Cena 2 Din oftAV iix^LVo. Louuijauü: t^xuuijeva UJlca ó. — releton St. àl2Z, 3123, 8124, 3125, 3126. Enseratni oddelek: Ljubljana. Selen-Durgova ul — Tel. 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 6t. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100, Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner) a. Ponedeljska izdaja .Življenje in svet4* Ureomsivo; Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefo» St. 3122, 3123. 3124. :il25 in 3126. PoneütäljsKa Iraaja »Jutra« izhaja vsa v ponedeljek zjutraj. — Na-roóa se posebej ln velja po pošt) prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefo* št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc ta rifu. vlade izvršena . Anerfa, Preke in SteSanovica sprejeta ministra sa socialno politiko je postal Mirko za šume Bf uro Jankovič, minister pravde pa dir. Mišknlin Beograd, 25. avgusta, p. Kriza vlade, ki jo je povzročila ostavka treh ministrov Nikole Preke, dr. Auerja in Ignata Štefanoviča, je bila danes končana z rekonstrukcijo kabineta dr. Sto-jadinoviča. Davi je prispel v Beograd iz Bohinja, kjer je bil sprejet od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v avdijenc', minister Djuro Jankovič, ki se je takoj po prihodu odpeljal z železniške postaje v stanovanie ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča na Topčlderskem brdu, kjer je ostal z njim v razgovoru do 9. dopoldne. Ob tej priliki se je zvedelo, da ie minister Djuro Jankovič izročil predsedniku vlade ukaz kraljevega namestništva o imenovanju novih ministrov namestu odstopivših. Okoli 10. dopoldne je minister Diuro ■Jankovič prišel v predsedništvo vlade ter sprejel v svojem kabinetu novinarje, ki jim je sporočil naslednji ukaz: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. in z ukazom kraljevega namestništva od 24. t. m. so bile na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje zadeve sprejete ostavke ministra za socialno politiko in narodno zdravje Nikole Preke, ministra pravde dr. Ljude-vita Auerja in ministra za šume in rudnike Ignata štefanoviča ter postavljeni za zastopnika ministra za socialno politiko in narodno zdravje Mirko Komne-novič, minister za telesno vzgojo naroda, za ministra za šume in rudnike Djuro Jankovič, minister brez portfelja, za ministra pravde dr. Mile Miškulin, narodni poslanec. Ob 10.30 je prispel v predsedmstvo vlade ministrski predsednik dr. Milan o © & Ljuba Davidovič napoveduje ga sporazuma m programa skorajšnjo objavo končne-stranke združene ©p^sieije Kragujevac, 25. avgusta, p. Danes je bilo tu \elitko zoorovanje pristašev zdiru. žene opozicije, ki se ga je udeležilo okoli 6U.O0O ljudi, ze od sinoči so prihajale v Kraigujevac velike množice ljudstva, ki so dopoldne napolnile vse ulice mesta. Za. etupni'ki združen opozicije /so prispele to zborovanje skoro iz Vätdi pokrajin države. Kaiziie depoutacije, ki so prispele na ehod, eo nosiie mnogoštevilne napise, med drugima : Zahtevamo svobodo tiska, zborovanja in združevanja, rešitev vprašanja kmetskih dolgov, uvedbo 4orovanje je otvoril pj-edsednik akcij. e»kega odbora Dragoljoiib M Lio vano v lč, ki je jiozdravii prisotne in poudarjal stremlje. nje šuimadincev, da se vrnejo narodu okrnjene državljanske crvobcše^ne. Nato je p recita i veliKo število pozdravnih brzojavk, ki so jih poslali prvaki združene opozicije iz raznih krajev države Med drugim je preeital tua.i pozdravno br-zojav. ko dr. Viadka Mačka, ki se glasi: Ostajajoč z vami v borbi za človečan. etvo in pravico presina, da sporočite moj pozdrav včemu zooru, ter se zahvaljujem vsemi vašim volilcem u Suona di je za junaško zadržanje k neenaki »borbi. Na. giasam ponovno svoje prepričanje da srbski kmetski naax>d ne more biti za nobeno na-1 vladanje, zaradi öasar je gotovo, da je naša skuipna borba zasejaJa živo seme tamkaj, kjer bodo plodove enako želi ta. ho Srbi kakor Hrvati in Slovenci. — dr. Vladko Maček. Brzojavko dr. Mačka so sprejeli zboro. vaici z velikim navdušenjem. P reč ita ne so bile tudi pozdravne brzo. javke iiz dravske banovine, ki eo jih po. siali dr. Dobo višek in druigi pristaši zdru. žene opozicije^ Kot prvi govornik je nastopil Ljuba Da. vidovič, ki je v početku z vračal krivdo za poslabšanje gospodars-ke kriize na bivše režime, in poudarjal, da stremi pokret Bermene opozicije po obnovi svobode, pravice in resnice. - _..alje je zahteval v svojem govoru razčiščenje političnega položaja, češ, da je treba vedeti, kaj via. da hoče in po kateri poti namerava ho. diti. Mi hočemo reorganizacijo uprave v državi je poudaril, v gospodarskem, socialnem in političnem pogiedu. -^erno svobodo in pravico za vse. Davidovič je nadalje govoril 0 razgovorih po razpustit. vi Narodne skupščine z voditelji opozicije v svrho obranilbe svobode ter je ugotovil, da se do nedavnega niso mogli sporazumeti. Obenem je napovedal, da se bo ustanovil poseben odmor za izdelavo pro. grama na podlagi njihovega sporazuma, ki ga bo morda mogoče v kratkem objaviti že na drugem, morda še na bolj veličastnem z.uorovanjiu, skupno z dr. Mačnom kot program združene stranke in končne, ga sporazuma. Drugi govornik Joca Jovanovič je naj. prej zelo obširno govoril o zunanjem po. litičnem položaju ter je poudarjal, da mo. ra biti politika pokojnega kralja Aleksan. dra podlaga vse naše bodoče zunanje po. litike. Zatem je govoril o položaju kme. tov nato pa o hrvatskem vprašanju ter poudarjal, da Hrvati niso pioti državi, ker obstoja tako med Srbi kakor med Hrvati prepričanje, da je zed.injena jugoslovenska država naša zgodovinska po. treba. Dejstvo je, da smatrajo Anglija, Francija in Nemčija Jugoslavijo kot te. melj današnjega modernega reda v Evropi zato pa 6ta edmstvo države in ne. dotakìj'ivost njenih mej tako za Srbe kakor za Hrvate izven diskusije. Gre samo za notranjo ureditev jugoslovenske države. Po Jovanovičevem govoru bi morali sporočiti pozdrave zastopniki posameznih pokrajin, delegati iz Pirata pa so za. htevali, naj govori dr. Dragoljuib Jovano. vič. Ker je bilo prej dogovorjeno, da bodo govorili samo šefi Jtu predsednih sho. da ni hotel dati besede. Zato je nastal med zborovalci hrup. Zahtevali so_ naj se da beseda tudi dr_ Dragoljubu Jovanovi. ču. Ko sta Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič videla, kakšen je položaj, sta od. šla s tribune ter se odpeljala z zboro-vališča. Po njunem odhodu je 6'topil na tribuno dr. Dragoijub Jovanovič, ki je v svojem govora izjavil, da je bil pri dr. Mačku, ki mu je dejal, da bi prišel na zborovanje združene opozicije v Kragujevcu, da pa ni bil povabljen. Nadalje je izjavil, da je dr Maček vdan združeni opoziciji in da poziva narod, naj vztraja na programu z dne 5. maja. Zatem so še govorili Milan Pr.ibičevič, Ceda Kokanovic in drugi esiniii Velike poplave in nalivi v sedanji deževni dobi onemogočajo vsakršne večje vojaške operacije London, 25. avgusta, d. News Cbronicle objavlja zanimive podrobnosti o položaju v Abesiniji v sedanji deževni dobi, ki bi mogel biti odločilnega pomena za morebitni izbruh sovražnosti. Kakor poroča njegov abesinski dopisnik, je bilo letošnje deževje izredno močno, že 1. 1^26 ni padlo toliko dežja kakor letos V zadnjih mesecih so prestopile skoro vse reke bregove in so ceste tako razmehčane, da se konji pogrezajo v blatu do trebuha. Na severu Abesinije in v og ad stiski puščavi je sicer pred dnevi prenehalo deževati, vendar pa je pokrajina podobna velikemu jezeru, tako da se vojaške operacije v tem delu Abesinije nikakor ne bodo mogle pričeti pred pričetkom meseca oktobra. V Addis Abebi nalivi še vedno tra- jajo in ni verjetno, da bi ponehali pred začetkom septembra. Kakor poročajo listi iz Abesinije izkopavajo abesinske čete ob meji globoke jame, kakršne uporabljajo običajno v Afriki za levje pasti. Te skrite pasti so namenjene italijanskim tankom. Posebno v O g-ad en u. kjer pričakujejo prvega vpada italijanskega vojaštva, se Abesinei zelo živahno gibljejo. Kakor ceni dopisnik »News Chomcla«, je v Ogadenu pripravljenih 50 do 60 tisoč Abesincev za obrambo južue-abesin-Sike meje. število italijanskega vojaštva cenijo v tem odseku na 45.000. Na severu Abesinije je zbranih približno 100.000 Abesincev, ki jim stoji na drugi strani na-, sproti 50.0000 italijanskih vojakov. Ce pà Stojadinovič, ki je takoj po svojem prihodu sprejel bivše ministre Nikolo Preko, dr. Ljudevita Auerja in Ignata Štefanoviča, ki so se ob tej priliki poslovili od njega. Ob 11. so bili v kabinetu predsednika vlade zapriseženi novi ministri, ki so takoj zatem prevzeli svoje resore od svojih prednikov. Seja ekonomsko-Hnančnega odbora ministrov Beograd, 25. avgusta, p. Pod predsedstvom finančnega ministra dr .Leiice je bila danes -seja ekonomsko-finančne-ga odbora ministrov, ki je trajala cd 11. do 13. Seji je prisostvoval tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Kakor se deznava, so razpravljali na njej o vprašanju kmečkih d-igov. bo v resnici izbruhnila vojna, se bo odzvalo pozivu abesinskega cesarja milijon ljudi za obrambo dežele. Doslej niso bila večja premikanja abesinskih čet, ker je deževje napravilo !n pota -povsem neuporabna. Prvi spopadi bodo ob pokrajini Jubi Adis Abebi, 25. avgusta, v. Po poročilih ki jih dobiva od svojih zaupnikov povelj. ništvo abesinskih čet, se vrše v pokrajini Jmbi mrzlične vojaške priprave italijanskih čet. Zaradi tega s0 bili poslani mečn1 oddelki najboljših abesinskih čet proti meji ob pokrajini Juibi, kjer se pričakuje prvi italijanski napad. Abesinske čete korakajo proti mestu Dolio, kjer bo središče njihove obrambne akcije. Abesinska vlada sprejema Jstalne pri jave dobrovoljcev iz Egipta, kjer se je razvil močan polire-t za pomoč Abesincem Doslej ee je prijavilo okoli 4000 dobrovoljcev, med njimi "nad 1800 bivših častnikov in podčastnikov. Nove težkoče v diplomatskih pogajanjih Pariz, 25. avgusta, č. Najnovejša Mus-olinijeva izjava, da bo Italija uredila svoj spor z Abesinijo sama z Ženevo ali brez nje, čoprav tudi izven Društva narodov, je med francoskimi političnimi krogi izzvala veliko nezadovoljstvo. Predvsem presojajo spričo te izjave zelo nepovoljno vso pripravljajoče se akcijo Društva narodov. Izjava je hudo otežkočila tudi diplomatska pogajanja med Italijo, Francijo in Anglijo. Na Quaiu d' Orsay se že pripravljajo, da poslednjič poizkusijo odločno posredovati med Rimom in Londonom. Sairoo preventiven pohod v Abesinija l^ondon, 25. avgusta. AA. O italijansko-abesinskem siporu piše današnji »Daily Te^ legraph«, da tudi Italija ne dopušča, da bi njeno morebitno zasedbo Abesinije smatrali za zavojevalni vojaški pohod. Svoje prodiranje bo Italija proglasila za »preventivni pohoda Zato italijanska vlada za sedaj ne namerava odpoklicati svojega poslanika v Addis-Abebi, pač pa b^ poslala v abesinsko prestolnico bataljon pehote, ki naj pomnoži straže italijanskega poslaništva. Skrivnostni pomorski manevri pri Azorih Lizbona, 25. avgusta, č. «Iz Punte del Gado na Azorih poročajo, da se vršijo okrog otočja že nekaj dni veliki pomorski manevri neke velesile. Ladje nimajo ne zastav ne drugih znakov, po katerih bi bilo mogoče spoznati, kateri diržavi pripadajo. Opazovalci so doslej našteli 23 vojnih ladij. Priprave za eresiavo rojstnega «ine NI. Vel. kralja Petra II. Beograd. 25. avgusta., p. Danes je bila na pobudo akcijskega odbora združene nacionalne mladine konferenca zastopnikov vseh nacionalnih, kulturnih in humanitarnih društev, na kateri so izdelali obširen program za proslavo rojstnega dne Nj- Vel. kralja Petra H. Osnovan je bil poseben akcijski odbor za prireditev te proslave, v katerem so zac+ppoTia v=fl beogr^iska društva. Obisk grške in rumunske vojaške delegacije v Ankari Atene. 25. avgusta, č. Grški listi poro. čaio. da bo or'notovala te dni v Turčijo večja voijaška delegacija na uraden obi«k V de'ngaciji bodo višji častniki grškega eeneralnesra štaba in bataljon grške pehote. Istočasno bodo posetili Ankaro tudi delesati rumunske vojske. Listi naglašajo, da bo o priliki skup. neera peseta grške in rumunske voine delegacije v Ankari veb'ka manifestacija so. Udarnosti držav Balkanske zveze Gorenjsko darilo sa vojvodskemii paru Presrčna svečanost pred vilo Nj. Vas. kneza Pavla Bohinj, 25. avgnsta. AA. Danes ob 11.30 je posebna delegacija blejske občine izročila vojvodi Kentskemu in voj-vodinji Marini v vili Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla dar narodne noše za vojvodinjo in vojrvodo. Deputaci ja je p: išla pred vilo z okrašenim vozom, na katerem se je nahajala starinjska skrinja, v njej pa oba para narodne noše. Deputacijo je vodil blejski župan Tone Vovk; oblečena jé bila v gorenjske narodne noše. Ko se je deputacija prikazala, so prišli iz vile vojvodinja in vojvoda Kent-ski, Nj. kr. Vis. knez-na mestnik Pavle z Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo, kneginjo Heleno, knezom Nikolajem in princema Aleksandrom in Nikolo. Blejski župan Vovk je tedaj pristopil k vojvodi in voj-vodinji Kentskima in ju v izredno prisrčnem govoru prosil, da sprejmeta ta dar blejske občine. Naša država je ponosna, je izjavil župan, da je mogla v svoji sredi sprejeti tako visoke goste. Ta dar, poklon blejskega prebivalstva, je dokaz visokega spoštovanja in hvaležnosti do visokih goltov in do njihove velike domovine. Župan Vovk je nato izročil vojvodi Kemtskemur ključ od skrinje. Vojvoda je bil ganjen nad prisrčnostjo, s katero .ie njenega in njegovo soprogo pozdravil župan. V svojem odgovoru je dejal: »Najlepše se vam zahvalim v svojem imenu in v imenu voivodinje za lepi dar, ki ste ga nama prinesli. Spominjal naju bo srečnih dni, ki sva jih prež;vela v vaši prekrasni domovini, kamor se bova zmerom z veseljem vračala.« Nato so odorM skrinjo in vojvoda Kentski in vojvodVija in vsi drugi so si ogledali darove. Vsi deli obeh narodnih ngš so izredno dragoceni. Nato sta se vojvoda in vojvodinja prav prisrčno razgovarjala z deputacijo. Narodne noše, ki so bile poklon jene, so prvovrstne, starinske. Tako je peča stara okrog 100 let, pripadala je nekoč grofici Auersnergovi. Še nosebno dragoceni pa so uhani in igle. Takisto je skri-nia originalno starinska, prvovrstna. Vsi darovani deli so nekoč bili last uglednih gorenjskih družin. Predstavniki Bleda so že lani hoteli pokloniti vojvodi Kentskemu in njegovi družici primerno darilo kot dokaz pozornosti in zahvale, ker sta izkazala g o- • renjskim krajem, še posebej pa Bledu in Bohinju, toliko simpatij in ker sta se-tu tudi zaročila Izprva niso vedeli, kaj naj izberejo. Niso bili podrobno znani običaji na angleškem dvoru. Kaj bi utegnilo pa mlademu paru najbolj ugajati? Ko so izvedeli, da vojvoda Kentski zelo ljubi narodno nošo in da je princesa Marina še posebno navdušena zanjo, so pričeli iskati po Gorenjskem in so izbrali najlepše. Ko je deputacija z Bleda davi prispela v Bohanj, je bilo tam več novinarjev in fotografov, med njimi pa tudi dva : filmska operaterja, pripravljena, da posnameta vse prizore za nemi in zvočni film. Nekaj pred 11. uro so prispeli v ' dvorski park minister dvora g. Antič, j maršal dvora g. Slavko Grujič, prvi! adjutant Nj. Vel. kralja g. Čolak Antič, dežurni adjuitant g. Radovič in več 1 gardnih oficirjev kakor tudi uglednih povabljencev. Iz vile kneza Pavla je pr- ' va stopila kneginja Olga s svojo mater- ' jo grško kneginjo Heleno, takoj za njima pa Nj. Vis. knez Pavle, vojvoda j Kentski s soprogo, grški knez Nikola j in kneževiča Aleksander in Nikola. Ka- j mere so stopile v akcijo. Že se je pri- i bližal okrašeni voz z deputanti in z veliko skrinjo in drug za drugimi so bili zastopniki Bleda predstavljeni visoki družbi. Po nagovoru župana Vovka in po prisrčni zahvali vojvode Kentsikega je vsa družba z živo vrnemo ogledovala skrinjo in darove. Prav pozorno jih je motril tudi Nj. Vis. knez Pavle, ki še nosi operirano roko v obvezi. Po toplem slovesu se ie visoka družba vrnila v dvorec, a kneževiča sta še ostala v parku, vozeč se s svojima avtomobilčkoma na električni pogon, ki ju zelo spretno šofi-rata. Seveda sta biila deležna največje pozornosti in sta ju posnela tudi filmska operaterja. Celotna svečanost je bila posneta za jugoslovenski Prosvetni film, Foxov operater pa je poleg svečanosti posnel tudi posamezne dele Bohinja za zvočni tednik. 'ranci!® In Jugoslavi!® Nastopna avdijenca poslanika dr. Purica pri predsedniku francoske republike Lebrunu — Važne izjave pri izročitvi poverilnih pisem novega jugoslovenskega poslanika v Parizu Pariz, 25. avgusta. AA. Predsednik republike je sprejel včeraj popoldne v slovesni avdijenci novega jugoslovenskega poslanika v Parizu dr. Božidarja Purióa, ki mu je ob tej priliki izročil svoja poverilna pisma. Novi jugoslovenski poslanik v Parizu g. dr. Purič je prispel v Elizejsko palačo v spremstvu grofa FouQuièresa. šefa protokola, Milana Stepanovióa. svetnika kr. poslaništva, in generala Mihajloviča. jugoslovenskega vojaškega odposlanca v Parizu. Pri izročitvi poverilnih pisem je imel poslanik dr. Purič naslednji nagovor: Gospod predsednik! Čast mi je izročiti vaši ekscelenci pisma, s katerimi me je na-mestništvo v imenu Nj. Vel. kralja Petra H., mojega vzvišenega suverena, izvolilo akreditirati kot izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri vaši ekscelenci, ter od-poklicna pisina mojega uglednega prednika g. Spalajkovira Vojua je našima narodoma pustila skupno nasledstvo najbolj vzvišenega herojstva. ki se more z njim ponašati naša zgodovini, in žrtev, ki jih nikoli ne homo mogli pozabiti. Združena v bolesti, združena v zmagi, bosta naša dva naroda ostala zedinjena v neomajnem in največjem prijateljstvu. To nasledstvo je naložilo Franciji in Jugoslaviji tudi skupne odgovornosti, skupnost političnih interesov, ki ima svoj najplemeni-tejši in najtočnejši izraz v skupnosti političnih ciljev, v ohranitvi mi>*u in mednarodnega evropskega sistema Politika sodelovanja naših dveh dr>av je globoko vkoreninjena v naši skupni preteklosti. iz katere se ho zgradila tudi naša skupna bodočnost. Zato je prijateljstvo s Franeijo eden izmed bistvenih feincljev zunanje politike kraljevine Jugoslavije. Moje poslanstvo v Parizu ho paziti, da se čisti vrelci iskrenega prijateljsfva. lojalne zvestobe in tesnega sodelovanja med našima dvema narodoma z ničemer ne skale, da se ho usoda naših dveh narodov skupno izgradila v njuno vzajemno blaginjo in v interesu miro. V upanju, da mi bo vaša ekscelenca in vlada francoske republike podelila svojo naklonjeno pod noro pri izvrševan iu mojega no-slanstva. izrekam - imenu svojega kralja, kneza-namestnika. namestništva in svoie vlade naiiskreneiše za srečo vaše ek- sceience in za napredek francoskega lia^oda- Predsednik francoske republike g. Lebrun mu je odgovoril: Gospod ministeri Z živini zadovoljstvom sprejemam pisma, s katerimi vas namest. ništvo v imenu Nj. VeL kralja Petra n. vašega vzvišenega suverena, akreditira pri meni kot izrednega poslanika, in po. oblaščenega ministra. Z ganljivimi izrazi ste opisali izredno dragoceni značaj zvez, ki družijo na&i dve državi, združenj v bolesti, herojstvu in žalosti. Nasledstvo, ki nam ga je pustila herojska preteklost, ne leži t-amo v edinstvu naših čuvstev. Kakor ste točno prip<>uuiili, nam nalaga visoko odgovornost in daje našima državama dolžnost, da bdita pri varovanju miru in spoštovanju mednarodnega sistema. Naši dve zavezniški državi sta vsa svoja prizadevanja posvetili tesne, mu in tradicijonalnemu sodelovanju za to stvar in bosta to tudi nadaljevali v skupnem prijateljstvu. Prilagate mi danes odpoklicna pisma vašega uglednega prednika. Pri tej priliki mi je do tega, da izrečem globoko hvaležnost vlade republike za usluge, ki jih je v trinajstih letih izvršil med nami g. Spalajkovié francosko-jiigoslovenski stvari. Obranili ga bomo v neizbrisnem spominu. V trenutku, ko prevzemate svoje visoke funkcije, ki so vam poverjeue. g. minister, naj vam izrečem želje, Ki jih v imenu svoje domovine gojim za srečo Nj. Vel. kralja Petra n., za Nj. kr. Vis. kneza-namestnika, namestništvo, kraljevsko vlado in za blagostanje jugoslovenskega naroda. Bodite prepričani, da boste našli pri vladi francoske republike najtoplejšo vzpodbudo pri izvrševanju svojega poslanstva. Obisk g. Puriča je trajal točno 15 minut. G. Puriča so iz Elizejske palače spremili z istim ceremonialom. Zvečer je odpotoval poslanik dr. Purié z orientkim ekspresom na Bled, da se udeleži konference Male antante. V Parizu ga bo zastopal kot odpravnik poslov svetnik g- Milan Stefanovič. Kongres JUU je potekel v vzornem redu V treh dneh so pretresli nešteta vprašanja stanu In prosvete Sarajevo, 22; avgusta. žel je toplo zahvalo vseh. Da so sprožili Popoldne so bili določeni zastopniki Sarajevo, 22; avgusta Torkov večerni brzovlak, ki krene ob 20. uri iz Ljubljane, je imel dva pulmana rezervirana za učiteljstvo iz dravske banovine. Na vseh postajah je goltal člane JUU, v Zagrebu so vstopili poslednji Slovenci; takrat je narastla delegacija na 150 članov. Okrog 50 članov je prišlo semkaj že preje in nekaj še kasneje, tako da šteje danes sarajevska slovenska učiteljska skupina 200 tova-rišic in tovarišev, ki predstavljajo prav vse sreze iz dravske banovine. V sredo popoldne se je vršil že prvi sestanek delegacije. Udeležba polnoštevilna, naši so prišli vsi, čeprav močno zbiti od dol«e in mučne vožnje. Konferen. delegacije se je vršila v Volgi, ki je last tukajšnjega učiteljskega udruženja. Delegacija je sprejela soglasno vse predloge izvršnega odbora elede tehničnega postopka na skupčini. Prijetno smo bili iznenadeni nad složnim uvodom v skupščino. Na vseh dosedanjih skupščinah smo bili vajeni, da je prišlo do motenj že na predkonferenci. Sloga, ki smo jo vpostavili na lanski skupščini, je torej postala res meso in kri. Snoči so imele vse sekcije ločena posvetovanja. Slovenci smo se zbrali v VI. mestni šoli, kjer so izbirali zastopnike za posamezne odseke ter so jim dali navzoči predsedniki posameznih sreskih društev podrobna navodila. Predsednik je ob tej priliki očrtal situacijo v JUU in odgovarjal na vsa vprašanja sreskih delegatov o raznih •prosvetnih in stanovskih zadevah. Jmpozantna otvoritev Sarajevsko narodno gledališče je bilo danes že pred 9 uro nabito polno. 1'arter so zasedli delegati, lože in galerijo drugi udeleženci. Glavna uprava JUU se je namestila na svečano okrašenem odru. Predsednik je po otvoritvenem govoru pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja brigad-nega generala Svetomira Djukiča, drinske-ga^bana Predraga Lukiča, zastopnika ministra prosvete ministrskega načelnika Bjeli-ča, več generalov, ki so zastopali armijo in komando mesta, sarajevskega župana Bi-cakčiča, senatorje, poslance ter številne zastopnike kulturnih, prosvetnih, nacionalnih in sokolskih društev. Vsem so priredili skupščinarji tople ovacije. Vihar navduš. pa "se ni hotel poleči ko je pokazal predsednik •na 70 učiteljev in učiteljic iz ČSR, ki so zasedli prve vrste v parterju. Predstavnik češkoslovaških učiteljev Mlejnek je moral na oder in je imel v češčini navdušen nagovor. Nato so odposlali udanostne brzojavke kralju,, knezu - namestniku in ministru prosvete, spomin pokojnega viteškega kralja pa je počastila skupščina z enominutnim molkom. Po prečitanju deklaracije JUU, ki je bila ves čas potrjevana z odobravanjem, je nagovoril zbor zastopnik ministra prosvete g. Bjelič, ki je zagotovil učiteljstvu vso naklonjenost in podporo z najvišjega mesta. Slavnostni del otvoritve je bil pestra slika slovanskega parlamenta tudi zato, ker so bili izrečeni govori v srbohrvaščini, slovenščini in češčini ter je nudil prizore, ki jih ustvarja samo bratsko srce in ostanejo v spominu vseh nepozabnih. V lepi slogi so bili nato izvoljeni tajnik in posamezni odbori, ki bodo pripravili snov za jutrišnji dan. Urednik >Narod-ne prosvete« Dušan Priča iz Beograda je referiral o potrebni reformi učiteljske izobrazbe in učiteljskega praktičnega izpita. Zel je toplo zahvalo vseh. Da so sprožili vprašanja reforme učiteljske izobrazbe in praktičnih izpitov baš učitelji, je dovolj zgovoren dokaz, da bodo morali te predloge vpoštevati tudi merodajni činitelji, ki jim je na brigi napredek našega šolstva in splošne narodne prosvete. • Popoldne so bili določeni zastopniki posameznih sekcij zaposleni v raznih odborih na IX. osnovni šoli. Prosti člani slovenske delegacije so izrabili ta čas za obisk Ilidža, pohiteli so na izvor reke Bosne, ter si ogledali razne zanimivosti Sarajeva, najbolj pestrega mesta v naši državi. Učinkovito sodelovanje našega učiteljstva Sarajevo, 24. avgusta Sobota je bila poslednji dan letošnje velike maciifestacijske skupščine našega učiteljstva.. Iz Narodnega gledališča, kjer smo razpravljali dva dneva, smo se poslednji dan preselili v »Volga« v uilici Fra Jukiča. Poslopje je last sarajevske sekcije JUU. Velika dvorana je bila žal premajhna za tisočglavo množico. Zato so preselili pr edsedistvo na verando, del delegatov ee je namestil v dvorani, večina pa je zasedla prostrani vrt. Stene ve. rande so premične in tako so vsi lahko sledili poteku skupščine. Zasluga naše delegacije Program zadnjega dne je bil posvečen stanovskim, prosvetnim in kulturnim za_ devam naše šole. Pri vprašanju reforme učiteljske izio.brazibe in učiteljskega praktičnega -iizipita, kakor tudi pri predlogu za ostaovanje roditeljskega lista in mladinske knjižnice, 6e je spet prijavilo toliko govornikov, da bi se skupščina razširila še čez nedeljo. Vendar so bili govorniki razveseljivo kratki. Skupščinski odee. ki pa so pripravili tako spretne sklepe, da jih ni skupščina skoraj prav nič spremenila. V pohvalo delegatov iz dravske banovine naj navedem, da so zbrali in pri. pravili osnovni del vseh referatov. Zato naša delegacija ni nastopala v debati. Njeni predlogi so bili sprejeti in uigle. den srbijanski ,vodja račiteljstva mi je zatrdil: »Ta skupščina je bila ena naj. lepših, najbolj plodonosnih. Prav po zaslugi Slovencev je krenilo JUU iz razprtij v evropsko uglajenost.« Vseučiliška izobrazba učitelja Dosedanji predpisi o praktičnem ispi. tu učiteljstva so zelo ozkosrčni. PredpL sana doba za možnost pristopa k iz. pitoni ne upošteva ovir v posameznih pre. delih države. Zato je bila nedavno na zahtevo glavne kontrole uikinjjena plača •&00 učiteljem v južnih banovinah, nakar je prosvetno ministrstvo ^seh teh "frOO mladih ljudi odp.ustilo iz službe. O reformi tieih izpitov so bila mnenja defljena. Jo. sip Jurančič od Sv. Alairka nižje Ptuja je slednjlič podal sklep ljubljanske ekupščL ne: komisija, ki jo tvorijo banski in sre. ©ki nadzornik ter učiteljski zastopnik^ naj prisostvuje pouku učitelja v njeojvean lastnem razredu, kjer se prepriča tudi o okoliščinah, ki vplivajo na pouk. V prepričevalnih govorih so bile izražene želje, naj se predpiše za učitelja univerzitetna izobrazba, kakor za druge javne delavce, ki se udejstvujejo povečini le v mestih, kmečkega stanu je v Jugoslaviji 90V« m nikakor ne gire, da hi najgačji davkoplačevalci bili prikrajšani po izobrazbi onih, ki dajejo mlademu rodu najvažnejše nauke na pot življenja. Za poživi jen je stikov med šolo ln domom Današnja doba zahteva čim ožjih stikov med učiteljstvun in 6tarši. Skupščina je sprejela predlog, da ee osnuje pod okriljem JUU roditeljski list za vso državo. Glavni odbor naj to izvede. Drugi na rodi imajo kopico takih časnikov. Fran. cazi imajo celo strokovni časopis z navodili za zaročence, Angleži pa celo za dre. suiro psov. Socialna potreba naše mlade države kliče sama po glasilu naših gra. ditelijev. K besedi so se oglasile štiri učiteljice. Vse so prikazale veliko krivico lanske aprilske uredbe, ki je zmanjšala prejemke poročenim učiteljicam In deci državnih uslužbencev. Ta redukcija je srdajeveška» ker ponižuje paročeiv» učiteljice, oško. dujoč jiih pri plačilu za nako delo. Po vzgledu naše Mladinske Matice ene bo ustanovila Omladinska Matica za vso državo pri JUU v Beogradu. Snbohrvat_ ska d^ta je brez dobre cenene knjige. Omladinska Matica bo zdaj grabila na bogatih in pcvsod priznanih uspehih Mia. dinske Ma/tice. Nekatere učiteljice eo pokazale na kvar. ne vplive pri delu v učilnici Oblastva nad prenehajo z večnim menjavanjem učnih načrtov, s poplavo priporočenih knjig, za katere krajevni šolski odbori epi tih nimajo več kritja. Ukiniti je treba tudi vse zbirke po razredih. Zdaj se ponavlja v največjo nevoljo učiteljstva, star. šev in dece: Daj, daj, daij! Socialne razmere so v pasivnih krajih obupne. Odveč je vsako utemeljevanje: neki delegat je navedel statistiko zapuščenega kraja : umrljivost šolske dece znaša 68'/.! Popolno soglasje Razveseljivo so bili sprejeti skoro brez vsake debate: poslovnik iza zborovanje JUU, pravila JUU, nov skupščinski red, poslovnik častnega razsodišča, pravilnik socialnega tonda Viteškega kralja, pra. vila učiteljske samopomoči in pravila kreditne zadruige JUU. Takisto sta bila soglasno dopolnjena izvršni in nadlzornd odbor. Ree aluci)jo so pripravili zastopniki z vseh banovin. Vsebuje želje in zahteve učiteljstva, za podlago pa eo služile resolucije, sprejete na posamenih ba_ novinskih skupščinah. Skupščina je resolucijo potrdila oh viharnih ovacijah vseh skupščinarjev. Kakor uvod, tako svečan je Ml tudi zaključek štiri dni trajajočega kongresa. Prvi in poslednji dan sta bila tako stvarna in plodonoena, da sta lahko vsesm ostalim stanovskim skupščinam za vaor. Res. nično pravi učiteljski parlament je pril nesel mnogo novih pobud za napredek naše šole. 0 V kongresnih dneh so imeli udeleženci priliko ogledati si vse sarajevske zanimivosti in tudi nakupiti spominkorv. Zdaj pa jih vodi pot v razne kraje, mekateni hite proti Dubrovniku fcn v Boko, drugi čez Užice na Oplenac in v Beograd. — Jože 2upančlč. človeške hijene v grajski grobnici Trop zločincev je zaman iskal dragotin med pokojnimi 4uer$pergi pri gradu Turnu Krško, 24. avgusta. V petek se je po okolici razvedelo, da so človeške hijene v noci od četrtka na •petek vdrle v mavzolej grofov Auer-spergov, ki je bil 1. 1877 postavljen v tihem gaju poleg Tumske graščine, katere lastniki so svojsčasno bili grofje Auerspergi. Vsekakor so se vlomilci nadejali, da jim bo gnusna oskrumba grobov prinesla dobiček s tem, da bi se okoristili z zlatnino ali podobnim, kar bi odvzeli mrtvecem. Toda trdimo .lahko, da v tem niso uspeli. Morda ^im ni bilo znano, da se je podoben vlom v imenovano grobnico izvršil že enkrat pred svetovno vojno. Tudi .je bilo pred leti poskrbljeno, da so zazidali vrata, ki so z zadnje strani vodila v grobnico in s tem skoraj onemogočili doliod od spodaj. Akoravno pa je bilo vse to izvršeno, so vlomilci kljub temu prišli v notranjost mavzoleja in v gluhi noči skušali opraviti svoje delo. Po okolnosti sodeč je pri tem vlomu sodelovalo šest do deset ljudi, kajti manjše število ne bi zmoglo odstraniti velike, 500 kg težke betonske plošče, ki je zapirala vhod. Najprej so skušali odstraniti kljuko velikih vrat mavzoleja, a ker s tem, da so odvili vijake, še niso mogli v mavzolej, so ključavr nico gotovo odprli z vi trilli in tako dospeli v vestibul mavzoleja, kjer je stalno na marmornatem podstavku stal doprsni kip grofa Antona Auer-sperga — znanega nemškega pesnika Anastazija Grüna, ki je mnogo občeval z dr. Francetom Prešernom — ter pred katerim je bil položen veiik medeninast venec. Doprsni kip in venec so vlomilci uporabili na ta način, da so ju vrinili med odprtino, ki je nastala 'po dvigu plošče. Najbrže so potem uporabili vrv ali pa lestvo, da so mogli po njej v nižje ležečo grobnico. Iz opreznosti so nato zamašili vse vzdušne line obširne grobnice s krmo, ki so jo prinesli s seboj in jo nekaj pustili še v grobnici. Nadaljnje delo teh človeških hijen pa je obstojalo v tem, da so se spravili nad kovinaste krste in trupla» Menda so se spravili najprej nad ko-vinasto krsto, kjer počiva nemški pesnik Anastazij Grün. Dvignili so pokrov in ga položili kar sredi grobnice, kjer so ga po opravljenem delu pustili tudi ležati. Odstranili so nato še pločevinasti vložek, v katerem je ležalo truplo. Menda jih je že prvi pogled na roke mrliča prepričal, da s kako zlatnino ne bo ničesar. Stikali so gotovo ob in pod blazinico na kateri počiva lobanja, a gotovo tudi tamkaj niso ničesar našli. Nato so se po vsej verjetnosti lotili krst grofice Marije in grofa Teodorja Auercpe-vo-vedalo krmilo. Treščil je ob kamen in zgrmel med skalovje. Obležal je nezavesten, močno krvaveč. Kake četrt ure po nesreči so ga našli kmetje in takoj nato (ob 17.20) je bila alarmirana ljubljanska reševalna postaja. Avto je odbrzel na Vrhniko in ob 18.25 so Bončarja prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Tu so ugotovili, da ima pretresene možgane, nalomljena rebra in z roke posneto koriso. Bončar je star 27 let. Njegovo stanje je še vedno nevarno. * Nedela v Ljubljani, poslednja v mesecu: mima, praiveati praznik ètedmje in počitka. Vreme smo imeli dopoldne izredno lepo, zato se je mnogo ljudi odpravilo na izlet, a tudi ljubljanska kopališča so bila dosti dobro obiskana. Popoldne pa se je nebo nekoliko pooblačilo, vladala je sopari ca, vendar smo ostali brez dežja. V Šiški so praznovali komarja. Seveda pa žegnanje nima več tistega sijaja, kakor ga je imelo svoje čas«. Bilo je nekaj stoj- nic s slaščicami, med njimi tudi nenavadna delikatesa, ki je doslej na žegmanjih v Šiški še niso prodajali: dinje in ljuibenioe, ki eß pri nas bolj in bolj uvajajo. Obrtniki so priredili komarjevo veselico pri Štepioo, a senzacije željna publika je lahko šla pogledat bika s šestimi nogami iin dvema želodcema. .. Sočani so izkoristili ugodno nedeljo za piknik v Mosten onkraj Rožnika, kjer so v prijazni senci cernono pogostili in zabavali svoje zveste goste. V Št. Vidra je bila danes zaključena Obrtna razstava. Letos si je učvrstila sloves, o čemer je pirica! obisk, še bolj pa kupčije. Rrvovrsftne jedilnice in spalnice so šle ne saimo v razna mesta dravske banovine, marveč tudi v Zagreb m oa Jadran. Damaènija nedelja je privedla še mnogotere Meteifce iz Ljubljan« in h drugih krajev, 353 SkrvO je škofjeloška godba popotdtne priredila lep komeertt. i ELITNI KINO MATICA Tel/21-24 Te". 21-24 Danes ob 4, 7V* to 9V*. uni. "Viktor de Kowa v filmu Ko bi bil kralj... Dopolnilo: Morske živaH Jadrana Slaba hmeljska letina v češkoslovaški žatec, 24. avgusta. Nemška sekcija hmeljarskega udruženja v žatcu poroča, da je pretekli teden na tržišču vladalo mirno razpoloženje. Za ìanski hmelj so plačevali 1.450 do 1.550 Kč za 50 kg. V žateškem okolišu so proti koncu tedna pričeli z obiranjem hmelja. V slabotnih nasadih so rezultati obiranja precej razočarali. Tudi v boljših nasadih, ki so jih namakali, se zdi, da ne bo pričakovanega pridelka. Upanje, da bo v onih legah, kjer hmelj še ni dozorel, izdaten dež še nekaj pomagal, je ostalo prazno, ker tudi pretekli teden ni bilo dežja. Temperatura za končno rast hmelja ni bila ugodna, ker je dnevni temperaturi v višini okrog 25 stopinj stala nasproti nizka nočna temperatura 8 do 10 stopinj. Hmelj je navzlic temu ostal zdrav in ima lepo barvo. Tudi glede kakovosti je letošnji hmelj težak, kar deloma nadomešča izpadek pri letini. Danes je mogoče s precejšnjo verjetnostjo ceniti, da bo letošnji pridelek manjši od lanskega, ki je bil tudi slab. Zadruga hmeljskih trgovcev v žatcu pa poroča, da so prišle ob koncu tedna prve bale letoénjega hmelja na trg in je bilo nekaj tega blaga prodanega po 1500 kč za 50 kg (55.50 Din za kg), dočim je bilo 40 bal lanskega hmelja prodanih po 1450—1600 Kč za 50 kg. Priprave za jesenski velesejem Kdor gre te dni po Gosposvetsfei cesti in se mimogrede ozre na velesejemski prostor, opazi onkraj živahno vrvenje. Vse se giblje pri dedu za letošnje jesensko pri-reditev ljubljanskega velesejma, ki bo od 5. do 16. septembra. Največja in edinstveno lepa razstava v okviru tega velesejma bo pomorska razstava »Naš Jadran« Arhitekti preobrazil jejo hce sejmišča, tako da bo tudi na zunaj v skladu s pomorskim duhom, ki bo tiste dni zajel Ljubljano. Ker na ja/iraasko-pomoraki razstavi sodeluje tudi kr. mornarica, je že prispela v Ljubljano delegacija mornariških oficirjev in podoficirjev, da urede razstavni oddelek kr. mornarice, za katerega so že prispeli štirje vagoni materi jala. Za druge razstavne oddelke pa je razstavno blago že prispeto v dveh vagonih iz Splita in v enem iz Sušaka, medtem ko so pošiljke razstavnih predmetov iz Dubrovnika, Zagreba, Beograda in nekaterih otokov še na potu. Prirejena bo tudi velika razstava živih morskih rib in raznih bitij iz morskega dna. Iz Sušaka bodo prispeli štirje vagoni morske vode za morske ribe, ki bodo razstavljene v akvarijih. Po vseh teh pripravah sodeč, bo to prireditev, kakršne v tej obliki Jugoslavija še ni imela. Za vedno nas je zapustil naš najljubši zlati očka, stari očka, tast, stric, gospod Ivani Počivalnik zasebnik dne 25. t. m. po dolgi mučni bolezni, v 85. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega očka bo v torek dne 27. t m. ob 3. uri popoldne izpred doma žalosti, Cankarjevo nabrežje št 3 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. avgusta 1935. Globoko žalujoči ostali. BSK — ponovno državni prvak Zaradi porazov Jugoslavije in Gradjanskega si je BSK ponovno osvojil državno prvenstvo, ker ima znatno boljši score kakor Jugoslavija — BASK je prehitel Primorje Ljubljana, 25. avgusta. Tianeo se }e odločilo vprašanje državnega prvaka. BSK je na vročih sarajevskih tleh s težavo premagal tamošnjo Slavijo in tako dosegel 24 točk. Njegov najnevarnejši tekmec Jugoslavija, je morala nastopiti v Zagrebu nasproti Concordici. Jugoslaviji se je glede na njeno izvrstno formo, ki jo je pokazala v zadnjih tekmah, dajalo mnogo izgledov. Kako®' se je že večkrat zgodilo, je tudi tokrat Jugoslaviji v odločilnem trenotku spodle-tek» in je odšla iz Zagreba poražena ter je s tem izgubila vse izglede, da si pridobi ponosni naslov državnega prvaka Tudi dragi nevarni tekmec Gr ad j ansiti ni imel sreče. V Beogradu je doživel visok poraz in prav tako nima nobenega izgleda za prvo mesto. Jugoslavija ima sicer *e možnost, da si v zadnji preostali tekmi osvoji dve točki in s tem doseže enako število točk, kakor BSK, vendar ima BSK toliko boljšo razliko golov, da mu je prvenstvo popolnoma gotovo. Bask se je z zmago nasproti Gradjanskemu rešil predzadnjega mesta in ga odstopil Pri- morja. Concordi j a pa se je povzpela p četrtega na tretje mesto. Tabela kaže naslednjo sliko: BSK 18 11 2 5 48:22 24 Jugoslavija 17 10 2 5 39:24 22 Concordia 17 7 7 3 27:19 21 Hašk 18 8 4 6 33:33 20 Hajduk 18 7 4 7 47:32 18 Gradjanski 16 8 2 6 26:28 18 Slavija (S) 18 8 1 9 26:34 15 BASK 16 5 3 8 38:43 13 Primorje 18 4 5 9 21:43 13 Slavija (O) 18 3 4 11 21:54 10 Concordia — Jugoslavija Z :0 (1:0) Zagreb, 25. avgusta. Za odločilno srečanje med Concordi jo in Jugoslavijo je vladalo v Zagrebu ogromno zanimanje. Iz Beograda se je pripeljalo okoli 800 pristašev Jugoslavije, med njimi predsednik JNS Ljuba Radovanovič in kompletni odbor Jugoslavije. Concordia je igrala zelo dobro, Jugoslavija pa je zapustila slab ▼tis, Prvi gol je zabil v 16 min. prvega polčasa Martinovic, v 2. min. po odmoru pa je Jazbec preigral vso nasprotno obrambo in poslavil končni rezultat. Sodil je italijanski sodnik Scarconi. BASK - Gradjanski 5:1 (1:1) Beograd. 25. avgusta. Beograjsko moštvo se je danes predstavilo v najboljši luči, V drugem polčasu je zaigralo eno svojih najboljših tekem in je popolnoma pogazilo Zagrebčane, ki so po tretjem golu docela popustili. Zlasti slab je bil napad Gradjanskega. Goli so padli v 4. min. je Sari? dosegel vodstvo, v 33. min. je za Gradjanskega izenačil Bokor. Po odmoru je v 7. min Sarič povišal na 2:1, v 19. min. Tomaševič 'na 3:1, v 30. min. in 34. min. ste nato Tomaševič in Ristič postavila končni rezultat. Sodil je objektivno g. Paranos. BSK - Slavija 1:0 (1:0) Sarajevo, 25. avgusta. Današnja tekma je bila proti pričakovanju zelo medla in nikakor ni mogla zadovoljiti občinstvo. Obe moštvi sta nudili dosti slabo igro, zlasti je v tem pogledu prednjačila Slavija. Edini gol je padel v 32. min. prvega polčasa iz kota, ki ga je prevzel Glišo-vié volley in poslal v mrežo. BSK je igral od 38. min dalje le z 10 igralci, ker je bil Stevovič poškodovan in so ga odnesli z igrišča. V Ljubljani samo drugovrsten Ljubljana, 25. avgusta. Začetek jimiorskega prvenstvenega tekmovanja pomen ja pervi skok r jesensko sezono. Na dveh igriščih ao štirje pari neprometnega drobiža odbili prve borbe za pike. »Starejšk so v prijateljskih tekmah poskusili, kako bo šlo čez par. nedelj, ko bodo tudi od znova začeli borbo za točke. Ves spored pa, čeprav precej bogat, ni bil kaj prida. Drobiž je spregovoril I*o nalogu saveza se letos igrajo tudi prvenstvene tekme naraščaja. Prvorazredni khibi se morajo obvezno udeležiti, poleg1 njih pa se je prijavilo še 7 drugorazrednih kompetentov, tako da tvorijo ljubljanski juniorji največjo tekmovalno skupino v podsavezu, vsega deset moštev. Na igrišču Primorja sta najprej zaigrala Mars in Svoboda. V moštvu e Poljan je bito precej moči iz prvega moštva, dočim so Svobodaši postavili res same začetnike. Odtod tudi močan uspeh Marsovcev. lunga tekma je bila pravzaprav povod, da se je nabralo precej gledalcev. Žreb je [postavil juniorski derby takoj na pivi termin, črno-beli naraščaj je imel z ne-kocapdetnim nasprotnikom mnogo opravka in če mu ne bi bil v drugem delu igre priskočil na pomoč naravnost nemogoči vratar usrpeih še dolgo ne bi bil tako izdaten. Na igrišču Mladike sta igrala druga dva para. Korotanci so trčili v šiškarjih tudi na številčno nekampletnega nasprotnika in so ga z lahkoto zmrviüi. Mladika pa je Jadranu a tesnim rezultatom odvzela prvi piki. Rezultati prve juniarSke nede/lje so bili: Mart—Svoboda 6:0 (4:0) Primorje—Ilirija 5:1 (0:1) Korotan—Hermes 5:2 (3:0) Mladika—Jadran 1:0 (0:0) Crno-beh in belo-zelesni so porabili prosto nedeljo za uvoden trening v jesensko sezona. Izbrali so a po enega nasprotnika iz drugega razred. Zmagali so oboji s precejšnjo lahkoto, vendar po težjem odporu drugorazrednih nasprotnikov in ne v bogve kako posebnem stilu. Primorje - Reka 4: 0 (2:0) Crno-beli niso bili povsem kompletni, poleg tega so poskusili novo kombinacijo v napadu. Zemljič na desnem krilu je nemogoč: pojav, naj le ostane na svojem mesta. V igri se Primorjaši niso preveč naprezali Imeli so dobre moči v levi strani napada (Uršič - Pepček), dobra je bila obramba razven Bertonclja, novi srednji krilec Djordjevič kaže, da bo uporabna moč. Bon-celj je kot po navadi v prijateljskih tekmah samo statiral in spravljal v težavo lastno obrambo. Gole sta dala Pepček in Vrhov-nik, vsak po dva. Rečani so se dolgo uspešno upirali. S težjimi tekmami bi se dalo iz Vičanov še kaj napraviti Igrali so od začetka do konca zelo požrtvovalno. V Slanini in Ježu imajo dva dobra napadalca, srednji krilec je bil uspešen en polčas, potem se je zgubil, ožja obramba je dekla solidno, razven levega hranilca. Sodil je g. Ramovš. spored Ilirija — Jadran 3:0 (0:0) Na drugem koncu mesta se je na Jadrano-vem igrišču istočasno godilo nekaj podobnega. Jadranaši so dali dober odpor v prvem polčasu. Jadran je zastreljal preostro priso-jeno enajstko. Njihov napad je bil izredno mehak pred golom, dasi v polju dober. Po reprizi se je slika izpremenila. Odprta igra se je prelevila v igro na en sam gol in Jadranova obramba je morala prestati trdo preskušnjo. Belo-zeleni, ki so igrali v prvem delu igre precej mlačno, so se sedaj razgibali, leva stran napada (Doberlet — Slapar) je zelo uspešno prodirala in Doberlet je bil, ki je ustvaril Pikiču priliko za prvi gol; sicer je bil Pikič pri tem nekoliko v ofsidu Lepa in neubranljiva Lahova bomba je povišala rezultat na 2:0 in Pikič je naposled zaključil lepo kombinacijo po sredi s tretjim zgoditkom. Sodil je g. Čamernik precej dobro, le v presoji ofsidov ni siguren. V predtekmi je hazena družina II? ri i e porazila Jadran z 10:3 (6:2). Ostale nogometne tekme Celje: Atletik: Hrastnik 8:1 (3:1j. Na igrišču Atletiikov se je danes vršila prva kvalifikacijska tekma za vsicp v podsa. vezni I. razred. Zmagalo J© sigurno domače moštvo> ki je biLo ves čas v pre_ moči in je v vsakem pogledu prekašalo goste. Edini gol za Hrastnik je bil ne. pravilen> ker je prišla žoga v gol skozi stransko mrežo, kar pa Je sodnik prezrl. Sodil je g. Weble# Ostale tekme v ' Celtju: Olimp : Trbov. Ije 4:1 (2:1)> Maribor mladina : Celje mladina 5:4 (3:4). Praga: (prvenstvo). Židenice : Teplitzer 0K) (0:0), Kladno : Bratislava 2:1 (1:0), Viktorija Plzen : SK Plzen 2:2 (2:1), Slavija : Saaz 9: 1 (4:0), Kolin : Sparta 2:3 (1:0), DFC : Prostjejev 0K) (0:0) Budimpešta Hungarije : Nemzeti 3:0, Uj- pest : Offen 11 2:0, FTC : Budai 10:3. * Berlin, 25. avgusta. Danes se je pred 30.000 gledalci vršila meddržavna lahkoatletska tekma Finska : Nemčija. Zrna. gali so Finci s 103.5 : 99.5 točkami Do. seženi so bili 4 novi nemški rekordi. * SK Ilirija, nogometna sekcija. Drevi ob 20.30 v restavraciji hotela Štrukelj seja na-čeistva sekcije in starešinstva. Radi izredne važnosti pros'mo polnoštevilne udeležbe. ASK Primorje (nogometna sekcija) Danes ob 20. važna seja sekcijskega odbora pri Rebcu. _____ V prid Rdečemu križu Ministnebvo za promet je na podlagi zakona o Društvu Rdečega križa odredilo, da s« morajo v času od 15. do vključno 21. septembra t L lepiti na vse navadna in priporočena pisma, dopisnice, razglednice, navadne in vrednostne paikete ter na telegrame v tuzemsikem prometu obvezno posebne znamke >Rdečega križa« po 50 par. Ta taksa se plača pri predaji pošiljke sprejemni pošti poleg redne pristojbine. Ravno tako ee plača ta taksa tudi za kupljen« potniške karte v atutomiolbihlkeim poštnem prometu. Za ostale poštne pošilljke, kaikor tadi za od-pošiljke, ki eo po zakornu poštnine prodte, se ta taksa ne plača. Za pošiljke v inozemstvo plačilo takse ni obvezno. RADIO Ponedeljek 96, avgnsia Ljubljana 12: Beethoven: Kreutzerjeva sonata. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, obvestila. _ 13.15: Koračnice velikih mojstrov. _ Ì4: Vreme, spored, borza. — 18: Nekaj glasbenih slik _ izvaja Radio orkester. — 18.40: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 19: Cas, poročila, vreme, spored, obvestila. —19.15: Prenos Verdijeve opere >Falstaff< iz Salzburga. — 21.50: Plošče. — 2210: Narodne od blizu in daleč — Radio orkester. Beograd 16: Ruske pesmi. — 16.30: Orkester. — 17: Narodne pesmi. — 19.15: Prenos iz Salzburga — 22.20: Jazz. — Zagreb 12:10: Plošče. — 19.15: Prenos iz Salzburga. — 21.50: Plošče. — VaršaTa 20.10: Pesmi. — 21: Simfoničen koncert poljske glasbe. —22.10: Lahka godba. — Dunaj 12.20: Plošče. — 16.30: Iz zvočnih filmov. — 17.30: Arije in pesmi. — 19.15: Prenos Verdijeve opere »Falstaff« iz Salzburga. — 22.15: Lahka glasba. — 23.45: Jazz. — Berlin 20.10: Tekma radijskih napovedovalcev. — 21: Pevski koncert. — 22.40: Stara glasba na starih instrumentih. München 20.Ì0: Iz Berlina. — 21.30: Bavarske pesmi. _ 23: Orkestralni koncert.-. Stuttgart 20.10: Iz Berlina. — 21: Baletne skladbe. — 22.30: Melodije za lahko noč. 24: Orkestralen koncert (balade in polone-ze). — Rim 20.40: Operetni večer. Novi grobovi Umrl je na Cankarjevem nabrežju v Ljubljani zasebnik g. Ivan Počivalnik. Dosegel je čestito starost 85 let Uglednega pokojnika bodo jutri, v torek, ob 15. spremili k večnemu počitku. Blag miu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. ' Nacionalni šahovski turnir zaključen Zmagovalec Milan Vidmar — šahovski mojster Ljubljana. 24. avgusta. Danes je bilo odigrano predzadnje kolo" finalaj ki je prineslo odločitev za prvo •mesto. Edini preostali tekmec Milana Vidmarja je izgubil in je s tem imel Milan že v predzadnjem kolu toliko točk, da ga nihče ne bi mogel prehiteti. Z Milanom Vidmarjem smo dobili novega nacionalnega mojstra, ki je veljal že od vsega po-četka za visokega favorita. Danes je bila prva končana partija tnž. Ptrek—iSavič. Vrhniški imženjer je iigral zopet v stari formi in je v indijski partiji kmalu dobil boljšo pozicijo. Ko je vjel nasprotno damo, je SaviJ kapituliral, Matvejev je kot črni igral nasproti šiški francosko partijo, ki je bila popolnoma »lična igri dr Aljehin—Niemcovič. igranj 1. 1931 na Bledu. Matvejev je našel nekoliko boljše nadaljevanje in je dobil dva kmeta, šiška pa dobro razvite figure. S precizno igro je šiška kmalu dobil kmeta nazaj in nato še kvaliteto in je v konč. niči gladko zmagal. Bil je to prvi poraz Matvejeva. Sikošek je zelo dobro igral ortodoksni d.amski gambit nasproti P rein-falfcu in je jadral s premočjo kmeta v dobljeno končnico. Tu pa je, kakor običajno zašel v časovno stisko in ni našel najboljšega nadaljevanja. Ker je bil tik pred kontumacom, je pristal na remis. Milan in Ciril Vidmar sta igrala znano ki privede do popolnoma izenačene poetci-je, ki mora biti remi«. Ljubljana, 26. avgusta. Danes ee je odigralo zadnje kolo. Matvejev in M. Vidmar sta hitro remizirala. Sikošek je kot črni že nadigral C. Vid. marja in je grozil dobiti figuro. V skotO brezupnj poziciji je iznajdljivi Vidmar _ šel rešitev v elegantni žrtvi figure iü"je v nekaj potezah zmagal. Inž. Prek j© kot črni igral nasproti PreinfaBku zelo .sla. bo. Zaradi matove grožnje je moral žrtvovati dve figuri, kaT je seveda Preinfal. ku olajšalo zmago. Preinfalk, ki je prvič igral na nacionalnem turnirju, si je s to zmago zasigural 2. mesto. Savič 6e jè nasproti šiški znašel v popolnoma izgublje. ni poziciji, ko Je šiška nenadoma naredil hudo napako in izgubil. Končno stanje: Milan Vidmar 18, Preinfalk 16, Matvejtev 14 in pol, Inž. Prek 14, Sikošek 13 in pol, C. Vidmar 12 in pol, Savič 11, šiška 10. Zvečer je bil v restavraciji Zvezdi banket z razdelitvijo nagrad Milan Vidmar je prejel 1300 Din |n naslov nacionalnega mojstra, Preinfalk 1000 Din, Matvejev 700, inž. Prek 500. Sikošek 400, Savič pa 350 Din, šesto mèsto je sicer zasedel C. Vidmar, 'ker pa ni bil med prvo šestorico, ki se je plasirala v finale, po 6klepu sa. Habsburška propaganda Belgiji Odkritja francoskega Usta katoliške aristokracije za - Paria, 25. «agosto. AA. Levičarski »Oeiu-vrec je objavil dopis š Bruslja, t katerem pravi, da kažejo nekateri krogi belgijskega visokega plemstva in nekateri belgijski katoličani neprimerne simpatije do Hahs-buržanov m do pretendente Ötona Habsburškega. Pisec članka poudarja, da je bil pokojni kralj Albert odločen nasprotnik Habeburžainov, ker ni nikoli mogel pozabiti, da so Nemcem pri zavzemanju belgijskih mest pomagali težki avstrijski topovi. Po smirti tega veüikega belgijskega kralja ©o pa nekateri Belgijci pozabili žalostne spomine o največjem ponižanj« Belgije in se začeli zavzemati za bivšo cesarico Zito in njeno rodbino. Ti katoliški in aristokratski krogi sanjajo o tem, da bi se med Nemčijo po eni strani in Francijo po drugi strani ustvarila cela vrsta katoliških držav: Belgija. Po-renje, Luksembuirg, Bavarska in Avstrija. V svoji slapi agitaciji so šli tako daleč, da so pri ?leiališki predstavi, ki so jo o prizadevanjih belgijske restavracijo Habsburžanov priredili, igralci t odra poodravftjali Otona Habsburškega, ki je sedel v loži. Vse to so nekaj časa spretno skrivali z dozdevno trditvijo, da podpira to gibanje Velika Britanna, toda dopisnik pri,pomiti ja. da ne smerno pozabiti, da Angleži mrze vse, kar je katoliško. G-lede na to si je lahko misliti, kako je nemogoče, da bi Angleži podpirali takšno katoliško gibanje v Evropi tako. kakor so n. pr. podpirali zbliža-nje med skandinavskimi državami. Zato se velik defl belgijskih liberalcev in vsi socialistični krogi, ki so v Belgiji z^lo močni, odločno postavljajo po robu tej aristokratski igri. Ti liberata i krogi, kakor tudi ostali levičarji v svoji propagandi posebno poudarjajo, da ne bi Češkoslovaška in Jugoslavija nikoli mogli pristati na povratek Habsburžanov. Naj v Stenockerzellu še tako verujejo v skorajšnjo restavracijo, ti dve državi bosita ostai i trdno pri svojem »Ne !« 10 let Zveze Slovanskega Sokolstva Slovansko Sokolstvo je pred nekaj dnevi tiho praznovalo lOletnico ponovnega osnovanja Zveze Slovanskega Sokolstva. Vsak zaveden Sokol se je z zadovoljstvom spomnil dne, ko so se pred 10 leti v Varšavi sestali predstavniki češkoslovaškega, jugoslovanskega, poljskega in ruskega Sokolstva ter obnovili predvojno zvezo. Skromni so bili pričetki skupnega dela. Češkoslovaško in jugoslovensko Sokolstvo je sicer že vezala dolgo let medsebojna zveza, potrebno pa je bilo, da se ji približajo tudi ostale sokolske organizacije. Zato j« obnovljena zveza priredila leta 1927 (leto po Vili, vsesokolskem zletu). Solo slovanskega Sokolstva v Pragi, kjer so sc bližje seznanili sokolski delavci. Dosegla je, da se je zlasti poljsko Sokolstvo mnogo bolj približalo ostalim bratom. Organiziralo pa se je tudi rusko Sokolstvo v emigraciji ter pričelo t rednim delom posebno v Jugoslaviji. Neumorni starosta br. dr. Sajner in tajnik br. Stjepanek pa sta vedno znova poskušala, pritegniti v slovanski sokolski krog tudi brate bolgarske Junake. In tako smo videli na jubilejnem zletu v Pragi leta 1932. zbrane zastopnike vsega slovanskega Sokolstva, vstop Bolgarov je bil v ìw iiBedni ljudje* ie najboljša umetnina Viktorja Hugoja, eden izmed onih romanov, ki so stebri klasične literature. Seveda je tudi ta knjiga posluži-le za film ameriške produkcije. Friedrik March in Charles Laughton sta pripomogla k enemu izmed najznamenitejših umetniških filmov letošnje sezone. Dovršen je tudi film o rdečem kardinalu Richelieuu, ki ga glumi sloviti angleški umetnik Georg Ar-liss. »Plesalka v svetišču« bo eden najbolj eksotičnih filmov nove sezone »Preklemana muzika« ali tako nekako se imenuje film iz življenja slavnega virtuoza Franca Liszta. Idealen je za to vlogo po svoji zunanjosti Erick Ziegel, a glavna sta v dejanju Pavel Hörbiger in Ida Wüst. Eden najslavnejših sodobnih umetnikov na klavirju prof. Friderik Wührer pa bo v filmu oživil Lisztovo nesmrtno glasbo. »Antonija« je znana madžarska komedija, v kateri je neštetokrat nastopila Sari Fedà-kova. V filmu bo vlogo Antonije igrala izvrstna francoska igralka in pevka Marcela Chantalova, glasbo pa je napisal Pavel Abraham. Tudi v delavnico Knuta Hamsuna so segli iznajdljivi stvaritelji filmov in izbrali »Viktorijo«, ki jo bo glumila Luiza Ullricho-va. Po znani operi >Nižava« smo dobili zdaj še film, ki je baje eden najbolj nenavadnih, kar smo jih doslej imeli. Stroški so iznašali 6O0.OCO mark. Napovedujejo, da bo Käthe Gold kot nova zvezda nemškega filma, na mah osvojila tudi naše občinstvo. Navedli smo samo nekatere filme, o katerih je že sklenjena pogodba in bodo tekli v Elitnem kinu Matici Nadaljnje filme, ki pridejo letos v Ljubljano, bomo kratko opisali prihodnjič. Prav posebej pa velja povdariti, da bomo letos prvič po vojni videli v Ljubljani tudi one švedske fjlme, ki so si pridobili svetovno veljavo. Vsi so bili posneti v nemškem jeziku in se odlikujejo kot umetnine po igri, glasbi in fotografiji. Stari sloves švedske produkcije, ki je mnogo, mnogo storila za prvi razvoj filma, se znova močno utrjuje Novo sezono bo v Ljubljani v kratkem otvoril veseli film s Ženska. ki ve kaj hoče«. Delo je napravljeno p° opereti Oskarja Straussa. V naslovni vlogi nastopi Lil Dagover kot velika dama in velika umetnica. Njen soigralec je stasiti Anton Edthofer, ki ga spričo njegovih izrednih sposobnosti vse premalo vidimo v filmu. Režiral je Viktor Janeon. Opereta je srečno izbrana za po-četek sezone, ki bo poleg mnogih resnih del skrbela tudi zj zdravo razvedrilo. Bengali Angleški major Francis Yeats Brown je napisal senzacionalen roman iz Indije. Tristo milijonov prebivalcev šteje bajna dežela in vsej tej ogromni množici vlada peščica Angležev. Počasi se dramijo množice, položaj postaja resen Nasproti milijonom bi bila angleška vojska prešibka, ko bi se borila samo z orožjem. Toda angleška ar- Z je pomen specialnih šol in zavodov izredno važen Zadnje dni preteklega tedna je zborovalo v Ljubljani učiteljstvo specialnih šol in zavodov iz vse Jugoslavije. Ob tej priložnosti so prinesli listi nekoliko pojasnila o pomenu tega šolstva v splošnem, a mislim, da ne bo odveč opozoriti našo javnost na to šolstvo kot eno najvažnejših skrbstvenih panog za ženslco mladino. Kakor so omenjala že druga poročila, spadajo k specialnemu šolstvu zavodi za gluhoneme, slepe, duševno zaostale in moralno ogrožene otroke. V vseh teh zavodih se vzgajajo dečki m deklice skupaj, le v zavodih za moralno ogroženo mladino se vrši vzgoja ločeno. To pa pomeni pri nas da so zaenkrat posebne vzgoje deležni samo moralno ogroženi dečki, kajti za deklice je v vsej državi samo en zavod v Sloveniji pa nimamo niti enega zatočišča za ta dekleta. In vendar se potreba po takem zavodu radi rastočega osiro-mašenja naših industrijskih krajev vsak dan bolj kaže. Prav v tem pogledu zaščitnega skrbstva za dekleta pa vrše drugi specialni zavodi važno preprečujoče delo s tem, da jih s posebnim poukom m vzgojnim vplivanjem usposobijo za samostojno preživljanje. Posebno važno nalogo v tem pogledu vrše pomožne šole za slabo nadarjene in duševno zaostale otroke. Ti otroci so prav zaradi svoje duševne strukture mnogo bolj dostopni vsakovrstnim pre- stopkom kot oni, ki so povsem normalni. Mnogo prej se udajo vabljivi priložnosti in zapeljevanju. Odločilna pri tem je njihova šibkost volje m vobče nestanovitnost v vsem ravnanju. Umevno je, da spričo teh lastnosti ne more imeti tak otrok ali odrasli potrebnega moralnega odpora nasproti različnim skušnjavam, ki zadene obnje v življenju, često po krivdi brez-vestnežev, ki izrabljajo slabiče v svoje sebične namene. To je pa še mnogo bolj usodno za dekleta kakor za fante. Saj je znano, da se velik odstotek prostitutk re-krutira prav iz vrst duševno zaostajih deklic. Prirojeni neprevdarnosti in pomanjkljivemu čutu odgovornosti se pridruži še lahkovernost — in tako zabrede mnogo teh deklet v najzgodnejši mladosti na pot prostitucije in bolezni. Seveda duševna zaostalost sama na sebi ne bi še pahnila deklet v nesrečo, ko bi je tako pogosto ne spremljalo drugo zlo — socialna beda. Kako se more dekle, katere dušo je že v nežni mladosti izmt ličilo in okrnilo pomanjkanje nege, hrane in zraka, uspešno upirati skusnjavi, ki jo vabi v lagodnejše življenje? Samo poučevanje in moraliziranje bi tem dekletom malo zaleglo, Kajti njihovo pojmovanje je zmožno dojeti samo to, kar je povsem konkretno, tudi če je duševna zaostalost lažjega značaja Za oporo v življenju jim ie treba dati realno podlago mada vrši v Indiji še vse drugačne naloge, ki pomirjajo valove, ki bi utegnili iz romantične, skrivnostne Indije napraviti krvavo bojišče. Čete, ki jih ima Anglija v Indiji, so najizbranejše. Predvsem je treba omeniti bengalske kopljanike, katerim so poverjene najopasne.jše naloge. Bengalski kopljaniki so stražarji severno zapadne meje, stražarji zloglasnega klanca Khyber. Iz njihovega življenja je zajet Brownov roman in po romanu so letos ustvarili film, ki ga po veličini merijo samo še z nepozabnimi filmi »Beau Geste« in »Wings«. »Bengali« je verna slika današnje Indije z vsemi njenimi strahotami in vsemi lepotami. Odkriva nam Indijo kot deželo tisoč in enega čudesa, pa tudi kot kotel, iz katerega utegne bruhniti požar čez ves svet V glavni vlogi je Gary Cooper. Film je ustvaril Paramount in je eno najznamenitejših trakov, ki potečejo letos v Ljubljani čez platno. Nič ne če veš•. V ameriškem mestu Kansasu so oblastva prepovedala sin kukanje ustnic ženskam, ki niso izpolnile 17. leta, razen če so omožene. V Moskvi je 2252 knjižnic s skoro 49 milijoni kinjisz. Te knjižnice imajo 1,600.000 vpisanih čiteteljev. V Monte Carlu so nedavno priredili racijo na 5 ste v igralnici. Policija je ugotovila, da je bilo med njiimi 34 lažnih grofov in baronov, ki so bili po večini poljski in šipanski državljani. Pomanjkanje žensk vlada v Palestini. Vsak teden se vseli v deželo do tisoč oseb, med katerimi ni nobene ženske. Na Francoskem ne plača vstopnice vsaka čet.rta oseba, ki obiskuje gledališča. Zveza dramskih pisateljev je nedavno zahtevala, da se ukine ali vsaj znatno omeji izdaja brezplačnih 'vstopnic. Krematorij za pse bodo zgradili v eme-riSkem mestu Dawsonu. Mestna občkia je namreč dobila od nekega milijonarja volilo v znesku treh milijonov s pogojem, da uporabi deseti del denarja za pasji krematorij. in ta je vzgoja k delavoijnosti in usposob-ljenje za resno delo. In v lem pogledu pomožna šola gotovo vrši v.elo važno socialno nalogo. Premislimo usodo slabo nadarjenega, zlasti revnega dekleta v osnovni šoli! Po današnjih učnih načrtih se od otrok toliko zahteva, da brez inštruktorjev shajajo le najbolj nadarjeni. Razredi so večinoma tako natrpani, da učiteljstvo nikakor ne more postopati individualno, kar pa je za manj nadarjene edino primerno. Kakor že omenjeno, se ti otroci rekru-tirajo iz socialno najšibkejših slojev, kjer sta zaposlena oče in mati, tako da so otroci prepuščeni sami sebi. Ko pride tak otrok v šolo, kaj hitro zaostane za drugimi, četudi bi v mnogih primerih zdelo-val, če bi si starši mogli privoščiti kupico inštruktorjev. Tako pa je obsojen, da ždi po več let v enem in istem razredu. Zavest, da ne more z drugimi, stopnjuje njegov' občutek manjvrednosti; namesto da bi duševno rasel, otopeva in se navadi brezdelja in lenobe! Pogosto sliši, da ni »za nobeno rabo.« kar sčasoma tudi sam verjame in začne mrziti vsako dcio, tudi tako za katero bi bil sposoben. Tako ubit, zori v svojo neizogibno usodo: pobolj-ševalnico, kaznilnico, ječo. A pri dekletu se prične ta pot s prostitucijo Potem pa v Begunje. In pot nazaj, ali je sploh nKž-na? Zato pa je bolje, odnosno edino umestno, da se zlo prepreči. Dekleta tn vobče otroci, ki bi v osnovni šoli propadli, sprejme pomožna šola, prilagodi r<™k in vzgojo njihovim duševnim in tiziönim sposobnostim in napakam, postopa idividuaino. Pariška policija je odkrila ponarejevalce sitarin. Čisto nove predmete so mazali z medom, nato pa jih dali v zaboj, v katerem je bila zalega ščurkov. Predmeti so čez nekaj časa v zaboju dobili barvo in zunanjost, kakor da bi bili že več sto let stari. Boj zoper nesnažnost je začel KemaJ A-ta tiirk, in sicer najprej v Caripradiu. Hišnim lastnikom in stanovalcem, ki ne sferbe za snažnost, naloži posebna komisija kazen, da jim poveča davek. Tistim pa, ki pazijo na snažnost, se davek zmanj&a. _ Letos je na Angleškem prišlo 13.000 oseb v zapore, ker niso izpolnili svojih denarnih obveznosti. Največ je med njimi takih, ki niso plačali najemnine. V Zedinjanih državah imajo ječe prenapolnjene. V zgradbah za 50.000 obsojenih je zdaj natrpanih 90.000 kaznjencev. Hitreje 'kakor računski stroj je računal neki Haiiman, ki kaže svoje znanje po va-ri|jetejih. V Kobenhavenu ©o priredili teik-mo med njiim in računskim strojem. V tekmi je Ha-Mirnam 06tal zmagovalec. Štiri težavne računske naloge je izdelal v 34 minutah, stroj pa v 38. V imlo letih bodo konji izginili z londonskih ulic, je dejal nedavno angleški prometni minister. V zadnjih 10 letih ee je njih število zmanjšalo za 60 odstotkov, ven dar so jih lani našteli še zmerom 81.000. London postaja polagoma središče svetovne mode. Letos je pri izdelovanju modnih reči zaposlenih do 60.000 oseb, L 1931 pa jih je bilo samo 22.000. Lz tujine se zdaj uvozi modnih reči na leto za drva milijona funtov, pred štirimi leti pa se jih je za sedem milijonov. Letni obrat modnih iadelovalnic se vsako leto poveča za 30 odstotkov. Meddržavna šahovska olimpiada v Varšavi Drugo pismo iz Varšave — Naše moštvo po sedmih Kolih na drugem mestu, Svedi gladko vodijo Varšava, 21. avgusta. Po nadaljnih štirih kolih se je našemu moštvu posrečilo zelo popraviti svoje pozicije. Vse štiri matche smo dobili s 3:1. V nedeljo zvečer smo igrali z Litvo. Pri tem bi se bila dr. Vidmarju na prvi deski kmalu zgodila spet nesreča. Z mladim Mikenasom je igral indijsko partijo kot beli malo neprevidno in izgubil kmeta. Pozneje bi bil lahko forsiral remis, ker pa je imel nekaj napada, je igral rajši na zinago. Mikenas je napad odbil in prišel v končnico trdnjave, ki je bila z dvema kmetoma več gladko dobljena. Včeraj se je partija nadaljevala. V zadnjem trenutku pa Mikenas ni našel edine poteze, ki bi bila dobila, in dr. Vidmar je še rešil remis, važne pol točke za naše moštvo. Kostič je v trdnjavski končnici lepo porazil Machtasa Trifunovič je v angleški partiji kot beli nadigral Vistaneckisa in z zelo precizno igro dobil. König je remiziral v boljši poziciji z Luckisom. Jaz se~i bil prost. Senzacija tega kola je bila zmaga Argentine nad Madžarsko 2 in pol : 1 in pol. Ar-gentinci so zaradi varčevanja prišli brez rezerve in morajo zato njihovi štirje igralci igrati vse partije, pa se kljub temu izvrstno držijo. Grau je na prvi deski porazil L. Steinerja, Pieci pa v lepi končnici mladega madžarskega prvaka Szaba. Švedi so zabeležili važno zmago nad Zedinjenimi državami. Stoltz je porazil Marshalla, ostale partije so bile remis, Spielmann je v tem kolu utrpel prvi poraz proti Dancu Andersenu. Borba z Estonci V ponedeljek zvečer je bil naš nasprotnik Estonska. Pauziral je dr. Vidmar. Jaz sem igral z mladim, zelo nadarjenim Keresom. V angleški partiji sem prišel kot črni v prednost in dobil kmeta. V časovni stiski pa sem, ker je bila pozicija nekoliko komplicirana, ponudil remis, ki ga je nasprotnik seveda takoj sprejel. Z nekoliko več časa bi bil mogel jaz partijo pač dobiti. Kostic je v skandinavski partiji izredno elegantno premagal Friedemanna. Trifunovič je bil "z Laurentiusom nekaj časa v prednosti, pa se je moral nazadnje le zadovoljiti z remisom. Königov nasprotnik je bil menda najmlajši udeleženec olimpijade Raud. Špansko partijo je kot črni igral tako originalno, da je delal Kónigu resne težave. Šele po pre-v prednost in včeraj partijo dobil. kinitvi je prišel König s fino žrtvijo figure V petem kolu je Argentina spet povzročila senzacijo. Igrala je neodločeno z Avstrijo. Pieci je lepo porazil Eliskasesa. Že v tem kolu se je videlo, da je začela Avstrija popuščati. Švedi so igrali z Madžari neodločeno 2:2. Ogorčena borba se je bila med Poljsko in Litvo. Privabila je pač iz neša-hovskih vzrokov ogromno število gledalcev. Poljaki so zmagali z 2 in pol : 1 in pol. Srečanje s Palestinci Šesto kolo nam je prineslo srečanje s Palestino. Tudi palestinsko moštvo je sestavljeno iz samih mladih igralcev. Dr. Vidmar je gladko premagal kot beli Enocha. Jaz sem imel z Dobkinom v sicilijanki dolgo časa težko igro, počasi pa sem le prišel v prednost. Pri tem sem igral prehitro na napad, moj nasprotnik je dobil protinapad in bi bil še kmalu dobil partijo. S pazljivo igro sem le še rešil remis. Kostič je v vzbudi zanimanje ipatičsnim, dvigne malo-dušne in jim vcepi zaupanje v sebe. Poglavitni učni in vzgojni princip na tej šoli je samodelavnost in ž njo se doseže to, kar je tem otrokom najbolj potrebno: zavest, da tudi oni nekaj zmorejo ter volja in ljubezen do dela. -iesto pomanjkljivo ročno spretnost skuša kolikor se da popraviti in spopolniti pouk v ročnem delu (dekliškem in deškem), na katerega se polaga posebna pažnja. Ročno deio se goji v zvezi z vsem ostalim poukom ki se ne loči strogo po predmetih, temveč je strnjen, v zaokroženih enotnih slikah, z vsemi izraznimi oblikami, kot jih prinaša resnično življenje. Tako je učna snov dostopna tudi slabše nadarjenemu ctroku, da jo razume in si jo trajno prisvoji. Pri ročnem udejstvovanju tudi spozna učitelj, za katero delovno panogo je otrok najbolj sposoben, jo goji m skuša tudi otroka navdušiti zanjo ter starše opozarja na otrokov razvoj v dotični smeri, kakor tudi na njegove nedostatke.Tako ustvarja pomožna Sola osnovo za eksistenčno možnost manj nadarjenih in jih s tem rešuje pred moralno in materialno propastjo. Pomožna Sola ima šest razradov m jo otroci lahko obiskujejo tudi preko dovršenega štirinajstega leta. če se pa njihovo duševno stanje toliko ne zooljša, da je upati na napredovanje v osnovni šoli. se že prej prešolajo. Pomožni šoli bi morala biti priključena tudi posebna nadaljevalna šola, ki jo je ministrstvo že odobrilo s posebnim odlokom, a se Se ni mogla realizirati radi različnih zadržkov. V nadaljevalni pomožni šoli bi »e otroci spopoL pruski partiji zvabil Winza v teoretično analizo in hitro dobil. Trifunovič je imel v francoski igri s Szermiakom slabo pozicijo, pa je tudi še rešil remis. Prost je bfl König. Včeraj je obiskal olimpiado in nase moštvo tudi naš poslanik g. minister Laza-revič s spremstvom. Med gledalci je več jugoslovanskih dijakov. »Politika« je poslala celo svojega posebnega dopisnika na šahovsko svetovno bojišče. V šestem kolu so Švedi katastrofalno potolkli Argentince 3 in pol : pol. Finci so pripravili presenečenje Avstrijcem z zmago 2 in pol : 1 in pol. Od kola do kola bolj je videti, da Avstrijci ne bodo vzdrzali do konca z ono odlično igro. s katero so bili začeli Njihova rezerva Podhorzer je menda pač preslab za moštvo. Američani so premagali slabe Irce 3:1. Izgubil je za Ameriko Fine proti Reilyju na prvi deski. Taktika Američanov, da so postavili mladega Fmea na prvo desko, se bo najbrž zelo slabo obnesla, ker izgublja v močni konkurenci preveč partij. Zmaga nad Rumimi Današnje sedmo kolo nam je dalo zmag*» nad Rumimi, ki pa nam je izpadla nekoliko nizko. Dr. Vidmar je igral damski gambit kot črni originalno, dobil proti Silberjnannu kvaliteto in stoii ob prekinitvi na zmago. Jaz sem kot beli v indijski proti Lchimu prišel kmalu v prednost, dobil kmeta in ob neenakih lovcih še napad, tako da sem nasprotnika celo matiral Kostič je igral z Erdelijem, najboljšim rumunskim igraJcem, in z majhno težavo rešil remis. Tudi König se je moral danes kot beli v damskem gambitu proti Popaju boriti za remis. S taktično fineso je rešil partijo. Švedi so strašno potolkli Italijane s 4:<\ Že po eni uri so imeli tri zmage v žepu. tako da so še povrh spočili za popoldne, ko se igra naslednje kolo. Senzacijo bo prinesla danes Palestina, ki stoji proti Poljski gladko na zmago Čakajo nas še hudi boji Po sedmih kolih so gladko v vodstvu Švedi z 20 in pol točkami. Morda se danea tako prerokuje, da bodo oni zmagovalci olimpiade. Vsi njihovi igralci so v formi, fizično močni in požrtvovalni. Stahlberg, Stoltz in Lundin so že tako znani mednarodni mojstri, pa tudi mladi Danielson se nadvse dobro bori. Mi stojimo trenutno že na drugem mestu z 18. točkami. Vse kaže, da prihajamo počasi v formo. Doslej sta izmed naših najbolje igrala Kostic in König, dobro se je držal tudi dr. Tritunovic. Zdaj sva začela tudi dr Vidmar in jaz nabirati točke. Če se bomo povzpeli še višje, pa je vprašanje. Švedi, pa tudi drugI, ki nam sledijo, so imeli namreč že težje nasprotnike, kakor mi. Žreb pred začetkom olimpiade je določil, da je- treba igrati s celo serijo močnih držav po vrsti. Danes zvečer se začne za nas ta serija. Zapored so nam zdaj nasprotniki Anglija, Češkoslovaška, Amerika, Madžarska in Švedska. Teh pet matehev bo brez dvoma prineslo odločitev. Jutri se začne tudi damski turnir za svetovno prvenstvo. Pred začetkom je prišla žalostna vest, da se je angleška prvakinja gdč. Stevensonova na poznanjskem aerodromu smrtno ponesrečila. Danes smo na olimpiadi počastili njen spomin z enominutnim molkom. Vasja Pire. nili predvsem v praktično smer. da bi jim potem mu Sna doba pri obrtniškem mojstru delala čim manj težav. Znadaljevalno šolo pa še nikakor ni ustvarjena prava oblika skrbstva za manj-nadarjene, kajti svoj namen bi mo^-el doseči edinole smotrno urejen zavod z delavnicami in kuhinjo, kjer bi se dečki in deklice najbolje pripravili na svoj poznejši poklic, a dekleta bi se še posebej izve ž. bale v vseh gospodinjskih, poslih ; Toda tudi z zavodom še ni končano delo pomožnošolskega vzgojitelja. Pomožnošoi-ski otrok odnosno manjnadarjeaii mladostnik lahko povsem zadovoljivo opravlja svoje delo in tudi drugo njegovo obnašanje ne kaže znakov nemarnosti, dokler poteka njegovo življenje mirno, brez zunanjih pretresljajev ali močnejših upJivcv. Ob taki priložnosti pa mladostnik le prepogosto iztiri in propade. Koliko takih slabičev je le orodje v rokah intelektualno močnejših ničvrednežev! Zato pa zavod in šola ne smeta svojih gojencev po izstopu prepustiti njihovi usodi. Onim, ki izstopijo iz šole, pa jim nihče od svojcev ne preskrbi primernega mesta v življenju, morata to storiti šola in zavod. Vobče se šola briga po možnosti za usodo svojih bivših učencev in učenk. Ker pa tega učiteljstvo samo ne amore, skuša p ridoniti tudi \se druge posameznike in razne skupine, katerih pomoč bi utegnila hasniti, predvsem oblasti, mladinsko sodišče, razne organizacije in društva, obrtniške mojstre Organizacija učiteljstva specialnih šol in zavodov si je nadela nalogo, organizirati zlasti to stran socialnega skrbstva. — ------a „ _ ____________________^j^^j^jaaig^gi^Mi ■ ■ i» ——-----■--11 —- -----------------------------------m 11 1 ----------, .. .. ivomfinr» tiskarno (L (L Eoi tlskarnarja Frano Jezerèek, — Za inaeraUU del Je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani. Urejuje Davorin Ravijen, — Izdaja ea fconzorcij »Jutra« Adoil fcübnikax. — Ž a Narodno usiamo a. o. noi v -