Slovensko slovstvo.
Domač koledar slovenski za leto 1863 , spisal dekan postojnski P. Hicinger.   8. tečaj.
4^: Ce se je stari naš znanec letos nekoliko zakasnil, pa prinaša razun navadnega svojega obsežka v podučnem in zabavnem dela zopet zanimive reči, zlasti s slovenskega polja. Daljši spisek razlaga prvine zemeljskih stvari, po izgledu letošnjega programa ljubljanske realke, samo v nekoliko manj učeni podobi, in pa z dovršeno razlago vseh prvin. Pisatelj je poskusil imena teh prvin zaznamovati po manj različnih oblikah , kakor pa je bilo v imenovanem programu nakazano. Kolikor namreč je novih imen slovenskih, kaže, daje bolje vse iz prilogov izpeljevati; tedaj kakor se reče: kislec, vodenec, tako tudi: ogijenec, soljenec, solitrovec, kremeno-vec, apnenec, glinjenec. Kolikor pa je imen ptujih, kaze bolje, vsem po navadnih vodilih slovensko obliko dajati, namreč z odmečkom ptuje končnice; tedaj kakor: klor, broni, jod, bor, krom, tor itd., tako tudi barij, stronec, ozem, rod, palad, irid itd. Namesti neprijetnega gnjilca ali trohnelca pa kaže v priliki z imeni druzih prvin bolje solitrovec, ker omenjena prvina je obstojni del znanega solitra. — Ce dalje v omenjenem koledarji popis svetih mest in Carigrada duha odpelja v daljne kraje, ga nasproti popis Gorice in cerkniškega jezera vrne v domovino nazaj. Bolj obširni popis življenja sv. Cirila in Metoda z ozirom na slovensko zemljo je prav primerjen letu 1863, kot ti-sučletnemu spominu teh dveh slovanskih aposteljuov. Zivo-topis Friderika Baraga z njegovo podobščino pa kaže še živega Slovenca kot aposteljna med amerikanskimi divjaki.    Kmetijstvo,   obrtnijstvo   in   trgovstvo   na
slovenski zemlji v starodavnem času utegne sedanje Slovence tudi po svoji strani buditi; naj vedo, kako so njihovi očaki delali pridno in umno. Naj nehajo svojo lenobo pokrivati s praznim izgovorom: „Sej moj oče tudi niso posebnega počeli , in so vendar živeli". Živeli so očetje, pa so menim da slabje živeli kakor pa njihovi stari očaki; pač slabo znamenje za sedanjo modrost in pridnost, če je pred 2000 leti vse tako dobro in se bolje bilo v kmetii , obrtnii in trgovini kakor današnje čase. Sedanje dni telegraf in železnica vse naprej podi; bi li Slovenec ne hitel naprej?
^Cvetja iz domačih in ptujih logov" sta prišla 7. in 8. vezek (v enem snopiču) na svetlo. Nahaja se v teh zvezkih konec „Babice" in začetek ^Ksenofontovih spominov na Sokrata", poslovenil P. Ladislav Hrvat, profesor slovenščine na gimnazii novomeški. Res lepo spolnuje ?)Cvetje" svoj namen, da zabavno podaja roko podučnemu, in rad-nostni smo našli v vrsti pisateljev ^Cvetja" našega gosp. Ladislava — moža, kteremu slovenščina ni igrača, ampak resna študija.
375