Posamezna številka 6 <tt«
poitnl,
plačana e gotovini
DELAVSKA ENOTNOST
letnik xi. št. 32
GLASILO SINDIKATOV SLOVENITE
LJUBLJANA, 1. avgusta 1952
PRED VI. KONGRESOM KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
l KELIHIH! MOTNIMI USPEHI
na vseh področjih našega udejstvovanja
hočemo dočakati kongres naše Partife
»Glavno je politična in strokovna vzgoja članstva« pravijo usnjarji v Slovenskih Konjicah
«•••!*•' V ..................
Te dni je delovni kolektiv tovarne ~n.ia »Konus« v Slovenskih Konjicah Prejei trimesečno tekmovanje v po-Castitev VI. kongresa KPJ.
. /Glavno je,« pravijo usnjarji, »pomična in strokovna vzgoja članstva.« Jj šestih predavanjih, ki jih bodo imeli Prihodnje mesece, bodo seznanili ves Slndikalni aktiv in člane delavskega Sv.eta z nalogami sindikalne organiza-Clie in njenimi odnosi do upravnih organov v podjetjih. S predavanji, ki bo-namenjena vsem članom kolektiva, bodo seznanili delavce z osnovnimi načeli Zakona o ljudskih odborih, po-aebno še z vlogo svetov proizvajalcev, ^ar bo obenem tudi priprava za jesenske volitve v ljudske odbore. Skrbeli r°do tudi za vzgojo mladine v tovarni. Med tekmovanjem bodo razpisali anketo o tem, koliko in v kakšnih drugih delajo člani delovnega kolektiva, koliko jih dela v ljudski oblasti, množenih organizacijah, kbliko in na kakšno časopise so naročeni itd. Posebej pa °°do v tem času pojasnili delavcem Uredbo o delovnih knjižicah in jim podlagali zbrati vse potrebne listine.
Sindikalni svet v Celju poziva na tekmovanje celjske delovne kolektive
Sindikalni svet v Celju je pozval Vse celjske delovne kolektive na štirimesečno tekmovanje v počastitev VI. kongresa KPJ in III. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Predlagal je °kvirni tekmovalni načrt, ki naj ga Podružnice prilagodijo svojim pogojem.
članstvo tako, da bo čim bolje upravljalo podjetja. Dalje naj sindikalne podružnice spremljajo izvajanje tarifnih pravilnikov in pripravljajo nove, kajti rok sedanjih bo kmalu potekel. Posebno pozornost naj posvete doslednemu izpolnjevanju gospodarskih in upravnih dolžnosti, ki jih predpisuje naša zakonodaja. Pri ustanavljanju delavskih kulturnih društev »Svoboda« naj dobro raztolmačijo delavcem pomen in naloge tega delavskega prosvetnega gibanja.
Trboveljski rudarji v čast svoje Partije
V trboveljskem okraju se je že precej delovnih kolektivov pogovorilo, kaj bodo napravili v počastitev VI. kongresa KPJ.
Rudarji dnevnega kopa Dobrna-Neža so se domenili, da bodo izpolnili vse planske naloge, presegali storitve na premogu, pri odkopu in odkrivanju premoga, prav tako pa nameravajo preseči planirani odstotek debelega premoga. Skrbeli bodo tudi za izboljšanje zaščitnih naprav.
Med drugim so se tudi posvetovali, kaj bi napravili, da bi se čimveč mladine vključilo v delavsko kulturno društvo »Svoboda«.
Sprejeli so še posebno tekmovanje. Brigada Jožeta Polutnika je napovedala tekmovanje brigadama Ivana Novaka in Franca Magoliča v doseganju najboljših storitev, v naj nižjem številu neopravičenih izostankov in v najnižjem številu tridnevnih in sedemdnevnih bolnikov.
Na vzhodnem obratu rudnika pa so
V načrtu je med drugim rečeno, naj i posamezne delovne skupine sprejele s,fldikalne podružnice vzgajajo svoje I posebne obveznosti. Tako je skupina
proslava dneva vstaje v »hidromontažu, Maribor
DELOVNI KOLEKTIVI
IN NAJBOLJŠI DELAVCI SO BILI NAGRAJENI
Na proslavi Dneva vstaje slovenskega naroda je kolektiv »Hidromon-taže« v Mariboru pregledal uspehe tekmovanja v počastitev tega praznika. Iz počila tekmovalne komisije je raz-vMno, da je tekmovalo sedem delovnih ®not po programih, ki so jih te enote sPrejele na množičnih sestankih.
. Največje obveznosti so si zadali kolektivi uprave, delavnice in gradbišča Mariborski otok, ki so se obvezali, da °°do do Dneva vstaje dovršili dela na a°vih objektih v Gosposvetski ulici, farada sprememb dveh projektov že V času tekmovanja (parne instalacije j11 bencinske cisterne) plan ni bil v ce-l°ti izvršen. Toda kljub tem spremem-?am je uspelo kolektivu skoraj vsa dela ^vršiti. Izkopali so, prevozili in predali več ko 150 kub. metrov zemlje, bavozili in planirali 200 kub. metrov kamenja in betonskega gramoza, razdrti tri barake in od teh dve že na n°vo postavili. Pred novo garažo so baredili betonsko ploščo, ki je velika kvadratnih metrov. Poleg tega je kolektiv izkopal celo mrežo odtočnih kanalov in napravil jamo za bencinske 'b naftne cisterne, ki so že položene na ^p.ia ležišča. To je le v glavnih obrisih bjikazano delo kolektivov delavnice, Mariborskega otoka in uprave, kar pa bam pove, da so ti kolektivi prav do-tir° počastili Dan vstaje slovenskega baroda.
. Vse priznanje je zaslužil tudi ko-®ktiv gradbišča Jablanica, ki je pre-vPsil kolektive na gradbiščih Jajce II. Medvode. Zvornik in Zavrelje. Ome-bjeni kolektiv je v tekmovanju popra-desettonsko vitlo, montirah 15-ton-ki žerjav, usposobil vodovodno črpal-napeljal vodovodno omrežje v stanovanjskem bloku, izdelal pohištvo za montažno osebje, uredil kovačnico,
menzo itd.
Tudi kolektiv gradbišča Jajce II je Potrebno omeniti. Čeprav so šele začeli , Pripravami za bodočo montažo, je 0°tektiv v tekmovanju dosegel lepe bspehe. Urejevali so stanovanjske in Poslovne prostore, sanitarne naprave m uredili montažne pripomočke.
, Tekmovalna komisija je ugotovila, Pa„ie bil dosežen največji uspeh na se-oezu podjetja, kjer so tekmovali trije Kolektivi, ki so v tekmovanju opravili okrog 4000 prostovoljnih ur. Po glo-pkem premis]eku je komisija ugoto-jba, da pripada prvo mesto kolektivu elavnice, drugo kolektivu Jablanica n tretje kolektivu uprave. Za dose-pPe uspehe sta prejela kolektiva de-avnice in gradbišča Jablanica nove adio aparate.
» Tudi posamezniki so bili nagrajeni.
■‘■Tem najpožrtvovalnejšim delavcem je
sindikat omogočil 14-dnevno brezplačno bivanje na jadranski obali. Po mnenju tekmovalne komisije so bila v tekmovanju opravljena dela v vrednosti poldrugega milijona dinarjev.
Marijan Gomol
Florijana Razborška obljubila, da bo nakopala šest in pol tone premoga na moža v eni izmeni, skupini Viljema Okorna in Maksa Kmetiča pa celo sedem in pol tone na moža v eni izmeni. Prav tako je obljubila tudi skupina Ivana Novaka.
Delovni kolektivi iz Gornje Radgone bodo tudi tekmovali
Ni še dolgo tega, ko so se sestali vsi predstavniki delovnih kolektivov iz Gornje Radgone in sporočili, da so se njihovi kolektivi že vključili v tekmovanje v počastitev VI. kongresa KPJ. Tekmovalne načrte so že izdelali, izvolili pa so si tudi komisijo, ki bo tekmovanje ocenjevala. Med najboljšimi je načrt delovnega kolektiva Slatina-Radenci. Tu bodo tekmovali med posameznimi skupinami v obratih v dvigu proizvodnosti dela, kakovosti proizvodnje, v znižanju loma steklenic ter v vključevanju članov v ra"5;ne organizacije. Posebno skrb pa bodo posvetili ideološki vzgoji članstva. Dober načrt je sprejel tudi delovni kolektiv državnega posestva Črešnjevci, ki je dosegel že dokaj lepih uspehov.
Šole zaprte sameoajo, oživele pa so loke in poljane ob Savi, Sori in drugih lepih krajih naše domovine. Nasmejanih lic uživa mladi rod lepote naše zemlje in zbira moč, da bi v drugem šolskem letu dosegel čim boljše uspehe.
OB LETNI SKUPŠČINI SINDIKATA TEKSTILCEV
Čim preadarnejše bomo gospodarili. lem reč bomo imeli
Podjetja so danes velika šola delavskega razreda v upravljanju gospodarstva
Na nedavni letni skupščini sindikata delavcev in uslužbencev tekstilne industrije Slovenije so govorili delegati največ o tarifni politiki.
Skoraj v vseh tekstilnih tovarnah občutijo nekakšen zastoj na tržišču. Zaradi visokin cen blaga se večajo po tovarnah zaloge, ki jih ne morejo prodati. Seveda se tak položaj na tržišču v vsaki tovarni drugače odraža. Ponekod res niso znali gospodariti in imajo danes težave. Drugod so se v novem finančnem sistemu hitro znašli in so celo delili dobiček. Taki delovni kolektivi so na primer: tovarna perila v Celju, tovarna svile v Mariboru itd. Precej pa je takih, kjer so dobili delavci le minimalne plače (Mariborska tekstilna tovarna, tekstilna tovarna v Laškem, klobučarna v Domžalah itd.). Delegati so bili mišljenja, da bi bilo treba dati tistim delovnim kolektivom,
ki so se potrudili in napravili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi blago prodali, brezobrestna posojila, da bi lahko izplačali polne plače po tarifnih pravilnikih. Krivično bi bilo namreč, če bi zaradi objektivnih težav, ki se v delovnem kolektivu ne dajo rešiti, trpeli delavci.
VELIKE TEŽAVE SO Z ZALOGAMI
Sploh imajo po tekstilnih tovarnah velike težave zaradi zalog, bodi že izdelanega blaga, bodi surovin. V nekaterih so si takrat, ko je surovin primanjkovalo, napravili veliko zalogo, danes se jim pa maščuje, ko morajo plačevati obresti. Nekateri se pritožujejo čez podjetje »Centrotekstil«, ki jim je dobavilo preveč surovin in se boje, da bodo morali plačevati obresti. »Centrotekstil« te surovine namreč 1
ZADREGA PA TAKA...
Gospod De Gasperi je jezen, ker bo Jugoslavija dobila težko orožje
proti temu, do dobi Jugoslavija orožje, svojega jim ne bodo dali. Jugoslavija Pa se je rimska kurija spomnila na je najbolj pripravna za take račune.
Saj poznate tisto zgodbico o tatu.
Kradel je, pa so ga zasačili. Zbaše plen v malho in brž pot pod noge. Lju- Francijo. Francijo je napadel Hitler, Toda Jugoslavija d je za njim. Prebrisan, kakor je, kaže zato jo je treba oborožiti. Jugoslavija leta 1941,
ni več tista izpred ki bi bila voljna plačevati
s prstom predse in vpije: »Primite ga, ogroža Italijo, zato je treba Italijo tuje račune. Naj razdelijo latijundije, primite ga...«	oborožiti. Italija mora »kakor Francija naj rešijo delovno ljudstvo bede in po-
Na tole zgodbico sem se spomnil, gledati v bodočnost, ki nima nič manj manjkanja, naj dajo delavcem kruha ko sem slišal, kakšno reč so napravili skrb i vzbujajočih neznank na vzhodni in zaslužka, naj uničijo korupcijo, pre-v Italiji zaradi orožja, ki ga nam bodo meji«. Tako torej. Italijo je treba obo- ženejo bogatine, rešijo pereča socialna dale zahodne velesile. Samo konec rožiti zato, ker je ogrožena od Jugo- vprašanja in gospod De Gasperi bo zgodbice je drugačen. V zgodbici je tat slavije, prav tako kot Francijo ogroža rešen. Tega pa seveda ne morejo
r I o Cii Do	Ko ar\r» rtnf ni	/Irti /mivvi AT  Z - J 	«4.0 J4-Z K o. K« nn	-VV, 4 .«I rli TD rt T* n
ušel, De Gasperi bo pa ostal z dolgim Nemčija.
praviti, ker bi potem tudi De Gaspe-
Slabe primere so se spomnili! Hitler rija ne bilo več. Konec pa bi bilo tudi Jugoslavija je že lani poslala Arne- je napadel Francijo. Drži. Kdaj pa je mastnih dobičkov. Zato je treba obdr-riki, Angliji in Francij i obširno obraz- Jugoslavija napadla Italijo? Če se žati De Gasparija, pustiti socialne preložitev, zakaj potrebujemo težko orožje, prav dobro spomnim, je bilo majceno bleme Italije pri miru, račune naj pa tanke, težke topove in raketna letala, drugače. Mussolinijeve skvadrg so po- plačuje Jugoslavija. De Gasperija naj Vse skupaj se je dolgo vleklo, z odlo- žigale in morile po Jugoslaviji in so rešujejo kakor hočejo, toda motijo se, čitvijo so odlašali: Čemu vam bo; par- bile v Jugoslaviji tudi pošteno tepene, če mislijo, da ga bodo na naš račun tizani ne potrebujejo tankov. Končno Če mislijo, da je treba Italijo zato obo- Zato bi bila vsa Jugoslavija pre-smo jih le uspeli prepričati, da so meje rožiti, ker smo jim jih pošteno nalo- majhna.
s kominformovskimi državami večino- žili, potem naj kar oborože to »južno Precej podobna zgodbici o tatu je ma v ravnini. Ko pa je Sovjetska zveza trdnjavo Atlantskega pakta«. Danes še tudi tista, ki jo je spustil De Gasperi oborožila naše sosede Romunijo, Ma- ne poznamo orožja, ki bi se lahko voj- te dni. »Sem za sporazumno rešitev džarsko in Bolgarijo tudi s takim orož- skovalo brez vojske!	tržaškega vprašanja,« pravi, »le kaj, ko
jem, so pristali in prve pošiljke že pri- Poleg tega so jih polna usta, kako Jugoslavija tega noče.« Naši predlogi hajajo.	je Italija najzvestejši zaveznik na Za- za sporazumno rešitev tržaškega vpra-
Zdaj so pa v Italiji zagnali velik hodu. O, bila je »zaveznik«, res, toda Sanja so romali v arhiv in se jih go-vrišč in trušč: oborožujejo Jugoslavijo, le takrat, kadar so kaj delili. Čim je spod De Gasperi nič več ne spominja. Italija, branik evropske civilizacije, je bilo treba prijeti za puško, so dobro Naši predstavniki so neštetokrat izja-ogrožena, nikar jim nič ne dajte. Sicer uporabili svoje noge. Vedno so pa bili vili, da so za sporazum, toda iz Rima pa italijanska diplomacija ne bi bila na strani tistega, ki je zmagal. Če so ni bilo nikoli o.dgovora. Pa se pojavi italijanska, če bi ravnala drugače. Saj se v začetku prevarili, so proti koncu danes gospod De Gasperi in si upa na razumemo. Kako bi bilo lepo, če bi Ju- že našli način, da so obrnili hrbet svo- glas povedati, da mi nočemo sporazu-goslavija ne bila tako močna. Trst bi j emu zavezniku.	ma. Seveda je moral nekako opravičiti
padel kar sam od sebe, Reka, Istra, — Če bodo oborožili Jugoslavijo, po- svoj molk in mu je danes zelo nerod-Dalmacija, Kotor, mogoče še kaj za tem bodo ti Jugoslovani, ki so že tako no. Štrena se mu je zmešala in ne ve, nameček. Uresničili bi stoletno zamisel trmasti, še bolj nepopustljivi v vpra- kako bi jo razvozljal. Miroljubni svet »cveta italijanstva«, sveto rimsko ce- šanju Trsta. — Tu je torej pes poko- zahteva, da se tržaško vprašanje uredi sarstvo in rimski papež bi ga blago-	pan! Lahko so prepričani, da ne	bomo	in gospod De Gasperi je moral na glas
slovit. Ze slišimo zvonjenje po zmagi,	odstopili od naših pravic, četudi	bi jih	reči, da je tudi on za sporazum,
že done fanfare zmagovitih italijanskih branili samo z motikami, kaj šele s Toda kaj bi bilo potem? Tržaško legij ... Zdaj pa tej Jugoslaviji dajejo puškami. Iz te moke že ne bo kruha! vprašanje ga ne bi več reševalo pora-orožje in preprečujejo uresničenje teh Toda na Zahodu je precej takih, ki zov na volitvah, nič več ne bi bilo ka-prelestnih sanj.	menijo, da je treba Italijo podpreti, ji men spotike v odnosih med obema so-
Denimo, da bi bila Jugoslavija res zagotoviti »življenjski prostor«, De sedoma. Treba bi se bilo odreči svoji tako slabotna. Kako bi bilo gospodu Gasperi mora na vsak način ostati na imperialistični politiki. Skratka, težave De Gasperiju pri srcu, če bi se na nje-	vladi — in to na naš račun. Na	oblast	na vseh straneh. To pa je preveč	za
govih mejah prikazale Stalinove divi-	so ga spravili — na naš račun,	obl ju-	gospoda De Gasperija. Zelo težko	bo
zije? Bi takrat še sanjal o svetem rim- bili so mu Trst in podpisali tristranski priti od besed k dejanjem. Zato je skem cesarstvu? Toda to seveda zdaj sporazum o Trstu. Ob občinskih volit- boljša druga pot. Pustiti je treba trža-ni važno. Varuje ga Jugoslavija, ki po- vah so spet mešetarili — na. naš račun, ško vprašanje odprto, v svet pa spu-zna svoj posel. Zato se De Gasperi še Civilno upravo v Trstu bodo vodili ščati le govorice, ki jim verjamejo sa-lahko korajžno izprsi: Italija protestira rimski kurirji. Na čigav račun še? Od mo še —vrabci na strehi.
uvaža in se ne da reči, da jih je nabavilo morda preveč. Lahko je bil položaj na svetovnem tržišču ugoden za nakup, pa so nabavili. Toda v takem primeru bi naj tovarne dobile brezobrestno posojilo za nakup surovin. O tem vprašanju se sicer že razpravlja, rešeno pa še ni.
Nerešeno je še vprašanje akumulacije v obrtnih podjetjih. Delegati so povedali, da je v nekaterih obrtnih po'djetjih akumulacija manjša kot pa v 1,tovarni (klobučarji). Tako jim privatni sektor lahko konkurira.
JE -NEKAJ STVARI, KI JIH V TARIFNIH PRAVILNIKIH NISO PREDVIDELI
Sedaj, ko plačujejo po tarifnem pravilniku, so se pokazala nekatera vprašanja, ki jih prej niso predvidevali. Eno takih vprašanj je, da so sedaj prizadeti pri plači tisti, ki že prej niso dosegali norm. Prej je na primer dobil delavec, ki je dosegel normo le 80%, 2475 dinarjev plače, z boni vred 5640 dinarjev. Danes dobi za isto storitev 4800 dinarjev, kar je okoli 800 dinarjev manj. Drugi delavec na istem delovnem mestu, ki je dosegal normo, je dobil pa 6135 dinarjev z boni vred, danes pa 6240 dinarjev — torej okrog 100 dinarjev več. Taki delavci se bodo sedaj mnogo bolj trudili, da bodo norme dosegali. Nekatere, ki jim delo kljub dobri volji ne gre od rok, bo treba prestaviti na drugo delovno mesto. Prizadeti se čutijo tudi taki delavci, ki so že dalj časa na enem delovnem mestu. Takole pravijo:	»Jaz
delam tu že 15 let, pa imam prav toliko plače, kot tale, ki je komaj prišel v tovarno.« Seveda, merilo za plače je storitev in ne, koliko časa si že v službi. Če delavec že dalj časa opravlja istp delo, je spretnejši, boljše si ga zna organizirati in lahko več zasluži. Če se novinec kmalu vpelje v delo, so pa križi, češ, komaj je prišel in že zasluži toliko kot jaz. Zares prizadeti so invalidi. Za te bo treba poiskati tako delo, da bodo norme lahko dosegali in da ne’ bodo prikrajšani.
Govora je bilo tudi o otroških dokladah. Zaposleno dekle ima nezakonskega otroka. Otrokov oče je posestnik in zato nima pravice na otroške doklade. Največkrat oče ne plača toliko, kolikor znaša otroška doklada, ali pa sploh nič in dekle s težavo preživlja sebe in otroka. V takih primerih sindikalne podružnice mladi materi sicer pomagajo, treba bi bilo tudi to s ‘ kakšno dopolnitvijo uredbe urediti. Ali naj se očeta pritisne, da bo plačeval najmanj toliko, kolikor znaša otroška doklada, ali je treba pa zaposleni materi priznati pravico nanjo.
Ko so razpravljali o delu delavskih svetov, so ugotovili, da je med delavci vedno večje zanimanje za njihovo delo. Delavci se vedno pogosteje oglašajo k besedi. Posebno ob sprejemanju tarifnih pravilnikov so bile razprave na zasedanjih delavskih svetov zelo žive. Sprejemanje tarifnih pravilnikov je bila zares velika šola delavcev v upravljanju podjetij. Danes, ko so delavci neposredno prizadeti, če podjetje dobro uspeva, saj so od tega odvisni njihovi dohodki, je zanimanje še večje Vendar čaka sindikat tekstilnih delavcev še precej dela v oblikovanju socialističnega človeka.
miofli siivpniiiLNm oboarizhcii
pri Izralanln noreča larllntga sistema
Tarifni pravilniki so v glavnem odobreni že za vsa naša gospodarska podjetja. V gradbeni, gostinski in trgovinski stroki ter obrtni dejavnosti še niso vsi potrjeni zaradi tega, ker jih manjša podeželska podjetja ali sploh še niso predložila, ali so jih poslala pomanjkljive, ali pa so nepravilno sestavljeni tako, da so jih republiški odbori sindikatov morali vrniti.
Sprejem tarifnih pravilnikov je šele začetek izvajanja novega tarifnega sistema. Do njegovega popolnega in pravilnega uveljavljanja, to je, da bo v celoti in na vsakem delovnem mestu resnično uveljavljen socialistični princip nagrajevanja, pa je še težka pot in bodo imeli delovni kolektivi, zlasti pa sindikalne organizacije še veliko dela.
Vsako samovoljno spreminjanje tarifnih postavk je protizakonito
Dosedanje izkušnje iz izvajanja novega tarifnega sistema v podjetjih, kjer že imajo potrjene tarifne pravilnike, nam odkrivajo celo vrsto napak in nepravilnosti, ki jih vsebujejo že odobreni tarifni pravilniki, ali pa jih delajo vodstva podjetij, ko jih izvajajo. Precej je podjetij, v katerih ne izplačujejo zaslužkov po postavljenih tarifnih postavkah. Če bi bila to samo podjetja, ki ne dosegajo plačnih fondov, bi bilo to razumljivo. Toda med njimi so tudi podjetja, ki dosegajo in celo presegajo plačne fonde, v redu odvajajo družbene dajatve, takrat pa seveda to ni prav. Ko je neko podjetje izplačevalo zaslužke za maj, je izplačalo le 8 % zaposlenim uslužbencem polne prejemke, predvidene po tarifnem pravilniku. 92 odstotkov uslužbencev pa je dobilo nižje plače kot je to predvideval tarifni pravilnik. Nekaterim vodilnim uslužbencem so znižali prejemke do 4000 din mesečno, večjemu številu nižjih uslužbencev pa so znižali prejemke po okrog 100 din. Težko je razumeti, kakšen smisel ima tako zniževanje. Koristi od tega prav gotovo ni nobene, ustvarja pa upravičeno nezadovoljstvo prizadetih. Svoje postopke zagovarjajo s tem. da posamezni uslužbenci nimajo potrebnih kvalifikacij, da bi imeli pravico na polne prejemke, predvidene po tarifnih postavkah za delovna mesta, na katerih delajo. Če je to res, tedaj se bo treba razgovoriti z delovnim kolektivom in s prizadetimi, v odločbi pa točno določiti prejemke, ki jih je treba^ izplačevati, kadar je plačni fond dosežen. Vsako samovoljno menjanje tarifnih postavk je nepravilno in protizakonito, ker pomeni kršenje tarifnega pravilnika. Sindikalne organizacije, posebno pa sindikalni odborniki, se morajo najodločneje zoperstaviti vsakemu kršenju tarifnih pravilnikov, pa naj jih kršijo uprave podjetja ali pa drugi organi v podjetju. Če vsebuje tarifni pravilnik take napake, da ga je treba menjati, tedaj se mora to izvršiti zakonitim potom s pristankom sindikalnega foruma, ki je tarifni pravilnik odobril.
Kako naj se delijo presežki plačnega fonda
Nekatera naša podjetja, ki so v prvem polletju tega leta ustvarila presežni plačni fond, so ga že delila med člane svojega delovnega kolektiva. To je popolnoma v redu. Ko so delili presežke plačnega fonda, je v nekaterih podjetjih prišla do izraza uravnilovka. Tako je neko podjetje kemične industrije razdelilo vsem zaposlenim v podjetju, ne glede na delovno mesto, kvalifikacijo in uspeh pri delu vsem enako po 690 din. Tako izenačevanje pri delitvi presežkov plačnega fonda je škodljivo. Prvič zaradi tega, ker krši socialistični princip nagrajevanja. Po tem načelu namreč pripada zaslužek-nagrada vsakemu po njegovem delu in po tem, koliko skupnosti daje. Popolnoma jasno je, da v enem delovnem kolektivu ne delajo vsi enako, zato tehničnega vodjo podjetja ne moremo izenačiti z vratarjem, direktorja s telefonistom, visokokvalificiranega delavca z navadnim itd. Drugič pa je takrf izenačevanje škodljivo tudi zaradi tega, ker je krivično, delavec ne dobi tega. kar je zaslužil, ubija samoiniciativo, požrtvovalnost in borbo za čim večjo proizvodnost dela. Zato je izenačevanje največja ovira nadaljnjemu uspešnemu razvoju proizvodnih sil. Od razvoja proizvodnih sil pa je odvisno blagostanje delovnih ljudi.
Če je tarifni pravilnik in če so tarifne postavke pravilno postavljene, člani delovnega kolektiva pravilno razporejeni po delovnih mestih, takrat bomo presežek plačnega fonda na [pravičnejše razdelili tako. da bo dobil vsak enak odstotek na svojo plačo. Plače po tarifnih postavkah pa žc same po sebi zagotavljajo nujne razlike. Kadar pa posamezni člani delovnega kolektiva dosežejo s posebnim prizadevanjem izredne proizvodne uspehe v korist podjetja (osvajanje novih proizvodov, izboljšanje proizvodov, nove boljše proizvodne metode itd., kar ima za posledico povečanje proizvodnosti z odgovarjajočo kvaliteto in znižanje proizvodnih stroškov), takrat naj dobe nagrado. Sredstva za izplačevanje nagrad pa imajo podjetja v rezervnih plačnih in drugih fondih podjetja.
Norme in akorde je treba vskladiti s tarifnimi postavkami
Večina naših podjetij je takrat, ko so sestavljali tarifne pravilnike in tarifne cenike, zanemarila eno bistvenih vprašanj, ki je sestavni in osnovni del novega tarifnega sistema — vskladitev norm in akordov s tarifnimi postavkami. Po vseh podjetjih, kjer tega vprašanja niso pravilno rešili, imajo danes resne težave. Te težave se vidijo v tem. da so zaslužki delavcev, ki delajo po normah ali v akordu, zelo različni od
tarifnih postavk za delovna mesta, na katerih delajo. Na nekaterih delovnih mestih ali v proizvodnih oddelkih delavci z lahkoto presegajo za 20, 40, 60 in celo več odstotkov zaslužke, predvidene po tarifni postavki, samo zaradi nerealnih norm in akordov. Na drugih delovnih mestih pa kljub požrtvovalne-me delu zaslužkov po tarifnih postavkah ne dosegajo. Včasih prihaja celo do takih nemogočih stvari, da nekateri delavci, kadar so z lahkoto in v krajšem delovnem času dosegli in presegli norme ali akorde, nočejo več delati, ali pa namenoma zavlačujejo delo iz napačne bojaznj, da jim bodo norme povišali, kot da bi bilo to v njihovo škodo in škodo delovnega kolektiva. Ker čut tovarištva in socialistična zavest pri vseh naših delavcih še ni na taki višini, da bi delavci sami dajali pravilne predloge za od pravo takih napak, je nujno potrebno, da vodstvo podjetij — upravni odbori in delavski sveti dobro proučijo take pojave in sprejmejo potrebne ukrepe za vskladitev norm in akordov s tarifnimi postavkami. To pa ne pomeni, da hočemo delavcem, ki delajo po normah ali v akordu, preprečiti doseganje višjih zaslužkov, kot jih predvidevajo tarifne postavke. Namen tega je, da bo vsak delavec nagrajen po svojem delu, da se prepreči izkoriščanje človeka po človeku, da hi priden dela-rec delal za lenega. Po drugi strani pa hočemo doseči, da se bo za določene proizvodne naloge plačni fond pravilno ustvarjal in koristil, da podjetje ne bo zašlo v finančne težave in da bo lahko izpolnjevalo obveznosti do družbe in tvojega kolektiva.
Vsak delavec naj pozna svoje tarifne postavke
Nadaljnji negativni pojav v mnogih naših podjetjih je v tem, da člani delovnega kolektiva po odobritvi tarifnih pravilnikov niso bili seznanjeni s tarifnimi postavkami za delovna mesta, na katerih delajo. To je toliko bolj žalostno, ker je takih pojavov največ v tistih podjetjih, v katerih se "tarifni pravilniki in tarifne postavke niso dovolj prediskutirale z delovnim kolektivom. Posledica tega je, da vlada med člani delovnih kolektivov upravičeno nezaupanje in nezadovoljstvo, kar negativno vpliva na odnos do dela in na medsebojne odnose. Poleg tega pa pomeni tak nesocialistični in nedemokratični postopek tudi kršenje zakonskih predpisov, saj govori uredba o delitvi sklada plač in navodila za sestavo tarifnih pravilnikov, da mora vsebovati tarifni pravilnik določbo — in to določbo tarifni pravilniki tudi imajo, da ima vsak delavec in uslužbenec pravico pritožbe na višino zaslužka, določenega po tarifni postavki za delovno mesto, ki ga opravlja. Kako naj se delavec po-služj te zakonite pravice, če ne pozna tarifne postavke? Dolžnost vodstva podjetij je, da seznanijo vse člane delovnega kolektiva s tarifnimi postavkami njihovih delovnih mest. Ni dovolj objaviti jih le na oglasni deski, kot so napravili v nekaterih podjetjih in so vse tarifne postavke celega podjetja izobesili. Največkrat so bile celo slabo čitljive, na oglasno desko se ponavadi daje najslabše kopije, po nekaj dneh pa so zaradi dežja in sonca sploh nečitljive. Delavce je treba seznaniti s postavkami v tarifnem pravilniku tako, da bodo v proizvodnih oddelkih in na vsakem delovnem mestu vidno prikazali tarifno postavko za to delovno mesto. V nekaterih delovnih kolektivih so potem, ko je bil tarifni pravilnik odobren in ko so člane delovnega kolektiva razporedili na delovna mesta, izdali odločbe vsem uslužbencem in delavcem, v katerih je bila navedena njihova kvalifikacijo, delovno mesto in tarifna postavka za to delovno mesto. Tak način je naletel pri delovnem kolektivu na splošno razumevanje in odobravanje. Posamezniki, ki z delovnim mestom ali tarifno postavko niso bili zadovoljni, pa so se lahko pritožili na upravni odbor ali delavski svet, v kolikor je bilo to delovno mesto vodeče. Če je bila pritožba upravičena, so jo ugodno rešili, če pa ni bila, so pa prizadetim raztoj-mačili razloge, zakaj je bila zavrnjena. Na ta način so bili vsi člani delovnega kolektiva v celoti zadovoljni.
Sindikati naj skrbe za pravilno izvajanje tarifnih pravilnikov
Ker novi tarifni sistem ne rešuje vprašanj nagrajevanja delovnih ljudi po gospodarskih podjetjih statično z odrejenimi fiksnimi postavkami za določeno dobo, pač pa je postavljen tako, da se mora, življenjsko povezan z živo stvarnostjo, nujno razvijati z razvojem proizvodnih sil in proizvodnih odnosov. To pomeni, da ga moramo stalno zasledovati in vsklajevati z dejanskimi potrebami v interesu posameznikov in skupnosti. Da pa bi mogli , pravilno izvajanje novega tarifnega si-
stema stalno zasledovati in kontrolirati, pa je v prvi vrsti v interesu samih delovnih kolektivov, da si ustvarijo nujno potrebno evidenco za svoje potrebe in potrebe državnih, zlasti pa sindikalnih organov. Ti so v prvi vrsti poklicani, da kontrolirajo, vsklajajo in čuvajo pravilno izvajanje novega tarifnega sistema ter delajo na njegovi nadaljnji izpopolnitvi. Pri uvajanju te nujno potrebne evidence pa se moramo čuvati birokratske poplave obrazcev in formularjev, izdelanih v samih podjetjih ali pa poslanih od raznih nadrejenih in nenadrejenih forumov. Podatki naj bodo čimbolj enostavni, jasni in pregledni, zajemajo naj samo one pokazatelje, iz katerih se vidi: ustvarjanje plačnega fonda podjetja, povprečne mesečne plače delavcev in uslužbencev po kategorijah za podjetje (po možnosti po obratih), pregled izpolnjevanja norm in akordov, pregled periodičnega izplačevanja presežnega plačnega fonda — dobička, pregled izdatkov za do 7-dncvnega obolenja in drugih dajatev po členu 17 in 18 Uredbe 6 delitvi sklada plač in preglerl izplačil za nadurno in nočno delo. Ker je omenjena evidenca potrebna v republiškem in zveznem merilu, bo potrebno uporabljati enoten formular, ki bo gotovo predpisan za vso državo. Da bi bil ta formular res dober, enostaven in pregleden, bi bilo potrebno, da uprave podjetij o tem razpravljajo in preko sindikalnih podružnic dajejo višjim sindikalnim forumom svoje predloge, kakšen naj bi isti bil, odnosno kaj naj ta evidenca vsebuje.
Nekdaj so Košutnikovi mami iz prižnice in občine zabičeoali, da mora oedno in povsod možu pokorna. In tiho je morala biti. Danes pa je Koiutmkooa član delavskega sveta in ena najboljših delavk tekstilne tovarne.
Bilo je tudi več takih pojavov, da so posamezne uprave podjetij brez vednosti in odobritve delavskih svetov in sindikalnega organa, ki je tarifni pravilnik potrdil, samovoljno spreminjale tarifne pravilnike ali poedine v njem vsebovane postavke. To je nepravilno in nedopustno. Če vsebuje tarifni pravilnik take napake, da ovirajo pravilen način izvajanja nove tarifne politike, tedaj naj se izpremeni na za to določen zakonit način. Če pa napake niso bistve- —------------------ ,---------------. .
nega pomena, jih je treba odpraviti ob i vega tarifnega sistema, signalizator in
mora obvezno sodelovati ves delovni kolektiv in zato merodajen nadrejeni sindikalni organ.	.
Sindikalne organizacije, republiški, odbori, okrajni in krajevni sindikalni svet, zlasti pa sindikalne podružnice so v prvi vrsti poklicane, ne samo da sodelujejo pri odpravljanju raznih napak in nepravilnosti, ki jih vsebujejo tantni pravilniki odnosno ki se dogajajo prl izvajanju, pač pa morajo biti najaktivnejši kontrolor pravilnega izvajanja no-
poteku roka veljavnosti tarifnega pravilnika in sprejemanju novega. Pri vseh spremembah tarifnega pravilnika pa
aktiven pobornik za odpravo vseh nepravilnosti v interesu zaščite delavske-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Tekmovanje delavskega upravljanja
je posvečeno prav krepitvi ideje samoupravljanja
K pismu »Gradisa IMM« Republiškemu odboru sindikata delavcev in uslužbencev gradbene industrije in stavbarstva za Slovenijo
V »Slovenskem poročevalcu« je 16. julija t. L. zagledalo beli dan odprto pismo upravnega odbora podjetja »Gradis IMM« Republiškemu odboru sindikata delavcev in uslužbencev gradbene industrije in stavbarstva za Slovenijo.
Ko smo pismo prebrali, smo bili zelo začudeni, da se upravni odbor »Gradisa IMM« ni potrudi! urediti vprašanj, ki jih je načel in jih mislil pravzaprav povedati Republiškemu odboru. Pismo je naslovljeno Republiškemu odboru, govori pa še o vlogi tiska, posebej »Delavske enotnosti«, o delu in odnosu »Glavnega odbora ESS« do »Gradisa IMM« — mimogrede povedano lahko bi že vedel, kako se imenujejo organi delavskih organizacij — vodilna nit pisma pa je, kako si nekdo sploh upa zaletavati v sklepe delavskih organov upravljanja.
Kdor je pismo prebral, bo na hitrico dejal: prav je, kar dobro so jih namahali. Če je vse res, kar so napisali, je bilo kar prav, da upravni odbor jasno pove, da se tako ne sme delati. Toda — to je le videz. Kdor pismo pazljivejše in s preudarkom prebere, bo pomajal z glavo: z dokazi so pa na kaj majavih nogah. Upravni odbor »Gradisa« zahteva nekaj, o čemer bi se dalo govoriti.
Pustimo na stran odnose Republiškega odbora do »Gradisa IMM« — ta bo prav
gotovo svoje povedal — poglejmo rajši, kakšni so grehi »Delavske enotnosti« pri vsej tej zadevi!
kakšni so grehi e j tej zadevi!
V 26. številki našega lista smo objavili
STRAN * I. VIII. 1952
DELAVSKA ENOTNOST
članek z naslovom: »Vsako gradbišče naj dobi svoje pravo mesto v tekmovanju« in podnaslovom:	Beseda gradbenim delavcem
Gradisa.
Uvodoma smo zapisali, da se je v času delavskega upravljanja in splošne decentralizacije v našem gospodarstvu začelo porajati povsem upravičeno vprašanje gospodarske samostojnosti delovnih kolektivov po sameznih gradbišč. Plod obravnave tega vprašanja so organi delavskega upravljanja na grabiščih, ki bodo prej ko slej morali samostojno gospodariti. Vsako gradbišče "*e namreč tako izrazito samostojna gospodarska celota, da je posamezna gradbišča nemogoče gospodarsko ocenjevati samo po splošnih povprečjih vseh gradbišč, t. j.» celotnega »Gradisa«.
V nadaljevanju članka zagovarjamo stališče sindikatov, da je mogoče objektivno pravilno ocenjevati v tekmovanju, ki ima predvsem družbeno politični značaj in je posvečeno prav krepitvi ideje samoupravljanja v gradbeništvu le posamezna gradbišča. Vodstvo »Gradisa« pa je nasprotno mišljenja, da je to eno podjetje in da kot
tako tudi tekmuje, čeprav ima vsako gradbišče svoj delavski svet in upravni odbor in svojo sindikalno podružnico.
Glavni greh »Delavske enotnosti« je torej v tem, da se je zaletela v koncepcijo upravnega odbora »Gradisa«, češ, podjetje naj se ocenjuje kot celota, ne pa delovni kolektivi posameznih gradbišč.
Točno je: Družbeni razvoj bo prinesel tudi Gradisovim kolektivom druge oblike upravljanja
In kaj pravi upravni odbor »Gradisa« v svojem pismu: ». . . Ali niso Gradisovi delavski svet! in upravni odbori sklenili drugače! Ali ne morejo samostojno demokratično odločati ii* jim je spet in spet treba vsiljevati neka nepojmljiva stališča? . Ne mislimo odgovarjati njihovim neresnim izvajanjem . . Ugotovitve teh člankov so netočne in nekontrolirane in izvirajo predvsem — in to poudarjamo ponovno — iz nepoznavanja ustroja, dejavnosti ter specifičnosti gradbeništva«. Nato vzklika: »Koliko težav je bilo ustvarjenih gradbeništvu v splošnem zaradi šablonskega vzporejanja in primerjanja z industrijo!« Najbolj zanimiv od stavek v vsem pismu in ki obenem kaže stališče upravnega odbora »Gradisa« v pravi luči pa je tale:
»Ne mislimo se na tem mestu spuščati v razpravljanje o tem ali naj se posamezna gradbišča in ostale edinice Gradisa IMM popolnoma osamosvojijo, kakor je bilo to nakazano v nekaterih člankih. To je lahko vsebina posebne diskusije. Vemo samo to. da bi izpolnitev takih sugestij ali želja povzročila le razbitje celotnega podjetja Gradis IMM. ki je prav zaradi tega. ka kršno je bilo in je še sposobno opravljati velike naloge pri graditvi ključnih objektov naše kapitalne izgradnje. Zato smatramo v današnjem položaju takšne tendence za neresne«. Zavedajo pa se, da bo šel tudi v teh stvareh razvoj naprej, saj so zapisali, da bo dal »sam družbeni razvoj sam razvoj gospodarskih odnosov in nalog tudi našemu kolektivu v perspektivi druge naloge in druge oblike upravljanja«.
Bistvena, načelna vprašanja, ki jih postavlja upravni odbor »Gradisa IMM« y obravnavi pisanja našega lista, so torej tale:
1.	ali ima kdo pravico oporekati pravil nost sklepov delavskega sveta in upravnega odbora, in
2.	ali naj delavski sveti gradbišč samo stojno upravljajo gradbišča, ali naj bodo le del enega podjetja — Gradisa IMM-
Sindikati so organi družbenega nadzora, zato je njihova dolžnost, da povedo, kaj je prav in kaj ne
Poglejmo, kako je s prvim vprašanjem!
Upravni odbor Gradisa IMM odreka v svojem pismu pravico sindikatom, da hi podvomili v pravilnost sklepov delavskega sveta in upravnega odbora. To svoje stališče celo večkrat ponovi, tako da ne moremo dvomiti v verodostojnost njihovega mišljenja in ne izvira morda iz slučajno napačno stiliziranega stavka. Ali pa je to njihovo stališče tudi pravilnol
O vlogi sindikatov v upravljanju gospodarstva in sploh v vsem družbenem življenju, si pri »Gradisu«:, kot vse kaže, niso na čistem. Sindikati niso slepi izvrševalci zakonov, uredb, predpisov in sklepov organov delavskega upravljanja, kar hi radi v vodstvu »Gradisa« napravili iz njih, pač pa so organi družbenega nadzora. Sindikat ni za to tu, da bi bil le nekak podaljšek roke delavskega sveta ali upravnega odbora, preko katerega bi uresničevala svoje sklepe. Sindikat z zaupanjem, ki ga imajo delavci vanj, vpliva, da sprejmeta delavski svet in upravni odbor take sklepe, ki bodo v korist delovnemu kolektivu in vsej naši skupnosti. In kadar so ti sklepi takšni, takrat zastavi vse svoje sile, da se tudi .uresničijo. Ce pa sklepi delovskih organov upravljanja škodujejo kolektivu ali skupnosti, takrat nima le pravice grajati, temveč je njegova dolžnost, da pove, da tako ravnanje delavskega sveta ali upravnega odbora ni prav in da s široko obravnavo in posvetovanji poskrbi, da se napačni sklepi spremene. To je naš list tudi storil. Delavci upravljajo namreč podjetje preko organov delavskega upravljanja in ne delavski svet in upravni odbor sama.
In upravni odbor »Gradisa«: . »Ali niso delavski sveti in upravni odbori sklenili drugače!« Tak način obravnave tega vprašanja ni potemtakem nič drugega kot ob-
ramba izjemnega položaja upravnega odbora »Gradisa IMM« do delovnih kolektivov. V trdovratnem zagovarjanju takega stališča pa je kal birokratizma.
Cilj ne posvečuje sredstev
Kaj pa so delavski sveti in upravni odbori gradbišč zares sklenili!
Upravni odbor »Gradisa IMM« nas v svojem pismu obvešča, da so vsi delavski sveti njegovih gradbišč sklenili, da bodo tekmovali v delavskem upravljanju kot celota Ni nam bilo treba iti daleč in zvedeli smo. kako je bilo s temi sklepi. Delavski svet »Gradisa Litostroj« v Ljubljani o teh stvareh sploh še ni razpravljal. Mnenja so zelo različna in bo tak sklep zelo težko sprejet Upravni odbor »Gradisa IMM« sam še predobro ve, kakšnega mišljenja so delavski sveti na Štajerskem, najbolj pa, kaj misli delavski svet gradbišča hidrocentrale Vuzenica. Ta delavski svet se je te nekajkrat postavil »centrali« po robu in zahteva, do slej sicer brezuspešno, popolno osamosvojitev. Zato upravičeno dvomimo, če je tudi delavski svet v Vuzenici sklenil, da njegovih paporov v tekmovanju delavskega upravljanja ne ocenjujejo posebej. Zelo težko bo verjeti, da so tudi delovni kolektivi, ki so dobili prehodne zastave in nagrade zvezne in republiške vlade, istega mišljenja kot upravni odbor »Gradisa IMM«.
Vse to pa kaže, da upravni odbor »Gra disa IMM« ne izbira sredstev, da bi dosegel svoj cilj in opravičil svoje stališče, ki je krivično do delovnih kolektivov gradbišč. To ni prav. Delavski list glasilo sindikalnega gibanja Slovenije ima pravico povedati na glas, kaj misli o sklepih delavskega sveta in upravnega odbora »Gradisa IMM«. Težko hi bilo danes najti Človeka, ki bi trdil drugače.
Materialna osnova je temelj delavskega upravljanja gospodarstva
Poglejmo, kako je z drugim vprašanjem!
Zelo značilno je. da upravni odbor »Grar. disa IMM« danes noče razpravljati o tem. ali naj delavci na gradbiščih gospodarijo sami. ali naj bodo le del velikega podjetja »Gradisa IMM«. Menijo, da jo za tako razpravo še prezgodaj. Vso razpravo o tem
hote speljujejo na tir odnosov Republiškega odbora do podjetja Če so odnosi slabi zaradi tega, ker je Republiški odbor mnenja, da naj delovni kolektivi »Gradisa« tekmujejo vsak zase potem smo na strani Republiškega odbora. Takoj bomo povedali zakaj.
Podjetje »Gradis IMM« združuje kar 10
velikih delovnih kolektivov Naštejmo jih: Strnišču gradi delovni kolektiv »Gradis® tovarno aluminija, v Vuzenici. Medvodah i. Mostah grade hidrocentrale, v Šoštanju .1 kolektiv, ki gradi termoelektrarno, dalje so še »Gradisovi« kolektivi na Jesenicah, kjer grade nove objekte v železarni, drugi kolektiv je v Guštanju, ki gradi novo jeklarno, v Ljubljani imamo kolektiv, ki gradi »TAto-stroj«. Poleg tega je še delovni kolektiv centralnih obratov v Ljubljani, ki ima svoj® delovišča v Ljubljani. Škofji Loki in M®; riboru. Na kraju je še Gradisov delovni kolektiv, ki pa ni v Sloveniji, temveč > Bosni, kjer gradi železarno v Zenici MisB” si boste, vsaj za ta kolektiv v Zenici ne bodo zahtevali, da ga ocenjujemo obenem * drugimi kolektivi v Sloveniji. Pa ni takoj Tudi to je kolektiv »Gradisa- in ga je treh® ocenjevati obenem z ostalimi.
Ali je pametno danes,
v liliji! rasti demokracije, tekmovanje centralizirati?
Ni treba biti preveč moder, niti ni trebs poznati gradbeništva, da zlahka ugotovim » da ti kolektivi niso enak’ in da nljn®^. enakih pogojev. Eden ima take težave, drug ima drugačne. Ta si zna boljše pomagat’ drugi slabše. Oni je z večjim elanom pnje za delo tretji zna boljše gospodariti itn« itd. Vsak ima drugačne uspehe. Upravn odbor »Gradisa« pa misli, da je najboljše, če seštejemo vse rezultate skupaj in J1® ncenima tako kot-druge kolektive. Tako s napravili za tekmovanje v maju in juniju* Kaj se je zgodilo'! »Gradis« je' prišel n® peto mesto, ker so ga" ocenili med kolektivi I skupine kot kolektiv z nad tisoč delavci« Med takimi kolektivi pa so močni konkurenti. ki imajo to veliko prednost, da s® homogeni in da so Člani kolektiva na enem mestu. Kjer so stvari prijeli na pravem koncu, so uspehi lahko neprimerno večji, kot pa pri »Gradisu«, ki ga sestavlja deset kolektivov. Med temi »Gradisovimi« kolektivi pa je tudi precej takšnih, ki bi bili lahko v svoji skupini med najboljšimi- Tod® stališče upravnega odbora »Gradisa« jim to preprečuje. »Gradisovi« delovni kolektivi ze tekmujejo posamezno za naslov na.iholjšeg® delovnega kolektiva v grabeništvu Danes. v splošni decentralizaciji in demokratizemJi upravljanja gospodarstva se pojavlja vodstvo »Gradisa IMM«, ki hoče tekmovanje Še naprej centralizirati Kdo ima torej pravi Brez dvoma Republiški odbor Da bi to spoznali, ni treba iti na gradbišča. Ko p® gremo na gradbišča pa spet slišimo nrav to.
Naj mar gradbeni delavci zaradi »specifičnosti gradbeništva« ne upravljajo gradbišč?
Kaj pravijo v pismu? »Ker je vsebin® članka plod nepoznavanja gradbene opera-t|ve, je stališče komisijo pri .Glavnem odboru ESS‘ 7 a nas vsestransko zgrešeno«* Iz zadnjih ukinitev direkcij smo se naučili« da so nekateri zagovarjali svoje birokratske položaje prav s posebnostjo proizvodne P®' noge Toda direkcija so kljub temu preminule Kako pa je z Gradisom? V nepoznavanje položaja v gradbeništvu nas zapeljuj® nrav upravni odbor »Gradisa« ker prepre; čuje. da hi javnost žvedela kateri delovni kolektiv dela slabše in kateri dela boljše« Prav zato. ker delajo ti kolektivi na kapitalni izgradnji, smo 6e bolj zainteresirani« , da to vemo.
Toda vprašanje se postavlja še z d rog® strani. in to prav s tiste, za katero pravijo v pismu, da je razpravljanje o njej se prezgodno in — neresno
Morda nam bo vedel upravni odbor »G*®' disa IMM« povedati, kakšne so razlike meo delovnimi kolektivi »Gradisa« in med drugimi gradbenimi kolektivi na primer >M®' grada« ali okrajnih gradbenih podjetij. razlike so prav velike Delovni kolektivi teh podjetij imajo tudi materialno osnovo upravljanja, medtem ko je »Gradisovi« nJ' majo in so pravzaprav še vedno le posvetovalni organi. Kako to. boste vprašali? Zelo preprosto. Ti delovni kolektivi sami razpolagajo z delom dobička Upravni odbor »Gr®_ disa IMM« pa se ho spomnil, da ie vzel dobiček, ki so ga nekateri njegovi kolektivi ustvarili in ga ho razdeli, enakomerno D® vse njegove kolektive. Delovni kolektiv »Gradisa« Vuz.r -ma se je temu npr! in 3® pristal, da odstopi le 40% dobička svoji »centrali«, kar seveda ni zaleglo Tz takeg® odnosa upravnega odbora do delovnih kolektivov se nujno pojavlja nezainteresirano*** za uspeh na gradbišču češ vseeno je. ®Ij imamo dobiček ali ne če bomo nstvani* dobiček, bomo delali za tiste, ki slabo gospodarijo. Tisti, ki slabo delajo pa tudi nim»3<? vzpodbude za boljše delo - bodo že drug’ pokrili našo zgubo. To pomeni da je napočil čas. ko ie treba nri »Gradisu« »nek®3 spremeniti«, kajti takšen, kakršen je. 3® eoklja za razvoj delavskega upravljanja v gradbeništvu.
To pa ni več tako »neresno« vprašanje-
Vse kaže. da ie treba že pričeti / r®*' previjanjem o tem. In če ie glavni »Delavske enotn- -ti' da ie posegla v tak° razpravo, ga rade volje -.prejemamo nase.
Delovni kolektiv »Tehnične vozovne službe« v Mariboru le dal že 210.000 dinarjev v kulturne namene
plovni kolektiv »Tehnične vozovne n,. Jjle< v Mariboru si zna pomagati. V star Rm ^su zbirajo in popravljajo p0_ material, ki jim je potreben za Drik V1.°. tovornih vagonov. S tem so tanili že kar lepe vsote denarja. iP „rL.zbiranju starega železa pa jim tiMPns 0 na misel, da bi s tem lahko ipj Pre,c.ei zaslužili in da bi z denarja J ui Sa dobili od prodanega želenim j . P°magali kulturnim in šport-sta "ru?tvom. Letos so zbrali že toliko železa, da so lahko dali raznim stvom 210.000 dinarjev. 80.000 di-;/Jev so dali železničarskemu društvu 5nivvP Besednjak«, š. D. »Železničar« ri,'J00 dinarjev, kegljaškemu klubu ku-v Jce.t00O0 dinarjev, za gradnjo šole Partizanski vasici Planica nad Fra-^o ^-°d0 ter svoji strelski družini
J.& h&rzJMJk krajev nem {rišejo
7M
Usnjarjem v siovarcm Gradcu kar deare žre
Odkar je tovarna usnja v Slovenjem Gradcu samostojna in dela po svojem lastnem gospodarskem računu, vidno napreduje. Zdaj delajo temelje za montažno pogonske lokomobile, del tovarne je obnovljen, v dveh mesecih bo gotova tudi sušilnica, znatna pridobitev pa sta tudi dva nova stroja za obdelovanje usnja.
Z veliko izbiro in z visoko kakovostjo svojih izdelkov so na trgu že močno konkurenčni. Precej novih vrst proizvodov že imajo. Med njimi so najbolj zanimivi ago-kruponi, ki jih uporabljajo za lepljenje najboljših čevljev z infrardečimi žarki. Čeprav imajo veliko akumulacijo, jih nič kaj ne
* OBČNEGA ZBORA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA OBRTNIH DELAVCEV
Tndl ornim delavci ne smelo zaostali za našim razvojem
Ce ^osebnosti sindikata obrtnih delavnih 80 Pre<ivsem v tem, da so člani raz-v , str°k zaposleni v zadružnem, pri-dr, °um’ državnem in ponekod tudi v ■ uzbenem sektorju. Blizu 20.000 članov s zaposlenih v nad tisočih obratih, or-uh !»Zlran* Pa 50 v 422 podružnicah.
ie Pornembna tudi za socialistični Un b°darski razvoj in 'prav zaradi tega Sn]a vsindikat posebno važne naloge pri Piosnj vzgpji obrtnega delavstva.
6 ^r®teklo nedeljo je bil občni zbor j P^bliškega odbora sindikata obrtnih dpi Vcev	navzočnosti 50 delegatov, 10
'egatov pa je manjkalo. Občni zbor t,' začel predsednik tov. Pipan Franc.
-p^ubliški svet ZSS je zastopal tovariš nne Šturm, Republiško obrtno zhorni--j, Prftdsednik Kristan Ivan, Centralni za	Tatija ter zastopnica Sveta
kulturo in prosveto Demšarjeva.
v Predsednik tov. Pipan je v poročilu Slavnem zajel vse probleme, ki se na-^asajo na obrtne delavce in zdrav raz-J njihovega gospodarjenja, ki poseb-” v privatnem sektorju vlači za seboj Stanke preteklosti. To vpliva celo na ekatere obrti drugih sektorjev, poseb-i0 Pa še na organizacijsko delo sindi-a*nih podružnic, kjer so včlanjeni delavci iz zasebnega sektorja, ato je eden od večjih problemov, ka-usposobiti prav to delavstvo, ki živi T>no še pod vplivom svojih gospodar-ev> katerih želje »po starem« še ved-0 tu in tam prihajajo na dan. Skle-Tjnje kolektivnih pogodb v zasebnem rktorju je n. pr. eno področje, kjer se j^rajo člani sindikatov izkazati. Za-_nkrat je število sklenjenih kolektivnih pgodb še vedno majhno in bodo de-aTci v tem pogledu bolj poprijeli.
Kič manj pomembno ni upravija-.f« obrtnih obratov po samih proizva-, c,f~ V številnih delavnicah so prav , Zadnjem času krepko delali na se-, Ovijanju tarifnih pravilnikov in lah-
ko
tečemo, da je že do sedaj bilo izvr-
v icv riiiu, via jv z-c uu acua| uhv iz, v i -
Dnn težavno, a tudi pomembno delo. J^publiški odbor je prejel 728 pravil-L i.kov, skupaj s krajevnimi odbori pa v'zu tisoč. Od tega števila je bilo irnjenih s pripombami 497 pravilni-,°v- Tudi pri teh pravilnikih je prišlo 0 podobnih napak, ki smo jih mogli Paziti tudi pri drugih strokah. Mnogo-_,e so bile previsoke postavke za vodil-n osebje, pri sestavljanju je preveč |.r,šla do izraza samovolja vodilnih tudi in podobno. K temu je treba ome-'t) še to. da na tarifne postavke močno vPlivajo tudi cene storitvam v obrti, ki zelo različne in to za eno in isto
POPRAVEK
i,. F Delavski enotnosti štev. 31 z dne 23. ju-(JJ* t. L smo v članku: »Delovni kolektiv var-ie Standard* med dvema ojmjema po I otomg imenovali podjetje »Koteks«. miš-tjeno pa je bilo podjetje »Cent.rotekst.il* iz "Ograda.
PREKLIC SINDIKALNE KNJIŽICE
, Sindikalno knjižico je izgubila in jo profila za neveljavno Grandovec Silva iz Ktobljane.
delo. Pri vsem tem kvarno vpliva na celotno obrtništvo še šušmarstvo, ki se posebno v zadnjem času močno razvija.
V obrtništvu je vedno bilo tudi precejšnje število vajencev. Iz poročila je razvidno, da je sedaj v obrti 10.012 vajencev in vajenk in tov. Pipan je močno poudaril potrebo po uspešnem delu z njimi, ki mnogokrat niso niti člani sindikata. Z uredbo je preskrbljeno, da dobivajo vajenci mesečne prejemke, hkrati pa prejemajo starši tudi otroške doklade, v kolikor imajo za to potrebne pogoje. Problem je tudi učna doba v nekaterih strokah in pričakujejo nove uredbe, ki bo zamenjala dosedanji zakon o vajencih.
Te ostale in številne probleme je Republiški odbor reševal na sejah pred ■ sodstva in sejah, ki so se jih udeležili tudi zastopniki krajevnih odborov. Le škoda, da kra jevni odbori ne izvršujejo v celoti svojih nalog, saj so med 15 bili najslabši krajevni odbori na Jesenicah, v Domžalah in Novem mestu. Razumljivo, da mora Republiški odbor sindikata obrtnih delavcev pri reševanju številnih problemov mnogokrat sodelovati tudi z Republiško obrtno zbornico. To sodelovanje je bilo poprej zaradi precejšnjega vpliva zasebnega sektorja neučinkovito, v zadnjem času pa se je popravilo. Razveseljivo je, da ima tudi sindikat obrtnih delavcev prav zgledne podružnice, katerim moramo prišteti predvsem podružnico mestne brivnice v Mariboru in podružnico mestnih podjetij v Slovenjem Gradcu. Kljub objektivnim težavam številne podružnice pri svojem delu ne zaostajajo za sindikati drugih strok. To dokazuje, med drugim tudi udeležba na letošnjih občnih zborih, ki je bila prav dobra.
Novi plenum in predsedstvo Republiškega odbora ho=ta severia še naprej vztrajno delala za napredek obrtnih delavcev tako v gospodarskem kakor v političnem pogledu.
skrbi, da bi morali izplačevati minimalne plače.
Za VI. kongres KPJ tekmujejo z vsemi usnjamami v Sloveniji. Z ostalimi kolektivi v Slovenj Gradcu snujejo delavsko kulturno društvo »Svoboda«, uredili so tudi igrišče za tenis. Ves kolektiv pridno študira in se vedno bolj usposablja, da bodo mogli še drugi prevzeti v roke upravo podjetja. Ko bo potekel rok sedanjemu upravnemu odboru in delavskemu svetu.
Veliko je vredno, da člani delavskega sveta in upravnega odbora tega kolektiva povedo članom, kaj so se pogovarjali na zasedanju in kaj so sklenili tako, da skoraj vsak ve vsaj približno povedati, kako gre s podjetjem, kaj bodo izboljšali in zgradili. V bližnji prihodnosti nameravajo zgraditi lasten vodovod in postaviti čistilne naprave, ki so bile prav tako zelo potrebne. V Mislinji so v delu struge tik pod izlivom poginile vse ribe, zato so morali odpadlo vodo usmeriti v glavno strugo Mislinje.
KAKO SO V BISTRICI PROSLAVLJALI DAN VSTAJE
Praznik vstaje slovenskega naroda so delavci tovarne okovja v Bistrici svečano proslavili. Proslava je bila ob spominski plošči, v kateri so vklesana imena padlih partizanov, članov kolektiva. Domači pevski zbor je. zapel dve pesmi. Predstavniki kolektiva pa so položili vence.	G. G.
Upravni odbor tovarne usnja z razumevanjem podpira številne prošnje okrajnih in krajevnih organizacij. Kolektiv skuša ustvariti dobro povezavo z vasjo in le redki so, ki na deželi, kjer stanujejo, ne bi tolmačili pravilno naše politike in ki se ne bi trudili tudi za dvig svoje vasi.
Vse kaže, da je dalo sklicanje VI. kongresa Partije tudi temu majhnemu kolektivu veliko pobud za še bolj razgibano delo.	M. H.
Pionirski tabor rodu »Jeklarjeo« z Jesenic na Bodeščah pri Radovljici
V našem kota kar mrgoli pionirjev
Na obeh bregovih Bohinjke od Rib-nega do Radovljice plapolajo zastave veselih tabornikov.
Pionirji in mladinci iz rodu »Kraških viharnikov« iz Postojne so se utaborili v gozdu nad Bodeškim mostom, Trboveljčani pri mostu pod Lacovem, Radoveljčani so na desnem bregu nasproti Bodešč, Ljubljančani tik ob Savi, jeseniški rod »Jeklarjev« pa je postavil svojo vas nad sotočjem obeh Sav.
Osemdeset pionirjev in pionirk iz Jesenic preživlja svoje počitnice v veselem razpoloženju. Plavanje, čolnarjenje. nogomet, odbojka, streljanje z loki in z zračno puško in vse mogoče taborne igre še preveč krajšajo čas. Z izleti v partizanske kraje in bližnje hribe, kjer jim domačini pripovedujejo zanimive dogodke iz partizanskega življenja, si pionirji bogate svoje znanje. Eno uro na dan se učijo tabornih spret-
V Tovarni pohištva v Celju so dobro začeli
Ni še dolgo tega, ko so se delavci tovarne pohištva v Celju pogovorili o tem, kaj bodo napravili v počastitev VI kongresa KP Jugoslavije.
Prva skrb sindikalne podružnice bo posvečena temu, da bodo delavci razumeli, kakšno je njihovo mesto v upravljanju podjetja. Sklenili so, da bodo dobro proučili tarifno politiko in poskusili z novim tarifnim pravilnikom rešiti še nekaj vprašanj, ki so se pokazala v sedanjem pravilniku. Sindikalni odborniki bodo še posebej skrbeli, da bodo delavci uveljavljali svoje pravice, ki jim jih daje naša socialna zakonodaja. Ob obravnavi delovne discipline v podjetju so se domenili, da jo bodo še bolj utrdili. Članom kolektiva bodo raztolmačili pomen in vlogo delavskih kulturnih društev »Svoboda« in Društev prijateljev mladine. Poživeli bodo delo mladinske organizacije in pomagali v predvojaški vzgoji.
Med drugim bodo v času do kongresa Partije ustanovili strelsko družino in šahovsko sekcijo. Tekmovanja ob III. kongresu sindikata delavcev in uslužbencev lesne industrije Jugoslavije se bodo udeležili z moško in žensko ekipo odbojke.
Ker se bo letos podjetje selilo v nove prostore, so se dogovorili, da bodo ob selitvi in ureditvi nove tovar-
ne napravili 3000 ur prostovoljnega dela.
To je le nekaj iz njihovega tekmovalnega načrta in prepričani smo lahko, da ga bodo tudi vestno izpolnili.
V. J.
nosti in vrlin, ki jih mora imeti vsak tabornik, da bodo lahko položili sprejemni izpit za vstop v taborniško organizacijo.
Domačini jih imajo zelo radi. Kmetje iz Bodešč jim vsak dan pripeljejo mleka. Mamice in očetje, ki jih obiskujejo, pravijo, da so navdušeni nad dobro organizacijo, redom in disciplino v taboru. Pet obrokov dnevne hrane krepi pionirčke tako, da so se nekateri že kar pošteno zredili.
»Lepo se imajo, tudi jaz bi hotel preživeti takole tri tedne v brezskrbnem življenju v naravi«, pravi marsikateri oče ali mamica, ki pride obiskat svojega sina ali hčerko.
Letošnji tabor se postavi z novimi pridobitvami. Lani so morali nositi vodo iz deset minut oddaljenega potoka. Letos pa so si zgradili kar lasten vodovod. Zajeli so studenec na desnem bregu Bohinjke in speljali vodovod čez Savo prav do kuhinje. Pa še tuš so si napravili. Na Savi imajo splav na žični vrvi, sindikat jeseniške železarne pa jim je dal še dva kajaka. Ej, to je veselje z njimi!
Zares lepo se imajo in taboren je jim bo ostalo v prijetnem spominu. Če se bodo v šoli dobro učili, bodo drugo leto lahko spet prišli. F. C.
Delovno predsedstvo občnega zbora Republiškega odbora sindikata obrtnih
delavcev
V zvezi s fuzijo dosedanjih podjetij Kovinski servis, Ljubljana, in Industrijski servis detajl, Ljubljana, v novo podjetje
»TEDN0P1EIAI«
TRGOVINA S TEHNIČNO ŽELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM NA DEBELO IN NA DROBNO
LJUBLJANA - Titova cesta 16
obveščamo vse svoje cenjene odjemalce, da je bilo podjetje registrirano tudi kot
UVOZNIK — IZVOZNIK
in ima pooblastilo za poslovanje s tehnično železnino, kovinskim blagom in elektromaterialom
Podjetje ima na zalogi zadostne količine dobro sortiranega blaga, ki spada v okvir pooblastila. — Poleg tega nakupuje material za kritje specialnih potreb svojih strank, to je materiala, ki ni redno na zalogi in ga je treba naročati po izkazanih potrebah in posebnih specifikacijah koristnikov
Podjetje ima detajlno poslovalnico na Titovi cesti štev. 16, ki posluje od 7,—12. ure in od 16,—19. ure, dalje skladišča tehničnega blaga na Titovi cesti št. 16 in skladišče valjanega in vlečenega materiala na Titovi cesti št. 33, ki posluje od
6,30 do 14,15
Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za naročila, ki jih bomo izvrševali pod najugodnejšimi pogoji
vedno vestno in natančno. Zahtevajte ponudbe!
»TEHN0METAL«, Ljubljana
ižm V DELAVSiiO P#EI£H10Si
Spopad teme in napredka!
Katoliški »Slovenec« je pa ubiral d°vserr, drugačne strune. Vidi se mu, P T11 slaba vest še iz časov Zelezni-arjevega procesa naganja strah v ko-L1 in da ga v posameznih prilikah ta vrah tudi obvlada. Vendar se vsako-, rM zopet znajde in poskuša, včasih n. zastraševanjem, včasih s prilizova-obvladati situacijo. V razliki s . lovenskim narodom«, ki je reševal v avnem le mir za dobro in nemoteno v e°avo, je »Slovenec« poskušal vedno, yseh prilikah speljati vodo na svoj nj ln- Da sredstev za dosego tega cilja izbiral po kakem moralnem kodeksu, inteligentni čitatelj sam presodil. Kampanjo proti praznovanju praz-ka dela je začel s člankom, ki ga je Pri°bčil 22. aprila:
»Ko se na iztočnem obzorju prileže majnikovo solnce (kako poe-jično!) in bomo mi pisali: »1. maj »890«, kako življenje in gibanje bolj6 neki bilo v beli Ljubljani? Bo-|*?-li, kakor običajno vsako jutro, hiteli po ulicah in iz okoliških vasi *w>žje in žene. dekleta in fantje v delavski obleki v raznovrstne to-tovarne in zavode? To vprašanje jeti od ust do ust po našem mestu. Ki ga skoro dneva, da bi ne skle-Pali delavci po mestih o majniko-vem prazniku. Družbeno gibanje nima vpliva na vreme, solnce bo tu-® L maja žarno sijalo, a kaj bode
pod njim?(!) Pod njegovimi žarki bodo obsevani praznovatelji delavskega praznika, ki ne stoji doslej v nobenem koledarju (Aha!) Obrtnikom in delodajalcem bode prvi dan maja mrknilo solnce (grozno!). Bo-de-li prvi dan maja delavstvu prag k novi dobi, pomisli naj ves stan, so li ta sredstva prikladna v zboljšanje njihovega položaja. Da bi se jim ta praznik posrečil, treba poleg lepega vremena (oho) še nekaj dru-zega. Delavca tolaži zavest, da ga bo slavil slavnostno in užitno. Doma se v praznik ne sedi. Kaj je nedelja, vemo, in kaj je praznik, tudi; toda kak bo delavski praznik? Na ta odgovor je danes vsak radoveden, komur je kaj ležeče na solidnem družbenem redu. — (Tu je pes pokopan!)
Po takih razmišljanjih ima seveda člankar pravico upati, da je dovolj razrahljal duhove, da bo seme padlo na rodovitna tla. To seme vsebuje dovolj dvomov, da bodo naslednja vprašanja, ki jih dalje obravnava, razpoke še poglobila:
»Z ustavitvijo dela za en dan brez napovedbe dajejo delavci delodajalcem orožje zoper sebe. Kaj, ko bi delodajalci sklenili, takoj po delavskem prazniku tudi zase slaviti praznik in ne samo en dan, temveč celi teden, ali pa ko bi povsem za-
tvorili tovarne (in se za vedno odrekli dobičku od svojih delavcev!)? Kdo jim more to zabraniti? Marsi-kak tovarnar čaka prilike, da se znebi starih delavcev in jih nadomesti z mladimi močmi. Kdo more prisiliti delodajalca, da sprejme zopet delavca v delo, ki je ostavil delavnico ali tovarno brez tehtnega vzroka? Kdo ga more prisiliti? Ali je delavski praznik pogojen s tovarnarji? In radi tega je treba, da se glede ustavitve dela na 1. maja dogovore delavci z delodajalci! (da izmoledujejo svoj praznik.)
Svetohlinska hudobija dosega višek s »poukom«, da starejši ljudje, ki bi zgubili službo zaradi praznovanja prvega maja, zgube tudi pravice, ki so si jih pridobili s svojimi vplačili v bolniško blagajno. Podlost bi ne bila popolna, če bi članek ne končal z zatrdili, da ta časopis nikakor ne stoji na strani fabrikantov in zatrditev, da je in bo vedno stal na delavski strani, vselej in odločno, za njihove pravice in zahteve. Praznovanje prvega maja pa odsvetuje, prav zato, ker bi prineslo delavcem le škodo.
V drugem članku je podkrepil »Slovenec« svoje demoralizatorsko delo še, da je »svobodna republika« Francija prepovedala za 1. maj vse javne manifestacije, »ker ve, da bi te svobodne manifestacije vedle — k nasilstvu«. Tako se je po »Slovenčevem« pisanju izjavila tudi Belgija in Holandija!?) zoper prvi maj. Angleško delavstvo pa, da je opustilo svoj namen in je praznovanje prvega maja preložilo za tri
dni. (Zakaj ravno za tri, člankar ne pove. Angleški delavci praznujejo majski praznik vedno prvo nedeljo v maju.) Dalje navaja »Slovenec«, da tudi Italija ne trpi tega praznovanja, v Nemčiji so se pa — po zatrdilu član-karja — proti praznovanju izjavili sami socialno demokratski voditelji in državni poslanci in sicer natančno 34 teh veljakov.
Tu imate torej »dejstvo«, da je ves svet sprevidel, da praznovanje tega samolastnega praznika ni izvedljivo, zakaj torej siliti z glavo skozi zid? Pri tem bodo pa »ubogi« delavci še gospodarsko oškodovani. V dokaz te škode prinaša »Slovenec« naslednji račun: »V avstrijski industriji je zaposlenih 608.663 mož in 261.825 žensk. Ako vzamemo povprečni zaslužek po 85 krajcarjev dnevno,, znaša zguba okoli 170 milijonov kron. Toliko bi torej delavce veljal ta »ekstra praznik«. •
Zato »Slovenec« odsvetuje praznovanje »tega praznika« pred vsem iz krščansko-katoliškega stališča, drugič s stališča delavskih pravic!?), tretjič iz narodno-gospodarskega stališča in četrtič, ker se delavsko socialno vprašanje tako (z bojem) ne rešuje in se tudi rešiti ne da. Zato svari vse »poštene« na slovensko ime ponosne delavce, ki so poklicani k eksistenci — ne od socialnih demokratov — temveč od samega »Stvarnika«, naj na dan 1. maj-
nika store to, kar jim koristi, ne pa kar bi jim škodovalo.
Noben opis bi našim mladim čita-teljem ne mogel boljše opisati bistvo praznovanja prvega maja, kakor jim ga nudi opis protiakcije vlade, delodajalcev in buržoaznega časopisja. Ci-tatelji so že iz sedanjega opisa razbrali, da sta zlasti dva elementa v delavskem prazniku posebno razdivjala nasprotnike:
Prvič samolastnost sklepa o praznovanju enega dne v letu in to po volji delavstva samega. Vsi združeni nasprotniki so takoj začutili, da bo delavstvu, če na tej točki premaga nasprotnikov odpor, silno zrastla samozavest in vera v lastne sile. S tem bo zrastla tudi veljava delu, katerega predstavnik je delavstvo v razmerju do takrat vsemogočnega kapitala, ki so ga predstavljali delodajalci, vlada in buržoazno časopisje.
Drugič je nasprotnike posebno re-voltirala internacionalnost in interkon-fesionalnost te delavske akcije. Instinktivno so zaslutili, da bi premagan j e teh predsodkov onemogočalo razbijanje delavskih vrst na narodne in verske ločil niče. ter ustvarilo enotno organizacijo delavstva preko vsega sveta. Pomen tega dejstva je bil buržoaziji jasnejši, kakor marsikateremu praznovalcu prvega maja iz. delavskih vrst.
(Nadaljevanje)
DELAVSKA ENOTNOST 1 «"	* stran g
NALOGE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
PKl IZVAJANJU NOVtiGA TAKlFNEGA SiSTEMA
• (Nadaljevanje z 2. strani) ga razreda pred samovoljo poedincev. Pri tem delu morajo skrbeti, da bo diskusija o teh problemih vsestranska in da bo sodeloval ves delovni kolektiv. Prav tako morajo sindikalna vodstva pomagati s svojo intervencijo pri odgovarjajočih gospodarskih organih delovnim kolektivom y reševanju težav, nastalih v doseganju proporcev, postavljenih z družbenim planom. Pri tem je treba posebno paziti, da se popravijo nerealni plačni fondi.
Od kdaj velja tarifni pravilnik
Ker se še vedno pojavljajo vprašanja, zlasti v delovnih kolektivih, katerih tarifni pravilniki se sedaj potrjujejo, od kdaj naj se izplačujejo zaslužki po tarifnem pravilniku, naj velja načelo (ki ga je osvojil Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije), da veljajo tarifni pravilniki od dneva, ko jih ie odobril republiški sindikalni odbor. V kolikor pa razpolagajo podjetja z denarnimi sredstvi — plačnimi fondi, se lahko izplača tudi za nazaj, največ od 1. aprila 1952. Pri tem izplačevanju za nazaj pa sindikalne organizacije ne smejo dovoliti, da bi delavci in uslužbenci, ki imajo po tarifnem pravilniku nižje plače od prejšnjih, morali vračati preveč izplačane zneske.
Z ozirom na dejstvo, da so že bili pojavi poizkusov ustvarjanja kartelov podjetij, je dolžnost sindikalnih organizacij in njihovih vodstev, da se najodločneje uprejo poizkusom formiranja kartelov podjetij ali drugih oblik združevanja z namenom, da bi dosegli monopolne cene svojih proizvodov na tržišču, kar je v nasprotju s cilji naše nove gospodarske politike. Naš cilj je med drugim tudi znižanje cen in povišanje življenjskega standarda.
*
Vse navedene in druge naloge, ki se postavljajo v zvezi s pravilnim izvajanjem novega tarifnega sistema, bodo sindikalne organizacije lahko uspešno rešile samo tedaj, če bodo k reševanju teh nalog pristopile načrtno, s pravilnimi organizacijskimi merami. Zato je nujno, da se po vseh naših podjetjih, kjer še ne obstajajo, formirajo tarifne komisije iz najboljših delavcev, članov sindikata, katerih stalna naloga je, da budno zasledujejo izvajanje tarifnih pravilnikov. Vse napake in nepravih, n osti, ki se pojavljajo s tem v zvezi v sodelovanju z vodstvom podjetja, to je z upravnim odborom in delavskim svetom, je treba odstranjevati na predpi-
sani zakoniti način. V izvajanju te svoje naloge tesno sodelovati s celim delovnim kolektivom upoštevajoč njegove koristne kritike, želje in predloge. Vse probleme, ki sc ne morejo rešiti v samem podjetju, javljati nadrejenim sindikalnim organom, zlasti pa javljati pripombe in predloge za nadaljnji razvoj in izboljšanje novega tarifnega sistema.
Jeseniška lutkarska družina se je lotila vse hvale in priznanja vrednega dela. Prepotovala je skoraj vso Gorenjsko in našla pot tudi v visoko ležeče vasi. Sedaj pa se je odločila za gostovanja po Dolenjskem. Tja so se podali naši lutkarji, da pokažejo tudi dolenjskim otrokom svojo »Žogico Nogico«.
Na pot so se podali 14. julija. Se isti dan so se predstavili v Zagradcu. Stari in mladi so bili navdušeni, večina je šele prvič v življenju videla lutkovno gledališče. Tudi Zužemberča-ni niso mogli prehvaliti jeseniških lutkarjev. Prijazni Dolenjci so kramljali z lutkarji še dolgo v noč. Obujali so spomine na partizanska leta, na juna-
Če bodo naše sindikalne organizacije, pod vodstvom Partije, v tesnem sodelovanju z delavskimi sveti in našimi delovnimi ljudmi po naših podjetjih, s polnim čutom odgovornosti izvrševale ju izvršile navedene naloge, tedaj bo novi tarifni sistem v polni meri dosegel svoj cilj, a to je, resnično sbcialistično delitev sklada plač, vsakemu po njegovi zaslugi.	T. Šturm
ške podvige partizanov na utrjene belogardistične postojanke.
Naslednji dan so nastopili v Dvoru, kjer so si kar za silo postavili oder v gasilskem domu. Ljudje so jih zelo toplo sprejeli, saj že deset let niso videli v tem kraju nobene igre. Ameriški rojaki, ki so tu na počitnicah, so se čudili tehnični in vsebinski izvedbi »Žogice Nogice«.
Nato so potovali iz kraja v kraj. Obiskali so Sotesko, Dolenjske Toplice, Vavto vas, Mokronog, Sent Rupert, Mirno, Šmarješke Toplice, Dobrnič, Trebnje, Višnjo goro, Stično in še Grosuplje. Kar lepa pot!
Povsod, koder so nastopili, so si ljudje želeli: »Se pridite!« F. C.
NAŠIM NAROČNIKOM!
Kot vidite, smo tej številki priložili položnice. Že pred časom smo poslali vsem dolžnikom posebne položnice, na katerih je razvidno, koliko nam dolgujejo za prve štiri mesece letošnjega leta. Lepo število dolžnikov nam je dolžne zneske že nakazalo, toda še vedno je nekaj naročnikov, ki nam dolgujejo za naročnino. Vse te prosimo, da nam takoj prve dni avgusta nakažejo ne le zaostalo naročnino, temveč po možnosti tudi za naprej.
Kolektivnim naročnikom, t. j. podružnicam, sporočamo, da je uprava DE prosila Republiške odbore, da tudi ti opozarjajo podružnice - dolžnike, da bi poravnale naročnino. Tudi Republiški odbori bodo poslali položnice. Na položnicah je zapisan dolžni znesek, hkrati je naveden še' znesek, s katerim bi bila naročnina do konca leta plačana. Prosimo vse podružnice, ki dolgujejo, da nakažejo naročnino po možnosti do konca leta, da se tako izognemo ponovnim terjatvam.
Nekateri naši naročniki ne vedo, za koliko časa imajo plačano naročnino. Ker ne moremo na vsako položnico, ki smo jo priložili sedanji številki, napisati dolžni znesek, se sklicujemo na po pošti dostavljene položnice, na katerih je naveden dolžni znesek. Vsakomur pa na njegovo željo tudi radi sporočimo, koliko nam dolguje.
Dragi naročniki, mi se trudimo, da bi naš list čimbolj ustregel Vašim željam, od Vas pa pričakujemo, da boste redno plačevali naročnino.	Uprava »Delavske enotnosti«
Jeseniški lutkarji na Dolenjskem

,6^V*
Izdelujemo vse vrste trikotaže iz svile in bombaža za ženske, moške in otroke, fizkulturne drese itd. Kvaliteta in cene visoko konkurenčne. Pri nakupu pazite na naš zaščitni znak, ki vam jamči za dobro kvaliteto

-------- 0& Ko &u cLo.go.dko3/
v .pKete.kie.tK tednu
GOVOR MARŠALA TITA NA PROSLAVI DNEVA VSTAJE HRVATSKEGA NARODA — ZVU PODPIRA ITALIJO PRI OSVAJANJU TRSTA —Z JUGOSLAVIJO J OBISKALA BURMANSKA GOSPODARSKA DELEGACIJA — JUGOSLOVANSK PREDLOG ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH NARODOV — BESEDA TRŽAŠKIH SLOVENCEV OB PRIHODU RIMSKIH URADNIKOV — OBISKI TUJIH NOVINARJE V JUGOSLAVIJI — ZAPLETEN POLOŽAJ V EGIPTU — BOLGARI VDRLI NA GRŠKI OTOK — V ENEM DNEVU JE PRIBEŽALO IZ VZHODNEGA BERLINA 9000 BEGUNCEV — ZDA NE PRIZNAJO AMNESTIJE NACISTOV V AVSTRIJI
Nad 200.000 Hrvatov, Srbov in musli-manov iz Banije, Korduna, Bosne, Zagreba in drugih krajev Hrvatskc se je zbralo na proslavo Dneva vstaje ljudstva Hrvatskc v Glini. Slavnosti se je udeležil tudi maršal Tito, ki je v svojem govoru opisal napore naših narodov, prav posebno pa še ljudstva na Hrvat-skem v osvobodilnem boju. Maršal je tudi govoril o nalogah, ki stoje pred nami v bodočih letih, o svetli bodočnosti, ki nam je vsak dan bliže in o napakah, ki so jih delali ljudje napram borcem-partizanom. Omenil je tudi histerično vpitje italijanskih mogotcev zaradi sklepa ameriške vlade, da nam bo pošiljala težko orožje, in propagandno čvekanje gospoda De Gasperija, ki hoče naprtiti vso odgovornost za nerešeno tržaško vprašanje Jugoslaviji. Odločno je povedal, da Jugoslavija ni država, s katero bi lahko kupčevali in da ne bomo pustili niti koščka naše zemlje prodati v umazani kupčiji nekaterih zapadnih krogov z Italijo.
*
V	zadnjih mesecih je imela Jugoslavija veliko sporazumov s posameznimi tržaškimi tvrdkami za izvoz živine m mesa v Trst, pa tudi za izvoz drugega blaga. Medtem pa je oddelek za trgovino pri ZVU v coni A zahteval, da morajo podjetja plačevati uvoženo blago iz Jugoslavije po itali j ansko-j ugoslo vanskem kliringu, kar bi imelo neugodne ekonomske pa tudi politične posledice. Tako bi morali tržaški gospodarski krogi blago nabavljati preko Italije in s tem bi se spreminjal Trst v čisto navadno italijansko pokrajino.
Vse večje popuščanje italijanski vladi v coni A STO in pa težave, ki jih delajo pri rednih trgovskih zvezah Trsta z Jugoslavijo, kažejo na vse bolj neprikrito italijansko osvajanje Trsta pod zaščito ZVU.
*
V	Beograd je prispela burmanska gospodarska delegacija, ki jo sestavljajo pomočnik ministra za promet in zveze, pomočnik ministra za industrijo in rudarstvo in pomočnik ministra za planiranje. Delegacija bo ostala v Jugoslaviji tri dni. Med tem bo obiskala več gospodarskih podjetij in ustanov ter se raz-govarjala z j ugoslo vanskUmi gospodarskimi voditelji.
*
Jugoslovanska delegacija pri OZN je zaprosila generalnega tajnika Organizacije Združenih narodov, naj vpiše v začasni dnevni red prihodnjega zasedanja Generalne skupščine pritožbo Jugoslavije proti državam sovjetskega bloka, ki ne spoštujejo pravic jugoslovanskih diplomatskih misij v teh državah.
Na seji Izvršnega odbora Osvobodilne fronte III. tržaškega okraja so razpravljali o položaju, do katerega je prišlo po prihodu rimskih uradnikov v Trst. Ugotovili so, da je ta prihod povzročil ogorčenje in zaskrbljenost med prebivalstvom, ki iz lastnih izkušenj iz preteklosti ve, da ne more nič dobrega pričakovati od ljudi, ki so prišli v Trst zato, da bi ga pridobili za Italijo. S seje so poslali protestno resolucijo ZVU.
V začetku septembra bodo obiskali Jugoslavijo dansk’ novinarji, v začetku avgusta pa bo prispela na dvajsetdnevno potovanje po Jugoslaviji skupina turških novinarjev, med katerimi je precej znanih predstavnikov turškega tiska. V avgustu in septembru bo obiskalo Jugoslavijo več delegacij novinarjev iz Zahodne Nemčije, Belgije, Norveške in Danske.
*
Kmalu nato, ko je Ali Maher paša sestavil novo vlado, je general Mohamed Nagib izvedel vojaški državni udar. Vojska je zasedla vse važne vojaške ustanove in general Nagib je dal zapreti več visokih vojaških osebnosti. Glavna ost tega državnega udara pa je bila naperjena proti kralju Faruku, ki se je nekaj dni po udarcu odpovedal prestolu v prid svojega 7 mesecev starega sina.
Vojaška oblast je aretirala maršala Haidar pašo, bivšega vrhovnega komandanta oboroženih sil in adjutanta kralja Faruka. Poleg tega so zaprli Šalah Mor-
taga beja, direktorja javne varnosti ministrstvu notranjih zadev in njegoveg namestnika generala Mohamed Jus
V	Egipt je odpotoval vodja vafdistične stranke Nahas paša in tajnik te stral3?; Serag el Din paša. Predsedništvo vafd -stične stranke je imelo v Kairu sestanek* na katerem se je odločilo, kako naj stranka postopa v parlamentu, ki se .le po mnogih mesecih zopet sestal.
Britanska vlada noče priznati Faru” kovega sina za kralja Egipta in Sudana in da bi zagotovila svoj položaj v tem delu sveta, je poslala velik del svojega brodovja v Egipt.
*
Grški generalni štab je izdal sporočilo, da je neka bolgarska patrulja vdrla na grški otok na reki Evros. Grška obmejna straža je preprečila poizkus bolgarskih vojakov, da bi se vkopali na tem otoku. Drugega dne se je večje število bolgarskih vojakov ponovno izkrcalo na otoka, toda grški graničarji so se postavili v bran in v tem boju sta bila ubita dva grška graničarja, eden pa je bil težje ranjen.
*
V	ponedeljek je pobegnilo v zahodni del Berlina rekordno število oseb iz Vzhodne Nemčije. Uradno je bilo objavljeno, da je tega dne prosilo približno 9000 oseb zahodne berlinske oblasti za politično zatočišče Med begunci sovjetske cone je sorazmerno največ mladincev, ki so izjavili, da so pobegnili pred novačenjem in »delovno službo«.
*
Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da ne odobrava zakonov, ki so jih pred kratkim izdali ob pomilostitvi manjših nacističnih vojnih zločincev.
Ti zakoni, ki jih je sprejel avstrijski parlament, naj bi dobili veljavo le, če ne bi ena izmed zasedbenih sil stavila nanjo veto. Zakoni določajo amnestijo, odpravo zaplembe premoženja in dovoljujejo, da nekateri nacisti lahko napredujejo v službi.
*
Direktor ameriške uprave za obrambno proizvodnjo je izjavil, da grozi tisočem delavcem v ZDA nevarnost, da bodo ostali brez dela zaradi velike stavke v jeklarski industriji, ki se je pred nekaj dnevi končala. Dejal je, da bodo morale številne industrijske panoge, ki uporabljajo jeklo, ustaviti delo še preden bodo lahko velike tovarne začele vnovič obratovati s polno zmogljivostjo. Izjavil je tudi, da bodo potrebni trije meseci, da bodo popolnoma odpravili posledice jeklarske stavke.
*
Pred kratkim so imeli rudarji dur-kamnskega okrožja svojo tradicionalno slovesnost, ki se je spremenila v eno izmed največjih povojnih političnih manifestacij v Veliki Britaniji. Na slavnosti je govoril Bevan, ki je v svojem govoru grajal vlado, češ da nima nikakršnega programa za reševanje težavnih ekonomskih problemov Velike Britanije in označil sedanje težave kot »eno naj večjih ekonomskih kriz« v Veliki Britaniji. Bevan je tudi dejal, da zahteva laburistična stranka izboljšanje odnosov med Veliko Britanijo in državami na Bližnjem in Daljnem Vzhodu in da je Britanija prav naredila, ko je priznala pekinško vlado na Kitajskem.
Temnopolti prebivalci južnoafriške unije so po daljšem zastoju nadaljevali s kampanjo državljanske nepokorščine ter tako protestirali oroti diskriminatorskim zakonom Malanove vlade. Policija je doslej zaprla več sto oseb, ki so sodelovale v tej kampanji. Samo v ponedeljek je policija prijela v East Londonu 150 oseb, med njimi tudi nekaj žena.
*
Posebna parlamentarna komisija Grčije, ki ima med parlamentarskimi počitnicami pravico izdajati zakone, je začela proučevati zakonski osnutek o razlastitvi veleposestniške in cerkvene zemlje. Poslanec Plasti raso ve stranke je izjavil, da so ti predlagani zakoni potrebni in nujni, saj bi z njihovo izvedbo dobilo zemljo več kot sto tisoč kmetovalcev. Poslanec liberalne stranke je zahteval, naj bi razlastili tudi cerkvena posestva, češ da je povsem neutemeljen njihov obstoj.
Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Predstavnik Jože Jnrač. Odgovorni urednik Roman Albreht Tisk tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Miklošičeva cesta 23 v Ljubljani — Dom sindikatov Telefoni: uredništvo 45-83 in 50-31. uprava 20 46 Poštni predal 204 Račun pri podružnici Narodne banke v Ljnbljam št 604-90321-4. List izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 25 din* četrtletna 75 din. polletna 150 din in celoletna 300 din.
Španija! Ce bi pred kakimi dvemi desetletji vprašal slovenskega človeka o tej dalj-nji deželi, ne bi vedel veliko povedati. Rekel bi ti morda, da je to dežela, ki je
znana po bikoborbah, morda bi ti tudi povedal, da so Spanci zelo vroče krvi, da tam prebivajo ognjevite Španke, ki lepo plešejo m še lepše pojejo, da so nekdaj tam živeli morski razbojniki, ki so imeli svoja zatočišča na španski obali in da so tja prihajali eez Gibraltar Arabci, ki so se pomešali med Kastiljce — najštevilnejši narod na Pirenejskem polotoku. Toliko bi vedelo povedati veliko naših ljudi. Tako so nas tudi učili. Zakaj Španija je krščanska dežela . ..
Toda nekateri naši ljudje pa so le vedeli, da so v tej deželi živeli nekoč »slavni« pomorščaki. ki so v imenu križa in kraljeve krone osvajali svet, neusmiljeno pobijali Indijance in črnce in tako ustanovili španski imperij. Pa še o »sveti inkviziciji« so vedeli, o grmadah, na katerih so sežigali ljudi, ki so se drznili samo pomisliti drugače, kot je hotela duhovščina, o velikem >tevilu samostanov, kjer se gostijo gospodje fratri in patri na račun siromašnega španskega delavca in kmeta.
Toliko bi vedel tedaj. Toda čez nekaj let so o Španiji govorili vsi naši ljudje. Le kaj se je zgodilo, da je tako naraslo zanimanje za to daljnjo deželo?
MEDNARODNI FAŠIZEM NA POHODU
2e proti koncu prejšnjega stoletja je bilo v Španiji močno republikansko gibanje, ki ie hotelo odpraviti monarhijo. To se jim je tudi posrečilo in 1873. leta je bila oklicana republika. Toda 1875. leta je kralju ponovno uspelo dokopati se do oblasti. 1931. leta je španski narod zopet zrušil monarhijo. Toda špansko delovno ljudstvo se ni ustavilo pri tem. Hotelo si je ustvariti napredno demokratično državo, državo, v kateri bi vladalo ljudstvo, državo, ki ne bi poznala izkoriščanja človeka po človeku. Združilo se je v skupno fronto in v tem svojem hotenju 1935. leta tudi uspelo. Takrat so se naši delovni ljudje z ljubeznijo zazrli v to dalj n 'o deželo, zakaj v njej so videli tudi ustvarjanje svojih želja. Duhovščina pa je kot je že njihova navada, kadar ljudstvo dobi nekje nekaj »preveč« pravic, iz prižnic zagnala strašen hrup. — Brezbožniki so zavladali, ljudje trpijo, kristjane preganjajo,
cerkve skrunijo, lakota vlada, bog jih bo kaznoval . . .
Ker pa so vedeli, da s tisto božjo kaznijo ne bo nič, so z vsemi svojimi silami pomagali ustanoviti fašistične armade generale Franca, armade, ki sta jo ustanavljala Hitler in Mussolini z namenom, da bi uničila to mlado republiko.
1936. leta je Franco povedel svoje z markami in lirami plačane vojake, oborožene z nemškim in italijanskim orožjem, dobro »opremljene« s fašističnimi svetovalci vseh mogočih narodnosti, od samega papeža blagoslovljene vojake v boj proti lastnemu narodu.
Na Slovenskem smo tedaj vsak dan govorili o Španiji. Osvobodilna vojna španskega ljudstva je naletela na globoke simpatije pri vseh naših ljudeh. Le nekaj jih je bilo, ki so nasedli versko-fašistični propagandi, ki se je na vse pretege trudila dokazati, kako bogu dopadljiv je boj med’ a-rodnega fašizma proti »brezbožnemu komunizmu.« Spominjamo se še slik, ki so bile objavljene v verskem časopisju, plakatov, ki so jih terci j alke lepile po hišah in plotovih, na katerih so bila naslikana trupla žena in otrok, ki naj bi jih, kot so pisali, pobili »krvoločni komunisti«. Toda mi smo prav dobro vedeli, kdo je pobil te žene in otroke. Ker nas s slikami niso uspeli nalagati, so jih lepo spravili m v osvobodilnem boju naših narodov zopet uporabili za svoje pro-tinarodne namene.
Boj v Španiji se je bil s silovitostjo, s kakršno se pač ljudstvo bori za svoje F ra-vice. Francove fašistične armade so - večkrat doživele poraz, toda veliki trije — Hitler, Mussolini in papež so jim hitro poslali nove čete v pomoč.
Tedaj so se po vsem svetu začeli zbirati najzavednejši delavci — komunisti in ustanavljati mednarodne brigade za pomoč španskemu ljudstvu. Tudi iz Jugoslavije je odšlo več tisoč komunistov in skojevcev v Španijo, kjer so se ramo ob rami s španskim ljudstvom junaško borili proti mednarodnemu fašizmu.
4
STRAN * 1. vili. 1952 delavska enotnost
Tri 'efi je trajal boj. tri leta je krvavel španski narod za svojo svobodo in po treh letih je zmagal — Franco. Po cerkvah so zapeli hvalnice ...
STALINOVA IGRA S ŠPANSKIM LJUDSTVOM
Mnogo je že bilo napisanega o vzrokih poraza španskih revolucionarjev. Duhovščina je na primer pisala, da je bog tako hotel, Franco, Hitler in Mussolini so se na široko razpisali o nepremagljivi moči fašističnih čet. Tu in tam pa smo tudi slišali, da v vrstah revolucionarne armade ni bilo vse v redu. V zadnjem času pa se zavesa, ki je dolgo zakrivala ta krvava leta v zgodovini španskega naroda, vse bolj dviga in za njo smo zagledali — Stalina.
Politiki ruske birokratske kaste ni šlo v račun, da bi na obali Atlantskega o sana obstajala močna demokratična država, ki bi živela v prijateljstvu z zapadnimi demokracijami. Za njihovo politiko bi bilo boljše, če bi bila Španija fašistična, ker bi tako razširili spor med fašistično osjo in imperialisti. — Imperialisti in fašisti naj se tolčejo med seboj, naj v tej borbi čimbolj oslabe in tako bo ruskim birokrr tom zagotovljena vladavina nad Evropo. Stalina in njegove pomagače pa ni motilo, da bo za te njihove naklepe žrtvovalo stotisoče Spancev svoja življenja. Mar jim je bilo Šoancev. Saj so prav tedaj v nekaj mesecih pobili in zaprli okrog 3 milijone državljanov Sovjetske zveze.
In da bi dosegli te svoje namene, so v Španijo poslali. celo armado svojih »svetovalcev«. Te pa so morale španske vojaške enote pod smrtno kaznijo ubogati. Nekje sem čital, da je »glavni štab« teh »svetovalcev« organiziral posebne oklopne enote, ki so prav na poseben način ..apadale Francovo vojsko. Ta način pa je bil tak, da se nobena od teh enot ni vrnila.
Tudi takole so delali: — Poslali so enote v boj, za katerega so dobro vedeli, da bo zmagovit za nasprotnika, potem pa so pobili vse vodstvo vojaške enote, češ da so oni odgovorni za poraz. Ali pa so prestavljali enote iz kraja v kraj in tako, da so fašisti zavzeli čim več ozemlja. Pri vsem tem pa niso pozabili odpeljati ves španski državni zaklad, ki je takoj, ko je prišel na ozemlje Sovjetske zveze izginil v nenasitne žepe ruskih mogotcev.
Mnogo je še skritega o delu »svetovalcev« in o umazanih naklepih Stalinovih ljudi s španskim narodom, toda tudi to bo prišlo na dan, kot opomin vsem narodom sveta, naj se vedno ‘in povsod naslonijo na svoje lastne sile in naj ne zaupajo tujcem.
Ostanki premagane republikanske armade so se umaknili v Francijo, tam pa so jih francoske oblasti zaprle v koncentracijska taborišča. Nekaj tisoč so jih prepeljali v Rusijo, kjer so jih prisilili, da so delali pod najtežjimi pogoji v ruskih tovarnah, mnoge od teh pa so kasneje pobili ali pa odgnali v Sibirijo.
FRANCOVA STRAHOVLADA
General Franco, ki je prišel do oblasti na najbolj brutalen in krvav način, je to svojo politiko nadaljeval. Napolnil je zapore, osnoval koncentracijska taborišča in pobil na tisoče svobodoljubnih Spancev. Ustanovil je številno in močno milico, vohunsko službo po vzgledu Hitlerjevega gestapa in falangi-stično stranko po zgledu italijanske fašistične stranke. Celotna Španija je tako postala eno samo veliko koncentracijsko taborišče.
Gospodarstvo je začelo nazadovati; tovarne so zapirali, ker niso imeli surovin, opu-stošena polja so ostala neobdelana. Gradili pa so velike vojne objekte za potrebe Hitlerjeve armade, pristanišča, kjer so pristajale Hitlerjeve vojne ladje in velik del svojega proračuna porabili za vojsko, žandar-merijo in vohunsko službo.
Toda španski narod ni miroval. V gorah so se zbirali borci in napadali oddelke fašistične vojske. Toda manjkalo jim je voditeljev, saj je Stalin pobil ali pa razselil po vsem svetu vse njihove revolucionarne voditelje. Tako je bil ves ta odpor brezuspešen.
V	Španiji je zavladala lakota. Delovni ljudje so popolnoma obubožali, Francovi pristaši pa so bogateli. Danes je Španija dežela največjih nasprotij — nekaj ljudi živi v razkošju in blagostanju, stotisoči pa se morajo boriti za košček kruha.
V	drugi svetovni vojni je Franco prav pridno pomagal Hitlerju. Vse njegove tovarne so delale za potrebe fašističnih armad, iz španskih pristanišč je odhajalo fašistično ladjevje v boj proti zaveznikom na Atlantik in Sredozemlje, na ruski fronti se je borilo nekaj tisočev Francovih vojakov.
Toda ob zmagovitem zaključku druge
svetovne vojne so se zavezniki zadovoljili s tem, da Španije niso sprejeli med države članice OZN in da niso z njo navezali dipl°' matskih stikov. Franco pa je še nadalje pobijal svobodoljubne Špance ...
ŠPANIJA JE »NAJBOLJ KRŠČANSKA DEŽELA«, POSTAJA PA TUDI ZAVEZNI* ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE
Ameriška vlada pa je kaj hitro pozabil3 na grozodejstva, ki jih počne Franco nad svojim lastnim narodom, pozabila na to, ?a je bil ta diktator eden od najboljših Hitlerjevih zaveznikov. Pred nedavnim, so sklenili s Francom pogodbo, s katero je ta prepustil Amerikancem letališča in vojne luke. v zameno pa bo dobival moderno orožje. pa pa bi se nekako oprali pred svobodoljubnim svetom, ki obsoja vsako sodelovanje s tem krvnikom španskega naroda, je ameriški predstavnik izjavil, da mora Franco uveljaviti nekatere demokratične mere Kot odgovor na to pa so Francova sodišča obsodil3 na težke kazni 23 delavskih voditeljev. TDda to ameriško vlado ni prav nič prizadejalo.
Tudi britanska vlada snubi Franca. Pred nedavnim je bilo v angleškem parlamentu sporočeno, da je Britanija sklenila s Španijo trgovinsko pogodbo. Temu so se laburisti m vse angleško javno mnenje uprli, toda brez uspeha.
Najboljši zaveznik Franca pa je Vatikan-Uradni predstavniki »svete katoliške cerkve« izjavljajo, da je Španija »najbolj katolišk3 država« na svetu. No, če so potrebne z.a katoliško državo vislice, ječe. koncentracijska taborišča, milijoni lačnih in brezposelnih, cvetoča prostitucija, armada rejeni*1 fratrov, patrov in nun in nekaj bogatinov, potem jim kaj radi verjamemo. Pred tedni je bil v tej katoliški Španiji evharistični kongres, ki se ga je udeležil tudi Franco-Cerkev je zapela hvalnice temu »velikemu verniku« in na sliki, ki so jo objavili tudi naši časopisi, vidimo, kako mu je kardinal Spellman prijateljsko stisnil roko.
Toda španski narod se še vedno upira f3' šistični diktaturi. In nekoč bo prišel čas. k° bo tudi nad Španijo zasijalo sonce svobode-
Pred nedavnim nas je obiskal predsednik španske republike in odlikoval nekaj našin voditeljev, ki so pomagali v španskemu ljudstvu v borbi proti mednarodnemu fašizmu-Ob tej priložnosti je dejal, da gleda špansk1 narod v jugoslovanskih narodih svoje najzvestejše prijatelje.
In ni se zmotil. Kakor smo jim pomagali pred nekaj leti na vojnih poljanah, tako jim sedaj pomagamo in pomagali jim bodo. d® se bodo čimprej otresli fašističnega jarm3 in svobodno zadihali.
%