Letnik III. (LVIII.) V Ljubljani. 1. decembra 1905. List 48. danica. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. II. nedelja v adventu. Glej, jaz pošljem svojega angelja pred tvojim obličjem, kateri pripravi tvoj pot pred teboj. (Matej 11.) Povestnica nam tekom svojih zgodeb navaja imena velikih ljudi. Nekateri teh so z dobrodejnimi vstanovami osrečavali cela ljudstva; drugi so svojo učenostjo bili luč narodom; zopet so bili taki, ki so bridkim mečem osvojili si mogočnih držav; te nam stavi pred oko, ki so z lepim izgledom vsega svojega delovanja kazali na tisto pot, na kateri ne zaide nikedo, ki na-njo naravna svoje stopinje. Tem zadnjim bodi prištet mož, ki ga sam naš Izveličar imenuje „več nego proroka," (Mat. 11, 9), ker pisano je o njem: .Glej, jaz pošljem svojega angelja pred tvojim obličjem, kateri pripravi tvoj pot pred teboj." (Mat. 11, 10.) Ta veliki mož, kije bil iz Gospodnjih ust hvale deležen kakor nobeden naš umrjočih ljudi. In ne le eden adventnih evangelijev nam stavi pred oko Ivana Krstitelja, ki krstom na Jordanu ljudstvo pripravlja na prihod Gospodov. Beseda Jordan, kjer sv. Ivan krščuje, po-menja v našem jeziku „sodba"; tudi sv. Je-ronim piše: „Reka Jordan, to je reka sodbe." Če nas konec cerkvenega leta kakor tudi njegov začetek, 1. adventno nedeljo, nad vse ostrimi besedami spominja sv. cerkev vesoljne sodbe — bode naj nam pa, dragi, ime reke Jordan — to je „sodba14 — tudi še danes povod, da premislimo vsi skupno in premisli vsak — kakošna sodba se vrši med Bogom in teboj radi onih grehov, ki si je storil v mislih, v besedah in v dejanju. Dragi moji! Vtrdi naj nas to današnje premišljevanje v resnobi, katera tako zelo prija adventnemu času, ki naj pripravlja na veseli Božič. * 1 vič. Bog sodi grehe v mislih. Zgodi se,c*ia ima svetni kralj služabnika, ki mu je ljub nad vse. Mislimo si pa, da bi bil na eqkrat zatožen pred njim, kako da je na skrivnem postal izdajalec kraljeve lastne osebe. Preiskovali bi in res bi dobili pri njem veliko pisem, ki jih je tajno pošiljal do kraljevih sovražnikov in odgovore bi zalotili, ki jih je prejemal. — Kaj ne, sramote bi se zgruditi moral pred kraljem? Dragi! Ostro ga sodiš tega izdajalca na skrivnem. — A pomisli, kaj ko bi mu bil ti sam enak? Kaj, ko bi tebi vstajale v duši misli polne ošabnosti, nepravičnosti, nečednosti, nezvestobe do stvarnika in do tvojega bližnjega? Kaj, ko bi bilo tvoje notranje kakor neznažna posoda vsakovrstne gnjilobe? Kaj, ko bi tako bilo s teboj pred obličjem vsevišnega Boga? Giej na sodbi se med Bogom in tebe j po besedah sv. Efrema „odprejo strašiu bukve, v katerih ne bodo zapisana le dela. nego tudi najskrivneje misli tvojega srca. " In Bog sam ti grozi po Jeremiju, prorokr, ko pravi: „Jaz, Gospod, pregledujem src j in izkušam obisti." (Jerem. 17, 10.) Toliko o sodbi najskivnejih misli tvojega srca. 2 gič. Bog sodi grehe storjene z bes e d o ali z m o 1 k o m takrat, ko bi bilo govoriti dolžnost. Z besedo se vtegneš pregrešiti zoper samega sebe; zoper bližnjega; ali zoper Boga. — To isto tudi z molčanjem. Dragi! Kaj bo s takim tvojim očitnim grehom na sodbi med Bogom in med teboj? Na to vprašanje ti odgovarja sv. pismo po sv. Mateja izreku: .Pravim vam pa, da za vsako prazno besedo, katero bodo govorili ljudje, bodo dajali odgovor." (Mat. 12, M.) Ce ho od vsake prazne, nečimerne besede tako oster odgovor; kaj bo še le s težko butaro tvojega obrekovanja; kaj s kletvijo; kaj z vmazanim govorjenjem? .Kaj bo," vpraša sv. Ambrozij. „z nečistimi in sramotnimi pogovori?" Kako bo pa tudi takrat, če nisi imel besede, da bi bil zavrnil ljudi, ki so pričo tebe govorili nebrzdano vse vprek in.si bil sokriv, da so se drugi pohujševali? — S tujim grehom slabega govorjenja so kakor z nagnusnim strupom morili duše nepokvarjenih nazočih, odrešenih dragoceno krvijo božjega Sinu; in ti nisi hotel ali si nisi upal govoriti besede njim v svarilo; bil si kakor mutast pes, ki ne zalaja nad tatovom. — Kako, da se nisi, če ti ni bila moč besede, vsaj hitro odtegnil zbirališčem hudobnih potnneč narodovega pravila: „Po hudi to-varišiji rada glava boli." Toliko o sodbi glede slabega govorjenja ali molčanja, kadar je bilo treba govoriti. 3jič. Bog sodi grehe v dejanj u. Pred sodečega Boga pridejo za tvojimi mislimi in besedami tudi tvoja dejanja. Stari so imeli navado, da so naredili za srečno končane dneve bele znake; za nesrečne pa so napravili črne. Ta znamenja so se shranjevala v skrinjici za vsacega uda rodbine posebej. - Po smrti so odprli prijatelji skrinjico. In če se je naštelo več belih znamenj od črnih, sodili so, da ta umrli mora srečen biti onostran groba. Ko bi bilo pa več črnih od belih, mislilo se je o njem uprav nasprotno. Dragi! Tako bode tudi s teboj. Takrat bode tako, ko ostri sodnik odpre notranjost tvoje vesti. — Takrat se pokažejo tvoja dobra dela in tvoje slabo dejanje od prvih let do pričujočega trenotka. Kako se tisto uro razveseliš svojih blagih činov. A kako te pa tudi vžaloste tvoje napake, ki se raz-pozvrste pred tvojim duhom. Vse sramotilne okoliščine tvojih dejanj —kedaj; kje; kako? Katero leto; kateri dan; katero uro? Vse jasno postane. — Vse morda v tvoj prid storjeno bolj iz nevednosti nego iz slabe volje; ali pa — kar dobri Bog varuj — popolnoma zoper natančno izrečeno opomi-njevanje vseh teh, ki jim je skrbeti bilo za tvoj blagor in so tudi vestno vršili to svojo dolžnost? Toliko, dragi, o sodbi tvojih dejanj. * Tem ali podobnim načinom se izvrši sodba o človeških mislih, besedah in dejanjih. Revež — ko bi se raznim zastavljenim vprašanjem vršil takrat odlok zoper tebe. Sicer tako milosti vi sodnik, ki te nosi kakor po orlovih perutah nad toliko nevarnimi črini tvojega živenja — ta sicer tako milostivi sodnik ne bo hotel takrat poznati usmiljenja in tvoj ljubi desni angelj varuh tudi ta te več zagovarjati mogel ne bo. In. dragi, vprašaš me za pomoč. Če ti je mogoča to silno uro kaka pomoč? Da! Vsega tega tvojega strahu ti takrat treba ne bo, če se potrudiš koj sedaj, da postanejo vse tvoje misli, vse tvoje besede in vsa tvoja dejanja taka, kakor bi ti bilo jutri ali že danes umreti in se postaviti na sodbo pred večnega sodnika. Podaj se to adventno dobo do Ivana Krstitelja ob reko Jordan — reko „sodbe" — in ostro presojaj samega sebe. — Po taki tvoji sodbi ti postane ravna tvoja pot in vesela bo tvoja pot do še veselejega prihodnjega Kristovega prerojenja v tvoji duši — kar dal mili Bog. Amen. Čez leto in dan. (Potopisne črtice iz slovenske domovine). .Na vse te reči se ozira omamljeno moje oko." (Pesnik in skladatelj župnik Luka Dolinar.) (Dalje.) Zgodovina o sv. ( Iori je za nas Slovenec preveč zanimiva, da 1 »i ne govorili nekoliko bolj na drobno o njej. Poseženi naj pri tem nazaj v 1. 1541.. t. j. v čas cerkvenega zidanja. Takrat so zidarji pri tem delu našli v zemlji marmeljnasto ploščo. Ob njenem robu je bilo izdolbljeno z glagolskimi črkami atige-ljevo češčenje: na sredi plošče pa so bila razna znamenja. Kos te plošče visi še sedaj na evangeljski strani altarja sv. Josipa. Da mi bilo to znano v dan moje navzočnosti na sv. Gori. gotovo si bil ogledal to stvarico. 12. oktobra 1544. 1. se je vršilo posve-čevanje eerkve. Posvetitelj je bil škof dr. Egi-dij Falcetta. namestnik Oglejskega patrijarha Marina kard. Grimanija. Imenovani patrijarh je ob tej priliki podaril za veliki altar sliko Marijino, katera ga zaljša še dandanes. Do 1. 1505. je oskrbovala duhovska opravila na sv. (iori Solkanska duhovščina. To leto pa je nadvojvoda Karol kakor vladar goriške grofije izročil ta posel v skrb (.o. frančiškanom. L. 1574. so si pozidali imenovani redovniki tnal samostan nasproti glavnemu cerkvenemu vhodu. — Od 1. 162.*>. do 1. 1t>27. snsi»-zidali oo. frančiškani na severo-zahodni strani eerkve nov samostan, ki se sedaj rabi menda kakor gostilna. — L. 1072. v dan 12. decembra je imenoval cesar Leopold I. s posebnim odlokom sv. Goro za svet kraj. kjer ne sme nihče prodajati brez dovoljenja oo. frančiškanov. — Od 1. 171 L—1717. je zidal gvardijan o. Roinuahl Sitar nov samostan na južni strani cerkve, ki je obnovljen odločen temu namenu zopet naše dni. To poslopje se je rabilo od časa. ko je bil odpravljen samostan, za prenočišče romarjev. Iz lastne izkušnje vem. da so bili romarji v tem poslopju po noči strogo ločeni po spolih. Niti najožji svojci in sorodniki niso smeli prenočevati v eni in isti sobi. — L. 1717. v dan U. junija je bila podoba Matere božje Svetogorske v Gorici na glavnem trgu Travniku« slovesno kronana vpričo neštevilnih trum ljudstva iz vseh stanov. Kronal jo je isterski škof Jurij Ma-rotti. katerega je bil v to določil papežev nuncij na Dunajskem cesarskem dvoru. Leta slovesnost je bila oznanjena z lec po vsej Avstriji. Papež Klemeni XI. je podelil popoln odpustek vsem. ki so na dan kronanja ali v osmini ohi>kali sveto-gorsko cerkev in prejeli sv. zakramente. V vsi osmini je bilo obhajaticev L»2 tisoč. — L. HKI2. je potrdil cesar Karol \ L. oče proslavile cesarico Marije Terezije, oni privilegij, katerega je dal oo. frančiškanom cesar Leopold I. dne 12. decembra 1»»72. (Glej zgoraj.I — L. 1732. v dan 2. maja je zopet potrdil cesar Karol VI. še enkrat vse privilegije oo. frančiškanom na sv. (iori. — L. I7^i». je podelil papež Klcim-nt XII. vsem vernikom enkrat na leto popoln odpustek, ako ohišji »jo svetogorsko cerkev katerikoli dan v letu. prejmejo ob tej pril »žnosti sv. zakramente iu molijo po namenu sv. cerkve. L. 17U4. ^o v dan 2s. oktobra pisali oo. frančiškani goriški vladi pismo. V njem pravijo med drugim. da je v samostanu ua sv. (iori in redovnikov. To j«* bila brž ko ne zlata doba svetogorskega frančiškanskega samostana: a temu solneii je sledila, žal! tema. kakoršno ima - da se tako izrazimo: najtainiiejša polnoč ob času mlaja. L. 17so. vdan 2*. januarja je namreč zatrla vlada Marijino božjo pol na sv. Gori. Cerkev in s-mostan so razkrili in altarje prodali. Veliki altar je kupil župnik iz Kanala za Marijeceljskn cerkev nad Kanalom. Milostno podobo Matere božje >• i prenesli k\ Solkansko žiipno cerkev, oo. frančiškani svetogorski pa so >c preselili v samostan sv. Antona v Gorici, v katerem tiki. I»rata Alberta Seh\vaiil»e!ki mu pre/entoval Alheita. P»*s Martin. sin Miheea. prod.d Martinu in njegovemu sitni Juriju svojo hišo v Črnomlju in njivo na hribu tik njive komturja Alberta za '•'> marke. Priče: Tiebolt Črnomaljski in Ivan Mehovski iMcichauen. lo!M>. H. februarija prodal Ivan /I. Rvmiiiel •Juriju. Martinovemu sinu. imenovanemu Yr-hovšeak in »»»egovi -soprogi dvor na hribu zunaj Črnomlja in vinograd »auf dem Tiefen-thaler l»erg za 24 mark beneških šilingov. — Priče: Ivan. župan žk Ticfcnthal in gornik: Ivan Kadovati. Pavel IVrsetič meščana v Črnomlju in < >žl»ald. tamošnji sodre. l.*>!»3. 2~>. julija prodal Ivan Mehovski. sin \Viillini::i, iti njegova soproga Katarina Albertu črnomaljskemu /upniku kmetijo v Tiefenthalu za 12 mark beneškega denarja. Denar >e pri eerkvi naloži kakor vstanova za NViiitherja t oiileneekerja. Priča: I )iebold t rnomaljski. 17. aprilja imenoval in potrdil očak Anton duhovnika n. reda Ivana, katerega mu je bil deželni kouitur Walral» Svibetiski po smrti Alberta Sch\vanherškega prczentoval za župnika v Črnomlju: župniku v Šmihelju pri Krki. Ropertu MindoiTerju pa je ukazal, naj ga vmesti. Že 2n. marcija 1308. je oeak du-hovniku v Črnomlju Nikolaju Kostanjeviškemu naročil. naj običajni razpis župe nabije na vrata cerkve sv. Petra. 1402. 2."». maja prodal lierhard Doners-herški Ivanu, župniku v Črnomlju in njegovim naslednikom, neobdelano kmetijo v Dra-gatušu za 513 marke beneškega denarja. 14(M». 24. avgusta zastavil Martel -der '•'enkenberger- bratu Nikolaju, črnomaljskemu župniku, dve kmetiji v semiški župi za 50 cekinov. Priči: Hetislin sin rajnika \Yul-linga. Mehovskcga in Jurij MindorlTer. 14U7. 7. junija je imenoval oglejski očak Anton duhovnika n. reda Ivana iz vircburške školije. katerega mu je bil prezentoval po smrti /upnika Nikolaja deželni kointur Peter Lvnncger. za župnika v Črnomlju. Župniku v Toplicah Juriju ukazal, naj ga vmesti.2) 14 0 7. T o 1 e t o j e b i 1 C r n o ni e 1 j p o v z d i g n j e n v v r s t o mest ter so so mu podelile mestne pravice. Črnomelj j e z a <1 o b i I tn e s t n e p r a v i c e o b c n e ni z M e t 1 i k o. To nam potrjuje dej-svo, da so poslali metliški mestni očetje črnomaljskemu starejšinstvu leta 1457. dne 27. avgusta pismo, v katerem potrjuje mestno svetovalst vo. da je C r n o m e 1 j i m e 1 od s t a r i h časov z M e t 1 i k o e n a k e ]> r a v i c e : po d e 1 j e n e o d goriških g r o t' o v i n a v s t r i j s k i h v o j v o d. 3> Metlika se prvič imenuje mesto v listini 1. februarija 14o7.. s katero listino je oprostil vojvoda Albreht metliške meščane, vojake in viteze davka in vseh bremen, katere jim je nalagala država.4) Dokler se iz popolno zanesljivega vira ne izve drugo vstanovno leto mesta Črnomlja, naj bo zanj 1407. rojstno leto. kakor ne moremo za Metliko zaslediti drugega nego tega. v katero spada imenovana listina. Črno m e 1 j in Metli k a s t a i m e 1 a d o v o 1 j breme n tie glede na ona. katere jim je nalagala država. Turki niso bivali več daleč tam ob Črnem Morju, trkati so jeli na vrata osrednje Evrope same. S 1 o v e n s k i j u g j e ž e v s t r e p e t a -val pred bližajočo se t u r š k o vihro. -') Izvestja M. D. VI. 225—227 2) Dimitz G. K. I 313. *) Dimitz G. K. 1. 256. To je nagnilo vladajočega kneza, daje ukazal trg Črnomelj obdati z močnim obzidjem, nastanil je v njem vojake in viteze, trgu pa je podelil mestne pravice. Pri vstanovitvi mesta (1407) so pač komaj mislili, pa bodo tako kmalu rabili mesio kakor močno trdnjavo in močan branik proti turškemu barbarstvu, ki se je s tako naglico pomikalo proti za-padu. 9. oktobra 1 4 0 rago imenovano. 1402. 4. decembra sta se vdeležila Jurij in Gašper ( rnonialj>ki osvoboditve cesarja Friderika IV. iz rok upornikov, oblegajočili Dunaj. Oba viteza sta v zalivalo za to \ slugo postala v drugi polovici 1. 14U3. dedna točaja z;i sc in za sv«»je naslednike.4i 1 HW». H>. novembra prodal Peter Vrhovec svoj dvor pri Črnomlju am Pin-hel . duhovniku n. reda I Sol len ku Hanu. kointurju v Metliki in župniku v Črnomlju za 2o cekinov. — Prič«' llans Scgrer. sode«- v Črnomlju iu \ rban. sluga gospoda Gašperja Črnomaljskega. Vi«l Glažar. Martin Stih. Ivan Sluga. Gregor Tešina. Miha Usj«»la. vsi meščani v I 'rnoinlju. 1 !•'»*». 13. decembra prepustil Gašper l.cimtas«h Konradu llo|tze!-u. kointurju v Ljubljani in BolIVnku llanu. kointurju v M«'lliki in župniku v Črnomlju dva mlina na K«»lpi in I kmetije na liadabišu. za kar sta mu dala imenovana i> kmetij v l)«»lu. župe sinarske. 'i 1407. sta začela Jurij in Gašper, brata iz Črnomlja, in Andrej llolicmvart. glavar met- 1 Valvazor IV f>_HJ. Primeri povest .Krazem Pred-j.iin^ki* v z.il<»/l»i Ivana i ii<»ntinija v Ljubljani. -) V.ilva/or X 7. a) Izvestja VI. 227 4) Arcliiv t. K •». (iescli. X. 405. 1 Izvestja VI 22S. liški. poleg Gradaca zidati samostan, da bi vanj naselili iz Bosne v Belo Krajino pribegle frančiškane. Hudi turški navali, ki s o p r e g n a 1 i dve leti za tem (1469J t e redovnike za vedno iz te k r a -j i n e . so ovrli in podrli začeto delo in je vi ličili 1. 14UU. Na ta njih blagi namen spominja le še ime, ki ga nosi tamošnja podružnic;! podzemeljske župnije: »Žalostna M. B. v Kloštru. -«) Frančiškani so si rešili živenje v trdnem m e 11 i š -k e m g r a d u , kjer jih je rade volje sprejel glavar Andrej Hohemvart. Koj po prest :i n i vihri so si iskali onostran Gor j a n c e v varnejšega mesta in si izbrali tedaj dovolj močno Novo Mesto. N o v o m e š č a n i. pri katerih so doslej opravljali dušno pastirstvo mirnopeški duhovniki, kar jim je bilo gotovo že presedalo, so frančiškane, proseče naj jih sprejmo v svoje ozidje. sprejeli z velikim veselje m. O d k a z a 1 a se j i m je cerkvica s v. Lenarta; lotili so se dela in ga dovršili tekom dveh let. T o i z p r i č u j e še d a n e s n a p i s nad s a m o s t a n s k o p o r t o z letnico 14 7 2. Za zidanje p o t e b n i d en a r in za nakup z e m 1 j i š č a potrebno v s o t o j e darovala Elizabeta S n o p č a n - o v a, vdova hrvaškega bogataša Jana Snopčana, rojena iz tedaj sloveče r o d o v i n e črnomaljski h gospodov.7) To zidanje iz 1. 1472. je ohranjeno še danes; to je namreč oni četvero-kotnik. v čegar središču se nahaja samostanski vodnjak, izkopan isti čas, ko so gradili samostan. Belokranjskim, pozneje novomeškim frančiškanom je t e d a j zidala samostan Črno-m a 1 j k a. ki je poleg še obstoječega rod-nega gradu v Črnomlju znamenit spomenik na i z u m r1 o r o d o v i n o Črnomaljskih gospodov. 14S3. petek po sv. Juriju je Friderik Lamberg mL >zu Sauenstein« vstanovil v ljubljanski stolnici beneficij sv. An- dreja, V vstanovni listini je za pričo naveden Gašper Črnomaljski.') 1487. je bil vstanovljen v Črnomlju be-neficij sv. Duha, oziroma beneficij v cerkvi sv. Duha. Cerkvica sv. Duha je torej tudi stara. Svoj čas je moralo biti krog nje pokopališče, o katerem ni več sledu. Pač pa spominja nanj znamo vanje, ki živi v ljustvu in ki zove ta prostor krog cerkve »na bri-tofu«. Spominja dalje na to dejstvo nagrobni spomenik, vzidan pod koroni na moški strani z besedilom: Ilie ligt begrobbe der edl vnd vest Ilerr Ilans Schivkovieh H. K. M. Veldschreibr zv Turn an der Mresniza beliher den 0. J vi v 1626. verschieden dem (iott ein. 1'relich Auferstehung verleiclien \velle. Benelicijat je stanoval v posebni hiši in sicer na št. 92, katera pa je bila že davno porušena; le stavbeni prostor je pripadal cerkvi in se je 1. 1860. prodal za 48 II. Vsta-novne listine benefieija ni ohranjenega v originalu; hrani se v doslovnem prepisu v re-pertoriju iz 18. veka, ki je dobiti v arhivu n. reda na Dunaju in se glasi: Anno 1487. Stiftbrief Dorotheen Horniann. Blasels Wittib iiber ein Haus zu Tsehernembl mit z\vei Garten und etliehen Hofstiitten, 10 Ilufen in den Dorff Seibinitsch. ein Tlieil \Veinzehend zu Teutschenthal und eine Hule zu Tseliernembl gelegen, zu Unterhaltung eines Kaplans und Lesung drev Messen, 2 liievon in der h. (ieist Kapellen. (Dalje prili.) Iz domovine. Viši učitelj g, Josip Levičnik. Iz Železnikov, 10. nove m b r a 190o. I )anes smo tukaj obhajali slovesnost, kakoršne še ni bilo v Železnikih. Ta dan je bil slovesno odlikovan naš vpokojeni viši učitelj g. Josip Levičnik s križem »Pro ecclesia et pon-tifice — za cerkev in za papeža . — Ob s,4lo so vabili župni zvonovi na božjo službo. Ob 10. uri je pristopil veleč. g. svetnik, starološki dekan Fran Kummer k altarju našega župnega priprošnjika sv. Antona ter opravil slovesno ») Valvazor XI. 6-8. sv. mašo, pri kateri mu j«' stregel domači župnik g. Anton Korbič. Po sv. maši je bila zahvalna pesmi. Ob 11. uri je prišel g. slav-Ijenec v spremstvu g. dekana in svojega domačega župnika v župnišče. kjer so bili zbrani nekateri njegovi bližnji sorodniki, med njimi slavljenčev nečak, preblag. g. dež. sod. predsednik Albert Levičnik. Od domačinov razun g. župana Frana Košmelja tudi blag. g. Anton (ilobočnik. Po prebrani diplomi sv. očeta papeža Pija X. in po lepem, jako laskavem nagovoru je g. dekan odvil križec in ga pripel na prsi velezaslužiieinu možu. Mož krščanski, mož stare slovenske korenine je g. Josip Levičnik. Mož je vdan p res. cesarju, vdan sv. cerkvi, pravi stari in delalni ud slovenske domovine. Xi krenil od svojega slovcnsko-katoliš-kega prepričanja tudi v najhujših viharjih ne. Zato pa danes 70letnemu starčku častitamo iz srca na dvojnem odlikovanju, ki dičite njegov«' prsi. Xaš slavIjeiiee je namreč I. Is*3. od presv. cesarja prejel srebrni križec s krono in sedaj pa od s\. očeta papeža Pija X zgoraj imenovani častni znak. Pač nas veseli, da čislajo najvišje oblasti moža. ki je toliko delal in še dela za cerkev iu narod. Ce se ozira g. Levičnik na Ida preteklosti. vidi za seboj le samo delo in delo. V dokaz naši trditvi naslednje: Slavljenec se je porodil v Železnikih 1. 1820.. 0. aprilja. Poučevali je pričel |8."»ii I. Mehčal je mlade glavice in vlival raznovrstne blage uke v otroška srca do leta 1003: torej celih 47 let. Bil je zadnje leto starosta med kranjskimi učitelji. Od leta 1843. do danes je organist: torej vže 02 let. Pozna se mu. da je Riharjev učenec, ker le prerad pritisne tipke še sedaj po Vodnikovih »okroglo seni pel. Od L 187o. jo načelnik kraj. šol. svetu in občinski odbornik je od leta lsoo. l.jl je tudi štiri županjske dobe za župana v Železnikih. — Kako je posloval slavljetiec. Vedo vsi prebivalci Železnikov. Odgojil jo dva rodova, a vsi pričajo, da je delal in storil vsakemu le dobro. Proslavnik se lahko z zadovoljstvom ozira nazaj. Bila so dolga leta in težavna; a premagal je vso in na mnogih krajih vidi sladak sad svojega naporovanja. I lil je sotrudnik »Novicam nad 50 let in danes je ^e dopisnik Danici«. Piše rad in v«diko danes, akopram ga stane pisarjenje veliko truda. A pravi pa: »Telesno sem zdrav, noge imam še prav lahke, le oči me mučijo. < A vender pisari. — Blagorodni gospod! Prepričani hodite, da nimate sovražnika med poštenim Slovenstvom. Iz dna srca Vam ča-stitamo na Vašem dvojnem častnem stalu: pri svetnem vladarju in pri vladarju Kristove eerkve: I»og Vas živi in ohrani zdravega in delalnega med nami še mnogo ter mnogo M! *t Župnik Fran Huenigman. Zrnje. Prizor iz cerkve sv. Izidorja v Madridu. Nekaj časa sem prihaja gotov dan v letu vsa družina v cerkev sv. Izidorju v Madridu. Spremlja jo služabnik, noseč v roki dežnik, okrašen z zlatom in dragimi kameni. V cerkvi pokleknejo vsi pred Marijin altar in se zatopijo v gorečo molitev. Služabnik razprostre nad njimi dežnik. Na to zopet odidejo. Marsikedo bi bil radoveden, odkod je ta navada. Poslušajte! t )l> hudih nemirih v Madridu je razdivjana druliai napadla poletno palačo kraljevi hiši zelo vdanega pleinenitaša. V palači je bila takrat le domača hči — vdova, in slu-žabništvo. Ko so opazili, da se vali razjarjena množica proti vili. hoteli so se hitro zavarovati. A predno so mogli pozapreti vhode, vdrli so nekateri že noter. P boga hči je vsa "•) .Danica* jo že zasebnim potem izrekla svoja vo-sčila — iu prilicno je imenom svojih čč. bralcev zapisuje še na očitno. Tudi .Daničina" steza Vas je, č. g. slavljenec, vodila do Rima, do središča cerkve in do papeža! Zato Vam želi .Danica," da bi Vas do skrajne meje naših dni zvese-I je v jI a odlika .Pro ecclesia et pontitice — za cerkev in za papeža." V rednik. prestrašena tekala od sobe do sobe, da ne bi prišla v roke surovežem. A vedno so ji bili za petami. Dospela je v zadnjo sobo, priporočila se Mariji in pričakovala, kaj bo. Pa, o groza, že so bili v sosednji sobi. Vsa iz sebe je odprla okno, pripravljena se raje spustiti vglobočino, in umreti, nego izgubiti svojo čast. Kar zagleda v kotu star dežnik, zagrabi ga in skoči na okno. Ravno so bili preganjalci vlomili vrata in prvi se je zagnal proti njej. V tistem trenotku se je tudi ona vrgla v globočino z dežnikom v roki, pripo-ročivši se Mariji. Suroveži so kakor okame-neli stali pri oknu in gledali za svojim plenom. Prepričani so bili, da se mora razleteti na kosce. Toda velika zmota! Dežnik, ki ga je imela v roki, se je v zraku odprl in ona je priplavala v njem nepoškodovana na tla. Zbežala je na prosto in se skrila pri nekem kmetu. Preganjalci so videli v tej rešitvi nekaj čudežnega, zato so se bali jo še nadalje zasledovati. Deklica ni nikomur drugemu pri-pisavala rešitve, nego Mariji. V zahvalo je obljubila, da hoče na vsako obletnico obiskati cerkev sv. Izidorja in se zahvaliti Mariji. Tudi dežnik, orodje rešitve, je obljubila nositi v cerkev. Dala ga je zato bogato okrasiti. Zdaj je že stara gospa, in vedno zvesto izpolnjuje svojo obljubo. Ganljivo je videti, kako kleči ob Marijinem oltarju stara ženica in okrog ter okrog nje že odrasli sinovi in hčere, vnuki in vnukinje. f. h. b. Prošnja. Kakor ponavljaje, Vas tudi danes vabimo: Ne pozabite »Daničinih« zastankov. Vrednik. .Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono jO vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica" dan poprej V Ljubljani >e dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v Lovro Blazni k-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivan Pičli le rje ve tabakarni na Kongresnem trgu.