LJUDSKI «LflS
= POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO.
Izhaja vsak petek in stane za vse leto 12 K, za pol leta 6 K in za četrt leta 3 K. Posamezna številka stane 30 vinarjev. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: „LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr.,
Učiteljska tiskarna.
Novi davki.
Tobak se je podražil za 50 odstotkov, j železnice pa kar za 200 odstotkov in se- : daj osvobojeni Jugoslovani komaj čakajo, | kedaj jim bo naša nova država zaraču- , nula še zrak, ki ga dihajo v tej ljubeznim domovini. Res, ne najdemo izraza, s katerim bi primerno ožigosali to nesramno oderuštvo, ki ga vganjajo naše oblasti med obubožanim ljudstvom.
Že stara Avstrija je imela to lepo navado, da svojih velikih izdatkov za cesarske postopače, za vojaštvo (militarizem) in za druge potrebne in nepotrebne stvari ni krila iz ogromnih profitov raznih plemenitih in neplemenitih kapitalistov, to- ! varnarjev, bankirjev, veleposestnikov itd., ampak izprešala jih je iz ubogega ljudstva v obliki indirektnih davkov. To se pravi, da ni naložila primernih davkov raznim ; denarnim mogotcem, ampak obdavčila ie živila in druge najpotrebnejše stvari, ki jih potrebujeta v enaki meri revež in bogatin za svoje življenje. Naložila je razne visoke pristojbine na kavo, sol, tobak, pe-' trolej itd. in s tem, da je kupil zavojček tobaka, je moral plačevati državi revež ravno iste davke, kakor bogatin, ki se valja v milijonih.
Naša socialistična stranka se je že v dfunajskem državnem zboru dolga leta naj-frdovratnejše upirala in bojevala proti takemu izžemanju revnega ljudstva in prikritemu podpiranju bogatinov, a opravila iti mnogo, ker je bila preslaba. Ona je stala vedno na stališču, da naj davke plačuje v prvi vrsti oni, ki jih lahko, oni, ki živi' od dela drugih. Čim večje imetje in črni večje dohodke ima kdo, tem večje davke naj plačuje. Pri indirektnih davkih je pa to ravno obratno. Čim revnejši je kdo, tem večje davke mora plačevati, saj tega nam menda ni treba dokazovati, da je revežev goldinar vreden mnogo več nego bogatinov, ker ga revež pogreša mnogo težje nego bogatin. Indirektni davki so zato največja krivica in zato socialisti odločno zahtevajo, da se odpravijo.
Priznamo, država se nahaja v težkem položaju, rabi denarja, denarja in zopet denarja, da zaceli največje rane, zadane ji tekom te dolge, grozne vojne. Prav, naj si vzame denar, ki ga neobhodno potrebuje, a odločno odklanjamo, da bi ga izprešala iz obubožanega ljudstva. Vzame naj si ga tam, kjer ga je na kupe, to je zlasti pri — vojnih dobičkarjih. I isoče jih je pri nas, ki so si nabrali na račun stradajočega ljudstva med vojno milijone, a liberalec belgrajske vlade ne gre po denar k tem, ampak ga gre krast v obliki indirektnih davkov k revežem. Skraini čas je že *-0rej, da se izvrše volitve. Tedaj bo ljudstvo pomedlo korenito s to liberalno za-lego, hi si še vedno predstavlja, da hna , bogatin vse pravice, revež pa vse dolz- j nosti.
Ljudstvo in njegovi vodniki.
Vsem nam je še v dobrem spominu, kako so dosedanji vodniki slovenskega ljudstva pri vsaki priliki med to krvavo vojno naglašali »neomajno zvestobo« slovenskega ljudstva do habsburških propa-lic in nesebično »junaštvo« vseh slovenskih polkov. Kadarkoli in kjerkoli so gnali naše fante in može v krvavo klanje, vedno so naglašali ti ljudje, da se bodo Slovenci bojevali do konca'. Ti ljudje so b;li pravi rablji ljudstva, ker so nekdanje avstrijske mogočneže ščuvali, naj pri največjih in najbolj krvavih spopadih se poslužijo »zvestih «in »junaških« slovenskih polkov. In uspeh tega klečeplazenja in ščuvanja — kakšen je? Slovenskih mož in fantov je več kot polovica padlo brez potrebe, samo zaradi tega, ker se je cesarja in razne generale naravnost poživljalo, naj se slovenske polke pridno »po: rablja«, ali kakor sc je io pisalo v liberalnih in klerikalnih istih — »naj se jim dovoli zadostiti njih vroči želji, spoprijeti se s sovražnikom.« Glede sovražnikov se pri tem ni delalo nobenih izjem, naj so bili to Rusi, Srbi, Lahi, Romuni, Francozi, Angleži ali kdorkoli. Tako imajo dosedanji narodovi voditelji na svoji črni vesti številne žrtve: na tisoče je danes med nami sirot in vdov, ki so vsled tega klečeplaz-tva in nesramne hinavščine izgubili svoje očete, može in rednike. Danes je s številkami dokazano, da imamo Slovenci povprečno več vojnih invalidov, kakor katerikoli drugi narod bivše Avstro-ogrske
države. Ali so naši fantje in možje res tako zelo hrepeneli po krvavem boju, po žrtvah, po smrti? Vsakdo, ki je bil vojak', vč, da to ni res. Res pa je, da so se razni generali in drugi avstrijski mogočnjam večkrat in bolj pogostoma posluževali slovenskih polkov, kakor na priliko Nemcev ali pa Madžarov. Zakaj, se vprašamo. Zato, ker so slovenski klerikalni in liberalni veljaki za to v e d n o p r o s i 1 i. Prosili so pa zato, ker so se sami hoteli prilizniti cesarski in generalski gospodi, zato, da so bili odlikovani z zaslužnimi križci in bili deležni tudi drugih velikih dobrot, vse na račun »svojega« naroda, katerega so izdajali celo svoje življenje.
Prav zavestno so že leta in leta pripravljali slovensko ljudstvo na to »krvavo daritev«. Lahko bi ponatisnili cele knjige, koliko so si v tem pogledu stekli zaslug »Domoljub«, »Slovenec« »Slovenski Narod« in drugi klerikalni in liberalni listi. Ti listi danes kriče, kako ljubijo svobodo, demokracijo in ljudstvo. Kaj pa so ravno-isti listi pisali pred in med vojno? Pomenili se bomo še o tem. Danes hočemo pokazati, kaj se je govorilo eno leto pred to vojno v Ljubljani (leta 1913). Tisto leto se je namreč vršil v Ljubljani slovensko-hr-vaški Katoliški shod.
Kanonik dr. Gruden je dejal v imenu pripravljalnega odbora tega shoda:	»Iz
Rima hite naše misli tja na cesarski Dunaj, kjer je prestolnica našega presvetlega vladarja, ki z očetovsko ljubeznijo
LISTEK.
-o-n -o- —
LAJOVIC ALBIN:
Organizacija kmetijskih šol.
Danes dokazovati potrebo kmetijskih šol. bi se reklo, čas izgubljati. O tem je vsakdo prepričan. Misliti moramo temveč na njih ustanovitev in organizacijo. Pred-no pa o tem dalje govorim, hočem ugotoviti najpreje, kaj že imamo na tem polju Slovenija šteje okoli 1,600.000 prebivalcev. 65 % t. j. okroglo 1 milijon ali okroglo 150.000 družin pripada kmečkžniu stanu. Za strokovno izobrazbo tega stanu so skrbele, reci in piši tri cele gospodarske šole, namreč kmetijska šola na Grmu, v Šentjurju ob juž. železnici ter ona v Gorici. Vzdržvale so jih dežele same, državi, ki je imela sicer za kanone vedno dovelj sredstev, ni padlo na um, da bi ustanovila kje državno kmetijsko šolo, dasiravno so njeni mogotci vedeli, da je predpogoj gospodarskega napredka izobrazba kmetskega stanu.
Omenjene tri gospodarske šole so po značaju nižje gospodarske šole. Predpogoj za vzprejem je dokončana ljud. šola. telesna dospelost in dopolnjeno 16. leto. Učitelji so absolventi gospodarskih visokih šol, ali če teh ni, učitelji, ki so v kmetijstvu posebno podkovani. Šole imajo po dva letnika. Absolventi tvorijo naš kmetijski naraščaj; zvečine so to sinovi boljših posestnikov, ki prevzamejo pozneje doma posestva. Posebno povdarjena je praktična izobrazba, toda tudi teorijo se temeljito uči.
Število gojencev je silno omejeno. Zato je izmed mnogih poklicanih, le malo izvoljenih. Da bi se, pa vsaj površno izobrazilo čim največ fantov, zato so prire-1 jale vse tri šole različne tečaje, n. pr. vinarske, kletarske, sadjarske, mlekarske itd. Da taka krparija ni mogla roditi obilnega In dobrega sadu, je popolnoma jasno, kakor je nasprotno tudi resnica, da so se vse ^ole najresneje trudile za gospodarski napredek našega naroda in kar smo na tem polju dosegli, zato gre v prvi vrsti le njim hvala.
Opozoriti pa moram pri tej priliki šena našo »kranjsko« sramoto, na ponavljalno šolo na kmetih. Da bi morala biti
skrbi za vse svoje narode in čegar modrost nam je prav v zadnjih hudih časih ohranila dragoceno dobroto miru. Zato predlagam, naj se pošlje presvetlemu cesarju sledeča vdanostna izjava:
Njegovemu c. in kr. apostoljskemu Veličanstvu — Ischl. Dvajset tisoč Slovencev in Hrvatov, zvestih podložnikov Vašega Veličanstva, zbranih na katoliškem shodu v Ljubljani, obnavlja ob tem slovesnem trenotku svojemu apostolskemu vladarju prisego neomajne zvestobe in vdanosti, proseč za njegovo vzvišeno osebo in prejasno, cesarsko hišo vso srečo in blagoslov.«
In bivši deželni glavar dr. Šušteršič je kričal na tem shodu:
»Ta zvestoba ni trenotno čuvstvovanje, ona je trdna in neomahljiva, ker je osidrana v naši veri! Mi danes kličemo cesarju: Cesar in Kralj! Otej s svojega visokega prestola danes tu sem, na svoj zvesti slovenski in hrvatski narod, prepričaj se, da ni zvestejšega naroda v celi državi! (Burno pritrjevanje.) Naj pljuska okoli Tebe sovražno valovje, razbije se ob skali naše zvestobe.«
Tako in podobno so govorili in pozivali tistega krvoločneža, ki so ga imenovali »apostolsko Veličanstvo cesar Franc Jožef I«, n a j s e p r e p r ič a o naši zvestobi. Ko je ta krvolok započe! to nesrečno svetovno vojno, so ti »vodniki« naroda ostali doma, v boj pa poslali nesrečno slovensko ljudstvo, da je izkrvavelo do konca. Med tem, ko so se m o r a 1 i slovenski možje in fantje boriti po oddaljenih deželah za tuje kapitalistične in- dinastične interese, so hujskači ostali doma, kjer so drli in teptali domače ljudstvo; vzeli so mu vse, imetje in zdravje.
Ali je še kje kdo izmed revnega, oplenjenega, poteptanega in izdanega slovenskega ljudstva, kateremu se še niso odprle oči? Ali se še kje dobi kakšen osel, ki upa, da bo to revno delavno ljudstvo šlo zopet za tistimi, ki so ga izdali in prodah?
Ne verujemo! Dal Bog, da bi naše ljudstvo spoznalo svoje prave prijatelje !	___
M.:
Kmetski gozdi
in gospodarstvo.
Oglejmo si one tri glavne načine gospodarstva v visokem gozdu. Prvi in najenostavnejši je oni sekanja v golo. To se I
pravi: ko je les dozorel, se dotični odsek poseka in sicer vse, kar tam stoji in potem, ko je spravljeno, zasadi oziroma poseje. To je najenostavnejši način in zahteva od gospodarja najmanj znanja. Seveda se sekanje v golo ne more in ne sme vporabljati povsod, ker bi sicer v gotovih razmerah trpel gozd ali gozdna tla ali okolica. To so kraji, kjer bi plazovi, voda. veter, odnesli zemljo ali pa nasad in bi bilo umetno pogozdenje nemogoče, ali pa bi sekanje v golo imelo za posledico plazove, predvsem snežne, ki bi pretili spodaj ležečim krajem in napravam. Taki deli gozdov stoje tudi pod posebnimi zakoni ih so dvoje vrste: Gozdi, ki so pod varstvom in gozdi, ki varujejo, torej varovani ali ščiteni in pa varovalni ali ščitni gozv-dovi. Zadnji so predvsem kot varovalni pasovi v gorovju na drevesni meji, da ščitijo nižje ležeče dele pred hudourniki in plazovi. Sicer pa služijo ti gozdi po navadi obem svrham tako, da jih lahko zaznamujemo pod izrazom varstveni gozdi.
Pri sekanju v golo (goličevju) je najbolj važna glavna ali spravna sečnja, ki daleč presega vse medpridelke: to so pre-gozdovanja in postranske pridelke, listje, stelja itd., po množini in vrednosti. Les, gojen za te vrste sečnjo, prednjači po kakovosti in celinski meri (masi) vsem drugim. Je najmanj vejnat in posamezna debla so zelo stegnjena in valjčasta, torej za trgovino in porabo najboljša. Ima pa ta sečnja svoje slabe strani, ki nagibljejo k gospodarstvu drugega načina. Predvsem je ta način težko izvedljiv ali celo nemogoč v mešanih gozdih. In ravno mešani gozdi so težnja zadnjega časa, ne le zato, ker nam nudijo različne vrste lesa, ampak tudi zato, ker se radi različnih vrstnih svojstev (ki smo jih preje nekaj omenili) lažje zoperstavljajo različnim naravnim nezgodam: Viharju, snegu, mrčesu, boleznim, ognju itd. Naj navedem en slučaj v podkrepitev zgoraj izrečenega. V drugi polovici devetnajstega stoletja so nastali potom setve na sneg lepi enotni, čisti smrekovi gozdi v Alpah, na Češkem in v Nemčiji. Ker pa ima smreka ploščnato korenino in korenini plitvo v zemlji, zato nimajo čisti smrekovi gozdi potrebne odporne sile, v vetru izpostavljenih krajih in zato so nastale v teh krasnih šumah silne polomije od snega in vetra, kateri je izkoreninil a milijone debel. V te polomije se je naselil lubadar in tako razmnožil, da je velike dele stoječih gozdov zapisal smrti.
I Tako so nastale milijonske škode, katerih
je neprimerno bolj obvarovan mešan gozd. Poleg tega pa zadene časih umetno pomlajevanje, naj si bo že setev ali sajenje na take nepričakovane zapreke, da je uspeh često nepovoljen navzlic velikim 'denarnim stroškom. Ta način gospodarstva je pa ugoden tudi le v razsežnejših gozdih, če stavimo zahtevo na vsakoletne ali vsaj na gotova leta se vračajoče, torej zdržne dohodke in ne pride v tem slučaju v poštev pri malih kmetskih gozdih.
Drugi način je oplojna sečnja ali sekanje v omlajenje. Ta način ima poleg drugih prednosti glaven smoter v tem, d« se omladitev zvrši naravnim potom in sicer potom zasejanja po semskih drevesih.
V ostalem pa zahteva ta način precej iste oblike in razmere v gozdu, kot oni sekanja v golo. Vendar pa pušča veliko več svobode v gospodarstvu, utesnjuje neprimerno manj mešanje gozdov, če jih sploh, a'zato stavi velike zahteve na znanje in zmožnost gospodarjevo. Da razjasnim razumljivejše način oplojne sečnje, vzemimo stvaren slučaj: Imamo smrekov gozd, ki je mešan z jelko, kar je pri nas navadno. Znano je, da smreka semeni izdatno nekako vsakih 5 do 10 let, kakršne so pač razmere in lega kraja. Ker pa je ] pravilen gozd pregost, je pod njim pre-temno, da bi seme moglo vzakiliti. Da pa kalitev dosežem, izvedem oplojno sečnjo. To se pravi: v onem odseku, ki je zrel za sekanje oziroma določen, odberem zdrava in krepka drevesa za semenice, ki morajo biti enakomerno porazdeljena po vsem odseku, ostalo pa posekam. Treba pa se je pri tem ozirati na semenska leta in po teh uravnati sekanje. Predvsem je pa paziti na to, da semenice ne stoje pregosto afi preredko. V prvem slučaju seme ne bo celotno vzkalilo, v drugem bo pa trava !w germičevje prebujno pokrilo tla in bo pomlajenje negotovo. K temu se pa še pridruži nevarnost, da mi veter pomeče semenice. Treba je torej previdnosti, ki mor* * biti oprta s primerno znanostjo. Pri tem načinu sekanja pa odpade ona pri prvem načinu omenjena nevarnost glede zemlje, ker jo varuje pred vsemi naravnimi nezgodami primerna streha semenic. Ko se mla-dičje zaseje in doseže starost, v kateri je ' izven posebne nevarnosti, da ga zaduše druge rastline, izvedem še spravno sečnjo, to je, da odstranim še semenice i» omlajenje je izvedeno. To spravno sečnjo i pa je, če le mogoče, prestaviti v zimski čas, ko s podiranjem debel in spravljanjem najmanj škodimo mladičevju. To pa ne vr-I Ija toliko za jelko, kakor za vse druge
nekaka matica kmetijskih šol, a je vse kaj drugega kot to. Kjer je učitelj sam navdušen gospodar, no, tam se tudi ponavljalna šola kot nekaka miniatura kmetijske šole obnaša prav dobro. Drugače je pa ponav-ijalka sitno in težko breme. Nagrada za kmetijski pouk v teh šolah je pa tudi tako velika, da se učitelj — najrevnejši izmed proletarcev — nikakor ne more navduševati za tako delo.
Tako! To imamo! Poglejmo še malo k sosedu-obrtniku!
Kdor hoče postati mizar, čevljar, ali kaj drugega, se mora tri leta pošteno učiti. Zahteva se dovršena ljudska šola, neopo-
* rečna nravnost in dovršeno 14 leto. V vsakem večjem obrtnem kraju, kjer je le l6 do 15 vajencev, je večerna obrtna nada-Ijevalnica, ki ima tri letnike ali razrede. Kdor hoče postati pomočnik, mora dokazati, da je dovršil nadaljevalnico in napraviti mora poleg tega pred posebno obrUio komisijo praktično preizkušnifl. Nato dobi izpričevalo, mora služiti še par let kot pomočnik, potem šele lahko začne na svoio roko. Kdor pa hoče še večje izobrazbe. se zapiše na višjo obrt n ošo-1 o , kjer se zahteva za nerokodelce 4 nižje razrede realke, ali meščanska šola. Višja
obrtna šola je v Ljubljani, vzdržuje jo država. Obrtne nadaljevalnice imamo koi rečeno v vsakem večjem kraju, subvenci-jonira jih država, trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani.
V primeri z obrtniki je kmet glede strokovnih šol naravnost berač, čeprav je prvih štirikrat manj. Tu je treba nujne in temeljite pomoči.
Ustanovitev kmetijskih šol je prva naloga naša in naše vlade. Predstavljam si to takole:
Na približno vsakih 2500 kmetskih družin, kar odgovarja nekako političnemu okraju, naj se ustanovi osnovna gospodarska šola, ki imej dva letnika in bodi obvezna za vse sinove, ki nameravajo prevzeti domačije in ki se n e posvete kaki obrti. Pogoj: dovršena ljudska šola, ali dva razreda višje narodne šole in dopolnjeno 14 leto.
Poleg redne deške gospodarske šole, bi bila izredna dekliška istotako dveletna in pod istimi pogoji. Samo da bi imela slednja eno leto takozvano »poletno« 4 do 6mesečno. drugo leto zimsko 4—bmesečno gospodinjsko šolo. Tako bi se vsaka deklica izobrazila strokovno za svoj odgo-
ornosti poln poklic kot bodoča gospodi -
ja.
Šole vzdržuj država, podpiraj Kmetij-ka družba in v prvi vrsti kmetje sami. Ičitelji so absolventi gospodarskih viso-ih šol, v pomanjkanju učiteljev, ki so ▼ metijstvu posebno dobro podkovani.
Takih šol bi bilo treba približno 68. ’rostor in posestvo bi se dobilo na ta na-in, da se razlasti veleposestvo, odkupi rad, kjer se more nastaniti jtakoi osnov-a gospodarska šola. Vsak okraj ima tako rimerno posestvo in stroški bi bili le za premo in vzdrževanje šol. v kolikor bi e bile same po sebi aktivne. Za revne bi 11 od države vzdrževan internat, kjer bi neli najrevnejši sloji popolnoma prosta
icsta.	v ,
Naslednia stopnja kmetijskih šol so akozvane gospodarske srednje šole. Fna aka šola bi bila potrebna vsaj na 50.0U* mečkih družin. Pogoj za vzprejem : dovr-ena osnovna gospodarska šola, al^dovr-ena višja narodna šola, ali dovršeni 4 azredi katerekoli srednje šole. brednja ;ospodarska šola ima 4 letnike, absolventi
0	jednaki absolventom drugih srednjih
01	Učitelji izključno z visokošolsko na-ibrazbo. Šola ima lastno ekonomijo, vzdr-
iglovce, predvsem za smreko, ker je jelka izrazito senčno drevo in uspe zaploditev v tako temačnih lesovih, da druga rastlina ne more tekmovati. Zato bo v našem primeru prva omladina, ki se pokaže že pri močnem pregozdovanju, jelka in nam zanjo skrb odpade. Da pa zaplodimo jelko preje kakor smreko, je dobro in potrebno, da ima nekaj let prednosti v starosti, ker raste počasneje in bi jo smreka s hitro rastjo utopila. Tako upravljan gozd proizvaja v celoti isto množino (maso) lesa in tudi kakovost ne zaostaja čutno za one sekanja v golo.
Tretji način je prebiralna sečnja. Ime-točno pojasnjuje delo, da se v gozdu prebira. Ta način gospodarstva je ustvaril gozd, ki je najbolj podoben, če ne docela enak pragozdu, samo da se v njem sledi urejevalna in zapovedujoča človeška roka. Zato je bolje, če rečemo, da nam je bil pragozd vzorec, po katerem smo posneli ta način gospodarstva. V takem gozdu nahajamo vse starosti drevja na ; enem kraju. Od pragozda se loči v tem, | da mi zrela debla, bolna in nepotrebna posekamo, tam, pa razpadajo brez reda. Zato pa ta način gospodarstva pušča popolno svobodo tudi glede mešanja. V prebiralnem gozdu so raztresene lahko vse vrste drevja (ki se med sabo ne izključujejo) posamič ali malih skupinah ali ograbkih preko vse ploskve in vse starosti od enoletnih do zrelih debel, ravno tako po vsem gozdu. In ker kmet rabi v svojem gospodarstvu razne debelosti in razne vrste lesa, se je nehote in nevede oprijel te oblike, ki jo mu je nudila narava sama. Ce je pa hotel les za trgovino, je vedno odbral debel in zrel les. Umetno pomlajevati mu ni bilo treba, ker se je zasejalo samo in obenem je nudila ta oblika gozda največjo odporno silo proti vsem nevarnostim. V tej obliki je gozd sam na sebi najbolj zavarovan, enako tudi tla in okolica, ker tak gozd ostane vedno sklenjen brez jas in goličav in streha vej sega od vrhov do tal. To obliko imajo zaradi tega tud? vsi varstveni gozdi in zakon sam predpisuje prebiralno sečnjo zanje. In ker ima prebiralni gozd vse te vrline že na majhnih ploskvah, zato je ta način dobro utemeljen in upravičen pri malih kmetskih gozdih. Vendar ima tudi ta svoje slabe strani, ki se pokažejo posebno pri večjih gozdih, kjer je les namenjen kupčiji. Predvsem zahteva od gospodarja spretnosti in znanosti. Les zaostaja po kakovosti, ker je bolj vejnat in so zato tudi debla bolj stožčasta, prišpičena. Masa lesa je torej manjša. Vrhu tega je pa les sekan vedno na celi ploskovini in so torej hlodi raztreseni po celem gozdu, kar zelo otežkoča spravilo in podraži izvoz. Zato se pa razsežnejši gozdi, če niso varstveni gozdi, ne
upravljajo po tem načinu. Za majhne gozde, kakor so kmetski parti ali deli od leta 1870. naprej, ko se je izvedla delitev, pa ti pomisleki ne pridejo v poštev, ker kmet rabi po večini les zase in za svoje gospodarstvo.
ESSS Dopisi. C5S23
Iz Šmihela na Dolenjskem nam pišejo: »Dolenjske novice« so se blagovolil? zaleteti v mojo osebo in na vse pretege hvalijo svojo SLS., to je klerikalce. Res, rad bi vedel, kaj je klerikalna stranka tako velikega naredila za naše ljudstvo? Morda med vojno, ko ste rekvirirali kar na debelo živino in žito? Umljivo je tedaj, če ljudstvo trumoma zapušča vašo mačehovsko stranko in pritrjuje vašim govornikom le še kaka stara ženica. Ste videli pa naše shode? Vprašamo vas dalje tudi, kdaj je še naša stranka izpremenila svoje ime, med tem, ko se vaša prekrsti in prebarva vsake kvatre. Mi smo bili, smo in ostanemo socialni demokratje, pa če se »Dolenjske novice« postavijo stokrat na glavo. Pravite, da ste vi najmočnejša stranka, prav, zato ste pa torej potem tudi vi odgovorni za vse, kar se danes godi po naši domovini. Kaj se ne bojite, da vas primeta za ušesa delavec in kmet? Pravico imata, saj ste vodili doslej oba za nos. To ljudstvo vidi in čuti, zato se zateka v vedno večjem številu k nam, ker vidi, da je le naša stranka njegova resnična prijateljica. Ne gre vam v glavo, da sta kmetova in delavčeva roka žuljavi, zato tudi spadata oba v isto stranko. Na razne osebne napade ne bom odgovarjal, svetujem pa temu nečednemu lističu, da molči, sicer bo izvedel še kaj.
V Šmihelu, 15. aprila 1919.
Jožef Pirnat.
Kostrivnica pri Rogaški Slatini. Tu
se je vršil socialistični shod, katerega se je naš g. župnik tako ustrašil, da je na Cvetno nedeljo bruhal ogenj in žveplo na našo stranko začel pripovedovati, da zaničujemo mi vero. Može in fante je povabil v farovž na poduk. Mi smo mnenja, da sta cerkev in prižnica namenjeni božji besedi, ne pa agitacijam za politične stranke. — Pred nekaj tedni so vabili ljudi v farovž k nekemu podpisovanju, češ, da bodo dobili ceneno moko. Ta je prišla, a skoro polovico dražja, kot drugod. — Ponižno vprašujemo tudi, kaj je z denarjem za zvon. Vlani se je pobiralo v ta namen in obetalo v treh mesecih nov zvon, sedaj pa ni ne denarja ne zvona.
Iz Rogaške Slatine. Delavci in kmetje, bliža se nam prvi majnik, ki si ga je izbralo ubogo in zatirano ljudstvo
žuje jo država, v kolikor ni sama aktivna. Za Slovenijo bi zadostovale za prvo silo 3 srednje gospodarske šole in sicer v Mariboru. Celovcu ali Gorici in v Ljubljani (Kodeljevo).
Absolventi srednjih gospodarskih šol bi prišli vpoštev, v kolikor bi ne imeli lastnih posestev, kot okrajni agronomi, kot gospodarski upravitelji, upravni uradniki gospodarskih zadrug, učitelji na osnovnih gospodarskih šolah, potem ko so napravili poseben tečaj in za polno drugih poklicev, ki jih doslej še ne poznamo.
Za učitelje na gospodarskih osnovnih in srednjih šolah, za okrožne agrarne nadzornike, za deželne gospodarske poroče-valce in druge višje gospodarske urad-nike pa bi skrbela gospodarska visoka sola, ki naj se ravna po dunajski Boden-kulturi, ali pa Gospodarski Akademiji v rdboru, odnosno oni v Libercah na Češkem. Za celo Jugoslavijo, ki je izrazito agrarna, bi morali imeti najmanje 4 gc re-
darske visoke šole in sicer v Zagrebu za Slovenijo in zapadno kraljevino, v Sarajevu za Bosno, Dalmacijo in Crno goro, v Novem Sadu za Banat in Slavonijo, ter v Belgradu ali kakem drugem mestu za staro in novo Srbijo.
Redni slušatelji so absolventje vseh gospodarski srednji šoli enakopravnih srednjih šol. Gospodarske visoke šole morajo imeti lastno vzorno gospodarstvo v velikem obsegu, vzdržuje jih država, v kolikor niso same aktivne. Po 6 semestrih dobi slušatelj absolutorij in ko je položil 2 strokovni izpit po dveletni praksi naslov inženirja-agronoma.
Gospodarska visoka šola ima vse pravice univerze, slušatelji so enakopravni z drugimi akademiki.
Gospodarske srednje in visoke šole obiskujejo lahko dijakinje, ki uživajo iste pravice in prednosti kot dijaki.
Mogoče poreče kdo: Glej, glej, slabo bo na svetu, če bo »gospod« polje obde-
vsega sveta za svoj praznik. Pokažimo, da se tudi pri nas zavedamo skupnosti s proletarijatom vsega sveta in, da hočemo priboriti sebi in našim potomcem lepšo bodočnost in lepše življenje, kot smo ga pa uživali doslej. Tu pri nas bomo obhajali ta praznik nad vse slovesno. Ob 5. uri zjutraj bo igrala po Rogaški Slatini godba. Dopoldne se bo nato vršil velik shod. Govornik pride iz Ljubljane. Zvečer se pa vrši velika veselica in ples v hotelu »Pri pošti«. Pripeljite s seboj tudi svoje žene, da se tudi one prepoje z našim duhom in da bodo postale vrle bojevnice armade revnih in zatiranih.
Širite naš list!
ZS5 Po svetu. 5S59
Mirovna konferenca.
Konečno gre menda res zločinska pariška komedija h koncu, vsaj tako se trdi sedaj vse vprek. Iz vseh koncev sveta so prišli pred meseci zastopniki narodov in držav, da bi v skupnem posvetovanju ustvarili človeštvu pravičen mir, a že v prvih dneh jih je doletelo težko razočaranje. V Parizu so jih postavili pred vrata in takozvani »svet desetorice«, to je dveh zastopnikov ententnih velesil (Francije, Anglije, Italije, Amerike in Japonske) 'je vzel sam vso zadevo v roke. Samogolt-nim imperijalistom pa niti to ni zadostovalo in odslovili so jih še šest in skovali so »svet četvorice«. Štirje možje, to je Wil-son (Amerikance), Orlando (Italijan), Clemenceau (Francoz) in Lloyd George (Anglež) so se zaklenili v sobo, kjer na tihem in na skrivnem kujejo usodo milijonom in milijonom. Kaj takega zgodovina menda še ni doživela, da bi štirje možje odločevali o usodi vsega sveta in vse človeštvo naj bi brez ugovora pojedlo, kar jim bodo skuhali ti štirje možakarji. Na veliki teden so se baje posvetovali o jadranskem vprašanju. Kako so odločili, tega ne izve živa duša, vse pa kaže, da moramo pričakovati le slabo. Izgubljena je najmanje naša lepa Primorska in pol milijona najzavednejšega našega naroda so žrtvovali laški požrešnosti. Če imenujejo v Parizu to pravično, potem bi bila tudi sveta vojna, ki jo bi nekoč še bojevala Jugoslavija za osvoboje-nje tega najdragocenejšega dela naše domovine. Prepričani smo pa seveda, da ta mir, ki ga bodo sklenili v Parizu, ne bo obveljal. Pariška konferenca gre h koncu, še par tednov bo trajala ta grda komedija, a narodi se ne bodo dali ukleniti v nove verige, ki jih kujejo tam imperijalisti in kapitalisti. Pariškemu »svetu četvorice«
laval«. To nikakor ne velja, to je kriv' nauk, ki smo ga morali poslušati stoletja. Vsak stan stremi za čim najpopolnejšo izobrazbo, v prvi vrsti pa bi moral na to gledati naš kmet, ki je podlaga, temelj vsemu. In če je temelj svižnat, kakšna je stavba narodne palače? Piškava, preperela, ki se ob prvem večjem vetriču sesuje. Delo, fizično delo naj je cilj nas irt naše mladine, zakaj le delo prinese v človeška srca srečo in zadovoljnost!
Tako sem si zamislil jaz organizacijo kmetijskih šol. Seveda .so to na prvi pogled ogromne zahteve: 60 osnovnih gospodarskih šol, tri srednje samo za Slovenijo in 4 visoke za celo Jugoslavijo^ Ali če napravimo primero z drugimi stanovi, in to tudi resnično izvedemo, potem smo dohiteli le ono, česar nam ranjka mačeha pisana mati, kakršne ni poznal svet, ni hotela dati.
V Ljubljani, 17. mal. travna 1919;
bo sledil »svet zastopnikov vseh narodov in vseh zatirancev« in šele ta nam bo ustvaril svetu pravičen mir.
Stradajoči Dunaj.
Dunaj je bil nekoč glavno mesto velesile, velike in do zob oborožene države, koje beseda je v svetu precej zalegla. Danes je Dunaj najžalostnejši ostanek pogorišča, ki se zove Nemška Avstrija. Do mozga je izžet in izstradan ta borni ostanek nekdanje mogočne države. Stotisoči so brez dela in brez jela in priliko imajo premišljevati, kam pripeljejo vsako državo propale dinastije in nezmožne vlade. Po mestu umira obupano ljudstvo od lakote, saj živila, ki jih pošilja tja ententa, so le kaplja v morje. Vlado imajo sicer že v rokah socialisti, a tudi ti seveda ne morejo delati čudežev ter prečarati kamenje v moko, vodo v mleko in les v meso. Imajo najboljšo voljo, store vse, kar je le mogoče, a kjer ni, tam pač ni. Nič čudnega torej, če je pognano ljudstvo v obup in sledi slepo hujskačem, ki hočejo z nasilnimi sredstvi vreči sedanjo vlado ter vreči ubogo deželo v popolno brezvladje. Vsak dan beremo o novih nemirih, demonstracijah itd. Tako so pretekle dni navalili takozvani komunisti na dunajski parlament in ga zažgali. Cene živil so naravnost grozne.
Na Bavarskem
še vedno ni miru. Zmerni socialisti se bojujejo z boljševiki, vlade prave ni nobene in vsepovsod je splošna anarhija. Stavke se vrste ena za drugo, trgovina je ubita, ljudstvo pa strada.
Nemiri v Italiji
se širijo bolj in bolj. V Milanu, največjem italijanskem mestu, skoro ni dneva, da bi ne prišlo do pobojev med vojaštvom m stavkujočim delavstvom, ki nikakor noče več prenašati sedanje vlade. Malo je danes bolj gnilih držav v Evropi, kot je Italija, zato gotovo ni več daleč dan, ko bo tam zavrelo in ko se bo zrušil tudi nenasitni laški imperijalizem, ki hoče požreti tretjino našega naroda in naše zemlje.
Krvnik je odšel v Švico.
Bivši nadvojvoda Friderik Habsburški je 15. t. m. ob sedmih s svojo rodbino in z malim spremstvom odpotoval v Švico.
Razne vestL
Kakor je videti, bo Wilson s svojimi idejami popolnoma pogorel. — Reka in Dalmacija bodeta menda gotovo naši. — Bivšega avstrijskega zunanjega ministra Czernina so aretirali, ker je hotel pobegniti v Švico. — Albanci hočejo svojo državo. — Tudi v Španiji se pojavlja boljševizem. — Rumuni hočejo sporazum z Jugoslavijo in živeti v prijateljskih stikih z nami. — Nemci pravijo, da ne bodo podpisali mirovne pogodbe, če bodo pogoji preostri.
črnogorska
narodna skupščina, ki se je pred kratkim vršila v Podgorici, se je ponovno izjavila za pridružitev k Jugoslaviji. Italijani sicer delajo, kakor povsod, tudi tu zgago, a volja ljudstva bo močnejša, kot pa mahinacije Italijanov in pa spodenega črnogorskega kralja Nikite, ki se sedaj potika po Francoskem in berači okrog entente, da bi ga zopet posadila na črnogorski prestol. Ljudstvo o njegovem kraljevanju ne mara ničesar slišati, saj ni delal drugega, kot špekuliral po borzah in barantal z vsem, celo s svojimi hčerkami, na račun ljudstva seveda.
„Domoljub"
je začel zadnje čase posvečati socijalno-, demokratični stranki vedno več pozornosti in trositi o njej vedno neumnejše laži. V svoji 16. številki pripoveduje svojim lahkovernim bralcem, da socijalisti komaj čakajo, da bi podrli vse cerkve in pobesili vse duhovnike in še več takih bedarij.
Mi se z »Domoljubom« nismo nameravali mnogo pričkati in ga pustiti popolnoma v miru, ker vemo, da ljudstvo samo njemu in njegovi stranki trumoma obrača hrbet, preveč grehov ima na svoji kosmati vesti. Ker pa le ne d& miru, priobčujemo tu besede, ki jih je napisal njegov bratec »Slovenec« dne 7. julija 1914. leta, da bodo naši bralci sami lahko presodili, kako so poglavarji »Domoljubove« stranke naravnost divje hujskali na vojno, to največjo nesrečo, ki je kdaj zadela naš narod. Tele besede torei stoje v »Slovencu« z dne 7. julija 1914:
»Mi se ne oklepamo nobene vlade, temveč v trdni zavesti, kje je iskati bodočnosti našega naroda, se oklepamo države, in v tej trdni zavesti nudimo našemu prešvitlemu cesarju kot glavnemu zastopniku te države svojo moško zvestobo. (Gromoviti Živio!) Ta zvestoba mu ni nikdar manjkala, naši regimenti pred sovražnikom še nikdar niso ušli, in kadar bo naš cesar nas klical, da obračunimo s hudodelci, ki so zakrivili serajevsko katastrofo, takrat bodo ti takozvani »bratje Srbi«, ki spominjajo na tiste janičarje, ki so svojčas klali svoje brate in dejali »Ne boj se, brate!« (Veselost), takrat bodo li »bratje« čutili našo pest (Živahno pritrjevanje), takrat bo težka pest slovenskega vojaka, slovenskega fanta razdrobila črepinjo tistega Srba, v katerem živi požrešna megalomanija, ki ni zadovoljna s tein, kar mu je Bog dal, ampak ki bi rad ugrabil in hoče požreti vse, kakor požrešni otroki, ki nikdar ne vedo, kdaj imajo zadosti.«
Torej, dragi »Domoljub«, svetujemo ti prav od srca, da v bodoče o socijalistih ne zineš niti besede več, sicer bomo nadaljevali s ponatiskovanjem tvojih nekdanjili lastnih besed, da bo naše ljudstvo popolnoma izprevidelo, kako grdo si ga vlekel za nos in kako slab ljudski prijatelj si bil, si še in vedno boš.
Obiskujte naše shode!
essz Prosveta, szz
Slovenski splsovnlk. Založba Klein-mayr & Bamberg v Ljubljani pripravlja izdajo velikega slovenskega vzornega spisovnika, ki bo zlasti našemu kmetskemu ljudstvu gotovo prav dobro služil kot vodnik in svetovalec pri raznih vlogah, dopisih in drugem pismenem občevanju z raznimi oblastmi. S pomočjo tega spisovnika bo vsak marsikaj lahko opravil kar sam in mu ne bo treba leteti za vsako malenkost takoj k dragemu advokatu. Opozarjamo na današnje »Poslano« v našem listu.
Socijaino-demokratlčni kmečki, list.
Na Dunaju je pričel izhajati »Bauernzei-tung«, tednik, namenjen kmečkemu ljudstvu, ki razrešuje kmečka, poljedelska in kmečko-politična vprašanja.
Julij Bučar: Slovenski metuljar. Izšla je knjižica pod gornjim naslovom, kjer je v poljudnih besedah popisano, kako je loviti, rediti in razpenjati metulje. Knjigo krasi 15 slik in stane 5 K. Kdor se za metulje zanima, mu jo priporočamo.
s Iz naše države, s
»Domovina.« Od različnih strani nam poročajo naši prijatelji, kako vsiljujejo liberalni agitatorji nepoučenemu ljudstvu ta neumni liberalni listič in agitirajo proti »Ljudskemu glasu«. Našim prijateljem mora biti to le v spodbudo, da izrinejo »Domovino« iz vseh naših hiš in razširijo »ljudski glas« v zadnjo kočo.
Narodno predstavništvo je šlo čez praznike na počitnice in se zopet sestane maja. V roke namerava vzeti več važnih zadev.
Agrarna reforma. Na razna vprašanja odgovarjamo, da so vse dosedanje naredbe glede agrarne reforme le prehodnega značaja. Trajno more sklepati o tej vele-važni zadevi šele izvoljeni državni zbor. Čujemo pa, da nameravajo liberalci (JDS) vganjati tudi z agrarno reformo le komedijo in opehariti ljudstvo v korist bogatinov za zemljo. Upamo pa, da po volitvah ne bodo imeli nobene besede več.
Kmetske zveze kujejo klerikalci po deželi na vse pretege, da bi upregli naše ljudstvo zopet v predvojni klerikalni voz. Ljudstvo pa zanje ni nič več preveč navdušeno. Osnovati bomo morali tudi mi veliko organizacijo socialističnih kmetov in obrtnikov. Prijatelji, razmišljujte o tem.
Naši vojni ujetniki v Italiji žive v obupnih razmerah, kakor nam pripovedujejo ubežniki. Kaj se ne bo belgrajska vlada nič zmenila za nje?
Kakor liberalci, tako skušajo ustvariti sedaj tudi klerikalci enotno klerikalno stranko za vso Jugoslavijo. Bomo videli.
Poverjeništvo za socijalno skrb uraduje od 15. aprila dalje od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne nepretrgoma. Vložišče je odprto od 8. do 12. ure dopoldne. Stranke se sprejemajo ob delavnikih od pol 11. do 12. ure dopoldne; poverjenik pa sprejema stranke le ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 12. dopoldne.
Učitelji, sodrugil Vabijo se vsi učitelji, sodrugi, da prijavijo svoj naslov na uredništvo »Napreja«. Nekateri somišljeniki žele prirediti v čimkrajšem roku sestanek, zato so nas naprosili, da sprejmemo naslove, ki naj bi omogočili čim ob-sežneje sklicanje sestanka.
Občinski agrarni odbori »Narodne Novine« prinašajo bansko naredbo o ustanovitvi občinskih agrarnih odborov za županije: zagrebško, varaždinsko in bje-lovarskorkriževaško v svrho izvedbe agrarne reforme. Ako ima kdo v okolišu teh županij več kot 100 oralov zemlje, se mora tekom treh dni prijaviti. Enako vsi oni, ki se bavijo z obdelovanjem zemlje, a svoje zemlje nimajo ali jo imajo premalo, ter oni, ki jo imajo dovolj, pa jo obdelujejo z najetimi delavci, končno oni, ki obdelujejo svojo zemljo samo potom najetih delavcev. Za vsako od teh 5. kategorij se imajo izbrati občinski agrarni odbori, ki imajo ob času reševanja agrarne reforme posvetujoči glas. Občinska glavarstva morajo sestaviti popis objektov nad 100 oralov. Vsa zemljišča, ki jih veleposestniki ne morejo leta 1919. obdelati, se dajo v najem. Višina najemnine se naknadno določi.
Valuta. V začetku avgusta menda začnejo z urejevanjem valute. Zamenjavali bodo en dinar za dve kroni.
Za izmenjavo blaga med Češko in Jugoslavijo. Delegati češkoslovaške republike so prišli v Belgrad, da se dogovore z vlado o izmeni blaga med Cehoslovaško in Jugoslavijo.
Svobodna trgovina je pod državnim nadzorstvom. Izdajanje izkaznic iz enega kraja v drugega v isti pokrajini je poverjeno poverjeništvu za socijalno skrb v dotični pokrajini.
V našo armado bo sprejetih še 1000 častnikov in 500 vojaških uradnikov bivše avstrijsko-ogrske armade.
Blago za naše kraje. V Solun so prispele zaloge tekstilnega blaga iz Francije in Anglije. Blago je namenjeno za naše kraje.
Posestva črnogorskega kralja. Vsa
posestva bivšega črnogorskega kralja Nikolaja se bodo konfiscirala v korist države.
Prevoz Zrinjskega In Frankopana.
LDU. Maribor, 17. Zemeljske ostanke narodnih mučenikov Zrinjskega in Frankopana prepeljejo 20. t. m. iz Dunajskega Novega mesta v Zagreb. Posebni vlak bo stal dalj časa v Mariboru. Ob celi jugoslovanski progi se pripravlja slovesen sprejem tega prevoza. To sta bila dva hrvatska plemiča, ki so jih usmrtili v Dunajskem Novem mestu, ker sta hotela odtrgati Hrvaško od Avstrije.
Amerika naj nam vrne naše ljudi. Bel-grajska »Pravda« opozarja, da je prišel čas, da pozovemo iz Amerike naše ljudi. Sedaj, ko naj se izvede agrarna, trgovska, industrijska in obrtna reforma, nam treba sposobnih moči, ki naj te reforme udejstvijo. Vedeti moramo, s koliko lastnimi močmi sploh razpolagamo. Duševne razpoloženje med izseljenci v Ameriki za vrnitev v zedinjeno in razširjeno domovino je ravno sedaj ugodno. To razpoložene še netijo odredbe amerjške vlade, ki gredo za tem, da lastnim, iz vojne vračajočim se ljudem zagotove najboljša mesta in izključijo z njih izseljence, to je v prvi vrsti naše ljudi. Vlada naj ne zamudi te prilike in takoj stori svojo dolžnost.
O jugoslovanski armadi dobivamo »eprestane pritožbe. Dogajajo se' slučaii, ki jih nismo doživljali niti za časa najsrditejših bojev ob Soči, ko so bili naši kraji vsi nabiti tujega vojaštva. Ne vemo in ni nam mo'goče dognati, v koliko je pri teh izgredih soudeleženo redno vojaštvo slovenske, hrvaške in srbske narodnosti, vendar bi pa opozarjali merodajne vojaške faktorje, da nastopajo z vso strogostjo, sicer bo dobilo naše ljudstvo zelo čuden vtis o svojih odrešite-Ijih. Zlasti se odlikujejo oficirji, ki popivajo po ljubljanski okolici in si dovoljujejo največje samovoljnosti. Policijska ura za nje menda ne velja. So pač predobro plačani. Prihodnjič bomo govornli ostreje, če ne bo reda.
Jugoslovansko državno posojilo so razpisali v Belgradu. Tega menda ja ne bo doletela tako žalostna usoda kot avstrijskih vojnih posojil.
Slovenski visokošolci bodo prihod-«je tedne zbirali za svoje stradajoče tovariše, ki v najtežavnejših okolščinah nadaljujejo svoje študije po tujih vseučiliščih.
Mrčes. Vkljub vsemu vpitju po časopisih še vedno niso očiščeni naši uradi in druge oblasti raznih zasmehovalcev na-Sega ljudstva in našega jezika iz avstrijskih časov. Zlasti k vojaštvu se je vrinilo mnogo ljudi, ki bi spadali na vislice, ne pa v oficirsko uniformo.
Gospodarske vesti.
Izvoz sira v Inozemstvo. Ministrstvo trgovine je dovolilo izvoz sira 100 vago-■ov preko Soluna v zavezniške države.
Parobrodni promet po Donavi. Kmalu bo začel trgovski promet po Donavi. Tovori se bodo sprejemali na progi Vukovar Novi Sad, potniški promet pa se bo začel Se ta teden na progi Belgrad-Baja in na-zaj.
Izjednačenje davka na špirit in žga-nte. Davek na špirit in žganje se pobira sedaj po raznih pokrajinah naše države na različen način in v različni izmeri. Srbija itna monopol na špirit, za žganje pa se tamkaj ne pobira nikakega davka. Cr-nagora pozna samo davek od konsumira-nega žganja in špirita, med tem ko se pla-
čuje pri nas od vsega žganja, ki se producira. Višina davka je nadalje pri nas povsem druga kot na Hrvatskem In tam zopet drugačna kot v Bosni in Hercegovini. Z ozirom na enotnost države je treba izjednačenje, vsaj za one pokrajine, kjer se to more izpeljati. V kratkem izide naredba finančnega ministrstva glede prodaje in obdavčenja šprita in žgania za vse pokrajine države razven Srbije in Crne gore. Naredba bo vsebovala maksimalno ceno za špirit kot tudi jednakomerno obdavčenje špirita in žagnja. Državna blagajna pričakuje od tega precejšen dohodek.
Žganega apna ima na razpolago 20 vagonov Urad za pospeševanje obrti po originalnih tovarniških cenah. Reflektanti na to apno naj priglasijo svoje zahteve nemudoma na omenjeni urad, Dunajska cesta št. 22. Če se reflektanti ne oglase do 23. t. m. se bo izdalo dovoljenje za izvoz preko državne meje. Apno se oddaja samo v celih vagonih.
Sladkor. Te dni so se v Belgradu v trgovinskem ministrstvu vršile konference o oskrbi s sladkorjem. Naša država potrebuje letno 8000 vagonov sladkorja. Od sedaj do novega pridelka potrebujemo še 6000 vagonov. V zalogah imamo in v naših tovarnah se še izdeluje okoli 2000 vagonov, tako, da bomo morali uvozili okoli 400 vagonov. Ta primanjkljaj bomo morali pokriti vsekako iz Češke, kjer je še 27 sladkornih tovarn. Na razpolago imamo toliko tovarn in primernih zemljišč, da bi mogli v dveh do treh kampanjah pokriti lastno potrebščino, ako bi se energično lotili dela. Na konferenci se je razpravljalo tudi o vprašanju cene ter prišlo do zaključka* da treba sedanje maksimalne cene znatno povišati. Proizvajalci so namreč izračunali, da stane njih kilogram sladkorja okoli 5 K 40 vin.,' dočim bi znašal davek okoli 80 vin. za kilogram. Tako bi prišel torej kilogram sladkorja v nadrobni prodaji na približno 7 K. Vprašanje je samo, kdo bo veroval, da proizvajalce res stane kilogram sladkorja 5 K 40 vin., ko je stal pred (Vojno kilogram sladkorja proizvajalca okoli 20 vinarjev. Sedemindvajsetkrat se pa surovine in delavci vendar niso podražili! Vsake reči kar je prav!
Posestne razmere v Srbiji. Srbski centralni odbor v Ženevi je nedavno izdal brošuro o posestnih razmerah v mejah bivše Srbije. Knjižica navaja med drugim: Na plodnih ravninah in ob velikih rekah Donave, Save, Morave, Ibra in Vardarja so tudi večja posestva, vendar ne tako prostrana kakor v drugih deželah. Razen tega doprinaša demokratični ustroj naše družbe v to, da se ohranja mala posest; vsak posestnik živi na svojem posestvu in ga obdeluje sam s svojo družino. Le izjemoma je kdo, ki obdeluje svojo zemljo z najetimi delavnimi močmi. Zato v Srbiji ni kmetskega proletarijata in tako tudi ne kmetskega delavskega vprašanja. Ta razdelitev daje organizaciji srbske družbe posebno obeležje. Mala posestva so osnovni temelj blagostanju srbskih množic, ona ohranja zdrave gospodarske razmere njegove družbe. Glasom popisa 1. 1897. je bilo v Srbiii 293.483 posestev, in sicer;’ izpod 3 ha 33,490 %, od 3 do 5 ha 21,161 od 6 do 10 ha 27,650 % od 11 do 20 ha 14 %, od 21 do 60 ha 3,5%, od 61 do 100" ha 0,168%, od 101 do 300 ha 0,027%, nad 300 ha 0,004%.
Sladkor za čebele. Deželna vlada za Slovenijo je izposlovala v Pragi sladkor za čebele ter določila, da dobi čebelarsko društvo za Kranjsko 3 vagone, štajersko in koroško čebelarsko društvo po 2 vagona sladkorja. Pravico do sladkorja imajo vsi čebelarji, člani in nečlani društva, ki se morajo prijaviti edino le pri čebelarskih podružnicah. Podružnice imajo sestaviti nabiralne liste, ki naj obsegajo ime
čebelarjevo, kraj, pošto, število plemenjakov, vrsto panjev in množino sladkorja. Roji ne pridejo v poštev. Nabiralne liste in denar naj pošljejo podružnice najkasneje do 28. t. m. svojemu osrednjemu društvu. Cena 6 K 1 kg. Morebitni večji stroški se bodo doplačali pri prejemu blaga. Podružnice dobe sladkor le pod pogojem, da pošljejo same ponj po prejetju obvestila, in sicer s svojimi vrečami, ker vreče, v katerih pošlje tovarna sladkor, so iz papirnatega blaga in niso sposobne za prekladanje. Sladkor je danes došel.
Promet na Jadranskem morju. Cu-nardova črta je s 15. t. m. otvorila novo progo z Jadranskem morjem, zlasti z Reko. 15. t. m. je odplul prvi parnik, ki ima na krovu več sto ton modre galice ter drugega blaga za Srbijo.
Za ženske.
zzs Za ženske, sm
Nahoda se obvaruješ ali vsaj hujši nahod zabraniš, če vsako jutro, (ko si se že ves umil s svežo vodo, tudi roke, vrat in prsi!) ponosljaš 2—3 pesti vode.
Nadležnega kašlja se kmalu iznebiš, če se zdržiš 6—8 dni vsake mrzle jedi in pijače, pa tudi kisle jedi in pijače. Tudi poprova štupa je, če kašljaš, zelo nepotrebna. — Tudi lizanje medu zjutraj in zvečer po eno žlico olajša dihanje in zelo ublaži kašelj.
Nove lončene posode ne smeš.postaviti takoj na hud ogenj. Tako posodo nalij z mrzlo vodo in pusti, da polagoma zavre, potem naj se ohladi voda v njej. Stara je tudif navada, deti v nov lonec par gorečih ogljev (od lesa), vliti nanje kropa in pokriti posodo — ali namazati posodo od znotraj z redkim popom iz pšenične moke. Taka posoda ne poči rada in ni škodljiva zdravju. — Za mleko je lončena posoda najboljša, tudi zelje in žganci so bolj okusni v njej. Počena lončena posoda vztraja še cela leta, ako jo daš zvezati. Za umivanje je zvezan lonec res da malo siten, pa saj se dobe krtače in metlice!
Prav mehka pečenka za stare ljudi. Meso potolci in sesekljaj, vlij v kozico žlico vode in pristavi. Semintja prilij zopet žlico vode, in ko je meso že mehko, odlij vodo, posoli meso, polij ga z razbeljeno mastjo in pusti, da malo zarumeni. . — Bolj okusno je, če ga zalivaš z mesno juho, kar velja sploh za vsako meso.
Krompir se ne pokvari. Krompir, ki je kuhan in mora čakati, dobi slab okus. Odlij vodo, da je ostane le malo na dnu, pokrij lonec s prtičem in natrosi na prdč malo soli, lonec pa deni s hudega ognja.
Maslo, sirovo ali kuhano, se pokvari, rado, če stoji na solncu in na zraku. Maslo mora biti vedno spravljeno na temnem, hladnem in suhem kraju; če ni drugega, pa v globokem prstenem loncu; lonec pokrij s pergamentom ali s posodico, polno vode. Če zaviješ maslo za več dni v papir, moraš zgnesti prej vodo iz njega, sicer dobi plesnjiv duh. Če maslo pri topljenju smrdi, če se nabira pod vrhnjo rumeno plastjo umazano-rjava gošča, je maslo potvorjeno; če cvrči in škropi pri topljenju, je v njem preveč vode. Maslo samo na sebi ima 10—12 odstotkov vode, prignete se mu pa lahko precej več vode. Jako rumeno tovarniško maslo je pobarvano.
Krompirjeva juha z jabolki. Na kg
krompirja vzemi pol kilograma jabolk, razreži in olupi oboje, deni krompir kuhai, jabolka deni vanj. Ko je krompir zavrel, posoli in zabeli z sirovim maslom. (Maslo se dene kar v krop, ne da bi se raztopilo). Ko je kuhano, pretlači skozi sito, prevr? še enkrat in daj na mizo z opečenimi kruhovimi rezinami.
Velikonočne košarice. 7 dkg sladkorja obribaj ob četrt pomeranče ter ga pobj s slabo osminko zavrete smetane. V snež-
ni kotliček deni 2—3 rumenjake, zgoraj navedeno ohlajeno smetano stepaj na gor-kem štedilniku toliko časa, da se jame gostiti, a zavreti ne sme. Nato primešaj eno slabo deko stopljene gelatine in stepaj še nadalje. Ko se že hladi in žoličasto naku-piči v izdolbene pameranče, z jagodami ribizlja in postavi na led. Ta množina zadostuje za 5—6 pomeranč.
Drobiž.
Poizkusi za dosego daljšega življenja.
»Svčpomoč« poroča, da so se začeli Amerikanci na vso moč zanimati za to, kako da bi podaljšali človeško življenje. Zdravstveni komisar v New Vorku namerava uresničiti naredbo, ki pravi, da bo vsakdo dolžan se dati najmanj enkrat na leto od kakega zdravnika pregledati. Nadejajo se, da bo s tem podaljšano človeško življenje povprečno za tri do pet let.
Aparat za ljubezen. Neki inženir v San Francesco je iznašel aparat, ki izmeri moč ljubezni in prijateljstva med dvema človekoma do največje matematične natančnosti. Pri tem merjenju čuvstev zgrabita oba »bolnika« za nek ročaj, ki je po mnogih žicah zvezan z nekim kolesjem, ki zaznamuje s pomočjo kazalca do lasu natančno ljubezensko nagnenje enega do drugeaa. Ce pa ni med obema nobene simpatije, tedaj se kazalec ne premakne. Ta aparat more baje celo zaznamovati intenzivnost duševnih nagnenj do najmanjših duševnih odtenkov.
Ruski kmetje in izobrazba. Ne samo delavci, marveč tudi kmetje na Ruskem kažejo veliko zanimanje in želijo po izobrazbi. V mestu Kraslovo so n. pr. ustanovili z lastno silo visoko šolo, kjer se bo v prvi vrsti poučevalo kmetijstvo. V zvezi s to šolo se je otvorilo več delavnic, v katerih se bo gojil praktičen pouk.
Telefon med Evropo in Ameriko. »Times* poročajo, da se je Marconijevemu društvu posrečilo postavili brezžično telefonsko zvezo med mestom Clivdanom v irski grofiji Galweg in rtom Grace v Kanadi.
Antantnih vojakov je padlo v svetovni vojni 5,500.000. Jako veliko je tudi število francoskega civilnega prebivalstva, ki je poginilo v vojni. — Ogrska je poslala na bojišče 3,437.776 vojakov. Padlo jih je 471.193.
Avstro-ogrsklh vjetnikov je v Sibiriji in v Uralu še vedno IGl.OOO'tnož in 11.800 oficirjev.
Spomenik krompirju. Ne le slavni možje, državniki, umetniki in vojskovodje, tudi krompir ima svoj spomenik. Stoji na Nemškem v Oberharcu, med Braunlage in Tanne. Še pred leti je bil od vseh strani obdan od gozda, toda sedaj je gozd iztrebljen in spomenik stoji na odprtem polju. Na podnožju, ki ga tvorita dve stopnici, stoji velika granitna skala, na njej pa je pritrjena železna ploča z napisom: »Tu so 1. 1748. prvič poskusili saditi krompir.« V Frankfurtu so že 1. 1588. usadili prvi krompir, vendar pa takrat še kot botaui-ško posebnost, ravnotako tudi na Dunaju. Med tridesetletno vojsko se je krompir vsled bede bolj razširil, vendar pa ga tudi takrat še niso splošno sadili.
Regulacija Save in Kolpe. Trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu se je obrnila na merodajne činitelje s spomenico, da bi Sava in Kolpa z uravnavo napravili plovni. Trgovinsko ministrstvo je predloge upoštevalo in se bo že v letošnji predračun uvrstila postavka za regulacijo Save in Kclpe.
Pošta pred slo leti. Dandanašnji se često pritožujemo, da pošta počasi in nezanesljivo posluje. Toda sedanje poštne
razmere so v primeri s pošto pred sto leti naravnost čudovito urejene, vzorne. Takrat še ni bilo poštnih nabiralnikov, ki bi jih tudi rabiti ne mogli, ker tedaj še ni bilo poštnih znamk. Vsakdo je moral nesti svoje pismo na pošto, kjer ga je dal zva-gati, in je plačal zanj 6 do 12 srebrnih grošev, kakršna je pač bila teža. Kljub temu, da je bila poštnina visoka, se je mnogo pisalo. Pred 100 leti je bilo še zelo malo časopisov in tako so ljudje vse važnejše novice naznanjali znancem v pismih. Vsakdo je hitel, da je bil ob določenem dnevu gotov s pismi in ovoji, ter jih je oddal poštnemu vozu, ki jih je prevažal od mesta do mesta. Na »zapoznele dostave« so bili ljudje zelo navajeni, zlasti ob času spomladnih povodnji in deževja. Velikokrat se je dogodilo, da je voz obtičal na sredi poti. Zlasti prijetno je bilo v takem slučaju za popotnike, ki so morali čakati po par ur, dokler ni prišla priprega iz bližnje vasi. Političnih in drugih važnih spisov odličnih osebnosti niso zaupali pošti. Te so prenašali sli-jezdeci, ki so na določenih postajah menjavali konje in še precej urno opravljali svojo službo. Velik preobrat v poštnem prometu Se je zgodil K 1840., ko je Anglež Rovvland Hill iznašel in uvedel poštne znamke.
Kako visoko se vzdigne ptič? Od pamtiveka stremimo dognati, v čem obstoji mehanizem ptičjega poleta in kako bi ga mi mogli posneti. Pri tem pa je vprašanje, vsekakor manj važno, pa nič manj interesantno, kako visoko se vzdigne ptič, le postranska stvar. Znanstvenih dejstev za dober in popolen odgovor je razmeroma jako malo. Znameniti poznavalec ptičev, Giitke, ki jih je opazoval na Hel-golandu. je mnenja, da polete nekateri ptiči v višine 3000—5000 metrov. Temu nasproti trdi pl. Lucanus, da se ptiči redko vzdignejo v višino nad 400 metrov. Največjo višino je dosegel orel: 3000 m, škrjanec: 1900 metrov, vrani dosežejo viso-čino 1400 metrov. Pl. Lucanus meni. da je zrak v višini več tisoč metrov tako redek, da ptič ne more več dobiti potrebne opore. V še višjih višinah bi ptičem škodovala nizka temperatura, ki tam vlada. Zanimivo je, da se kondor, po opazovanju Aleksandra Humboldta, vzdigne v vf-sočino 7000 metrov. Humboldt je namreč sam, v visočini 4500 metrov nadmorske višine, videl kondorja tako visoko nad seboj, da je videl samo eno črno točko. Seveda se začne prostor, v katerem se navadno suče ta orjaška ptica, šele v višini 3000 metrov.
Kakšno višino dosežejo ptiči, moremo določiti šele, če opazujemo različne ptičje vrste in rede. Višina je odvisna od kon-
strukcije peruti, od zgradbe telesa in od načina, kako je ustvarjen njih dihalni organ.
POSLANO.
Založba Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani se usoja p. n. občinstvu naznaniti, da pripravlja izdajo »Velikega slovenskega vzornega spisovnika« izpod peresa gospoda profesorja Henrika Podkrajška. — Spisovnik, okoli 350—400 strani, bo v kratkem izšel in bo obsegal izbrano zbirko pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. Izkratka: spisovnik bo neogibno potreben svetovalec v vseh vprašanjih in pravnih slučajih zadevajočih gospodarski promet.
Naročila pred izdajo, ki so potrebna spričo majhne naklade zaradi težkoč pri nabavi papirja, sprejemajo vse knjigarne.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo je plačati 20 vinarjev naprej. Pri več kot petkratnem oglaševanju velja beseda le 15 vinarjev. Pozor kupci. Kedor želi kupiti hišo z zemljiščem ali samo zemljišče v Trbov-Ijah, ali pa prodati, naj piše (in priloži znamko) na Antona U r ek a , posestnika, Loke 329, Trbovlje II.
Kupi se več registrirnili blagajn. Kje — pove upravništvo.
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmoder-neše plakate in >abila :: za shode in veselice. ::
Letne zaključke
Namoderneša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur itd. itd.
Stereotipija Litografija.
vpisana zadruga z omejeno zavezo.
Društvo je ustanovljeno leta 1908 ter ima sedaj 3330 članov.
Iz računskega zaključka za leto 1917/1918 je razvidno, da znaša:
rezervni sklad.............................K 30.893'—
dispozicijski sklad........................ » 20.000'—
bolniški sklad............................... 21.000'—
pogrebni sklad............................... 10.000*—
deležni sklad................................ 100.901'14
Zaostali po umrlih članih dobe posmrtno podporo. Člani, ki so bolni dobe bolniško podporo.	. Q .
Društvene prodajalne so v Ljubljani in okolici, na Jesenicah, bavi,
Koroški Beli in Tržiču.	^	i i - ir rn
Kot član pristopi lahko vsakdo. Pristopnina znaša K 1, delež iv ov.
Pisarna in centrala:
Ljubljana-Spodnja Šiška, Kolodvorska ulica štev. 56.