St. 4. (Bnigi aa,Us.) V Gorici, 26. januarja 1889. „Sof«" izhaja vsak potok in vulj* popditi|T«.\iem*na ali v florin »u ''rnn poftiljana: Vse Wo.....f. AM Pol l«-tu . . . . '. . •• 2-2< (Setvrt leta . . . . „ Hi Pri ossnauiliu in tako tudi pri ,,/ir-. lanicah" se placnje za ciavatlno -tristoji-no wrtor 8 kr. 4e se tiska 1 krat 7 », ,; „ ,. 2 ,. 6 ,, „ ,. ., 3 ,. Za veee cike po prostom SOČA IWmeztVstevilke se dpbifajo po S kr. v toliakarfjicaH na'Starem trga ui v Nenski ajici in v prodajalnici Gt. Likaij.i v Semeiitfkih ,uiic«h b. St. 10. Dopisi nnj se poSiljajo uredni&Yu-Via Mercato 12, narocnina pa opraT-niatvu „Soce« Via Seminario St.-10. Hokopisi sc ne vracajo; dopisi naj <<• Wagovoljno fraiikujejo. — Delalcem in iljiigiin ucpretnognim se naroSnina iiiiza, akose opiate pri qprjwniitYti. Beda na kmetih. Z deielc, 22. januarja 1889. Mnogovrstni so viri, iz katerih zajoma tiezela ?voje gmotno blagostauje. Nekateri kraji givd se ve-fiinom od iivinorcje in pridelujejo le toliko zita, kolikor ga pctrebujejo za dot on 6) rabo, nli pa §e toliko ne. Drugod sejejo ljudjo 2ito, k» jim je glavnt pridelek, in redd le toliko divine, kolikor je je treba, tla Se njive gnojijo in obdelujejo, ali pa se toliko no. Na drngih krajih vspeva zopet vinska tita, ki daje r«biIno ilahtnega sadu in je donaSala n<-kdaj lepo dobicke; a drugi kraji pomagojo si s sadjarstvom in z zaBojcvanjem zelenjadi, ki sc dan da ties dobro prodaja, V.«ak kraj ima tudi nekaj od sosednega krnja in nobeden ui tako Ineen od drngih in tako enoliccn, da bi dobival samo en pridelek in da bi so a tern zivil. Nekatcrim krajeni so dnjnli v prej« Shjih fiaeth gozdi lepe dobiSke in jih dajcjo nokolilco §e nlaj; nek'aj naSih ljudij zivi se od ribjega lovii. Drugi a; pompgajo s kupcijo in obilnijo, ki je v ne-katerih krajih in v nekaterih strokah precej razvita. Dandanes ni vefi iivljonje tako priprosto in je-dnostavno, da bi katero ljudstvo izbajalo edino le s t«ni, kar samo prideluje; skoro v vsaki gorski in ravninski vasi poznajo potrebe, ki so bile nekdaj neznaoc. Kar so nekdaj Venice I« skrivfii in pri za-prtih vratih praftte in tolkle, to fcdaj o be!cm dnevti nnodijo in meljpja pred' hiifo, koder hodijo Ijudje naprej in nazaj. Tudi oblcka ni rvt podolxna wek-danji; rnjava volnena suknja, ki se je podcdovala od rodti do rodn; Sir^ki klobuk, ki je bianil v obraz polncu in de2a; mezlanasle hlaie in krilo, ki so va-rovale mraza in VBake nezgode; platnrne srajco. ki so trpele vecno. so pcpolno Izginile, ali pa se le malo kj?i nahajnjo. Nastopilo je blago iz tovarno, ki je JepSe in cenpjge od dotnaccj , zato pa tudi slabse; in dfunaia obrtnija v nekaterih sCrokah je popolnomo nebala, r drugib pa hira. — Za novo brano in novo obleko treba je vcliko denara. Tabak in Sganje tudi yablevara velik davck, inorda se vecji nego ccsarska davkarija za drzaro in za innogovrstnedeXelnc, okrajne In obcineke naklede. Vse to je treba placcvafi v go-tovini, a kje vzeti potrebiti denar? Bngatih strijeev v Amerik*, na katero has vodno nponi^njajo nagi skrbni prijatelji, kadar nas ho6ejo prfpriSati, da moramo pisati svoja imena tnko, kakot* Jingejo iirmski ^agrizenei ali nekdanji italijanski in pottHlijanceni nevednezi, nimanto; javnih aiuzeb, ki ima jo vedao ziato dno, naj bo njiliovo delo kaketSno koli, ne opravljamo; ostajajo nam edino le zemeljski in fcivinski prideiki ter obitni tadclki naSili delavnih rok. To je ed'no, kar imamo, kar moremo prodati in spraviti v deuar, da zamaSimo tiste mnoge in Stroke luknje, ki nam Strlijo v ofii od vseh stranij. Ali kako gre s to na§o kupfitjo? Tako, da Bogu se smili. Co smo bili tako s>-eLni, da smo dobili srednjo letinc ni ti mngoce spraviti v denar ni zivine, ni vina, ui sadja, ni 2it.i, nobene stvarice razen nekaj sodivja. Vse diugo, kar das, oddaS poS na zgubo, t iztrienitn danarom moreS krniaj stroSke pokriti; za davek, za obresti, za vsak nenavadni dogodek v bisi moras iti na poaodo po denar ter obtezlti svoje posestvo, katero vzo tako komaj diha pod teLkiiui bicmeni, ki slonijo na njem. Sredriji prideiki, a niti tej ne gredo po poSteni eoni; nekaj obrtnih izdelkov, a niti tern no dobiS odprte poti v iuozemstvo in cene, ki bi to odskodovaia 2a tvoj trud. Kaj zafieti, kaj poceti, da se ne obne.aoro popolnoma? V prvi vrsti treba nam je naso potrebe skrditi, ko'ikor se da; v ton) oziru je boljai nazadok nego napiedok. Potom moramo krSansko 2ivoti, da ne bomo ncvicdnt boijih darov, ki pi'ihnjnjo iz zemlje in izpod neba. Dilje si moramo urn bibtriti, da bomo zcali J kmetovati v raznih strokah tako, kakor zahteva da-nasnja veda, skuimja in napredek v kmetijstvu. Male obrtnijo, ki je kmetu pomod in vedrilo, ko na polji niiiia dela. ne smomo zanetn-irjati. Slednjid moramo prosit i moze, ki to umejo, naj odprejo mod sve* pot naaim zcmcljakim pridblkom iir obttnim izdelkom, da no bomo siljcni prodajati vsega pod ceno. Naia 2ivina iiiina nikake cone, a mesarji vendar nimajo nikake mere v avojem ceniku. Zakaj to ? LISTEK. „Ljubljanski Zvon." IX. leto. 1. gtevilka. MLjubljanski Zvon," kojemu je urcdnik znani pi^alelj slovenski, proftsor Levee, je v osmih letih svojega izhajanja obugalil naSo. leposlovno knjiievnost 7. najboljSimi in najlepfiimi deli prvih nnSih pisateljev, Stritarja, Levstika, Gregor^ica, Jurcica, Erjavca, Kcrsnika, Rutarja, Stareta i. dr. Z novim letom na-stopil je BLjubljanski Zvon" deveti svoj tccaj. lier borle jodini na§ Icposlovni list tudi v bodoCem letu zbiral okrog sebo najboljSu naie pisateljske modi, zdi se nam potrebno, opozoriti na§c citateljo na ta itvretno pisani in uredovani list, i to torn bolj, ker se nase izobraicnojSe obcinstvo vse prcraalo brig* za razvoj na§e leposlovne knjiLevnosti. Prcprigani smo, da je mej naSimi izobra2enhii GoriiSani Se vedno mnogo takih, ki so naroceni na kak neniSki ali itatijsnski leposlovni list, pti katcrih pa zaslonj iSceS pivj nn5 Icposlovni list „LjiibIjanski Zvon." Prvi list 1 .oSnjega nLjuldjanskeca Zvoua" nam ;i' (u'sm ruzven gtirih po mislih in obliki dovrSeuih Ciwi>t)rwiio9\ib Bpcetov tudi acstriaovp Na§a ob5Ha. V Vipavski dolini 24. januarja 1889. Doklcr ui imela Istra zeleznie, ni m"w]a te-kmovati z nasimi vini, kor je bilo skoro tieu>o^oie ali vsaj jako te2ko in drago prepcljavati vino iz Istre na GoriSko ali na Kranjsko. Dandanes vc?.»jo felezniSne proge na vec stranij Istro z ostalim i ?e-tom; zato se izva2a letos vino, katerega so imeli mnogo in dobrega, na vse strani, celo v nase kraje, ter zavira, da svnjpga pridelka ne moremo prodati. Kranjci so poglcdali o vendimi v naso dolino; a ko fo videli, da jo bila cena precej visoka, odsli so v Istro ter so tarn nakupili, kolikor se jim je ljubilo, pesen ttNa cvetji se vender ti solze bligCe." Janko K e r s n i k, st daj za Stritarjom brcz dvojbe naS najboljSi pripovedovalec, nas bode v bodoCem letu razveseljeval z daljSo povestjo BRo51i:i in Vrjanko," koje dejanjo se vr§i ob prijaznili bregovih tihcKrke na Dolenjskcm. ¦— J o s i p S t r i tar, prvak naSih pi-ateljey, nam v prvej St« vilki pripovednje uekoliko jako zanimrvih drtic iz Sivenja nepozabnega nam Levstika. To pripovodovanje, kakerSno je lastno le jedinemu Stiitarju, je tak?j prip»os!o, tako naravno,a ob jedncm tuko slikovito in tako zanimivo, da ne dencS knjige poprrj iz rok, prcdno no prebereS cele razpravc. A kedar pieberoS vse, kar je v prvem listu natisneno, se bode§ je/.il itad nedo)2niin ureiinikom, da ti ni podal u2« v prvem listu cele Stiitarjeve razpravo o Lcvstiku. Nam vsaj st! je tako godilo, in stavimo, da tudi mnogo drugim, ki so bili toko srefini, da so dalje casa obcevali z lterarnitn naSim velika-nom, Levslikom. Kajti ni mogocp, Levstika boljSe na^likati. Jako tt^ko priCakuj mo drnge nZvonoveB Stevtlke, ki nam princse, nadaljevanje in konec Stri-tarjevega spisa o Lovstiku. Zanimive podrobnosti o dolgosti clovcSkega zivljcnja nam poduja dr. Josip Vosnjak. Iz to razprave uvidevamo mej ds;:gim, da nam je Slovenccm osoda, zal, nemila; kajti pobira nam naj-bolj3e naSe mole v najlepSi moski dt»bi. NajgenijalniSi nas pesmk Ptc^jron ni dos<§>•) nj 50 ht, Jut6\6 i» ker razmerno nizke cene za prevo^njo po Selezaioi so jim jako ugajale. Kar velja o prevazanji vina, volja tudi o drugem blagu in o Ijudeh; hitrost in cenost Bte dve reSi, ki pomagafe, da se blago oddd in da se ima vsaj nekaj dobiSka. Kjer pa manjka eno ali diugo, zastaja blago, her^ vsfed danaSnjih ob6iI je lahko pripraviti b'i blago tudi od dalec", samo 6e jo. Trgovina z lesom nesla je v naSih krajih §e pred nekaterimi leti prav dobro; dandanes je skoro mrtva, ker valed znizanik an za prevazanje \em po 2eleznici iz Gralicije ima v Trstu ali na Roki guliaki lea isto ali Se ni^jo ceno, ko naS domae*!, ki je tako blizu. Sre5a za nas, da jo voznina iz Galicije nekoliko podra^ila; drugaLe bi morala ponehati pri nas vsa lesna kup&ija. To delajo novejSa obCila, ki so skoro odvzela daljavo, ki je bila nekdaj med kraj em in krajem. Ako si hoceme pomagat*, skrbeti moramo v prvi vrsti, da st to ohranimo, kar je pri nas edino in da to prej ko mogoce spravimo v denar, Hitrost in zgodnjost ste velikega pomona v kupSijt. Vipavsk* dolina je bila od nekdaj vrt kranjsko daLe1e; od nekega casa, namreC odkar gre 2eteza:ca skoz Gorico, ste pa Vipavska dolina in okolica goriSka vrt tudi drugim krajem, n. pr. Dunaju, Berolinu in celo Pe-trogradu na severnem Ruskem. To ste zarad tega, ker imate zgodnje pridelke, in le tedaj, ko jih imate, in sicer od tistcga 5asa, odkar kuri zelezni sttoj Lez sivi Kras, in le radi tega, ker ta tako ,bitro goui, da so zgodnji prideiki ne spridijo po poti. . Letosnja pomlad bila ja Vipavskim sadjerejeom jako neugodna. Mraz in dczcvjo zadrSavalo je vsako rast prav dulgn. Prve ieSnje dozorvVie so Stirinajst dnij kasneje ko druga lota. Med tern 6asom postalo je toplo ne le pri nas, ampak tudi v drugih severnih krajih, kjer rastojo 6e§nje in kjer so letos dozorele le par dnij kasneje ko pri nas. Zato je imel naS pridelek samo prvi dan visoko ceno, 60 krajcarjev 1 kilo Ce§enj; drugi dan zacela je cena pad:iti in v 3-4 dneh ponehala je popolooma izvoznja, kor vze so se dobivale iesnie na aevcru bolji kup ko pri nas, vStevsi dolgo voSnjo. Zgodnjost pridelkov in hitra odposiljatev prine3o nam dobi&ek; pozna pomlad in zadrzki v prevazanji so nam na veliko Skodo. Razen zgodnjega sadja morali bi v naSih krajih tso svojo pozornost obracati tudi na zgodnje socivje in zelenjavo, ki donasa zkt denar onini, ki zivijo v takih okolisdinah, da se morejo pecati s to Rtroko kmetijstya in vrtnarstva. NaSa dolina je kakor stvar-jena zato, ker tece po njej Vipava, ki se nikoli He ne 40. leta, Stanko Vraz le 41 let, Simon Jenko je umrl v 34. letu, dr..Toman v43. letu dobe svoje. V najkrepkejSi moSki dobi so nas zapustili Fran Erjavecz 52, Anton Jane^c* z 41 in Fran Lcvstik s 56 leti; a nadobudni naS Krilan ni dosegel niti 25. leta. Lalostna nam majkal —Josip Stare, pro-fesor v Zagrebu, nam v 19. pisniu svdjem iz Zagreba popisuje „Hrvatski uCiteljski dom", krastio palafio, katero so »e?,idale zdruzVne moci hrvatskih narodnih ucitcljev, kujega stioSki so preraJSu'njeni na 90.000 gold, „Zrno do zrua pogaca, kamen do karana pa-laea." Dalje nam pripovedujo o diiSavuem delovanji uciteljskega dru^tva nSavez hrvatskih uciteljakih dru2tva", ki Steje 633 druzabnikov. Iz tega poucuega spisa bi se na§i ljulski ucitolji lehko mnogo nautili, ce bi hotcli drfcjti se i Oui zfategi nauka: Bodite slozni! V slogi je moc 1 Isti Josip Stare nam tudi ocenjuje iz-vrstno knjtgo prof. Apiha: Sloyenci in leto 1848., katero knjigo bi moral natancno' poznati vsak' zaveilen Slovenec. „Kajti ce je zgodovina 2'e aploh „u6iteljica 2ivljenja,tt gotovo so zgodbe 1848. leta najbolj§i kalipot za narodno zivljenje nase. Te ^odbe I)ud6 nam zdaj 2alostna, zdaj vesela cuSjtva. Zilostna, ce pomislioio, koliko unravificnih tirjatev in proScoj se Slovcncem niti nad Stiridesev ; let; ni izpolnilo; a ve-selih, ker ne moremo,t«vjiti, da smo v teh Stiridesetih Jetih mmty dosegli, Oft kar rtodp,Jjul>i Jctti m9 ^Y^<-*'. „ ""* ' - posuSi. V p^1r6JSji suSi ima Vipava dovolj vode, da bi se 6 nocnem casu zaUvali vrti in zeleni nawdi, k» bi se labko razprostirali ob vsej Vipavi do njenepa szliva. Podnebje naSih krajev je toplo id ugodno ta-kemu obdclovanju. Zvezo z daljnim svetom imamo po juzm zeleznioi. Maojka nam same Se najblizja zveza z Gorico ali proti vzhodu 8 PoBtojioo ali Logatcc-m. Pa tudi v tem oz!ru obeCujejo se nam bjljai <5asi. V Gorici deluje vie nad leto dnij poseben odbor, ki Bi je stavil nalogo, da bo pospefievat grajonje ozkih zele/.nic v forlanski ravnini in v Vipavski do-lini. Ako se nam poareci, da se zveze naSa dolina z gorisko zele*nicno poatajo in da bo iniela nova ozka geleznica ali trarovaj poStone vczae ceno, odpre se naseum blagu lazja ia hi rejSa pot od sedanje. V tern slucaji olajsajo se tudi ljudom poti in nova zelesnica bi znala biti noT vir naSema blagostanju, oziroma povod novi in vecji kupoiji od sedanje. Dopisi. Iz §t. Andre2a, L5. januarja. - Pr< vesela vest o ustanovab slavnega rodoljuba g. Josipa Goru-pa vzbudila je v tukajSuji obfiioi najiskrenejse spn-itovanje do odlicnega in uzornega moza; spoStovanje do najvecjega dobrotnika slovenskega naroda in zve-stega drzavljana; do moza, ki zdruzuje ijubezen do naroda z udanostjo do Nj. Velicastva presvitlega cesarja. V priznanje in dokaz najodliCnejsVga spo§tovanja imenovalo je tukajsnje obtinsko staresinstvo gospoda Josipa Gorupa v svoji seji 11. deccmbra lanskega lota Castnim obcanom. Dobro pozr.ani rojak Ivan Feigel v Gcrici izdt-lal je na pergainent castni diplom s posebno natancnostjo in potrpezljivostjo; vsakapo-teza pa tudi priSa, da je g. Feigcl mojster v tej strokl. Napis se glasi: Staresinstvo obfine St. An-drezke pri Gorici jc imenovalo v svoji seji due 11. deccmbra 1888. jedneglasno slavnega in velespoStova-nrga gospoda Josipa Gorup a castnim obcanom v dokaz vi*ek?ga epoStovanja zaradi Njegove odlicuc Udanosti do slovenskoga narcda in do premilostivega ccsarja. Franca Josipa I. St. Andrezanje amo ponosni na svojega in edJ-licga castnega obcana in mu zelimo najboljio osebno in diuztusko sieco. ______ t. Podgora, 24. januarja 1889. — Tukajsnje „Katoli§ko politieno bralno d r u § t v o" je imelo 13. t. m. svoj letni obCni zbor. Dnevni red je obsegal: poro&ilo 0 delovanji odborovem, pregled drustvenih raCunov in volitev novega odbora. Drust-vo je napravilo v preteklem letu dve mali veselici v drustvenih prostorih in dve veci na prostem. Udelezitev bila je vsak krat velika in zadovoljnost z izvrsitvijo splosna. Racun ka2e, da pri vsem tem, da je imelo drnstvo pri veselicah na prostem zelo nengodno vreme, ima veadar ngodno denarno stanje. Pokriti so vsi stroski, in se se je nekaj Cistih dobodkoy dalo v pomoc otroskemn vrtu. Odbor je ostal prejsnji, izvzemSi dva odbor-nika, na katerih raesto sta bila izvoljena g. Donii-nik Colombo, tvorniski vodja, in I. Uroda, tvorniski nradnik. 20. t. m. se je nstanovil novi odbor. Pred-sednikom je izvoljen g. Andrej Kocijan6i6, deztdni poslanec; podpredsednikom g. Anton Klancifc, zupan. Ustanovljeni odbor je koj prifiel delo. Dolo6il je Casopise, na katere se ima drustvo naro&iti. Skle-nii je, da priredi 10. febr. 1.1. veselico, katera bo ob- oiti mfelili niso. Prav te zgodbe pa pred vsem svetom jaano prifiajo, da so Slovene! vsikdar in celo v burn em letu 1848. oatali zvesti in udani svitlemu rodu habsbnrSkemn, kar trcba pri vsaki priliki poudarjati, zlasti pa letos, ko prazimjemo St i ridesetle t-nicocesarjainkraljasvojegaFrauca J 0 8 i p a I.tt — Uceni na§ rojak prolesor Simon Rutar nam v svojej st.okovnjaSki razpravi wIme-nik krajepisnih imen sloveoskih* dokazoje neprecen-Ijivo vrednost krajepisnih imen za zoanost, vzlasti za jezikoslovje in zgodovino. BKajti mi Slovenci nimamo napisace zgodovine. Neprijatelii narodne naSe indivt-duvalnosti, ki so podjarmili Blovence, izknsali so v nas zatreti vsak spomin na naSo minulost, da bi se ne domfelili morebiti, odkod izvirarao, kdo so naSi bratje in eorodniki, da, celd nase pravo imp, so nam hoteli ntajiti in nsrediti od nas Credo b'.ez skupnogti, brez minnlostl„ torej tudi brez bodoCnubti. Ali kra-jevnih imen naSib, kofiko so jib zavijali, izpretraCali in celd smeSilf, vender niso roogli popolnem v tujo obleko zaviti in odvzeti jim elovanSkega izvira, slo-vanskega znataja.* V naSih krajevnih imenih lezi torej naSa zg0d0vin0; Krajerna imena do-kazujejo: 1) Da Slovenci ali Slovani sploh iive U mm go diilje na sedanjem svojem zemljiiCi, nego ho-cejo aaii Dnspiotaiki temit jriirditi. 2,) U Diiibkrfl- segala petje, deklamaeijo, isyro in sreckanje vec do-bitkov. Nadejamo se tedaj tndi pod novim odbo-rom v novem letu najlepSega delovanja na§ega mla-dega dru§tva, ki si je v kratkem casu svojega ob-stoja pridobilo splo§no priznanje doma in pri sose-dill. Pogum in sreca jnnaska! bodi nase gaslo, ki nas bo vodilo do vedno lepgih dnij. Torej pogum \ IZ Tolmilia, dn- 22. jauuarja 1S89. — V nc didjo duo 20. t. m. piiredilo jo nase Rokodelako bift'uo diuStvo" v dvnraui gospoda Ivana Gabis5ika vesolio* s sltMtec in spnrodum: 1. Pesen: Ustaj rode, mesin zhor. 2. Veseli.igiu v 3 djanjih: V Ljubljano jo dajmo. 3. Siovetsea d»»m, moiki xbor. 4. Tsoboj-nira, m zki zbor. 5. Z« dow, moiki zbor. Petje, kttMo je poduc.'val in vudii go*p. Aadr. KlemenSifi a IVcin, biSo jo gb'dd in kratok <5as podu6evanja prav dobro. Y teku G dai nnucili so se nasi fantje 3 novo pesiit, zravou tega posiavljale so se tudi stai\» piani. Oincoi.i i«oram, dn so nasi perci za petje jako uavduSeni. Vfraeloigro „V Ljubljano jo dajino" pred-Ktavljali so gosp. 1 Papon, Fr. Kavfiid, U. Po'enfiic\ Fi*. Cargo in I v. Tnsulin, gosp.fno M. Leban, M. Butnl in M. Carli izvrstno in naravno. da boljSe se i*o more z«hteva'li» poaebno od igralk, ker s«v bile zdaj p»-vikrat na ol»u. Posebno veliko sm^lm ata piovzrocda hlapec Pavlo in dekla-,-Le2ika; cplc^b pa : so zeli vsi predstavljalci obeno bvv jq Udt-lefcba bila ! je obilmi; po6istili so nic gostje iz Volfi i;i od Sv. j Lucije. Tudi gos-p. urailniki in g 'spe niso izosial'. : Rokodehko bralno druSrvo je z.»p8t o^ivelo in na- | djamo se, da nas v kratkem zopet razveseli. Lo turn, j kjer edinost vlada, dd se kaj naprav«ti. Zivili 1 Na Kamnem, 22. januarja. — Zalostnimi srei in solznimi ofiesi gledali smo za L g. Jo^efom Gol-jo, bivsim nasim vikarjem, ki nas je zapustil vfie-raj ter odsel na novo mesto v Ko2bano, odkazano mu po prefi. rednHtvu v Gorici. Bil je blag moz, tihega znaCaja in ves vnet za cast bozjo in za zve-liSanje izrofienih mu du§ic. Zato ga je tudi vse spostovalo in rado imelo ter z veseljem sprejemalo lepe nauke in dobrohotne opomine, ki so prihajali iz njegovih nst. Kamenski obfcinarji bili so mu zvesto udani, kakor svojemu ofietn, ter so vedno iskali, kako bi ustregli vsaki njegovi najtajnejsi zelji. Razmere med ljudstvoni in njegovim duhov-nim oeetom bile so najlepse in najprisrCnej§e, ka-kerine se dobijo le malokje v kateri dnhovniji. ^alibog, da riismo imeli srece, da bi bila nasa duhovnija potrjena tudi od veleslavne cesarske via de in da bi bila nasema c. g. vikaiju zagotovljer.a penzija, kakor drugod. Pravijo, da veliki stroSki, katere ima nasa drzava za vojsko in za kance-lijske gospode, ne pustijo, da bi imeli Kamenci svojega vikarja, ce tudi sami vse pla6ujejo, kar dobi-va dubovnik. Godi se nam, kakor nasim sotrpinom v Plaveb, ki so se pred nami zidali cerkev in do-bili duhovna, ne da bi bilo duhovsko mesto siste-mizirano ali od vlade potrjeno. Prav 2al nam je, da smo v takem polozaji, ko je vendar na§e Ijud-stvo prav dobro, kraj prav prijazen, v ravnini, na lepem, vse rknpaj, blizu ceste in vendar od nje, ker tefie Sofia vmes. Za gospoda rablega zdravja ali te2ke hoje ali sploh kaj nadloznega je nas kraj kakor stvarjen, ker tit ima lahko in dobi vendar toliko, da poSteno izhaja. Se vedno imamo upanje, da na§e prosnje ne bodo zastonj, da bodo ttslisane in da dobimo svoje- jevnih imen se labko dokale, da so pradedje nasi nekdaj tudi stanovali po takib zemljah. kjer jim fiedaj skoraj niti sledu ni ve5. Slovanske zeralje je bilo nekdaj mnogo vec in v mnogih imenib od Nero-cev in Italijanov posedenib dezel spoznavamo prav lehko nasa doma6a, vsem znana imena. 3.) NaSa krajevna inuna dokazujejo, kje mnramo svojih naj-blizjib sorodnikov iskati, namred med juznimi Slovani, in to najproj med Hrvati in Srbi, 4.) Mnogotero krajevno ime hrani v stbi ko§Lek zgodovine, n. pr. vsa tista imena, ki epominjajo na zgodovinske do-godke, bitkcv poplave, pozare, prehod Fovraanih fat itd. Vse to trditvo opira pra" Rutor na neovrgljive zgodovinske in geografiSne poj:*fkc. .'}..% prezauimivi udeni spis, ki se bode nadaljevai se / p-Uiodnji ste-vilki, prav toplo priporocamo vsem oa.ui, ki se za-niinajo za domaco naSo zgodovino. — Razven teh* spi80V nam prinaS 1 prva „Zvonovau Stovilka Se Ivana Hribarja liumoresko Vesido vo2njo, Holzovo oceno J. Subi6eve alike BMa: ijino obiskovanje" za ve* l'ki o!tar na Ru2isiku, ter Gustinovo razpravo 0 Gnu-glovem Yodniku. ki| u, ki se posUvi vSe v tem letu prvemu oaSemu pevcu v Ljubljani. — Ce se omenimo, da nas nListektt soznanja s knjigami, ki po v zad j njem casi izsle, no niorcmo kaj, da ne bi nn§>ni izo-I braienrjsim Sifafeljem §e jedeukrat najtoplejSe pri-{ poroLa i ttLjubljan8kega Zvonau, ki stoji za vse leto 4 gold. 60 kr. _______ ga duhovna, ker, oni na Libusnji ima §e s svojim ljudmi prevefi opravila in ne more vsemu okom, kako bi potem se nas oskrboval ? Po 6. g. Jozefu nam bo vedno 2al in vedno se bomo spominjali njegovih ocetovskik besedi, posebno glede njega 11a-slednika. _______ Iz Koborida, 24. januarja. — Vsled dogodkov, ki so vsem znani, o katerih je najbolje molfiati in za katere bi bilo najboljge. da bi se ne bili hikoli godili, zacela je na§a narodna fcitalnica hirati. Ono krasno drevo, pod katerim so se zbirali na§i pevci in pevke, ki je dru2ilo v prijazno in prijateljsko dru^bo domacine in okolifcane, zafielo je hudeti. Vsa-kemu Koboricu stori se niilo pri srei, ko misli na sreCne dni, ko se je narodno druStvo veselo raz-cvitalo, in ko vidi pred ocmi velo rastlino btez iiv-ljenja in brez mo6i, 0 kateri se ne ve, ali je ze umrla, ali se le umira. Vsakdo zeli, naj bi ta cve-tlica ne pozebla popolnoma, naj bi se okrepila in zacela z nova poganjati cvet in sad, kakersen je v prejsnjih letih razveseljeval drustvenike in goste; ali nikdo nima trdnega prepifianja, da bi se to moglo zgoditi in vsakdo zalnje, da so pretekli lepi dnevi sloge in mofii. Naj bi se jaz motii v svoji sodbi in naj bi dejanja pokazala, da sent knvo govoril! Na§ cerkveni pevski zbor, ki se je svoje Case lahko meril z vsakterim pevskim zborom v blizmi in v daljavi, zgubil je izvrstno mofi, katero bo prav tegko namestiti, ako ne povsem nemogofie. Tenoiist Kurin6i6, 6egar glas se je prelepo odmeval v kobo-riski cerkvi, prehladil se je pri veliki slovesnosti dne 8. decembra in je od tistega dne neprestano holehal. dokler ni sklenil svojega dragega ^ivljenja na sveti vecer. Naj u^iva na onem svetu tisti mir, degar predokus in nepopolna podoba je zemeljsko petje, in naj izprosi Koboridcem onega veselega, prijaznega, odpnstljivega, pohlevnega duha, ki je zdruzil in tako dolgo hranil pevski zbor, s katerim se je koboriska obfina po pravici pona§ala dale6 okrog. Poddru^nica sv. Cirila in Metoda se je usta-novila tndi pri nas in najbrze §e 2ivi, kajti oklenili so se je bili mozje, ki jej lahko vzdrznjejo zivljenje in mo5. Pogamno naprej! Politidni razgled. Dr^avnemu zboru doloiSen je dan 30. fc. m. za prvo sejo pa novern letu. Dnevni red obsega dve poro&ili 6 gospodarskih in pristoj-binskih zadevah. Na istrskem. poHtiSnem nebu ufcmila se(je zvesda, ki je bila skoz mnoga desetlefcji voclni-ca nestalnira repaticara m razsvitlevavka tem-nim nebnim telesom. Ta svetla zvezda bila je le ena in ne bo imela nasledniee, sebe vredue, ki bi izpolnovala .nj.eiio raesto na vse strani z enako spretnostjo in uspehom. To je znano ita-lijanskim politikom v Priraorji in framasonskim Hsfcont na D'unaji; zato toSijo bridke solze po nenamestljivi zgubi. Sin brva§kega o6eta, kate-rega ime je v krstni matici pisano z glagolico, zauzimal in navduseval se je za narodno pro-budo svojega naroda ter posku§al v ta namen svoje pevske mo6i. Toliko je bilo njegovo za-nimanje za sreSno bododnost primorskih Slova-nov, da je poskusal sre6o v tem ozim z dru-gimi tovari§i v najviSjih drzavnih krogih. — Cast in bogastvo, a pred vsem spoznanje no-tranjih prikritih nitij, s katerimi se vodi usoda narodov, uplivala so mogoSno na njegovo politico prepri^anje in delovanje. Zadnja leta njegovega 2ivljenja znana so iz viharnih borb, katere so imeli istrski Slovani v svojih javnih politifinih zastopih. Umrl je obozan in obialo-van od italijansko-liberalne stranke, kateri je bil voditelj in za§6itnik z vso raocjo; neobjo-kan od svojega naroda, proti kateremu je bil obrnil vso svojo zmoznost in svojo moi. Krakorskemu §kofu podelil je presvetli cesar knezji naslov. Vsled tega pokltfie se ta dostojanstvenik v gosposko zbornico drzavnega zbora. Ogerski di^avni zbor pretrestijc Se vedao novo vojasko postavo in kaze, da se hoce §e dolgo 2 njo baviti ter 0 tej priliki dobro po-ropotati. SlednjiS sprejme jo neprcmenjeno, kakor nasi poslanci na Dimaji. V Zagrebu je ogerska vlada odstavik 2u-pana Budiaovaca, ker jej ni bil po volji.-Pod- i&upan Kalabar bil je ob enem^favhatelj dc? narnemu druStvu, kateremu je izneveril 14.000 gld. Yrhu tega ponaredil je menie za kakih 50.000 gl. in sc je ustrelil, potem ko je pre-pisal svoje veliko premozertje na ime svoje &ene, katera ?o pa ni hotela posluziti tega prepisa. Ruski car pogodil se je, kakor listi pi§ejo, z rim6kim papeitem ter uze dovolii in dolodil, da se postavijo katoliSki §kofi v mestih: Plok, Lublin in Vilna. #idi in framasonhse jezijo radi tega sprijaznenja, ker se bojijo, da bi [ jim znalo Skodovati. Proti Avstriji ka2e se Ru- j iiija vedno prijaznejsa in nadejati so je, da se resijo mirniin potom sedanje zadeve na balkan-skem poluotoku. Bismarka so uze Nemci sami siti ter mu odpovedujejo pokoricrao, katero so mu do zdaj prostovoljno izkazovali, n. pr. ofieijozna nKreuz-zeito-ng". Se svojim preganjanjem odliSnih mo2 iz okolice ranjkega cesarja Friderika, s kate-rim nista bila prav dobta;'prisfcudil se je mar-eikateremu mirno misleSemu Nerncu. Y Parizu bodo iraeli prihodnjo nedeljo dopolnilno volitev v drzavni zbor. Tu se po-ka2e, ali imajo zdaj vee* upliva radikalni re-publikanci, ki ljudovlado molzejo v svojo ko-rist, ali pa Boulanger in monarhisti, ki zahte-vajo premembo sedanje vlade. Domafie in razne vesti Prva izdaja danalnje stevilke je bila zase-r&ena po c. k. drlavnem pravdni§tvu v Gorici radi onega dela „Politi6nega razgleda,** ki je opisoval politieno delovanje ujnrlega dr. Fr. Viduli6a, ki je bil zadnji eas dezeM glavar V; Istri. Zadnja naga etevilka imela je nenavadno uozgodo, ki je zopefc potrdila, da iivemu ejoveku se lahko vse pvimeri. Druga in tretja stran ate bili za; menjoni. da nekateri ditatelji niso mogli najti ntti, po kateii bi se bralc. Nekdo je mislil, da list ima prilogo in da se je piiloga po poti zgubila, ker bo strani niso ujemale med seboj? Ako je torej kdo Se v dvorau, kako se ima brati zadnja «Socaa, nazna-njamo tnu, da se zacne na prvi strani ; odtod preide *e na tret jo stran ; s tretjo na lrugo iu z drugo na cetrto.. Prijazni Sitatelji naj blagovoljno oproatijo to tiskarsko pomoto. Pri 66. oo. kapucinih v Gorici bode, kakor smo Se zadnjifi omenili, od 31. januarja do 3. fe-bruarja posebna cerkveoa slnvnost v Cast blazenemu Feliksu iu reda sv. Francisk*, /.druzena a pojtolnim in % nepopohiimi odj-ustki. (}6. g* dusni paatirji in veruiki v meatu in v okolici so a torn -zopot opozar-j^jo oa lepo priliko sproshi si bozjcga varstva v dustiih in dasiiili Zadevah. Radodarni doneski. 6i<»vavcc za me San zbor. 2 „Mi amo mi !¦ ^ovor. 3. BNarodnaa, vgl. d.r Benjamin Ipavec za meSan zbor. 4. wCevljar in krojad", dvospev v krdmi. 5. „De-kliika te2bau, vgl. Ivan Meroioa za Ler>skt zbor. 6. Posuetki iz opereSe „Satauielu, vgl. A. Ferron; Sti-riroeno sviranjo oa glasoviiu. 7. nLahko no6a, vgl. d.r Gustav Ipavec za mesan zbor. 8. nTo aem bil j**z 1", Snloigia v enem dejnnji; prosto poalov. M. Vilh.i. Ortebs : M^.rko, kmet. Lena, kmetica. Polona, u^kui , pri kojib se je obiin-atvo prav navdusovalo. Sledil je pies, pri katerem so ni pokazal razlo5ek stanov. Sinovi delavcev, seveda cedno obledeni, plesali so a h^erami prvih mestnik gospodov, in nnsprotoo gospodi plesali so z dolav-kami. Ker je bil plea prirejen v korist druStva. „Pro Patria" in da bi bil dohodsk sem veoji, prodajalo bo nekatere gospicc na draibi razne re6i, malenkosti, za kojo so dobile lope svote. Med oslalira prodal se je gotobcek iz sladkorja, vreden nekoliko novcev, za 8 goldinarjev. Preje'.o se je vsega 450 geldinarjev. Ntki gospod, ki je bil zadrian prisostvovati, peelal je 50 goldinarjev kot vstopnino. — Za danes naj to zadostuje — brez komentarja." GoriSka ljudska posojilnica bo imela svej ietoSnji redni ob6ni zbor v cetrtek 7. februaja, kakor jo razvidno iz vabila v dana5nji nasi Stevilk'. DenarniSni racuo edinega denarnega zavoda, ki ga imatno v Gorici, kaze za leto 1888 naalednje dohodke iu stroike. Dohodki: gotovina 31. decembra 1887 .... 465*08 glavntei prirastlo na dele2ih .... 2.250*— vstopnine.......... 33*50 obreati od danih posojil . .... 2.565*26% povrneni izdatki .....*.. 265*83l/s vrnena posojila .......* 9.349'60 hranihte vloge ........ 16.75203V» ,, knjizNse . ,.'-,. -..--. . ~r 3*50 prodani vrednostni listi , . . . . 30*— uradnine......... . 468*30 skupaj 32 183 11 V« StroSki: izpla^ani delozi ........ 190*— „ obresti hranilnih vlog . . . 1.079*27 hraniloe vlogc vr»ene......13.385*22 kupili vrcdnostno Hste...... 10*— stroski po«ojilnice....... 677*92 „ pohistva........ 50*— ravnateljstvtt postavni del..... 4667 davek........... 44-56 izplacane deleSnine ....... 357*02 dana posojila.........15.383*— gotovina 31. decombra 1888 . . . . 959*457« skupaj 32.183*111/, Skupnega prometa bilo je tedaj 64.000 gl. Koncem I eta eestaviJa se je b i 1 a n c a o drust-venem premoLenji, o aktivih in pasivih, kt se glasi, kakor sledi. A k t i v a: gotovina 31. deci-mbra 1888 .... 959 451/, vrednostni listi po kupni ceai . . . 664*40 pohiStvo cenjeno........ 143 06 dana posojila .........45.35374 skupno 47.120-65l/9 P a s i v a : vplaSani dcleii......• . 10.670*— hranilne vloge........31.970*777, obreeti hranilnih vlog ...... 1.537*26 predplacane obreati in uradnine . . 826.45 rescrvni zal'g......... 92907 netirjane dcJezm'ne ....... 114 63 konecni iisti dobidek .... *¦ . 1.072 47 •akupno 47.12u;6al/tt Co se navedene gtevilke primerijo z onimi v ra8anu za leto 1887, vidi se jvaestrantki napredek tega dtultva. V aktivih potkoSila to daav posojila oi 39,843 gl U kr, B* 45.33? ;l. H kt,} v ?*• sivih zviSala se je glavnica od 8 610 gl. na 10.670 gl.; hranilne vlogo od 28.60396 na 31.97d*777„ ; nalozene hranilne ob-esti od 1.236*70 na 1.537 26: reservni zilog od 47057 na 92907; netirjane de-leznine od 84*55 na 11463 ; kone^ni ,JSisti dobifiek od 854-74 na 1.07247. Cisti dobiste v njih okrajih za to ozkotirno zoleznico brezplndno. Ako bi nastale teJave glade Sirjenja in nadaljnega vzdrlevanja teh cest, pripravljeu je odbor stopiti v dogovore, da se stvar laSe izvrSi, Menimo, da tudi to bi bilo v javno korist, ker na ozkih mestih bi se ceste razSirile in vzdr2evanje v dobrem stanu bi bilo olajfiano. SlednjiS se je imono-van! odbor obrnil na 2upanstva in na zaaebnike v Yipavski dolini, da bi odstopili brezplac'no toliko sveta, kolikor ga bo treba bodisi za nove kose ceste bodisi za razSirjonje uie obstojedih cest. Kjer je ob-jiinski ncobdelani svet, ki s1u2i ve6inom le kot pasnik, odmenjen za novo & to, paiS ne bo. tezko ustrcfii tej prosnji. Nekoliko tc2e pojde a privatnim zemlji§demt kaferega poaamezniki uze tako nimajo proved; ali tudi tukaj dalo bi se pomagati s tem, da bi obfiinc prevzele odplafiilo takih zetnlji§5, da bi pojediuci ne trpeli prevelike skode. Ako bi §lo za velike kote in za zemljo vecje vrelnosti, bi se najbr2e tudi odbor ne branil dati kaj odSkodninc; ali lepo bi bilo, da bi se to podjetje, ki je splosae koristi, vsaj n tem podpiralo, da bi se ne delate zavire in te2ive gled6 potrebaega sveta. Ko je pre 1 nekaj lefci neki Schmidt meri.l t*-amvaj po Vipavakej doliai, obecale so bile obcine, da dajo potreben svet brezplacno. Naj bi pokazale tudi zdaj svojo vnetje za tezavno podjetje z enakimi sklepi, in to tem bolj, ker nova cesta, kjer bo potrebna, ne bo sluzila samo Seleznici, atn-pak tudi splosnemu prometu, tako da na marsika-torem mestu so pokaze zboljsek in dobifek za vse, ki bodo vozili ali hodili po Vipavski dolini. Zupani in obcinaki mozje ter oni, katerim je izvrSitev tega lepega in koristnega podjetja na sroi, naj bi skrbeli in po svoji moci pomagali, da bi se vse te priprave srecno resile po namenu in iskreni 2e)ji izvrsujofiega odbova. Nadejiimo se, da v naalednjih Btevilkah bomo mogli porocati o hvalevrednih sklepih v tem oziru. Ne igrati z ognjein, veli »»le star pregovor, ki se zalibog vfiasih premalo poSteva v veliko akodo marsikaiercga cloveka. Pogcsto se prigodi, da igra-joci otroci zatrosijo ogenj, ki upapcli, kar so odrasli Ijudje a trudom in .silo na kupe nanesli ali zgiadili. Naj bi no imela slifinih.uOinkov goyorica, ki se je v sredo zvefier razaaSala po Gorici, o kateri so ne ve, odkod je iz§!a. Yozniki, ki so sli opoludnc skoz Tolnrn, uiso opazili ni6 nenavadnega v gorskem giav-nem trgu; a ko so priSIi v Kanal, pripovedovalo se jim jo, da Tolmin je v ognji. V Gorici bilo je vse mesto polno te govorico iu pripovedovalo ee je, da so Tolminci brzojavno prosili pomo^i od goriske po-zarne strafe. Nekateri so hoteli vedeti, da mestua strata se je resuici napotila z brizgalkami v Tolmin, da bi reSila, kar je mogoSo. B»zojavke donasale so se na telegraficni ur.id, da bi so poizvedelo, kij je na stvari iu koliko Skode je uiiinjen?, a drugo jutro izvedelo so je po mestu, da vse to je bila le govo-rica, da Tolmiu je eel in riepoSkodovau, kakor prej. To nas voseli; ali vendar bo ne hote'l, da bi taka neoanovana in ncpremiSljena govorica imola tako na-5 sledke, kakor upitjo Jaaezka, ki jo toliko krat ope-I haril vafidane s krikom: „Volk gie! Volk gre !u, da-mu fckduj.c" niso verovali, ko je volk res priSel, ki ga je tudi razmesavil, ker- mu ni dosla pomotS od npbeoo firao;, O deSelni blaznici ali noriSuiei, ki naj bi se zidala v 6toricf, gpvorifo in aklepalo ae je ie raoogo. Bttfelni zbor goriSki naro6il je del odboiu, naj aklice izvedenoe o tem v posvetovanje in naj pripravi po-polen nacit za tako zgiadbo. ZdravniSko druStvo go-riSko so je ze izrazilo v tej zadevi ter% je izreklo aaatodnje: 1. najprinwrnejai prostor za blaznico jo mod §t. Bokom, St Petfom, St. Andrezem in Mir-hem; 2. blaznica naj se sezida za 400 Ijudij*, 3. v to naj so iorabi 25 nektarov (75 oralov) zeinlj&ca ; 4. pds'opja riaj sc zidajo raztreaeno, da bt do vme> tudi vni, nji?e, travoiki in kar more .blazi.im nga-jati. Dodali so zdravniki nataucen popis o uruvuavi biSe in o poatrezbi z zdravi)iskeg>i atalia&i. Zduj preidc stvar v rokc atavbarjev in ra&iuarjev. steklega psa v Smasteh, pa nihce ni zapoyedal, zapreti ostale pse in paziti, ali niso oknzeni. Due 13. dee. stekel je drug pes v Libusinjski zupaniji,a se le 23. dec. priSelje kontumac na pse, in marsikdo ne ve, ali velja kon-tuniae od dne, ko je bil zapovedan, ali od onega dne, ko je bil razglasen. Naj bodo slavna zupan-stva bitra in odlodna v takih zadevah, ker tu gre za zdravje ljudi in zivine, ki je najdrazja stvar na svetn. Lahko se zdravje pokvari alt zgubi; a tez-ko se zopet dobi in pogosto je neinogoee popraviti Skodo, ki se s tem godi. Drobne novice. DeJafcfco Podpon-.o Druztvo v Trstu piirodi, zaLetkom februarja veliki plea v bogato in jako okueno odidenem gledjiliscu nFeniceu. Pri plesu bode igroJa popolha vojaska godba peg-polka St. 87. Pred poIunoQjo p'osal so bode narodoi pies „Kolott in poseben pie?, katerega je zlozil za to veselico draJEtveni pevovodja. VabilO k veselici, katoro prireii narolna <5i-talnica v Cerknem v saboto due 2. svefana v proatorih gosp. Acdreja Kobala v spomin Valentina Yodnika. Spored: 1. BNaprejtt, D. Ienko, godba. 2. „Slovac na dan", H. Volati?, mcsan zbor. 3. Govor. 4. vIiirja oiivJjena*, mo§ki zbr>r. 5. Dtklamacija. 6. j[gra „Zupan*, Vilhar. 7. BRozici*t J. Ltiharnar. me-Lan zbor. 8. Odlomek u opere „At*ila", I. Verdi, godba. 9. „Rojakom", A. Foerster, meSan zbor. 10. SreLkanje. Zaiotek ob 6l/t uii zve^er. Vstopnioa za ceude 20 kr. ________ Javna zahvala. Nize podpiaana izrekavajavnozahvalo slavnemn c. kr. prir. zavarovaloemu druStvu nAvstrijski Fa • niks na Donaji", ker vsTed nesrece, nzroLeno po po-zaro, jo vbo Skodo v najiri hiSi in v poslopji Dad-zoinik slavnega droStva poiteno in veetno likvidiral, gl&vni zastopaik gospod Ivan Bellinger t Gorici (Non-ske ulice &t. 3) likvfdirano vsoto dne 29, t. m. pa poSteno in 'toSno izpla5al. Male ^ablje, dne 24. januarja 1889. JO&EF KKAVOS. ITANKA KRAVOS. rassiSBS NAZNANJAM, da sm duika iu Usa r.e prod;ij*m ve5 pri Novcm ;B; W mostu, nmpak na r.tiii-em Senskem trgu ali |^ pa v ulici Giurdiitu ?t. 12. {h| Javna zahvala. Vsem ooiro, ki so 7 tako mnogolrojnem Ho-Vila skazfili nagemu preljobljenemu >inu, oziroma bratu 'ni, doe 21. januarja 1889* DRU&NA KRASEVEO. mmammmmmmmmmuBm V GORICI, 10. j-uiuaija 1889. H B0LK0J fi VABILO. y* V. p. ^"spodjo drtSfvpiiiki rGoriske [t] ljudske posojilniee" se nijudno vahijo k 1 Ki letnemu obctirutu zb»ru, k\ bo v detrtek 7. februarja t. I. ni) 11. mi |>ntlpolinli.e v d;itotviMili |M0-m\ st.uili, Via As»oli Ji. St. 1. v jritiifji, 1 ho-^^ slednjiin dncvnini redom: 1. Porofilo ravnntoljst\a 0 druStveni'm de-lovrtiji lc?a 18S8. 2. Raftmi y& Ito 1888 in raz-lt-litcv fi.stiga dobifka. f|^ 3. Morebitni nasvpti in prodlogi. y* 4- Volitev 5 ud.jv v rnviiat<'!jstvo i» Ijstvo in 5 ii.lov v uud/orstvo. V Gorici, 21. januarja 1889. RAVNATEUSTVO. :fL ^ ^ ^ ^ v ^ ^ & PIVARNA ^ f-saer- Via Stretta §t. 3 piipojoca slavnomu obfiinstvu izvrs'no lirano 10 nsjboljSo pije^o po sledeciii nizkih ceuah: 24 kr. 10 , 1«) „ kosilo ........ zajutrck, zclodcc ali tripo fc': gnlttS -.'.... makaroni s polivko . . . . . . 16 „ pol piscanca cvrtega.....'60 „ pivo pivo vrste iz Kleiu-Schwechata liter...........28 „ vino istiijansko 5rno liter .... 28 B refosk prvo vrsto iz Iaole liter . . 56 „ vino be!o brisko liter.....28 „ Ob vsakcm Lasu dobivajo ye tadi mrzle jedi. Slavnemu obiinst\u jamfiim za izvratno blago in tocno postreibo ter vabim preuljuduo k obilncmu tbiskovanju. V GORICI, 25. januarja 1889. 0 UiUnoTljeno 1. 1887. (J. C. GERBER) v Ljublja i prjporodrt svojo hogato in raznovi'stuo zalogo . slovenskih iiiolitvenih kiyi^ po }ako nizkih «onnh in rrtzlieno voxnnih, na primur v papirjuvv pol usnji pozIaJeno, popolnomft v tisnji z zlato obrezo, v rnjavem usuji okovanu, doljo vo-zanc v slonovi kosti, v ponurojeiiMn kristaln v 2a-motu in pli.su, h pozlncetiitni vozYi in 8 podobo v srpdi. Izde.iuje pa jih tudi, kakorkoU ziihto ajo fos-ti i narnLniki. Kdor Tzmo vec'jo 8t«vilo knjiiic, dorolim rau primerno zniJnnjo ccno (muut). 6a8iiie iiftrot5niko ^roslm, nnj se kar uarar-nost na m6 obrncojo. Genik posljem na zahtevanje brozpl»6no in I ffunko. ' Dalje opozarjam svoje p. n. uaroenike in kupovalc<4, ila se f.e nelcoliko Cam prodajajo in Sirijo inert IJuclstvom slovenski inolitvenikS, I ki nLo na Kranjskem piisli na svitlo, katerih i ni spisal kak gospod duh.ivnik in ki tudi niniajo knezoSkofijskega potrjenja. Na t*Ti I knjigah ne dalje nahajajo tudt taki napisi, , kakor jih imajo knjige, ki no v mnji zalogi in ie eelo trije razli&ii . napisi, med tem ko > je vsebinu pri TSfli knjigah enaka. | i Dobivajo se po vseh knjigarnah. f m vedmv su obneae Gaertneij' vo te-koLo iVancosko hitro in svctlj voSCilo, s kate- f rim se dobi, ne da bl trebalo 5* " » Mil! i * ^ n III! j krtacltl, v l M winuti ko s*ek» Hi lo «»vetio obu- ^ vain, k*rc-oLii ^ s'etlobn si' tudi S v moCi ne /gn. ui bi in ne oblcdi, vn ki delft obutov m-prcmotno in di?.i voo dnij. ' Vscinu JJJ blagu z usnju divjo Rvollobo, podobn* Hfcu, in jo narcdi uj kot novo. „E(Hnr! od c k. poskii40vn]i§5n za utnjato tn obrt prcisko.vani in usinju ncSkodljivi i/.dolok, uveden v Dj c. k. vojski, in odobron uJo 6 lot. PoSilja so: 2 s-to- Q{ klonici 1 gl. 30 kr.; 6 steklcnic 3 gl. ; — 2 atoklenio g 4 gl. 80 kr. presto postnino. ni n lr * L A. I je GttCrtnorjuvo patentirano svodo voSfiilo (Fettglanz- gj [ sc-hwarzo), nopresegljivo vo§cilo za konjsko oprav.-. in H [ -'.a jormrnjo pri orozji. Mast, ^I'nilo in srednje svet- ni lo v onom. Podaja vaem stvarrm z usiija mo5no 6mo }fl bojo in podvoji njih vztrajnost, ker obstoji sarno iz ifl razno mnsti, no pobledi v nilvakem vremenu in jo treba [H roole omiti, ko seumaze. Ceno, ker z njitn se lahko S{ ˇarci; zato p- iporoiSeno pri izdulovanji vseru corljarjora in jormonnrjoi;. Neobhodno potrebno veejini TOZ-nikom, graScinam, traniwajcin itd. za konjsko o-pvavo; izwstno za go/darje, oskrbnike, 2elezni§ke uradnike, kribulazce i»d., ker Covlji i njim povo-fici'ni nikakor ne pustijo vodo skoz, ne pobledijo in ', vzirajajo v v»:tkcm vromonu. S.ane 1 kilo 1 gl» 50 kr. | Co naroiSiS i kile, dobiS poslnine prosto. Za raxpro-dajnlco tudi v zabojih v lesonik Skatlah in takih iz kositra. \ Opomiii. Ole rcHi Bte lo tednj pravi, co stoii j na zariikih uioja tvrdku. Zalogo pri vsch boljSih kup- j cih in trgovi-ih z usnjem in z obuvolom, v Gorici p>i j Emiliju Gentile, go^posko ulice. RazpoSilja vsak j dan kemifcna tovarna Kibard GaeHner, prot. tvrdka i in c. k. zalagat^lj vojake, na Dnnaji; pisarnica in J zaioga: I. Giselastrasse 4. Navod o rabi in dopisi v j vsoh dczelnih jezikih i gGOOO* ZA KOSARNO ST, j^- ZiA J1USAKJNU ST. y. W H lepeinn m\'\ ^^^b (Alia bella Scarpa). ¦O06ZX>f «^& *^r Zaioga izdelanih obuval vsake vrste; dcslo nam mnogo plesnih ievljev za gospo, kakor tudi ealonakih 6e?Ijev Molier; najnovejSo iznajdbe za gospodo. Teko^inc, ki dajo obuvahi lcpoto, kakorjhitro vo86ib», Sopattil, lik, kapljice itd. po 40 kr. steklenica. ks#'LpenlfuknsU. ii. & M. •4O0CXH Udavatey io odgowui uie/inik; &. WK%VQ ~ tMlarijauska Tiskaroa v Qomi. 1