Año (Leto) XVn (12) No. (Štev.) 11
“ESLOVENIA LIBRE”
à-'
BUENOS AIRES. 17. marca (marzo) I960
Mtazorožitvena konferenca v Ženevi
Ne bodite sovražniki svojih otrok
V	Svobodni Sloveniji smo poročali ponovno o delovanju slovenskih šolskih tečajev, ki jih je na področju Vel. Buenos Airesa ustanovilo Društvo Slovencev že leta 1948-49. Vsi ti tečaji lepo delujejo in vzgajajo slovenske otroke v narodnem in verskem duhu. Pametni slovenski starši svoje otroke redno pošiljajo v te tečaje, ker vedo, da so tam otroci v dobrem varstvu ter da se bodo naučili lepo slovensko govoriti in pisati ter krščanskega nauka v materinem jeziku. Vsako leto se pa tudi dogaja, da se najdejo tudi taki slovenski starši, ki svojih otrok nočejo pošiljati v slovenske tečaje, češ, da bi jim učenje slovenščine delalo samo težave, ko bodo začeli obiskovati redno šolo v državnem zavodu ali pa v kakem kolegiju.
Takim starsem smo že ponovno povedali, da ne ravnajo prav. Pa bi jim radi-še enkrat in jih znova opozorili na njihovo narodno dolžnost, da svojemu otroku omogočijo vzgojo v narodnem in verskem duhu. S tem bodo najlepše izpričali svojo ljubezen do njega, kajti otroku bodo omogočili, da bo znal in obvladal svoj materni jezik ter se bo pozneje lahko vključil v novo okolje z znanjem enega jezika več ter slovenskim kulturnim bogastvom. Kot dober in zaveden Slovenec bo tudi dober argentinski, sevrnoameriški, kanadski, angleški ali avstralski državljan, nikdar pa ne obratno, ker ne bo ne eno ne drugo.
Da ne ravnajo prav, jim bomo pokazali tudi z naslednjimi primeri:
V	Severni Ameriki v Clevelandu so imeli lansko leto na vernih duš sestanek, ki ga je sklical šolski odbor clevelandskih katoliških srednjih šol. Nanj je prišlo od 26.000 srednješolcev izbranih 400 najboljših dijakov. Za te zelo nadarjene in izbrane dijake so šolske oblasti pripravile posebne seminarje, ki jih bodo vodili znanstveniki iz posameznih industrijskih podjetij, da bi tako pomagali šolnikom pridobiti domovini čim več znanstvenikov. Od 400 odbranih dijakov so izbrali še 80 posebno nadarjenih dijakov. Med temi je bila tudi Slovenka Anica Petelinek, učenka Slovenske šole pri Sv. Vidu, kar je brez dvoma veliko oblikovanje za to šolo.
Še isti večer je bil poseben sestanek, kjer so bili zbrani znanstveniki, šolski odbor, učitelji in starši. Direktor Joe Berg iz Čikaga je klical posamezne dijake in jih izpraševal. Ko je pri drugi dijakinji, naletel na italijansko rodbinsko ime, je vprašal, če zna govoriti italijansko. Na njen negativni odgovor jo je vprašal iz katerega rodu je. Povedala mu je, da iz drugega. Omenjeni direktor je zatem nehal izpraševati dalje ter je navzočim staršem dal temeljito lekcijo, ter jih opozarjal kako dragoceno priliko je omenjeno dekle zamudilo, ko se pri svoji družini doma, kjer govore italijansko, ni naučilo italijanskega jezika, ker bi s pametno odločitvijo njenih staršev 'in nje same sedaj poleg angleščine obvladala še en jezik. Enako pridigo je napravil nekemu nemškemu fantu, ki je bil odlično podkovan v vseh panogah svoje znanosti samo v jeziku svojih staršev ne. Joe Berg je vsem tem povedal iz lastne izkušnje, da čim bolj se bodo poglabljali v svoje študije, tembolj bodo občutili, kakšno izredno priliko za učenje tujih jezikov so zamudili v mladosti.
Drug primer je bil letos v Kanadi, kjer je Društvo staršev in učiteljev povabilo Marijo S. Markeš na sestanek, na katerem so razpravljali, kako naj starši pomagajo doma svojim otrokom pri učenju.
Na vprašanje kako naj neangleško govoreči starši pomagajo otrokom pri učenju angleščine, je dal odgovor laik, ki je tesno povezan s šolstvom in se glasi: Starši, ki ste prišli iz neangleško govorečih dežel in angleščine ne obvladate, naučite svoje otroke najprej svojega jezika, da ga bodo pravilno govorili,, brali in pisali. Če hodo vaš jezik pravilno in dobro obvladali, se bodo angleščine zlahka naučili. Vsi jeziki imajo končno neke podobnosti v zgrad-nji in neka skupna pravila. In kdor pravilno zna enega, se bo laže naučil drugega.”
Tako v Kanadi. Iz Avstralije smo pa v Svobodni Sloveniji tudi že objavili po-
V torek, 15. t. m., se je v Ženevi znova pričela mednarodna konferenca za svetovno razorožitev. Konferenco so skrbno pripravljali ter je nanjo odletel kot Eisenhowerjev delegat newyor-ški odvetnik Frederick Eaton, Hrušče-va pa zastopa sovjetski pomočnik zunanjega ministra Valerian Zorin.
Eisenhower je Eatonu pred odhodom v Ženevo izrazil upanje, da bo tokrat konferenca napredovala in da je USA pripravljena poskusiti vsa sredstva, s katerimi bi bilo mogoče priti do splošne razorožitve. Posvaril pa je Eisenhower pred pričakovanjem hitrih in dramatičnih uspehov, čeprav bi jih USA in ves ostali svobodni svet z veseljem pozdrovila.
Konference se udeležuje deset držav.
Pet zahodnih velesil je predložijo svoj razorožitveni načrt še v prehodno odobritev NATO-u, ki ga je odobril “s popolno simpatijo in vso podporo”.
Prvič v 14 letih brezplodnih pogajanj, s katerimi so poskušali zmanjšati oborožene sile velesil in doseči splošno razorožitev, bosta letos Zahod in Vzhod enakoštevilno zastopana na tej konferenci: Zahod bo zastopalo pet držav, Vzhod pet. Vsaka stran je tudi izdelala svoj razorožitveni načrt, ki ga namerava predložiti v razpravo konferenci.
Zahodne ve’esile so z velikim trudom in dolgotrajnimi pogajanji sestavile svoj razorožitveni načrt. Pogajanja so bila v glavnem v Parizu in Washingto-nu. NATO je načrtu dal še zadnje popravke in dopolnila pretekli ponedeljek v Parizu. Načrt predvideva svetovno razorožitev v treh stopnjah. Razorožitev naj bi nadzirala mednarodna razo-rožitvena ustanova.
Sovjetski razorožitveni načrt pa je predložil Glavni skupščini ZN lanskega 18. septembra Hruščev, ko je govoril pred tem mednarodnim organom ob priliki svojega obiska v USA. V govoru je predlagal popo’no odpravo vseh oboroženih sil in vojaških štabov v teku prihodnjih štirih let.
Tako zahodni kakor vzhodni načrt vsebujeta vrsto določil, za katera sta obe strani že ponovno izjavili, da so zanju nesprejemljive.
Menijo, da bo vsaka stran v prvem tednu zasedanj predložila svoj razorožitveni načrt.. Težko pa je predvidevati, kako se bodo debate poslej nadaljevale. Večina zahodnih opazovalcev je mnenja, da na tej konferenci ne bo nobenega napredka najkasneje do vrhovne konference, ki se bo začela v Parizu 16. maja.
Čeprav bosta problema Berlina in Nemčije najglavnejši vprašanji vrhovne konference, pa se bodo na tej konferenci brez dvoma razgovarjaii tudi o problemu razorožitve odnosno o obeh predloženih razorožitvenih načrtih.
Če bodo na vrhovni konferenci našli vsaj kompromisno rešitev med obema načrtoma, potem je možno, da bodo v Ženevi začeli z resnimi razgovori o prvi stopnji svetovne razorožitve.
V vsakem slučaju pa je vsa zadeva tako zelo zapletena, da bodo verjetno ženevski razgovori trajali dolge mesece, če ne leta. Prav tako se bodo delegati morali baviti s 'toFkimi "če-ji”, da si je težko predstavljati, kako bi se mogla svobodni Zahod in diktatorski Vzhod sporazumeti prav sedaj, čase v preteklih 14 letih nista mogla. Nista se pa ne eden ne drugi v svojem bistvu prav nič spremenila.
Eisenhower
s v a r ii
Predsednik Eisenhower je zaprosil ameriški kongres, naj mu odobri še e-no mi1 ijardo dolarjev za pomoč tujim deželam. Poudaril je, da je denar potreben za varnost svobodnega sveta pred, kakor se je izrazil, “ogromno silo bloka komunističnega imperializma”. Prav tako je poudaril, da vojaška sila Sovjetske zveze narašča, kljub poskusom iz Moskve uspavati Zahod v napačno sigurnost. V tem oziru je Hruščev s svojim govorom, ki ga je imel za novo leto in v katerem je objavil namero o enostranski razorožitvi Sovjetije, nameraval povzročiti na Zahodu vtis, da se bo odslej naprej ZSSR naslanjala v svoji obrambi predvsem na atomske rakete in ne več na suhozemsko vojsko.
Toda koncem januarja t. 1. je Hruščev prelomil s tradicionalnim sovjetskim molkom o številčni sili sovjetske vojske. To dejstvo je seveda takoj vzbudilo sumničenja na Zahodu glede točnosti njegovih podatkov. Dejal je, da sedaj vojska, leta’stvo in mornarica štejejo skupaj 3.623.000 mož, medtem ko je sovjetska oborožena sila leta 1955 štela
5,760.000	mož. Dodal je, da bo po novem načrtu sovjetska oborožena sila do leta 1962 zmanjšana na 2.423.000 mož, toda zagrozil, da bodo sovjetske oborožene sile kljub manjšemu številu
žive avstra’skih vselitvenih oblasti, ki pozivajo razne narodnostne skupine v Avstraliji naj skrbno čuvajo svoje narodne tradicije, ker z njimi samo bogate svojo novo domovino.
Vse to, kar smo navedli iz Severne Amerike, Kanade in Avstralije, prav v enaki meri velja tako za Argentino, kakor za druge države, v katerih žive slovenski naseljenci. Slovenski otroci naj se povsod dobro nauče slovenskega jezika v govoru in pisavi, da se bodo pozneje lahko po drugih šolah učili laže angleščine ali kasteljanšč'ne in bodo za znanje enega jezika tudi bogatejši od drugih. V poznejšem življenju jim bo to samo koristilo, nikdar pa škodi’o. Na tako mladino bodo lahko ponosni tako S ovenci, kakor nove domovine, ki so jih sprejele ali v katerih so se rodili.
Važen pripomoček pri učenju slovenskega jezika v govoru in pisavi so pa prav slovenski šolski tečaji. Zato slovenski starši pošiljajte radi svoje otroke vanje in prispevajte nekaj tudi za njihovo vzdrževanje.
močnejše kakor kdaj fcofi prej. “Naše oborožene sile smo”, je izjavil, “na splošno opremili z atomskim orožjem. Danes ima sovjetska vojska večjo strelno silo, kakor katera koli druga vojska na svetu.”
Povsem jasno je, da namerava ZSSR obdržati vodilni položaj tako v navadnem kakor v atomskem orožju, medtem ko istočasno vara ostali svet s čistostjo svojih mirovnih namenov predlagajoč splošno razorožitev. Bilo bi smešno, če nebi jemali resno groženj Hruščeva: “Smo več let pred ostalimi deželami v razvoju in proizvodnji na tekočem traku medcelinskih raket vseh vrst... V mornarici podmorniško bro-dovje starno narašča... V ZSSR smo nagrmadili vso potrebno količino atomskega in vodikovega orožja... Proizvodnja atomskega in vodikovega orožja se v ZSSR nadaljuje s polno paro.”
Zato je napovedano zmanjšanje številčnosti sovjetskih oboroženih sil brez sleherne vrednosti, ker Hruščev na drugi strani itak neprestano poudarja, da so sovjetski strokovnjaki izumili nova orožja z večjo uničevalno silo, kakor katera koli doslej. Prav tako Hruščev trdi, da bo zmanjšanje sovjetskih oboroženih sil prihranilo državi 16 do 17 milijard rubljev letno. Je pa Hruščev pri tem zamolčal važen faktor stroškov sedanje sovjetske kampanje za še večjo a-tomsko oborožitev sovjetske vojske, ki bodo verjetno mnogo večji od prihranjenih 16 ali 17 milijard rubljev z znižanjem števila oboroženih sil.
Na drugi strani pa zmanjšanje števila oboroženih sil koristi sovjetski politiki, ker le — ta tako pridobi delovno silo za industrijo prav v trenutku, ko bi zmanjšanje števila rojstev med drugo svetovno vojno pričelo kazati posledice v množini delovnih rok. Prav tako se je zaradi take politike moglo v ZSSR začeti govoriti o skrajšanju de’ovnega tedna, čeprav je težko ugotoviti, od katere strani je prišel pritisk na Kremelj, da je sprožil tozadevno propagando. Edina možna trditev je ta, da se je pokret začel znotraj partijskega vodstva in da je moč Hruščeva v partijskem vodilnem sestavu mnogo manjša, kakor je bila sila njegovega prednika Stalina. Dejstvo, da go v Kremlju nedavno neusmiljeno pognali s politične pozornice dva od njegovih najboljših prijateljev, Kričenka in Bjelajeva, je
dokaz, da Hruščev sam ni dovolj močan, da bi spremenil toka dogodkov v sovjetski gospodarski politiki. Prav tako bo še treba videti, kakšen uspeh bo mogel Hruščev doseči na vrhovni konferenci, ki je napovedana meseca maja v Parizu.
Ni nemogoče, da bo ta konferenca odločila njegovo usodo kot člana vrhovnega sovjeta, kajti ni mogoče zanikati, da bo moral odgovarjati v Moskvi pred svojimi sodelavci za vlogo, ki jo bo odigral v Parizu. Mnogi njegovi kolegi ga
namreč obtožujejo, da je zavil predaleč od stalinistične politike. Na drugi strani pa bo mogel Hruščev zadrževati zavezniški pritisk nase z izvršitvijo grožnje o sklenitvi separatnega miru z Vzhodno Nemčijo. Zaradi teh razlogov bi bilo prezgodaj misliti, da se pot Hruščeva končuje, tako da je bil Eisenhower popolnoma upravičen, ko je ponovno posvaril Zahod pred neprestano nevarnostjo komunističnega imperializma, bodisi da mu načeljuje Hruščev ali kateri koli drugi sovjetski vlastodržec.
Hruščev odpovedal obisk De Gaulle’u
Istočasno z razorožitveno konferenco v Ženevi bi se morala v torek, 5.1 t. m. začeti v Parizu tudi konferenca med Hruščevom in De Gaulleom. Toda iz Moskve so uradno objavili, da je Hruščev iznenada zbolel za gripo in da se zato najmanj 10 dni ne bo smel premakniti iz svojega stanovanja. Sestanek z De Gaulleom je bil odpovedan, datum za nov sestanek pa trenutno še ni bil določen.
Hrušzev je nameraval preživeti 5 dni v Parizu, devet dni pa potovati po Franciji. Pred komaj osmimi dnevi se je vrnil s 23 dnevnega potovanja po jugovzhodni Aziji.
Vsi so z velikim zanimanjem pričakovali razgovore med zgovornim in brutalnim Hruščevom in molčečim, toda odločnim De Gaulleom. Stali bi si nasproti dve popolnoma različni osebnosti.
Obisk je bil pripravljen kot eden izmed mnogih med vzhodnimi in zahod-
nimi voditelji, ki se pripravljajo na vrhovno konferenco v Parizu v maju.
Menijo, da bo težko najti nov primeren datum za obisk Hruščeva v Parizu, ker bo De Gaulle odšel 5. aprila na u-radni obisk v Anglijo, da bo vrnil obisk Macmillanu, ki ga je ta napravil De Gaulle-u pretekli teden.
Macmillan in De Gaulle sta se raz-govarjala o problemih francoske Afrike, o zahodnem stališču do problema Zahodnega Berlina ter sklenila, da bo De Gaulle povedal Hruščevu, če in kadar bo ta prišel na obisk v Francijo, da je zahodno stališče do Zahodnega Berlina eden od osnovnih faktorjev ravnotežja sil med Vzhodom in Zahodom in da mora Zahodni Berlin v slučaju, če Hruščev hoče graditi svetovni mir na obstoječem stanju, ostati pod zahodnim vplivom.
Državnika nista o svojih razgovorih izdala nobenega uradnega poročila.
ENOTNA AMERIŠKO-ANGLEŠKO-FRANCOSKA VOJAŠKA SILA
V EVROPI
Vrhovni zavezniški poveljnik v Evropi general Lauris Norstad je v Parizu glavnem stanu NATO objavil, da bo NATO ustanovil enotno ameriško-angle-ško-francosko oboroženo silo opremljeno z atomskim orožjem. Vsaka država bo mogla operirati hitro in učinkovito na najbolj širokem področju. Ta sila bo močno gibljiva in bo določena za operacije, kjer koli bo to potrebno vojaško ali politično, na vsem področju NATCT organizacije. Ta oborožena sila bo organizirana najkasneje do prihodnjega leta.
Bataljone bodo od časa do časa potegnili iz njihovih narodnih oboroženi sil za vežbanje, sicer pa bodo ostajali na svojih mestih.
Pozneje bodo pozvali še dve drugi državi za dodelitev svojih bataljonov v to silo. Norstad teh dveh držav ni imenoval. Vse letalske in pomorske sile NATO
bodo tako reorganizirali, da bodo mogle učinkovito in hitro sodelovati z enotno silo.
Norstad je tudi objavil, da je Adenauer jeva vlada zagotovila glavnemu stanu NATO, da ne bo storila nobenih sklepov glede postavitve nemških vojaških oporišč v Španiji, ne da bi prej dobila pristanek od NATO. Prav tako je objavil, da se je število raketnih bataljonov NATO v lanskem letu podvojilo. V novembru lanskega leta je Norstad govoril o 30 raketnih bataljonih, ki jih bo treba povečati na 100 najkasneje do leta 1963.
Ameriška vlada je takoj odobrila Nor-štadov načrt in objavila, da bo tako povečana zavezniška obrambna sila v Evropi. Ustanovitev atomske edinice v NATO pa bo tudi približalo severnoameriško atomsko znanost evropskim državam.
IZ TEDNA V TEDEN
V	petih brazilskih državah ob atlantski obali so se zaradi močnega deževja razlile vse reke ter povzročile ogromno materialno škodo. Zahtevale so tudi nad 110 človeških žrtev.
Bolivijski notranji minister Morales Guillen je obtožil Argentino, Peru in Brazilijo, da podpirajo bolivijske emigrante za pripravo prevrata v Boliviji. Vlade omenjenih držav so zavrnile obtožbe bolivijskega notranjega ministra kot neosnovane, bolivijski emigranti pa izjavili, da so samo pretveza, da bodo bolivijske oblasti lahko ostreje nastopale proti opoziciji pri volitvah dne 22. maja t. 1.
V	Paraguayu so imeli prejšnjo nedeljo volitve. Kandidate je postavila samo vladna stranka kolorado. Opozicija je volitve bojkotirala.
Filip Vidan Santiago, kubanski mol nariški kapetan, je odstopil kot mornariški ataše svoje vlade v Venezueli. Kot razlog za svoj odstop je navedel dejstvo, da je Fidel Castro “čisto navaden komunistični element, ki se je sprevrgel v diktatorja ter je izdal cilje o-svobodilne revolucije”.
Eisenhower je po svojem obisku Južni Ameriki v radijskem in televizijskem govoru naglasil, da po njegovem mnenju nobeno področje na svetu za bodočnost Severne Amerike ni tako važno kot Južna Amerika.
Eisenhower je sprejel povabilo portugalske vlade za obisk te države po končani vrhovni konferenci v Parizu.
Zahodni zavezniki so v Zahodni Nemčiji zelo omejih gibanje sovjetskim vojaškim atašejem pri zavezniških vojskah.
Je to odgovor na enako postopanje sovjetov z zavezniškimi vojaškimi osebnostmi v Vzhodni Nemčiji.
V	Sovjetski zvezi so še vedno taborišča za prisilno delo. V njih je na prisilnem delu nad en milijon ljudi. To zatrjuje mesečno glasilo zahodno-evrop-ske obrambne skupnosti.
V Italiji je prevzel nalogo za sestavo vlade dosed. predsednik Anton Segni. V Rimu sodijo, da se mu bo posrečilo sestaviti novo vlado, ki bo vlada sredine z lahnim naslonom na levico. V njej bodo verjetno sodelovali poleg krščanskih demokratov še demokratski socialdemokrati in republikanci, Nenije-vi socialisti so objavili, da v slučaju sestave take vlade ne bodo glasovali proti njej, ko bo postavila vprašanje zaupnice v parlamentu.
Severna Amerika je objavila, da je v Italiji postavila bazo za vodene raketne izstrelke. Sovjeti so že lani zagrozili Italiji, da bodo v tem primeru oni postavili enako bazo v Albaniji in drugih ba kanskih državah. Listi tudi poročajo, da je Hruščev hotel pregovoriti Gronchija, da ne bi pristal na postavitev takih ameriških oporišč v Italiji ter je kot proti uslugo ponujal odhod sovjetske vojske iz Madžarske.
V	Evropi so imeli v raznih državah prejšnji teden hude snežne viharje in zamete, v južnih državah pa močno deževje.
Indijski poslanec kongresne stranke dr. Raghuvira je v parlamentu izjavil, da ima točne podatke, da namerava Kitajska komunistična vlada razstreliti svojo atomsko bombo 28. t. m.
V službi naroda
Na športnem igrišču v Slovenski vasi v Lanusu so se v nedeljo začeli IV. športni dnevi, ki so vključeni v splošno narodno prireditev Slovenski dan. Vse do 1. maja bomo imeli sedaj športne prireditve po posameznih slovenskih središčih. V njih se bo zbirala slovenska mladina ter v plemeniti tekmi skušala doseči prvenstvo. To so športni nastopi slovenske mladine. Prihodnjo nedeljo pa imamo še drug važen dogodek: Občni zbor Slovenske fantovske zveze v Buenos Airesu, t. j. občni zbor slovenske mladinske organizacije, ki v Buenos Airesu združuje največ organizirane slovenske mladine.
Oba dogodka v slovenskih mladinskih organizacijah sta pomembna ter nam dajeta povod, da posvetimo slovenski mladini nekaj misli.
Predvsem povemo takoj odkrito, da smo je veseli. Veseli, ker po petnajstih letih še vedno lahko rečemo, da je naša, da je slovenska. Kajti še vedno jo v velikem številu srečujemo po slovenskih društvih in organizacijah. Zlasti smo pa veseli tistih fantov in deklet, ki so pred petnajstimi leti odhajali od doma še kot majhni otroci. Domovine niso poznali, a so ji kljub temu ostali zvesti, čeprav so rastli in se vzgajali v čisto tujem okolju. Dom in slovenska društva ter organizacije so to dosegle, da so danes še vedno živi udje slovenske skupnosti v Argentini, Severni Ameriki, Kanadi, Avstraliji in raznih evropskih državah.
Veseli smo vsakega javnega udejstvovanja slovenske mladine, vsakega znaka njenega kulturnega, političnega, gospodarskega, socialnega, verskega življenja, ker s tem samo dokazuje, da je čvrstvo vključena v slovensko narodno občestvo ter da želi v njem tudi o-stati in delati na njegovi ohranitvi, da premaga vse težave izse'jenstva. .
Ob slovenskih mladinskih prireditvah, bodisi, da jim prisostvujemo osebno v Argentini ,ali o njih beremo v Ameriški domovini, ali kanadski Božji besedi ali avstralskih Mislih, nam starejšim misli uhajajo v predvojna leta v domovino. Vsako leto smo imeli lepe in mogočne nastope Or’ov, Sokolov,, članov Svobod in Zveze kmečkih fantov in deklet, ki je zlasti v podeže’ju prirejala tekme "koscev in žanjic. Že doma vse te prireditve niso bile same sebi namen, ampak so služile tako afirmaciji ideje, na katerih so bile zgrajene navedene mladinske organizacije, kakor tudi oblikovanju duše in srca njenih članov. In končno je bilo vse to tudi vključeno v splošno življenje slovenskega naroda.
V emigraciji imajo tako posamezniki, zlasti pa še vse organizacije in društva še večje dolžnosti do slovenske skupnosti: se pravi do slovenskega naroda. Vse njihovo de’o mora biti vključeno v delo vse slovenske skupnosti, ki v svobodnem svetu govori in dela v imenu naroda doma, ki je pod komunističnim gospodarjem obsojen na trpljenje in molk in sam svobodno delati ter govoriti ne more. Slovenska mladina mora hiti na čelu te skupnosti ter po svojih močeh pomagati pri delu za osvoboje-vanje zasužnjene domovine.
Da bo pa mladina temu delu kos in da ga bo mogla z uspehom vršiti, se mora sama čvrsto zakoreniniti v slovensko versko in narodno tradicijo, mora teme’jito spoznati slovensko politično, lcuturno, gospodarsko, socialno in versko preteklost .Samo tako se bo mogla naravno razvijati v slovenski tradiciji, ter dajati svoj:m društvom in organizacijam slovenski značaj in slovensko do-
P. ANTON PREŠEREN S. J. — DELEGAT LJUBLJANSKEGA ŠKOFA ZA SLOVENSKO SEMENIŠČE V ARGENTINI
Namesto umrlega ljubljanskega škofa prevz. dr. Grerogija Rožmana je bil od sv. stolice imenovan za cerkvenega predstojnika Slovenskega semenišča v Argentini kot delegat ljubljanskega škofa prečastiti gospod dr. Anton Prešeren S. J., generalni asistent jezuitskega reda za slovanske province. P. dr. Prešeren ima škofovske pravice nad semeniščem in ga zastopa pri sv. stolici. * * *
Delegat ljubljanskega škofa Msgra Antona Vovka za Slovensko semenišče v Adrogueju p. dr. Anton Prešeren S. J. se je rodil 8. junija 1883 v Begunjah na Gor. Po maturi leta 1902 je prišel v Rim in postal gojenec Germanika. Na papeški univerzi Gregoriani je študiral filozofijo
in teologijo od leta 1902-1909. V duhovnika je bil posvečen leta 1908 dne 28. oktobra ter je leta 1958 slavil zlato-mašniški jubilej. Novo mašo je imel na praznik Vseh svetnikov. Po posvetitvi v duhovnika je do julija 1909 ostal še v Rimu ter z doktoratom končal teološke študije. Po vrnitvi v domovino je deloval v dušnem pastirstvu kot kaplan v Borovnici, toda že po treh letih je vstopil v jezuitski red. Po treh letih od vstopa v ta red je s 30 leti postal profesor na teološki fakulteti v Innsbrucku (1913). Zaradi njegovih velikih vzgojnih sposobnosti so ga jezuitski predstojniki leta 1919 imenovali za rektorja nadškofijskega semenišča v Sarajevu. Po treh letih je zapustil Sarajevo in leta 1922 prišel v Zagreb kot provincial jugoslovanske viceprovince jezuitskega reda, leta 1931 je pa bil imenovan za asistenta jezuit-
skega reda za slovanske province v Rimu. Ta visoki in važni položaj v jezuitskem redu zavzema še danes ter ima na skrbi življenje in delo jezuitov v vseh slovanskih državah. Po Letu 1945 je to delo postalo zelo težko zaradi komuni-stičkih režimov v slovanskih državah.
Poleg tega nekako svojega uradnega dela je pa velika njegova delavnost v Rimu za vse, ki so bili iz, Slovenije in Hrvatske potrebni pomoči. To so po letu 1945 zlasti občutili slovenski in hrvatski begunci. Zlasti za slovenske je storil, kar je le mogel in je odločilno pomagal pri delu Socialnega odbora v Rimu. Od vseh početkov je s svojimi vplivnimi zvezami v Vatikanu stal ob strani novo ustanovljeni slovenski bogoslovni fakulteti v Italiji ter je zatem skrbno spremljal, njeno usodo tudi v Argentini.
Po smrti škofa dr. Rožmana ga je ljubljanski škof Msgr. Vovk imenoval za svojega delegata za slovensko semenišče, mu naložil skrb zanj in njegovo zastopstvo pri Vatikanu.
PRIČETEK 4. SLOVENSKIH ŠPORTNIH DNEVOV
Preteklo nedeljo so se spet pričele športne tekme naše mladine. Letos se že četrtič merijo slovenski športniki na tej naši “olimpiadi” v okviru vsakoletnega Slovenskega dneva. Te tekme postajajo že kar tradicija slovenskega življenja v Argentini, čeprav so zaenkrat omejene samo na skupine v Velikem Buenos Airesu. Toda krog tekmovalcev se polagoma širi: Lani so pomno-
telo, ne samo duše. Mora pa se zavedati vedno in povsod, da je slovenska mladina in to tembolj, če nastopa na slovenskih športnih dnevih.
Letošnje tekme so se prav primerno in slovesno pričele v Slovenski vasi v Lanusu. Tam je strnjeno naseljenih veliko družin, saj je okrog 90 slovenskih hiš, razen tega imajo svoje lastno igrišče, kjer je dovolj prostora za najraz-
nastopajoče skupine in športne panoge, na mizi so bili razstavljeni prehodni pokali za zmagovalce v posameznih športih. Ob treh so se pričeli zbirati slovenski športniki v svojih dresih in so nato pod vodstvom častnega člana SFZ Lanus g. Jožeta Čampe strumno prikorakali na igrišče s slovensko in argentinsko zastavo na čelu. Gledalci so jih nagradili s navdušenim ploskanjem, nakar so vsi prisotni stoje poslušali argentinsko in slovensko himno. Takoj po koncu slo-
Prizor ob otvoritvi IV. športnih dni, ko so nastopajoče skupine pod vodstvom Jožeta Čampe prikorakale na prireditveni
žili vrste nastopajočih dijaki — gojenci Škofovega zavoda v Adrogue-ju in skupina iz San Martina, ki je nastopila samo v šahu; letos pa je ta skupina postavila kar močno zastopstvo v raznih panogah. Pa tudi krog panog se širi: Letos so prireditelji vključili kraljico športa — lahko atletiko in tako dvignili kvaliteto iger, kajti lahka atletika ne sme manjkati na nobeni večji športni prireditvi, ker je pač — kraljica. Ne smemo pričakovati nobenih rekordov na teh naših igrah, te tekme so samo dokaz, da ima slovenska doraščajoča in odrasla mladina dovolj prilike in volje, da v slovenskem okolju uri tudi svoje
mačnost ter sebi in narodu graditi lepšo bodočnost.
V splošno akcijo slovenske emigracije v svetu morajo zato biti vedno vključene tudi vse mladinske prireditve, pa naj bodo kulturne, ali športne. Vse morajo imati pred sabo vedno namen slovenske emigracije: da ostane slovenstvu in veri zvesta in neprestano de1 a za koristi slovenskega naroda in njen končki cilj: resnično osvoboditev slovenske domovine.
prostor. Nastopilo je nad 60 športnikov.
ličnejše panoge športa. Treba bo sicer še precej truda in dela, da bo igrišče res primerno urejeno. Za otvoritev so Lanuščani že pripravili nogometno igrišče; sicer še ni najboljše, vendar dela je bilo ogromno, če bodo vstrajali z delom, bo prihodnje leto igrišče že kar lepo urejeno. Pa to še ni vse: do lahko-aCeskih tekem bodo pripravili tudi te-kališče. čaka jih torej še dosti dela, toda zaradi njihove znane lanuške točnosti in vztrajnosti smo lahko brez skrbi, da bodo to tudi izvedli. Vsekakor jim pa ,je treba častitati za vse delo, za ureditev igrišča, ki so ga že opravili ali ga pa še bodo.
Prireditev sama se je pričela z vso slovesnostjo. Pri vhodu na igrišče sta vihrali slovenska in argentinska zastava. Velik napis je naznanjal gledalcem
IZZIVANJE KUBANSKIH LEVIČARJEV
Med Kubo in Severno Ameriko so se odnosi poslabšali do take mere, da lahko pride do prekinitve diplomatskih stikov med obema državama. Tako je napovedal am. drž. tajnik Herter. V zadnjem času so na Kubi načrtno začeli netiti sovraštvo priti Severni Ameriki ter hujskati ljudstvo proti njej. Na kubanske napade je odgovorila Severna Amerika s pojačanimi radijskimi oddajami v španščini za Kubo. Med tem pa se sabotaže na Kubi proti sedanjim oblastem nadaljujejo. Neznana letala so ponovno preletela področja s sladkornim trsom v prov. Pinar del Rio ter zažgala z zažigaln'mi bombami nad 7.000 ton sladkornega trsa.
Vlada je med tem zagrozila, da bo začela odvzemati inozemcem njihova industrijska podjetja. Svojo grožnjo je začela izvajati ter je doslej zaplenila 3 se-vemoam. sladkorne tovarne in ind. že leznico U.S. Guantanamo Sugar Company. Amerikanci imajo vloženega kapitala v kubansko sladkorno industrijo
okoli 300 mil. dol. Dalje so Kubanci zapleni1! 22 amerikanskih tekstilnih obratov pod obtožbo, da so se njihovi lastniki protizakonito obogatili. Prav tako amerikanske rudnike niklja in kobalta Moa Bay. Ita’ijanskemu mult'milio-narju Amadeu Barletti pa tudi 33 raznih podjetij. Tudi pod obtožbo protizakonitega bogatenja. Domačim lastnikom sladkornih tovarn je Castro pobral ta podjetja pod obtožbo ,da so sodelovali s prejšnjim predsednikom. Castro se je dalje polastil novega lista Vocero Occidental v prov. Pinar del Rio. Ino-zemci, katerim je sed. kubanska vlada odvzela njihove industrijska podjetja, bodo za odškodnino dobili vladne bone z rokom 20 let in z letnimi obrestmi 4.5%. Proti Amerikancem sta predsednik repub’ike dr. Dorticos in predsednik vlade hujskala milicri'ke tudi na na-deljskem zboru v Habani. Castro je vzklikal, da je revolucija premagala Batisto ter da bo isto storila tudi s Severno Ameriko.
Foto Lojze Rezelj
venske himne je pozdravil vse nastopajoče športnike predsednik društva Slovenska vas g. Jože Rome, ki jih je pozval, naj se bore za zmago, vendar naj bo glavni cilj zdrav duh v zdravem telesu.
Za njim je nagovoril vse športnike predsednik Društva Slovencev g. Lojze Horvat, ki jim je želel čim lepše uspehe v tekmovanju, obenem pa jih je o-pomnil, naj bo njihova borba vedno častna, da bodo v ponos našemu narodu doma in v zamejstvu, ter je s tem otvoril
4.	slovenske športne dneve v okviru 5. Slovenskega dneva.
Po slavnostni otvoritvi IV. Slov. športnih dni sta bili nogometni tekmi med Mladinskim domom in SFZ Moron ter SFZ Lanus in San Martin. Poročilo o tekmah je na drugem mestu.
KOLEDAR AVE MARIA ZA 1960
V Severni Ameriki že 52 let izhaja lepo urejevana slovenska mesečna verska revija Ave Marija, že 47 let pa vsako leto obišče slovenske domove po Severni Ameriki, Kanadi in drugod po svetu, tudi Koledar Ave Marija, ki ga kot istoimensko versko revijo izdajajo slovenski frančiškani na ameriških Brezjah v Lemontu.
Koledar Ave Marija za 1960 obsega 152 strani velkega formata. Ovitek zanj je napravil arhitekt Vilko čekuta iz Toronta v Kanadi. Naslovna stran predstavlja Marijin oltarček v kotu slovenske družinske sobe, zadnja stran pa ladjo na razburkanem morju z velikimi črkami Ecclesia.
Po splošnih koledarskih podatkih je koledarski del. Okrašen je s simboličnimi slikami. V koledarskem delu so objavljene tudi slike raznih slovenskih krajev in Marijine cerkve.
Za ko’edarskim delom je natisnjena okrožnica papeža Janeza XXIII. “K Petrovemu stolu”, sledi Pregljeva lepa nemitev “Gorenjsko jutro”, nato pa odličen poznavalec slovenskih Marijinih božjepotnih cerkva p. Odilo Hajnšek opisuje Novo Štifto pri Ribnici. Prikaz je res temeljit in pregleden, o čemer priča številna literatura, ki jo ie avtor uporamjal za to razpravo. Po tej razpravi je v koledarju objavljena Pregljeva “Večerna zadja”, “Kaj
nam je katoliška Cerkev” je temeljita razprava Franca Jakliča, ki je bralcem Koledarja Ave Marija znan po svojih vsakoletnih prispevkih ter člankih iz Baragovega življenja in delovanja. “Moja mati” je topel srčen spomin na mater, ki ga je zapisal Viharnik. Iz njega diha vdana smovska ljubezen do nje. Ljubka šorlijeva ima v Ko’edarju pesem “Razgled z Matajurja”, S. K. pa je napisal prispevek “Hudič ima svoje prste vmes”. Po “Poročilu iz Sirakuz” in “Mladinski prireditvi Slovenske ženske zveze v Lemontu” je v koledarju objavljena tehtna razprava “Zaliv Grande Traverse”. Napisal jo je p. Bertrand Kotnik OFM. V tem misijonu je najprej deloval škof Baraga, za njim pa neumorni slovenski misijonar g. Franc Pirc, za njim pa Fr. Ignacij Mrak. O nadalnjem razvoju misijona v Grande Traverse ter Mrakovem delovanju in Baragovih obiskih, bo prinašal poročila mesečnik Ave Marija. Miha Meho iz Argentine je opisal gorečnost duhovnika za pridobivanje duš za kat. Cerkev v nekem delavskem predmestju v enem od argentinskih mest. “Te Deum ob zlatem jubi'eju” je pa v Koledarju spominski članek na 50 letnico delovanja slovenskih šolskih sester v Severni Ameriki. 'Navedba vseh njenih postojank pri-(Nadaljevanje na13. strani)
ARGENTINA
V mestu Oiivos na področju Vel. Bs. Airesa so prejšnjo soboto ob treh zjutraj teroristi napravili nov strahovit zločin. Močno eksplozivno bombo so postavili pred hišo majorja Davida Rene Cabrera. Eksplozija bombe je bila tako silna, da je povsem porušila dvo-nadstopno hišo, pod razvalinami pa pokopala vso Cabrerovo družino. Policija, gasilci ter sosedje so vse rešili z večjimi poškodbami. Najhujše poškodbe je dobila triletna Cabrerova hčerka Vi-ljemina, ki jim je kmalu nato podlegla.
Zločinski atentat je v javnosti vzbudil silno ogorčenje, še večje pa v vojaških vrstah ter so se še istega dne sestali višji častniki vojske in mornarice ter letalstva na sestanek, na katerem so razpravljali o pojavi organiziranega terorizma v Argentini ter o ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti za zaščito ljudi in reda ter miru v državi. Udeleženci sestanka so zagovarjali nujnost izdanja izjemnega zakona s smrtno kaznijo za zadušitev terorizma.
Pogreb nedolžne žrtve triletne Vilje-mine Cabrera je bil v nedeljo dopoldne. Za krsto se stopali starši ter njeni bratje, vsi obvezani od zadobljenih poškodb pri atentatu. Pogreba so se pa udeležile vse vidnejše osebnosti' osvobodilne revolucije z biv. predsednikom generalom Aramburujem ter podpredsednikom admiralom Rojasom na čelu, državni tajnik za vojsko cela vrsta generalov in visokih častnikov ter izredno velika množica civilistov, ki so sodelovali pri zrušenju prejšnjega režima.
Ko se je v nedeljo predsednik republike dr. Frondizi vrnil s province Bs. Aires v prestolnico, je imel takoj razgovore z ministrom za narodno obrambo ter državnimi tajniki za vojsko* mornarico in letalstvo in vrhovnimi poveljniki vseh treh vrst oboroženih sil. Razpravljali so samo o ukrepih vlade proti terorističnim zločincem.
V večernih urah je predsedstvo vlade objavilo sporočilo, da je predsednik republike dr. Frondizi absolutno solidaren z oboroženimi silami v obsodbi barbarskega atentata na predstavnika o-boroženih sil. Sporočilo dalje naglaša, da je glavni namen teh atentatov motiti mir in red v državi ter s tem ustvariti splošno zmedo ter preprečiti izvedbo volitev, ki jih predpisuje ustava.
Končni cilj vseh teh dejanj je pa poizkus obnovitve in zopetne vzpostavitve zrušene diktature. Predsednik poudarja, da vlada za vse te načrte ve in bo izdala vse ukrepe, če bo treba, tudi najradikalnejše, da bo zagotovila mir v republiki. Končno predsednik izjavlja, da bodo vse politične demokratske stranke v republiki še naprej uživale popolno svobodo za politično delo, toda skupine in osebe, ki so moralno in materialno odgovorne za vse obsodbe vredne atentate, bodo prišli pred vojaška sodišča v smislu določil Načrta Oonihtes, ki se je začel izvajati v celoti v vsemi svojimi učinki opolnoči v noči med 13. in 14. marcem.
Vojaški načrt Conintes je v Argentini pripravljen za primer notranjih nemirov in vstaj. Predvideva najstrožje — tudi smrtne kazni.
Odločen nastop oblasti proti terorističnim zločincem je vsa demokratska in miroljubna javnost sprejela z odobravanjem.
Argentina je imela na obisku več znanih svetovnih osebnosti. Tako sta bila v Bs. Airesu znani nemški ekonomist in sociolog Wilhelm Roepke ter državni podtajnik v britanskem zun, ministrstvu sir Frederik Hoer. Prvo-imenovani je prišel na obisk na povabilo Združenja za svobodno gospodarstvo in je imel v Bs. Airesu več konferenc ter razgovorov v vladnimi osebnostmi. V svojih govorih je povsod na-glašal misel “varujte se inflacije”, pohvalno pa omenjal tu ukrepe za ozdravitev argentinskega svobodnega gospodarstva. Angleški drž. podtajnik Hoer je pa na prišel sem na svojem potovanju po Južni Ameriki ter bo koncem t. m. imel v Mehiki konferenco z britanskimi diplomatskimi predstavniki v državah v karibskem področju. Prejšnjo soboto je pa prišel na obisk v Argentino biv. severnoameriški predsedniški kandidat Adlai E. Stevenson. Iz Čila je prišel najprej v Bariloče, zatem je bil v Mendozi in Cordobi, nato pa prišel v Buenos Aires, kjer bo jutri v notranjem ministerstvu na slavnostni večerji, ki mu jo pripravlja notr. min. dr. Vitolo. Adlai Stevenson je ves čas bivanja v Argentini gost argent. vlade.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Buenos Aires, 11. M. 1960
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3.
ilovice i/z
Tito se kar dobro počuti v družbi kronanih glav, ki ga prihajajo obiskat. Sprejema jih z vsem sijajem, gosti in vodi naokoli po deželi, razkazuje naravne lepote in kulturne znamenitosti, samo, da svetu pokaže, da ni tak kot so drugi komunistični nasilniki. Tako je imel lani v drugi polovici leta zopet dalj časa v gosteh abesinskega cesarja Hai-le Selasija, Imel ga je pri sebi na Brionih, se vožil z njim z motornim čolnom po morju, nato ga pa vodil po Istri 'in zlasti Sloveniji, kjer si je ogledal’ vse naravne lepote. Bil je v Postojnski jami, obiskal Ljubljano, bil v Kranju, nato pa pri Titu na kosilu na Brdu v bivšem gradu princa Pavla. Na Bledu je cesar Haile Selasi stanoval v hotelu Bled, kjer mu je Tito priredil razkošno večerjo, nato pa velik sprejem. V čast Haile Selasiju so jezero lepo razsvetlili. Haile Selasi se je nato s Titom vozil tudi po planinskih predelih ter je bil med drugim tudi na Vršiču. Naravnih lepot v Sloveniji ni mogel prehvaliti.
Po zadnjem kongresu so se jugoslo-slovanski komunisti vrgli v glavnem na mladino. Na vsak način bi jo radi pridobili zase. Zato so začeli s programom komunistične partije seznanjati zlasti šolsko, delavsko in kmečko mladino. V mladinski organizaciji so v ta namen ustanovili nad 1000 marksistič-" nih krožkov, kakih 1250 debatnih klubov ter nad 800 mladinskih tribun in u-niverz. Razen tega so med lanskim poletjem in jesenjo mladinski cenralni
KOLEDAR AVE MARIA 1960
(Nadaljevanje z 2. strani) ča, kako močno so razširjeni njeni zavodi po Severni Ameriki in kako veliko delavnost razvijajo za krščansko vzgojo ženske mladine, članke in razprave v Koledarju Ave Marija pa zaključuje lepo pisan članek dr. Filipa Žaklja o “Semeniških Brezjah v Argentini“. Pisan je tako pregledno in podrobno, da si bodo bralci Koledarja izven Argentine lahko ustvarili res pravo sliko življenja v tem zavodu, ki je bil pok. škofu dr. Rozmanu tako ljub in drag.
To je vsebina Koledarja Ave Maria za 1960. Je pretežno verska, ker ima zlasti to nalogo, ki jo pa tudi v narodnem pogledu vrše že 52 let z vso vnemo za Cerkev in slovenski narod slovenski frančiškani v Severni Ameriki. Z leti se je slovenskim ljudem tako priljubil, da skoro ni več slovenskega družine in slovenskega človeka v svetu, ki tega zvestega prijatelja ne bi rad sprejel pod streho.
Dne 5. februarja so se slovenski skavti v San Martinu s svojim šefom Marijanom Trtnikom odpeljali na 24 dnevno taborenje v prijazen kraj Monte ob istoimenskem jezeru. Utaborili so se v gozdu evkaliptov ob samem jezeru Monte, ki je od mesta oddaljeno dobre 4 km. Čeprav so bili od napornega potovanja v vročini precej utrujeni, so si vendar vsi polni dobre volje postavljali male hišice, ki so bile nato njihovo bivališče. Sekirice so pele in pripravljale količke za pritrjevanje ličnih šotorov. Tudi na ostale taborne naprave niso pozabili. Med dvema drevesoma so spretno razpeli primerne vrvi za dviganje zastave. Prav tako so postavili oglasno desko uredili kuhinjo, ter vanjo postavili pravo mizo s stoli, tako, da je bila vedno vsa skupina pri mizi v “obednici”. Prav tako so postavili prav ličen razgledni stolp za stražo, primeren totem in veliko igrišče. Ves tabor je bil postavljen že prvi dan, le kuhinjo so po treh dneh prestavili zaradi obiska argentinskih skavtov, ki so taborili v njihovi bližini ter so jim slovenski skavti odstopili primeren del terena.
Dnevni red v taboru je bil naslednji: Zjutraj ob 7. uri budnica, za tem so se morali vsi skavti zbrati na zbornem mestu z brisačo, milom in zobno ščetko, nakar so odhiteli k obali jezera na u-mivanje. Tu je bila vsak dan desetminutna jutranja telovadba, nato pa temeljito umivanje, če se je kateri obotavljal, so ga kmalu “potunkali” v vodo.
Po vrnitvi v šotore je bilo na vrsti pospravljanje in čiščenje šotora, na to so se morali hitro obleči v kroj in na znak piščali priteči na zborno mesto pred šotore, kjer je bil higijenski pregled članov ter njihovih šotorov. Po tem pre-
komiteji po posameznih republikah organizirali nad 30 raznih seminarjev za fante in dekleta, ki so odborniki, člani delavskih svetov in drugi aktivisti.
Podjetje Slovenija sadje je lani začelo izvažati v inozemstvo tudi gobe lisičke. V Švico in Zahodno Nemčijo jih je izvozilo nad 60.000 kg. Sveže lisičke imajo na zunanjem trgu trikrat večjo prodajno vrednost kot najlepše goriške češnje in dvakrat večjo od najlepših breskev.
Na fakulteto za splošno medicino in stomatologijo v Ljubljani se je lansko jesen prijavilo 250 abiturientov — za splošno medicino 158, za stomatologijo pa 92. Ker pa je za vpis na medicino določeno samo omejeno število 130 a-biturientov, je za medicinski študij prijavljene abituriente odbirala posebna komisija. Slušatelji prvega letnika na stomatološkem oddeku, ki so bili izbrani izmed 92 kandidatov, so že začeli študirati po novem učnem načrtu, ki je deljen v dve stopnji. Po prvi stopnji, ki traja tri leta, absolvent lahko postane dentist in začne delati na terenu. Po nekaj letih dela, ali pa takoj po prvi stopnji, pa je predvidena tudi možnost, da v dveh letnikih druge stopnje spopol-no svoje znanje in postane zdravnik-stomatolog.
V Beogradu je 31. dec. 1959 umrl v času med obema vojnama znani slovenski tenorist Josip Eijavec. Bil je primorski rojak ter je zaslovel s svojim lepim tenorjem ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v svetu .Nastopal je v številnih vlogah v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu ter na- raznih evropskih in a-meriških opernih gledališčih. V zadnjem času je bil profesor na Glasbeni akademiji v Beogradu.
Basist ljubljanske opere Ladko Korošec je na svojem zadnjem gostovanju v Grande Teatro Liceo v Barceloni v vlogi Pimma iz Vaarlana v operi Boris Godunov ruskega skladatelja Musorgske-
Siovenci v Argentini
SAN MARTIN
Dne 1. marca t. 1. je po hudi in neozdravljivi bolezni umrl na svojem domu v Villa Ballester v starosti 60 let Alojzij Urbančič. Pokojni je bil doma iz Litije. Doma je imel lepo posestvo ter bil tudi trgovec z lesom. Kot protikomunist se'je leta 1944 umaknil na Koroško, odkoder je leta 1949 prišel v Argentino. S pridnostjo in trdim delom si je ustvaril nov lep dom z lastno železo-strugarsko delavnico.
Pogreb rajnega Urbančiča je bil dne 2. marca na pokopališče v San Martin. Pogrebni sprevod je vodil ter opravil pogrebne molitve g. dr. Alojzij Starc. Rajni opušča v Argentini ženo in dva sinova, katerim izrekamo iskreno sožalje.
TABORENJU V MONTEJU
gledu je bil zbor skavtov pred . jamborom, ko so izkazali slovenski zastavi čast ob njenem dviganju. Sledila je objava navodil za delo čez dan, zatem je pa vsem izvrstno teknil zajutrek. Pred jedjo in po jedi je molil vedno tisti skavt, ki je dvigal in spuščal zastavo.
Po zajutrku so se pričele skavtske vaje in igre, dežurni pa so imeli opravka v kuhinji. Prinašali so drva, vodo, kurili in pripravljali jedila. Iz mesta so tudi donašali razna živila. Prosti čas pred poldnevom je večina skavtov porabila za pisanje pisem domačim. Na dano znamenje so se vsi skavti zbrali v obednici pri okusnem in dobro pripravljenem kosilu. Hrana je bila dobra in je vsem prav teknila. Po obedu pa je bila najtežja točka dnevnega reda: Enourno popolno mirovanje in popolen molk.
Po preteku tega časa je skavtski tabor .znova zaživel. Fantiči so se veselo odpravili na kopanje v jezeru, nato so bile zopet igre in vaje, zatem pa nabiranje, žaganje in sekanje drv. 20 minut pred osmo uro zvečer so se morali zopet vsi skavti obleči v uniformo, kajti ob napovedami uri je bil zbor pred jamborom in slovesno spuščanje zastave, takoj nato večerja, zatem pa pripravljanje tabornega ognja. Okrog pol desetih je bilo ob njem prav veselo razpoloženje. Starejši skavti so nastopali z raznimi točkami. Na sporedu so bile igre, petje, šale. Mlajši skavti so prve dni boječe opazovali vse to početje, potem so se pa okorajžili tudi oni, razvezal se jim je jezik in so tudi oni pripravili marsikak lep trenutek vsem ostalim.
Po tabornem ognju je pa prišel trenutek, ki se ga je vsak stavt v začetku zelo bal, t. j. postavitev nočne straže. Važnost in potrebo te straže so v taboru vsi občutili, zlasti neko noč, ko stra-
ga doživel velik uspeh. Po prvi predstavi je prišel k njemu ravnatelj opere ter mu čestital. Izjavil je, da je pred Korošcem pel njegovo vlogo član rimskega gledališča Bolgar Boris Kristov, danes najsi,avnejš basist na svetu, toda Korošec da ga je prekosil. Zaradi svojega uspeha je slovenski basist dobil takoj novo povabilo za nastop kar v treh operah in sicer v 12 predstavah. Tako bo pel glavne vloge v operah Don Qui-jotu, Hovanščini ter v Prodani nevesti mešetarja Kecala. Najuglednejši barcelonski list je o Korošcu zapisal, da je “el grande bajo — velik basist”.
V	Ormožu že šesto leto nadaljujejo z arheološkim izkopavanjem ilirske naselbine. Dosedanja izkopavanja so dala izredno bogat material iz prazgodoviske dobe.
Komunistični organizaciji v Grosuplju
in Dobrepolju se zavzemata za združitev obeh občin. Občina Dobrepolje ima 3700 prebivalcev ter spada med najmanjše občine v ljubljanskem okraju.
Mestni vodovod v Ljubljani je izročil v promet novi 700 milimetrski cevovod, ki je položen od Kleč do središča mesta. Doslej je podjetje oskrbovalo 9000 naročnikov z 40—42 tisoč kub. metri vode. 250 km cevi premera nad 50 mm je bilo preobremenjenih in bi v sušnih mesecih lahko prišlo do pomanjkanja vode. Vodo črpajo še v Hrastju in št. Vidu, na Rožniku pa ima podjetje, kot znano, rezervoar za 5000 kub. metrov vode.
Jugoslavija je res privlačna dežela za visoke inozemske obiskovalce, čeprav je to komunistična dežela, se jugoslovanski komunisti prav nič ne branijo denarja, ki ga v deželi puščajo razni kralji, princi in druge ugledne osebnosti. Tako je bil nedavno v Jugoslaviji na privatnem bisku tudi iranski princ Abdul Reza Pahlevi. Tito ga je sprejel na Belju in ga pridržal na kosilu.
Mladinske brigade so doma ustanavljali v lanski jeseni tudi za spravljanje koruze v Vojvodini. Nad 11.000 fantov in deklet so po končanem delu pri spravljanju koruze porabili za graditev raznih športnih naprav, pogozdovanje ter urejanje vasi in mest.
V	Sloveniji je po približni cenitvi se-
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Letošnjega svetovr^a evharističnega kongresa, ki bo od 27. julija do 7. avgusta v Muenchenu na Bavarskem se nameravajo udeležiti tudi Primorski Slovenci. Priprave za to romanje ima v rokah posebni “Romarski odbor”. Primorski Slovenci se bodo na svet. evharistični kongres odpeljali s posebnim vlakom dne 5. avgusta, vrnili pa 9. avgusta. Vozili se bodo preko Tržiča in Gorice ter Vidma na Trbiž. Med potjo bo daljši odmor v avstrijskih toplicah Bad Gastein, zatem pa v Antoetingu, kjer je največja nemška božja pot.
že ni bilo na mestu. Takoj je bil “alarm”, taborniki so v naglici hiteli skupaj, nekateri korajžno, drugi s preplahom ter morali v “kuhinji” skladati razmetana drva, zopet drugič pa so po gozdu podili nekoga, ki jim je iz “kuhinje” skušal odnesti zalogo živil, tretjič se je pa izkazala straža, ko so “neznanci” že v zgodnjem jutru, a še v mraku ,skušali odpeljati kolo. Skavti so se zapodili za njimi, nekateri kar s pištolami.
Ob nedeljah so prišli na obisk starši fantičev,. Prav zadovoljni so bili, ko so videli lepo urejene prostore in tudi hrano so pohvalili.
Skavti so čas na taborenju porabili tudi za študij. Z vso vnemo so se pripravljali za razne skavtske izpite ter jih položili.
Da bo poročilo popolno, je treba še omeniti, da so bili nekateri fantje zelo spretni, saj so ulovili v jezeru 6 živih jezerskih rac, ujeli pa tudi dihurja, ki se je namestil med predavanjem za vodniški tečaj na veji velikega evkalipta tik nad glavami tečajcev. Kmalu so ga zagledali ter imeli v svojih rokah. Seveda previdno, da jim ne bi pustil za spomin “svojega parfuma”. Ko so ga od vseh strani ogledali ,so ugotovili, da je prav čedna živalca. Ker niso vedeli kako in kaj bi z njim, so ga spustili v vodo, da bi se okopal. Pa so takoj ugotovili, da dihur odlično plava. Ko se je bližal proti bregu, se je zapodil v vodo za njim naš kuža, ki smo ga pripeljali s seboj, in kmalu dihurja-osorine ni bilo nikjer več.
Po zadnjem tabornem ognju so skavti izvršili tradicionalni obred zabijanja količkov, kar pomeni, da bodo drugo leto spet taborili. Obenem pa so odnesli s seboj kos oglja od tabornega ognja, s katerim bodo drugo leto spet prižgali prvi taborni ogenj.
daj 2.000 divjih prašičev. Je to največji stalež te divjadi v zadnjem desetletju. Do tega ja pa prišlo zaradi mile lanske zime in pa zaradi tega, ker je gozd bogato obrodil ter so se divji prašiči-hranili predvsem v gozdu. Zaradi pomanjkanja snega, pa tudi sledov za divjimi svinjami ni bilo tako lahko dobiti. Lovci so divjih prašičev največ pobili leta 1951, in to nad 600 komadov, leta 1957 400, v letu 1958 pa 300. Med tem, ko je stalež divjih prašičev nara-stel, pa volka skoro ni več v Sloveniji.
Na Bledu je bil kongres folkloristov Jugoslavije. Sprejeli so več sklepov za bodoče delo. Tako med drugim priporočajo še intenzivnejše proučevanje folklore “med narodnoosvobodilnim bojem in folkloro narodnih manjšin”. Po končanem kongresu je bil še občni zbor folkloristov Jugoslavije. Za novega predsednika je bil izvoljen prof. Franjo Baš iz Ljubljane.
Kardelj je dobil povabilo za predavanje na Harvardski univerzi v Severni Ameriki. Z ozirom na dejstvo, da se Titu vse doslej ni posrečilo, da bi dobil povabilo za obisk Severne Amerike in kot “protest” proti obisku gen. Eisenhower-ja Frankovi Španiji, je povabilo za predavanje odklonil.
Pred meseci smo poročali, da so doma izdali nove carinske predpise, s katerimi so zelo zvišali carino za gotove predmete. Sedaj pa smo zavedeli, da so morali ljudje doma ob prejemu paketa s starim ponošenim blagom plačati po 600 dinarjev za en kg. ponošene obleke. Torej za petkilski paket 3.000 dinarjev in za desetkilski paket 6.000 dinarjev.
Umrli so. V Ljubljani: Marija Dežman ,roj. Bešter, Josip Suša, žel. vlakovodja v p., Jurij Miklavčič, žel. vlakovodja v p., Katarina Ščurk ,roj. Bizjak, Marija Jama, Albert Jurkovič, litro-grafski strojnik, prof. ing. Romeo Strojnik, Katarina Čeh, roj. Valašek, Marjanca Schauer, Peter Borin, upok., Ivan Špindler, Anton Obreza, upok., Ela Jeršek, roj. Strgar in Albert Jarh v Celju, Terezija Fila na Bizeljskem, Uršula Ostroveršnik, roj. Dolinar v Sevnici, Lado Košiček, obratovodja v Kromber-gu, Korado Pelegrini, obratovodja v podjetju Furnir v Solkanu, Karlo Mar-cian, strojni ključavničar v Dobu, Marija Žerovnik, roj. Korošec v Mengšu,
IV. SLOVENSKI
' Po otvoritvi IV. Slov. športnih dni v Lanusu je sledila prva nogometna tekma med Mladinskim domom in SFZ Moron — Za Mladinski dom so nastopili že znani igralci iz prejšnjih let: Zupanc, Fajfar, Avguštin, Tašner I., Tašner II., Kovač, Janežič, Piber Janez, dočim so za SFZ Moron nastopili v glavnem novi, mladi igralci: Mežnar, Kunčič in Jesenovec, Tomazin, Močnik, Martinčič, Gaser, Boltežar, Majhen, Berčič J., Bol-težar II., rezerve pa Mežnar II., Ma-’ovrh, Vombergar in Prijatelj. Sodil je Kosančič Bogdan.
Že v začetku je bilo videti, da mladina še ne bo kos rutiniranem moštvu Mladinskega doma. čeprav je prvi gol padel iz očividnega offsidea, je zmaga Mladinskega doma s 4:0 (3:0) popolnoma zaslužena in ni bila nikdar ogrožena. Imeli pa so mladi Morončani rudi nekaj prilik, da bi zabili vsaj častni gol, toda sreča jim ni bila mila. Pohvaliti sicer ni ravno dosti: pri Mladinskem domu se je izkazal Piber Roman, Kovaču pa je desna stran napada SFZ Moron dostikrat ušla in pripravila nekaj neprijetnih trenutkov ožji obrambi.
Naslednja tekma je bila dosti bolj ži-
Vsak teden ena
KMETIČ VESEL NA SVETU 2IVL..
Kmetič vesel na svetu živi: na polje gre orat, gre svoje seme sejat, korajžno, veselo na svetu živi.
Fantič veselo na svetu živi: kosico si nabrusi, na travnik jo poskusi, korajžno, veselo na svetu živi. Dekle veselo na svetu živi: srpiček si nabrusi, na njivi ga poskusi, korajžno, veselo na svetu živi:
Starček veselo na svetu živi: na palco se opira, na nebo se ozira, korajžno, veselo na svetu živi.
Ivan Bambič, v Loškem potoku, Gabriela Horjak, roj Šuster v Zidanem mostu, Franjo Januš v Ostrožnem, Marija Pajk, roj. Blatnik v Planini pri Sevnici, Zofija Maraž, učit. v p. v Novem mestu, Henrik Hrovatin, v katastrski inšpektor v p. v Radovljici, Marija Fir, 'roj. Bratanič v Metliki, Peter Podbor-šek v Domžalah, Franc Culjkar, obratovodja mestne plinarne v p. v Postojni, Janez Sodja v Boh. Bistrici, Ivan Hoja, pos. na Jezerskem, Leopold Matoh, soboslikar v Novem mestu, Florijan Deželak, rudar v p. v Trbovljah, Julijana Basar, roj. Zgaga, gost. v Viš- i nji gori, Ignac Fratnik v Mostu na Soči, Edvard Vidic, šolski upravitelj v p. v Kranju, Leopold Letnar, soboslikar v Vižmarjih, Franc Leben, upok. v Bizoviku in Štefan Slejko, upok. v Planini pri Rakeku.
Vse, kar potrebuješ za svoj dom, vedno dobiš ceneje pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
Posebno ugoden nakup električnih črpalk, plinskih in drugih štedilnikov.
Sprejemamo vsa popravila hladilnikov in šivalnih strojev.
ŠPORTNI DNEVI
vahna in napeta. Obe ekipi sta začeli z vso paro: Tako SFZ Lanus kakor moštvo iz San Martina, sta bili v začetku precej izenačena. Lanuščani so se pokazali, kot vzdržljivi in vstrajni borči, precej vigrani, dočim je med Sanmartinča-ni bilo nekaj zelo dobrih posameznikov, manjkalo pa jim je povezanosti, pa tudi morda nekaj sreče. Vsekakor bodo delali še precej preglavic moštvom, na katere bodo naleteli. Res da so izgubili proti SFZ Lanusu s 1:3, toda rezultat je nekoliko previsok, drugi gol je tudi bil ubranljiv. Kljub krivdi ali ismoli pri
drugem golu je vratar Sanmartincev rešil nekaj nevarnih žog, na drugi strani pa tudi Goljevščku ni manjkalo prilike, da se je izkazal. Ugajali so tudi srednji krilec iz San Martina pa Nabergoj in Berčič iz Lanusa. Sodil je Hrvat g. Turina, moštvi pa sta nastopili: SFZ Lanus Goljevšček, černak, Urbanija, Barle, Kaler, Strah, Jan (Berčič M.), Gerkman, Šmalc, Nabergoj, Goljevšček A.; San Martin Jurman E., Jurman I., Flander, Gregorič E., Terčič E., Terčič Nikolaj, Petkovšek, Belčič, Fajfar S., Mirti, Antih, Petkovšek G. in Možina pa kot rezervi.
SLOVENSKI SKAVTI NA
Na sporedu prvega dne IV. športnih dni sta bili dve nogometni tekmi. Slika prikazuje vsa štiri sodelujoča moštva. San Martin nastopa letos prvič in je pokazal, da je zelo resen nasprotnik ostalim ekipam.	Foto Lojze Rezelj
SLOVENCI
SEVERNA AMERIKA
Pri župniji sv. Vida v Clevelandu so imeli sestanek starši otrok, ki obiskujejo slovenski šoli pri že omenjeni fari in pri slovenski fari Marije Vnebo-vzete. Sestanek je vodil ravnatelj slovenske šentvidske farne šole g. Jošt Martelanc ter govoril o namenu teh šol. Za njim je šolska upraviteljica gdč. Angela Bolha omenjala težave, s katerimi se mora boriti šola ter o napore učiteljstva, da- bi otroke čim bolj naučili slovenskega jezika. Sklenjeno je bilo, da bodo v šoli uvedli tudi pouk v petju slovenskih pesmi. To nalogo je prevzel France župan. Večino razprav na sestanku je pa zavzelo vprašanje nakupa pristave izven mesta, ki naj bi služila za oddih slovenskim otrokom. Čas, ki bi ga otroci prebili na pristavi, bi učiteljstvo izkoristilo še bolj za poučevanje otrok v slovenskem jeziku. Sklenjeno je bilo, da bodo primerno pristavo za take namene iskali še naprej.
Plesna skupina mladinske organizacije Kres je priredila v dvorani pri fari sv. Vida večer slovenskih narodnih in umetnih plesov. Spored je sestavila, naučila plesalce in pripravila ga Eda Vovk. Po končanem sporedu je bil v dvorani ples.
V Severni Ameriki imajo novega slovenskega Monsignora. Je to župnik slovaške fare sv. Marije v Uniontowny Rev. John Bnažič, doma iz Šmihela pri Novem mestu.
KANADA
Na občnem zboru Slovenskega kat. akad. starešinstva za Kanado je bil izvoljen za predsednika Peter Markeš.
Mladi dom slovenske župnije Marije Pomagaj v Toronto je nedavno priredil družabni večer za prijatelje, znance in starše. Zbrane goste je pozdravil predsednik Mladega doma France Brence, nato je pa bilo na sporedu več lepih točk kot nastop deklet s simboličnimi vajami ter nastopi folklorne skupine.
111. redni občni zbor Slovenske | | fantovske zveze v Buenos Airesu j
* sklicuje odbor Slovenske fantov-1 I ske zveze za nedeljo 20. marca j 11. 1. ob štirih popoldne (16. uri) I I v zveznih prostorih na pristavi v | | Moronu.	|
| Odbor vljudno vabi vse člane, j | da se občnega zbora zanesljivo | I in točno udeleže. Če ob napove-1 i dani uri za občni zbor ne bi bilo I J zadostne udeležbe, bo občni zbor | | pol ure pozneje ob vsaki ude-1 | ležbi.	|
I Člani, ki so zadržani zaradi j
1* bolezni ali službe, morejo pisme-1 no pooblastiti kateragokoli člana | SFZ, da jih na občnem zboru za-1 _ stopa z vsemi pravicami.
PO SVETU
AVSTRALIJA
Poroki. V Wollongongu sta se poročila Jože Žohar iz Dolič pri Murski Soboti in Anica Tkalčevič iz Liplja na Hrvatskem, v Unanderri pa Honorat Bazon in Breda Gajšek iz Maribora.
Družinska sreča: V družini Ivana Kobala in Francke, roj. Pavlovec v Cam-perdownu se je rodil sinček Ivan Igor; Vinko Vitežnik in Anica roj. Ogrizek v Annanfalu sta dobila sinčka Borisa Vincenca; v družini Dušana Sakside in Marice, roj. Bevc imajo hčerko Avelino Adelo. Sinčka Štefana sta vesela Vinko in Štefka Bogatin v Port Kembli. Lovrenc in Velerija Bedek v Wol.on-gongu sta dobila hčerko Silvano Ivo; v družini Matija Merlaka in Tončke, roj. Rejec v Oyster Bayu je za Božič prišla na svet hčerka Andreja Tončka, v Blaektowny je pa v družino Franka Gržine in Lucije, roj. Bilis prinesel še več sreče sinček Maks Franc.
Smrtna nesreča. V mestu Adelaide se je pri delu smrtno ponesrečil Stanko Žele.
NOVICE I ZSLOVENIJE
Po podatkih Obrtne zbornice v Ljubljani je bilo ob koncu leta 1958 zaposlenih v obrtnih podjetjih na področju Slovenije 62.100 ljudi. Od tega števila je bilo 13.720 mojstrov, 20.500 pomočnikov, 11.100 vajencev in 16.500 drugega osebja. Isti podatki navajajo, da so komunisti s svojo davčno politiko dosegli, da so že 56% vse obrti spravili v družbeni sektor. V tem sektorju so že v večini obrtne skupine za predelavo kovin, za elektrotehnično in stavbno obrt ter v obrtih za živilsko stroko in v elektrotehnični obrti.
Vse gospodarske prireditve na ljubljanskem velesejmskem prostoru so bile lani dobro obiskane. Pa tudi v Mariboru in Kranju se ne morejo pritoževati, da ne bi bili imeli lepega obiska na tamošnjih gospodarskih prireditvah. Mariborski teden je namreč obiskalo 148.720 ljudi, IX. gorenjski velesejm pa nad 60.000 ljudi.
V Beogradu so imenovali nekaj novih članov tamošnje Srpske akademije nauka. Med novimi člani te znanstvene a-kademije je tudi Edvard Kardelj.
Na kongresu Zveze komunistov za
JOŽE ZAJC
dent. - odontolog Matr. 8 F. 141 L. I.
ordinira za zabozdravstvo in zobno tehniko na otoku Zarzamora — RÍP„ Caraguata — ob sobotah, nedeljah in' ponedeljkih.
Točne informacije na domu v Ramos Mejia, Av. de Mayo 689 B.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Uruguay 387
T. E. 40 - 1605	Buenos Aires
Bosno in Hercegovino so ugotovili, da je v Bosni in Hercegovini organiziranih 113.067 komunistov. Na kongresu je bil tudi referat “o aktuelnih nalogah v politiki nagrajevanja v gospodarskih organizacijah. Sekretar kom. partije Djuro Pucar je naglašal potrebo, da se “morajo organizacije in komunisti bilj odločno in bolj organizirano boriti proti raznim negativnim pajovom nedisciplini, samovolji, sebičnosti, malomeščanskim zablodam, lokalizmu, pojavom nestrpnosti in kritikarstvu, pojavom neodgovornosti pri delu in zanemarjanju organizacijsko-ideološke zgraditve Zveze komunistov”.
“Da bi videla svet” je bil v nedeljo v buenosaireškem jutranjiku La Na-eion naslov poročilu iz Milana, ki pravi, da so tam odkrili napol zmrnjeno lepo 20 letno Rozalijo Lah iz Jugoslavije, ki se je skrila med zaboje v hladilnem vagonu in tako prišla v Italijo. V Milanu so jo odkrili železniški delavci pri iztovarjanju zabojev iz vagona. Rozalija Lah je na policiji izjavila, da je delala več mesecev v nekem trgovskem podjetju, kjer se je vsega “naveličala in sk’enila, da se bo skrila med pošiljko jaje v zabojih, da bi videla svet”. —■ Nov dokaz, kako doma ljudje instinktivno čutijo potrebo po svetu, ki je drugačen od tistega, v katerem morajo ljudje živeti pod komunisti!
Milovan Djilas je v zaporih v Sremski Mitroviči zbolel. Prepeljati so ga morali v bolnišnico v Beograd, kjer so ga v ponedeljek operirali na slepiču. Kot znano je bil Djilas pred leti najožji Titov sodelavec in so ga imenovali kot najverjetnejšega njegovega naslednika. Ko je začel nastopati proti “novemu razredu”, t. j. novi komunistični -buržoaziji, so ga odstranili z vodstvenih položajev ter obsodili na več let ječe. So pa mnenja, da se bo Tito preg ali slej z njim znova pobotal, čeprav to morda kaki sedanji komunistični veličini ne bo hodilo v račune.
NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
Ob navzočnosti predsednika republike dr. Frondizija so odprli naftovod Čampo Duran —■ San Lorenzo. Naftovod je dolg 1.483 km ter se po njem pretaka petrolej iz petrokj-kih področij Čampo Duran v prov. Salta do San Lorenza, v prov. Santa Fe. Zgraditev tega nafto-
Lojze Novak
izključno zastopstvo FOTO OPTIKA
B R Ü E R A
Avda. de Mayo 311, Ramos Mejia
svetuje in se priporoča.
SOLIDNE CENE IN DELO
Če se boste sklicevali na tale oglas, boste pri nakupu dobili 20% popusta.
voda je za nadalnji gospodarski razvoj Argentine izrednega pomena.
Evgen Holman, predsednik direktori-ja Standard Oil Company, ki gradi čr-palne naprave v argent, provinci Neu-quen, je izjavil, da je optimist glede zaloge petroleja v Argentini. Dejal je tudi, da je prepričan, da bo Argentina v kratkem stopila v dobo splošnega blagostanja.
Argentinska vlada je s pomočjo prometnih strokovnjakov Ameriške uvozne in izvozne banke izdelala načrt za izvedbo najbolj nujnih del na argeninskih železnicah za njihovo zboljšanje in modernizacijo. Na sestanku v predsedstvu vlade so tudi predstavniki obeh železničarskih sindikatov Union Ferroviaria in La Fraternal izjavili ,da bosta oba sindikata sodelovala pri moderniziranju prometne službe v Argentini.
MARSIKDO ŠE NE VE. . .
. . .da je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije sedaj na svetu
2.653.399.000	ljudi. Za njihovo zdravje skrbi 1,235.799 zdravnikov. Vsako leto na 638 medicinskih fakultetah doštudira na svetu 66.722 novih zdravnikov. Glede razdelitve zdravnikov je na najboljšem položaju Evropa, na najslabšem pa Afrika. Evropa ima s
619.717.000	prebivalci 665.522: zdravnikov. V drugih delih sveta, razen v Severni Ameriki, je položaj samo malo bo’jši kot v Afriki.
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Družabna pravda, štev.. 116. Vsebina: Umrl je naš častni predsednik vseuč. prof. dr. I. Ahčin; Pavlu Masiču v spomin; Krščansko pojmovanje poslanstva žene (Dr. I. Lenček, predavanje na VII soc. dnevu); Žena v sodobnem družbenem življenju (Anica Kraljeva); Poslednje slovo od marksizma (A. T.); Cerkev uči; Vzemi in beri; Po svetu; Iz ocen o. dr. Ahčinovi Socialni ekonomiji; Žalna seja Družabne pravde; Napoved občnega zbora Družabne pravde.
Katoliški misijoni. Marec 1960. Vsebina: Resna in nujna zadeva (J. M., C.M.); Sveta trenja in stremljenja: Za človeka in njegove pravice (Ruda Jurčec); Cerkev na Madagaskarju (Stanko Boljka C. M.); Premagani (črtica iz ekvadorskih Indijancev (Manuel J. Calle); Vin-cencijevo leto — Ob 300 letnici smrti sv. Vincencija Pavelskega in sv. Ludo-vike Mariac, soustanoviteljice usmiljenk: Lazarist Jurij Salvaire, graditelj lujan-ske bazilike (Stabo, C. M.); Usmiljenke na poti v novi misijon (Alba Marcos, C. M.); Razvoj krščanstva v samostojni državi Ghana (Karel Kerševan C. M.); Naši misijonarji pišejo: Misijonski zdravnici na delu: Pismi S. M. Dominike žužek in S. M. Agnes žužek; Z. raznih postojank; Po misijonskem svetu; Kakor v nebesih, tako na zemlji (Fritz Hoch-waedler, drama v petih podobah, poslovenil Nikolaj Jeločnik; IX misijonska misijonska tombola v Bs. Airesu.
PRODAM
LEPO HIŠO — CHALET 55 m2 Cena po dogovoru,
Calle CAVOUR 866, CLAYPOLE
Od postaje po Alcorti do 1900 ali s kolektivom San Vicente do Fabrica mosaicos nato vprašati za ulico Cavcur.
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 6775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 *824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
OBVESTILA
IV. Športni dnevi: V soboto dne 19. marca se bo priček na Pristavi v Moronu točno ob 19. uri zvečer tekmovanje v šahu. Vse šahiste lepo naprošamo, da pridejo vsaj 15 minut prej, ker se bo dosledno in strogo izvajal pravilnik za športne nastope. Pa tudi ni športno, da bi zaradi nekaterih zamudnikov vsi ostali morali čakati. Zato še enkrat: Točnost in discipliniranost. Spored tekem je bil objavljen v zadnji številki Svobodne Slovenije.
V okviru IV športnih dni bo v nedeljo 20. marca nogometna tekma v zavodu Don Bosco v Ramos Mejia točno ob 8. uri zjutraj: SFZ Moron — Lanus; popoldne ob 17. uri pa San Martin — Mladinski dom. Vsi rojaki iskreno vabljeni.
Pojasnilo in prošnja: Pri vseh športnih tekmovanjih se pobirajo prostovoljni prispevki po 10 pesov in se tudi izdajajo posebne vstopnice, ki so bile natisnjene za te nastope v okviru V. Slovenskega dne. Vsi ti dohodki so neob-hodno potrebni za kritje raznih izdatkov, predvsem pa za propagando. Vse gledalce zato lepo prosimo, da to upoštevajo in širokogrudno podprejo prizadevanje prirediteljev. Že vnaprej: Hvala lepa.
Odbor Našega doma vabi vse člane na informativni sestanek v nedeljo dne 20 t. m. ob 1/2 10 uri dopoldne v društvenih prostorih.
Slovenski šolski tečaj v Carapachayu se bo pričel v soboto 19. t. m. ob pol drugi uri popoldne v običajnih prostorih.
POIZVEDBA
Mrs Angela Konte, 795 Eaest 205th Str. EUCLID 19. Ohio išče Jožefa Skebe, ki je bil rojen 18. avgusta 1928. Kdor ve za njegov naslov, prosimo, da ga sporoči upravi lista.
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzetu Novaku
Izključno zastopstvo
B U M A R S.R.L.
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7083
Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja do dveh let. Nudim tudi dobra motorna kolesa. Svetujem nakup električnih hladilnikov. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
VIII. OLIMPIJSKE ZIMSKE
Squaw Valley, 1. marca
Spoštovani gospod urednik,
upam, da ste moje pismo, ki sem Vam Vam ga poslal ob oziroma pred otvoritvijo olimpijskih iger, v redu prejeli. Danes Vam bom kratko opisal potek iger VIII. zimske olimpiade v Squaw Valley.
Težko pričakovani dan otvoritve iger je napočil. Squaw Valley se je prebudil v silnem snežnem metežu. Snežilo je vse dopoldne. Ko smo oh eni uri začeli li formirati sprevod, se je snežnemu metežu pridružil silen vihar. Prirediteljev VIII. zimske olimpiade pa to ni nič motilo. Ob točno napovedanem času smo se začeli pomikati proti areni, kjer je več godb igralo koračnice. Naše moštvo (argentinsko op. ur.) je korakalo na čelu sprevoda, ker Grkov ni bilo. Pred nami je stopal samo grški zastavonoša. Ko smo prispeli do arene in obstali, da bi nam dali znak za vstop, je pa veter spremenil svojo smer. V nekaj minutah se je pokazalo nad nami modro nebo in sonce. Ob bučnem ploskanju množice, ki je do zadnjega prostora napolnila areno in ledeniški oval, je vkorakalo vseh 30 narodnostnih reprezentanc po abecedni vrsti. Podpredsednik ameriške vlade Rihard Nixon je imel otvoritveni govor. Po njegovih izvajanjih so je začel otvoritveni spored VIII. Zimskih olimpijskih iger. Zadnja točka je bila olimpijska zaprisega atletov. Izrekla jo je ameriška svetovna prvakinja v umetnem drsanju Carol Weiss in prihod ol mpijske plamenice v areno. Iz nasproti stoječega hriba jo je v smuku prinesla ameriška olimpijska
IGRE V SQUAW VALLEY
prvakinja v smuku Andrea Mead Lo-wren-ce- in prižgala olimpijski ogenj pred stolpom narodov. Tedaj so dvignili olimpijsko zastavo, zagrmeli topovski streli, 2000 poštnih golobov je zafr-fotalo v zraku in oblak balončkov pomešanih s tisočerimi zastavami vseh narodov je zakrilo nebo, v areni pa je zbor več sto pevcev zapel olimpijsko himno. S tem je bila otvoritvena slavnost za VIII. zimske olimpijske igre zaključena.
Takoj nas’ednji dan se je začel razvijati obširen olimpijski program. Vseh 10 dni, kolikor so trajale olimpijske igre, je bilo lepo sončno in mrzlo vreme.
V alpskem smučanju so bila posebno med moškimi ekipami vel'.ka presenečenja. Dva avstrijska “asa” Molterer in Schwarz sta na tekmah čisto odpovedala. Zlate medalje so si porazdelili Staub (Švica) za veles’alom, Vuarnet (Francija) za smuk in Hitersser (Avstrija) pa je zmagal v slalomu. Mladi Nemec Willy Bogner,, ki se je tudi smatral za favorita, je imel dva padca, ki sta ga stalo zlato medaljo. V prvem teku slaloma je pa prepričevalno vodil.
Tudi pri damah so bila y a’pskem smučanju razna presenečenja. Absolutna favoritinja v damskem smuku Amerikanka Betty Suite je padla 200 m pred ciljem, ko je vodila z nekaj sekundami prednosti pred vsemi ostaFmi. Zmagala je Nemka Heidi Biebl, Enaka usoda je doletela v veleslalomu Ano Marijo Wasser (Švica), ki je bila prav tako kandidatinja za zlato medaljo, a je nato čast Švicarjem rešila njena kole-
gica Yvonne Ruegg, na drugo mesto pa se je kot v smuku, plasirala tudi tu Amerikanka Piton in si s tem prihorila dve srebrni medalji. V ženskem slalomu pa je prepričevalno zmagala Kanadčanka Heggtveit.
Zelo zanimive so bile tekme v tekih. Povsod so si prva mesta razdelili Nor-dijci. Rusi, ki so se smatrali za favorite, so tokrat odpovedali. Njihov najboljši tekač Kolčin je namreč ravno za tekme zbolel. Na 15 km je zmagal Norvežan Brusveen. V teku na 30 km si je priboril zlato medaljo večkratni olimpijski in svetovni prvak Jerenberg (Švedska). V smuškem maratonu na 50 km pa sta si zlato in srebrno medaljo priborila Pinca Hamalainen in Hakuli-nen in to v času 2h 59’06” oziroma 2h 59’26”. Od vseh smuških disciplin je bila gotovo najbolj napeta borba v štafeti 4x10, kjer je pri prvi predaji vodila švedska reprezentanca pred f'n-sko, norveško, italijansko, poljsko in šele 7 Rusija. Pri 20 km se je stanje precej spremenijo. Kot prva sta predala Finec in Norvežan, sledila je Poljska, Italija, Rusija in Švedska je zdrsnila na 6 mesto. Pri tretji predaji so bile zopet znatne spremembe. Norvežan Brusveen je šel na pot 23 sekund pred Fincem Hakul'nenom in kot tretji je predal Rus Kuznecov. SledTa je Italija, Švedska, Poljska itd. Pričakovati je bi-'o napete borbe med Norvežani in Finci, saj sta bila na zadnji progi obeh držav najboljša moža. S kontrole na 35 km je priš’o radijsko obvestilo, da je Veibo samo še 16 sekund za vodečim Norvežanom. Gledalci v stadionu so postali nemirni. Po nekaj minutah sta se
ob vhodu v stadion že pokazala oba tekača tesno drug za drugim. Manjkalo je še 500/m do cilja. Brusveen in Ha-kulinen sta zavozia vsak v svojo progo ramo ob rami in ob bučnem navijanju Norvežanov in Fincev se je pričel dramatičen sprint . Samo še 50 m pred ciljem 'in tekmovalca sta še' vedno skupaj! Tedaj pa je Veiho odrinil nekajkrat s strelovito silo in uspe’o mu je uiti za dolžino enih smučk naprej skozi cilj. Nepopisno je bilo navdušenje Fincev. Na tretje mesto so se plasirali Rusi, na IV. Švedi in na V. Italija.
Pri damah pa so v teku na 10 km. vsa prva štiri mesta zasedle Rusinje, medtem, ko so bile v štafeti 3x5 km šele druge za švedsko, tretja pa je bila Finska. ■
Kot zadnja tekma na olimpiadi so bili na sporedu smuški skoki na 80. metrski skakalnici. Ob veliki udeležbi občinstva ter ob krasnem sončnem dnevu se je 45 skakačev na znak fanfar pogna--’o preko skakalnice v globino. Favorit Nemec Recknagel je z obema silno neoporečnima skokoma dokazal, da njegova lanska zmaga v Holmenholen u ni bil samo slučaj. Zmagal je s 227,2 točkami pred Fincem Halonenom, ki je dobil 222,6 točk. Tretje mesto pa je nepričakovano zasedel Avstrijec Leo-dolter. Tega uspeha je bil gotovo najbolj vesel njegov trener Sepp Brad1, ki je leta 1938 v Plan’ci prvič zajadral 101 m. daleč. Ko sem ga spomnil na to, me je začudeno vprašal, če sem Slovenec in nato je pritrdil: “Das waren schoene Zeiten”.
Čitalee bo gotovo zanimalo kako smo se na tekmah plasirali mi Argentinci.
V	alpskih disciplinah sta največji uspeh dosegla Ancinas, ki je bil 16 v slalomu in 32 v veleslalomu ter Kristina Schweizer, ki je v smuku zasedla 29. mesto. V tekih pa sem se jaz plasiral 44. na 30 km in kot 53. na 15 km.
Poleg smuških tekem je bilo na olimpijskih igrah še nešteto tekem v hitrostnem in umetnem drsanju, katerih sem se udeleževal le deloma in nimam točnega pregleda. Omenim le toliko, da so v hitrostnem drsanju prednjači-i Rusi.
V	umetnem drsanju pa je pri damah zmagala Amerikanka Carol Weiss in pri moških Jenkius tudi Amerikanec. Posebna atrakcija iger so bile hockey igre, saj so medseboj tekmovala najboljša svetovna moštva kot Kanada, USA, švedska, Rusija, češka ter Nemčija. Zmagala je USA, čeprav so sploš-so pričakovali ,da bo zlato medaljo od nesla Kanada, ki se je nato ihorala zadovoljiti s srebrno. Bronasto medaljo so si priborili Rusi, čeprav bi jim z malo več sreče- pripadala z-’ata, kajti pokazali so krasmo kombinacijsko in prodorno igro. Oba ostala tekmeca sta Ruse nadkriljevala s svojo brutalno tehniko, ki jima je prinesla tudi zmago.
Ob ogromni udeležbi ljudstva so igre VIII zimske olintpiade zaključili v nedeljo 28. februarja. Spored zaključnih slovesnosti je bil kar najbo’j s’ove sen in je na vse navzoče napravil nepozaben vtis. Z dviganjem avstrijske zastave in ob zvokih avstrijske narodne himne je predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora W. Brunda ge zak’jucil igre s pozdravom: “Na svidenje -leta 1964 v Innsbrucku”.
Jerman