v zadrugo oziroma ob razdelitvi čistega poslovnega prebilka. Jamstvo je omejeno, vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom osnovnega članskega deleža. Oznanila se nabijejo na zadružni razglasni deski. Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik in največ 2 elana, ki jih voli skupščina za dobo treh let. Vsako leto se izmenja ena tretjina elanov odbora. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sla odsotna, pa dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: Vaupotič Matija, viničar, Lešniški vrh, predsednik, Kirič Ivan, upravitelj, Litmerk, tajnik, Smodiš Franc, viničar, Litmerk, blagajnik, Kosec Joško, viničar, Litmerk, odbornik, Volaj Ivan, viničar, Lešniški vrh, odbornik. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 4. maja 19413. Zadr. II 128/2 * 714. Sedež: Murska Sobota. Dan vpisa: 4. maja 1946. Besedilo: Proizvajalna zadruga domače obrti z omejenim jamstvom v Murski Soboti. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 9. III. 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da nakupuje za svoje člane vse surovine, orodje in sploh vse potrebščine za proizvodnjo, b) da izdeluje in prodaja različne izdelke domače obrti svojih članov ter uravnava njih proizvodnjo radi enotnega nastopa na trgu. c) da predeluje in proizvaja izdelke različnih panog domače obrti, d) da ustanavlja poslovalnice v okolišu zadruge, e) da vzbuja interes in veselje za tekmovanje pri izdelavi boljše kvalitete in lepših oblik s prirejanjem razstav, I) da skrbi za strokovno izobrazbo širokih plasti delovnega ljudstva in spoznava svoje člane s sodobnimi metodami in novimi stili in sploh uporablja vsa zakonito dopuščena sredstva za dosego svojega namena. To nalogo opravlja radi samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva. Zadružni delež znaša 150 dinarjev in se plača ob vstopu v zadrugo. Jamstvo je omejeno, vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Oznanila se nabijejo na zadružni razglasni deski. Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in i2 članov, ki jih vse voli skupščina za dobo 3 let. Vsako leto sc izmenja ena tretjina članov odbora. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta odsotna, pa dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: Žižek Joža. abs. iur., Murska Sobota, Radgonska c. 10, predsednik, Balek Lina, gospodinja, Murska Sobota, Bakovska ul. 9, tajnica, Gomboc Jolanka, poljedelka, Borejci 35, blagajničarka, Bedič Ana, kuharica, Murska Sobola, Lendavska 6, odbornica, Poredoš Irena, poljedelka, Bodonci 83, odbornica, Siplič Josip, poljedelec, Kupšinci 31, odbornik, Škerlak Josip, lončar, Moščanci 39, odbornik, Litrop Marija, gospodinja, Murska Sobota. Kuzmičcva ul. 10, odbornica, Horvat Ludvik, lončar. Moščanci 31, odbornik. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 4. maja 1946. Zadr. II 121/2 * 715. Sedež: Sv. Ana v Slov. gor., okraj Radgona. Dan vpisa: 4. maja 1946. Besedilo: Vinogradniška zadruga z omejenim jamstvom pri Sv. Ani v Slov. goricah. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 25. marca 1946 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) skupna obdelava in izkoriščanje zadružne zemlje (vinogradov, sadovnjakov in gozdov) ter potrebna postopna obnova nasadov pod strokovnim vodstvom, b) skupna nabava proizvajalnih'sredstev in drugih potrebščin zaradi obdelave in obnove zadružnega zemljišča, pa ludi gospodarstev posameznih članov proti primerni odškodnini, c) skupna predelava in vnovčevanje zadružnih pridelkov in izdelkov, pa tudi vnovčevanje lastnih pridelkov zadružnikov proti primem! odškodnini, č) skupno vzdrževanje in graditev zadružnih objektov in naprav ter skupna nabava v ta namen potrebnega materiala; na enak način zadruga lahko pomaga posameznim članom proti primerni odškodnini, d) širjenje strokovnega znanja in poglobitev zadružno zavesti. Na splošno naj se zadruga ravna po strokovnih navodilih ljudske oblasti Ljudske republike Slovenije. Kjer so krajevne razmere za to primerne, tesno sodeluje z bližnjo vinarsko in sadjarsko zadrugo. Vse te naloge opravlja radi samopomoči in izboljšanja gospodarskega položaja svojih članov. Zadružni delež znaša 50 dinarjev in se plača ob vstopu v zadrugo oziroma ob razdelitvi čistega poslovnega prebitka. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom osnovnega članskega deleža. Oznanila se izvršujejo z nabitjem na zadružni razglasni deski. Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik in največ 2 člana, ki jih voli skupščina za dobo treh let-Vsako leto se izmenja ena tretjina članov odbora. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta odsotna, pa dva za to po oblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: Has Alojz, viničar, Kremberg, predsednik, Dokl Rupert, viničar, Krihenberg, tajnik, Tomažič Lucija, viničarka, Kremberg, blagajničarka, Saltič Leopold, viničar, Kremberg, odbornik, Mateta Karel, viničar, Zg. Ročica, odbornik Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 4. maja 1946. Zadr. II 122/2 * 71«. Sedež: Krško. Okoliš zadruge obsega kraje Krško, Stara vas-Videm, Rajhenburg, Senovo, Vel. Kamen, Leskovec, Raka, Bučka, Vel. Podlog. Dan vpisa: 21. aprila 1946. Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z omej. jamstvom y Krškem. Zadruga jo ustanovljena dne 21 julija 1945 za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) nabava gospodarskih in življenjskih potrebščin za članstvo brez posrednikov! b) vnovčevanje pridelkov in izdclkov članov brez posrednikov, c) ustanavljanje posebnih odsekov pospeševanje posameznih gospodarski« panog, kakor sadjarstva, vinarstva, P°' Ijedelstva, -Živinoreje, čebelarstva in P0* zdarstva, če in dokler ni v istem okolk« posebne zadruge te vrste; č) najemanje in nakupovanje inve*1' tarja in nepremičnin, kolikor je v družno korist; d) sklicevanje članskih sestankov. P1’1' rejanje predavanj in tečajev za pug*«' bitov zadružne vzgoje in aktivnejše? sodelovanja tor prebujanje zadruž-11 zavesti. Vse te naloge opravlja radi samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih elanov in delovnega ljudstva. Zadružni delež znaša 100 d.n. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev. Deleži se ne obrestujejo in se nanje ne izplačujejo dividende, zato je zadruga oproščena Plač.la taks. Upravni odbor sestavljajo predsednik, Podpredsednik, tajnik, blagajnik in pet od, ornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik, če sta odsotna, Pa dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. Objave in priobčitve zadruge članom s*- nabijejo na zadružni razglasni deski. Člani prvega upravnega odbora so: Zlatic Anton, posestnik in kovač, Stara vas št. 108, predsednik, Radej Jože, posestnik, Dolsko, podpredsednik, Agrež Vlado, čevljarski pomočnik, Rajhenburg, tajnik, Ivačič Erno, nastavljenec jCelutoze«, Videm, blagajnik, Zalar Albin, elektrik pri >Celulozi«, Videm, odbornik, Pirc Franc, sodar, Leskovec pri Krškem,'odbornik, Jelen Franc, rudarski nadpaznik, Senovo, odbornik, Kirhmajer Jože, elektrotehnik, Raj-nenturg, odbornik, Željko Ivan, sekretar KNOO, Raka, °dbornik. Okrožno kot trg. sodišče r Novem mestu dne 21. aprila 1946. Zt 35/46 — Zadr. II 95/1. * ?17. Sedež: Petrova vas. (Okoliš zadruge obsega kraje: Petrola vas, Ručetna vas, Mihelja vas, Paka, Uokve, Rožanec, Otovec, Sela.) Dan vpisa: 9. oktobia 1945. Besedilo: Obnovitvega zadruga z o. j. v Petrovi vasi. Zadruga je ustanovljena dne 17. sep-tsmbra 1945 za nedoločen čas. Namen zadruge je: a) da pod vodstvom tehnič-1loga strokovnjaka prouči terensk raz-in izdela obnovitveni načrt za svo-j° vas; b) da pod vodstvom gospodarnega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega elana in za celotni okoliš; nadalje določi V:šino obremenitve v delu iu denarju in vplačilni načrt za vsakega člana; c) da Posreduje med člani in narodno oblastjo nreditev zemljiškoknjižnih, služnostnih lri drugih event. spornih odnosov (komasacija); č) da priskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitve-mh del; d) da skupno nabavlja in iz-neluje, zbira in porazdeljuje med svoje lane gradbeni material; e) d:, s pri-^nitvijo vseh razpoložljivih delovnih m°či pod vodstvom tehničnega strokov-Jaka obnovi porušena naselja po pred-zenom in odobrenem obnovitvenem ^n; D da po možnosti od pristojnih , laških oblasti izposluje pritegnitev eJovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujet- ) n.kcv, ter jim odreja delo po njihovi strokovni usposobljenosti. — Zadružni delež znaša 200 din. Vsak zadružnik jamči še z tokratnim zneskom vplačanih deležev. — Upravni odbor sestoji iz predsednika, tajnika, blagajnika in petih odlom kov. — Zadrugo zastopala in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta ta dva odsotna, pa dva za to pooblaščena člana odbora. Zadružni deleži se ne obrestujejo in se nanje ne izplačujejo dividende. — Zadruga uživa taksno prostost. — Svoje razglase objavlja zadruga na razglasni deski. — Član: prvega upravnega odbora so: Springer Jakob, Petrova vas št. 3, predsednik, Kukman Marija, Ručetna vas št. 15, tajnik, Jundič Alojz, Ručetna vas št. 15, tajnik, Judnič Alojz, Ruže, Ručetna vas št. 5, odbornik, Grahek Franc, Mihelja vas št. 3, odbornik, Ro-ž;č Jože, Petrova vas št. 25, odbornik, Grahek Anton, Lokve št. 3, Jerman Jakob, Rožanc št. 3. Okrožno kot trg. sodišče y Novem mestu dne 9. oktobra 1945. Zt 20/45 - Zadr. II 45/1. Spremembe in dodatki: 718. Sedež: Gornja Radgona. Dan vpisa: 2. maja 1946. Besedilo: Agrarna kreditna zadruga z omejenim jamstvom v Gornji Radgoni. Po odločbi IZOS v Ljubljani od 15. IV. 1946, št. 5098/46 v zvezi s pooblastilom Gospodarskega sveta v Beogradu od 2. III. 1946, št. 1759/124, je zadruga prenehala in se ima izvršiti likvidacija. Likvidatorji: Koruza France, zadr. revizor v Ljubljani, Einspielerjeva ul. 21, Smodiš Janko, zadr. uradnik v Ljubljani, Dalmatinova ul. 1, Verovsek Milan, zadr. uradnik v Ljubljani, Trdinova ul. 7. Likvidacijska firma, kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«:. Likvidatorji podpisujejo zadrugo tako, da po dva izmed njih pristavita pod besedilo zadruge svoja lastnoročna podpisa. Upniki zadruge se pozivajo, da najdalje v enem mesecu od objave v Uradnem listu prijavijo likvidatorjem svoje terjatve. Likvidatorjem se odredi za izvedbo likvidacije rok treh mesecev, računajoč oDelo« v Ljubljani, Rod turnom št. 4, v likvidaciji, poziva vse upnike in dolžnike tvrdke, da ji v roku enega meseca prijavijo svoje terjatve oziroma svoj dolg. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Likvidatorji * 1686— 3—3 Poziv upnikom in dolžnikom V smislu 27. Člena zakona o zaplembi in 3. člena zakona o zaščiti narodne imovine je prešla tvrdka Vaclav Schramm, trgovina in popravljalnica glasbil. Celje, Stanetova ul. 12, v last Državne tovarne glasbil, ministrstvo za industrijo in rudarstvo v LRS. Delegat poziva vse upnike in dolžnike, da z dokazilnimi listinami prijavijo svoje dolgove in terjatve, ki jih imajo proti imenovani tvrdki do 30. jun. 1946 Pravice, ki do tega roka ne bodo prijavljene, se bodo štele za ugasle. Delegat Državne tovarne glasbil LRS, Mengeš Banič Jože podružnica: Ljubljana, Sv. Cirila in Metoda 3oa Izgubljene listino Vojna knjižica br. 384708, izdata na ime Blašković Steve Slavka, Izgubljena je j oglašava se nevažećom. Vojna knjižica br. 384.522, izdata na ime Aleksič Radojice Desimira. izgubljena je j oglašava se nevažećom. Vojna knjižica br. 384.490, izdata na ime Misinović Mišina Ajeta, Izgubljena je i oglašava se nevažećom. Vojna knjižica br. 560.921, izdata na ime Novakovič Laze Mile, izgubljena je i oglašava se nevažećom. Vojna knjižica br. 884.489, izdata na ime Radovini Antona Ivana, izgubljena je i oglašava se nevažećom. Vojna knjižica br. 227.872, izdata na ime Friganovič Petra Jakova, izgubljena je i oglašava se nevažećom. 1863 Art- brigada J. tenk. divizije Izgubil som evid. tablico S — 6174 za motorno kolo in jo s tem preklicujem. 1849 Ban Vladimir, sodnik o. s. Ptuj Izgubil sem evidenčno tablico štev. S — 6139 tovornega avtomobila (Opel-Blitz). S teni jo preklicujem. 1856 Cas Matej, Javnik, pošla Sv. Ožbalt Izgubila sem univerzitetno legitimacijo filozofske fakultete v Ljubljani, izdano leta 1945. od rektorata univerzo v Ljubljani na ime Fa.igelj Marija iz Sarajeva. S tem jo preklicujem. 1841 Fajgelj Marija Izgubil sem začasno šofersko izkaznico in registracijo motorja DKW štev. 849.807. reg. št. 4601. izdano od okrajnega odbora v Trbovljah na ime Forte Srečko iz Trbovelj. S tem ju preklicujem. 1859 Forte Srečko Izgubilo se je uradno potrdilo o dodelitvi spoznavne tablice št. S — 0942 s tek. *t. 11139/A ter potrdilo o prijavi s tek. št. 2‘296 za osebni avto Wande-rer, št. motorja 109258, obe izdani od ministrstva za lokalni promet v Ljubljani. S tem ju preklicujemo. 1857 Glavna uprava DAPPS-a »Avtopark« Ljubljana Izgubila se je evidenčna tablica št S-0038 za motorno kolo, izdana od min. za lokalni promet v Ljubljani na ime Glavni odbor ZMS v Ljubljani. S tem jo preklicujemo. 1858 Glavni odbor ZMS Izgubil sem spričevalo o nižjem tečajnem izpitu na deški mešč. šoli na Pru-lah v Ljubljani, izdano šol. leta 1939/40. od ravnateljstva drž mešč. šole na Pru-lah na ime Golebiowski Jože iz Krakova (Poljska). S tem ga preklicujem. 1867 Golebiowsk{ Jože Izgubila sem nastavitveni dekret, izdan 1. novembra 1945 od min. za prosveto v Ljubljani na ime Grgič Ivana. S tem ga preklicujem. 1850 Grgič Ivana Izgubil sem evidenčno tablico št. S-6404 za osebni avtomobil Ford-Eifel in potrdilo o dodelitvi te tablice, izdano od okrožnega odbora OF v Mariboru in jih s tem preklicujem. 1865 Dr. Horvat Anton, Ptuj Ukradene so mi Mle osebna izkaznica št 039905, prometna knjižica za kolo št. 593862 in šoferska izkaznica, vse izdane od MNOG v Mariboru na ime Hrovatin Milena por. Kovačič i/. Maribora. S tem jih preklicujem, 1864 Hrovatin Milena por. Kovačič Vojna knjižica hr. 699.579 i platna knjižica R. 0. br. 86.540, izdale marca 1946 od finansiskog otseka štaba IV. armije na ime Ivošević Tode, kapetan iz Ogulina izgubljene su i oglašavaju se nevažećim. 1842 Ivošević Tode Izgubila sem osebno izkaznico, izdano od komande NM v Ljubljani na ime Juriča Pepca iz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 1871 Juriča Pepca Izgubil sem zač. osebno izkaznico št. 5056, izkaznico OF, izkaznico ESZDN.T, izkaznico za moško kolo (brez Številke) in družinski nabavni list št. 175.102, vse na ime Kogovšek Rudolf iz Škofje Loke. S tem jih preklicujem 1836 Kogovšek Rudolf Izgubil sem osebno izkaznico, izdano od MLO v Kranju na jme Kresovič Joa-him iz Kranja. Š fem jo preklicujem. 1829 Kresovič Joahitn Izgubil sem potrdilo o dodelitvi nove evidenčne tahliee št. S — 0435, izdano od min. za lokalni promet v Ljubljani na ime Kušar Franc iz Ljubljane. H tem ga preklicujem. 1843 Kušar Franc Zgorela so mi pri bombardiranju leta 1945. spričevala o dovršenem 1., 2. In 3. razredu Državne trgovske akademije v Mariboru na ime Metelko Franjo iz Dobje vasi pri Prevaljah. R lem jih preklicujem. 1830 Metelko Franc Izgubili sta se prometna knjižica št. LB 1515 in potrdilo o izdani novi evidenčni tablici št. S-0589 za tovorni avtomobil, izdano od min. za lok. promet v Ljubljani na ime Pielick Ivan iz Ljubljane. S tem ju preklicujem. 1870 Pielick Ivan Izgubila sem osebno izkaznico, izdano od krajevnega odbora OF v Dobrunjah na ime Remc Ana iz Dobrim j pri Ljubljani. S tem jo preklicujem. 1831 Remc Ana Izgubil sem evid. tablico S — 2138. izdano 15. oktobra 1045 od min. za lokalni promet v Ljubljani na ime Rozman Janko iz Tržiča. S tem jo preklicujem. 1827 Rozman Janko Izgubil sem spričevalo 5. razr. klasične gimn. v Ljubljani, izdano za šol, leto 1942/43. od ravnateljstva klasične gimn. v Ljubljani na Ime Samsa Bogumil iz Ljubljane. S tem ga preklicujem, 1868 Samsa Bogumil Platna knjižica serija RJ hr. 82153 na ime Sladoja Ilija, kapetan, izdala od finansiskog otsjeka IX. udarne brigado XX. udarne divizije, izgubljena je, le so ovim oglašava nevažećom. 1828 Sladoja Ilija Izgubil sem začasno osebno izkaznico St. 4382/45, izdano od KLO v Selnicj ob Dravi na ime Švajncer Helena iz. Selnice ob Dravi. S tem jo preklicujem. 1837 Švajncer Helena Izgubila sem maturitetno spričevalo T. drž. ženske real. gimnazije v Ljub-' Ijai.i za 1. 1942/43. na ime Thomanrt Erna iz Ljubljane. S tem ga preklicujem. 1869 Tliomnnn Erna Izgubili so se naslednji invalidski dfyi kumenlj: odluka št. 005 na ime Olenipj Števan. izdana 20. XI. 1945 od NIK. K. T,. V. P., odluka St. 91 na ime Rodič Anton, izdana 30. X. 1945 od NIK. K. I,. V. P., odluka št, 185 na Ime Marolt Lojze, izdana 26. XI. 1045 od NIK. K. L. V. P. in uverenje 51. 185 na ime Marolt Lojze, izdano 2. XI. 1915 od NIK. K. L. V. odluka št. 1142 na ime Sever Alojz, izdana 10. T. 1046 od NIK. K. T,. V. P. in uverenje št. 1142 na ime Sever Aloiz. izdano 12. XII 1045 od NIK. K. L V P. uverenje šl 232 na Ime Drenik Ferdo, izdano 3 XI. 1945 od NIK. K. 1, V. T\. odluka št 1068 na ime Mihelič Stavko, izdana 2. L 1946 od NIK. K. L. V. P. ju uverenje št. 1068 nn ime MihoPč Slavko, izdano 10. XII 1945 od NIK. K. L. V. P. Vse naveden* listine se s lem preklicujejo. 1862 Vojni okrog Ljubljana 2, invalidska sekcija Izgubil sem osebno izkaznico štć^ 062104 na Ime Žorž Stanislav, izdano od MLO za okrožno mesto Ljubljana. S tem io preklicujem. 1840 Žorž Stnnislai Založba: Uprava Uradnega list# LRS; urednik: Pohar Robert; tiska tiskarna »Merkur« d. d. — vii v Ljubljani