PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO
PRIMORJE
Leto 2. štev. 484 - Cena 5 lir - 3 jugollre
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
TRST, nedelja, 29. decembra 1946
UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - I. Tel. St.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
GRŠKI PARTIZANI
se bore kljub mrazu in snežnim viharjem
Atene, 28. Tass — Kljub močnemu mrazu in snežnim viharjem v grških hribih se nadaljujejo boji med partizani m vladnimi četami.
Po zadnjih poročilih je partizan, ski oddelek v noči, 25. decembra napadel vladne čete, ki so taborile v vasi Phytnia. Borba je trajala vso noč in ves dan; njen izid še ni znan. V Beotiji so partizani v naskoku zavzeli vas Moshorion pri Lamiji. V istem okraju je druga partizanska edinica zavzela vasi Curnovo, Aghios in Sefanos.
Listi objavljajo podrobnosti o borbi, ki se je vršila pred 14 dnevi v kraju Muraemhani. Oddelki grške vojske, ki so vršili represalije in operacije proti partizanom, so bili razbiti in partizani so odpeljali 27 kamionov z municijo in ostalo opremo. Pojačanja, ki so bila poslana iz Bakilija, so zadržale partizanske zasede.
Pred tednom dni se vojaško letalo, ki ga je pilotiral poveljnik 335. eskadrilije, ni vrnilo iz operacij proti partizanskim oddelkom v hribovju okoli Vcrmiona. Vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna, tako da sumijo, da je bilo letalo prisiljeno k pristanku in se razbilo ob hribovju.
Tsaldarisovo kampanjo, ki zatrjuje, da so «sosedJ tisti, ki izzivajd Grčijo*.
Turška politika ne pomeni v nobenem primeru prispevka k rešitvi važnih problemov miru in varnosti.
Neredi v južni Italiji
Rim, 28. — Vznemirjenost, ki je povzročila krvave nerede v Bariju, grozi razširiti se tudi po drugih pokrajinah. Do večjih demonstracij je prišlo v kraju Palmi v Kalabriji, kjer je množica napadla vagone, ki so prevažali moko.
Ljudstvo zahteva povsod predvsem redno razdeljevanje živilskih obrokov in zaposlitev brezposelnih v podobnem razmerju kot Je bilo izvršeno v Neaplju po tamkajšnjih nedavnih neredih.
Sovjetski predlog o popolnem načrtu za razorožitev
Lake Success, 28. — Sovjetska zveza je v pismu, ki ga je poslal glavnemu tajniku Organizacije ZN sovjetski predstavnik pri Varnostnem svetu Andrej Gromiko, predlagala, naj se v roku treh mesecev sestavi popolni načrt za razorožitev, ki bo vseboval tudi podrobnosti o mednarodni kontroli nad atomsko bombo in ostalimi orožji. Predlog zahteva nadalje takojšnjo ustanovitev posebne komisije Varnostnega sveta, ki naj prične izvajati praktične ukrepe načrta o razorožitvi, * ki je bil nedavno odobren pred glavno skupščino in ki naj pripravi v času, ki ne sme presegati treh mesecev, vse dodatne določbe v skladu s tem načrtom. Verjetno bo sovjetski predlog prišel na dnevni red zasedanja Varnostnega sveta v torek.
KOROŠKA ČESTITA
Slovenili ob novem lelu
Ljubljana, 28. — Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je poslal predsedniku vlade LR Slovenije naslednjo brzojavko:
sKot predsedniku vlade LR Slovenije in preko Vas vsemu slovenskemu narodu želimo v imenu koroških Slovencev mnogo uspeha v izgraditvi in napredku naše materne zemlje v novem letu 19j7.
Zagotavljamo Vam ob tej priliki, da bomo ostali zvesti tradiciji naše narodno-osvobodilne borbe. Zagotavljamo Vam, dragi tovariš predsednik, da nas ne bo mogel zavirati noben teror domačih in importira-nih fašističnih elementov na naši poti.
Z zaupanjem v trdno oporo vse-
ga slovenskega, vseh jugoslovany skih in slovanskih narodov ter vseh ostalih sil napredka bomo vstopili v novo leto v boju za združitev vseh Slovencev.
Celovec, 19. decembra 191,6. Smrt fašizmu — svobodo narodu. Tajnik: Prusnik Karel; predsednik dr. Frano Petek.
Edvard Kardelj sprejel
naiviije albansko odlikovanje
Beograd, 28. . Tanjug — V predsedstvu vlade FLRJ sta v torek ob 11. dopoldne svetnik albanskega poslaništva Sofo Comora in sekretar poslanstva Vasilij Natanal predala podpredsedniku vlade FLRJ Edvardu Kardelju najvišje odlikovanje LR Albanije.
Pouk na egiptovskih univerzah
pod policijskim nadzorstvom
Kairo, 28. — Egiptovske univerze, ki so bile tri mesece zaprte zaradi političnih manifestacij študentov, so ponovno pričele s poukom. K predavanjem ni bila pri-puščena niti polovica prejšnjega števila študentov, kajti vlada je zahtevala pismeno obljubo staršev, da ne bodo študentje razvijali niti najmanjšega političnega delovanja.
Vse univerze so še nadalje pod najstrožjim nadzorstvom oborožene policije.
Napad na angleški klub
Pcrtsaid, 28. — IS oboroženih mož je ponoči napadlo klub angleško vojske v Portsaidu. Pred tem so ubili dva stražarja, nato pa odpeljali kamion s cigaretami, živežem in zdravili.
Turčija * čuvar imperializma v Sredozemlju
Tirana, 28. — Albanska brzojavna agencija poroča: Ob protidemokratičnih ukrepih v Turčiji piše »Baškimi* pod naslovom »Teror in zatiranje v Turčiji*:
Turčija, ki Je podpirala še včeraj napadalno vojno Nemčije, je postala sedaj agent in zvesti čuvaj imperializma v Vzhodnem Sredozemlju.
Turčija zavzema sovražno stališče do demokratičnih dežel Balkana. Profašistični tisk vodi sistematično kampanjo obrekovanj in laži proti demokratičnim deželam, na drugi strani pa hvaM monarhofašlstično Grčijo kot »simpatičnega zaveznika* kakor jo radi nazlvajo v Ankari.
Turčija podpira vse grške zahteve proti Albaniji, Jugoslaviji in Bolgariji. Podpira tudi dobro znano
V Varšavi
naj se izvrši podpis mirovne pogodbe z Nemčijo
Varšava, 28. Tass. — Na tiskovni konferenci ministrstva za zunanje zadeve je načelnik tiskovnega urada Grosz sporočil dopisnikom, da je poljska vlada sklenila poslat; prihodnji mirovni konferenci zahtevo, naj se mirovna pogodba z Nemčijo podpiše v Varšavi.
Poljska vlada meni, da hi imelo to dejstvo velik simboličen, moralen in političen pomen za bodeče generacije. Varšavske razvaline so spomin na barbarstvo osvajalcev in zaradj tega je poljska vlada mnenja, naj se zadnje dejanje podpisa mirovne pogodbe izvrši v porušeni poljski prestolnici, na Poljskem, kjer se je vojna začela.
Na vprašanje dopisnikov je Grosz pojasnil, da poljska vlada ne misli na delo mirovne konference, temveč samo rta podpis pogodbe, ki jo bo ta konferenca izdelala.
Poljska odlikovanja
jugoslovanskim častnikom
Ljubljana, 28. — Poljski vojaški ataše v Beogradu polkovnik Bron je v Ljubljani izročil poljska odlikovanja nekaterim generalom in častnikom jugoslovanske vojske kot priznanje zaslug, ki so Jih imeli v borbi proti skupnemu sovražniku.
V Cetinjah je odpravnik poslov poljskega - veleposlanštva izročil ministrskemu predsedniku Crne gore Jovanoviču red druge stopnje «Po-lonia Restitdta« v priznanje zaslug, ki Jih je imel v skupni borbi za osvoboditev slovanskih narodov.
Pomoč vlade FLRJ
albanskim poplavljenemu
Beograd, 28. Tanjug. — Vlada FLRJ je odobrila 10 milijonov dinarjev kot pomoč za poplavljence v Albaniji In kot prispevek za nabiralno akcijo, ki jo izvaja odbor za zb ranje pomoči poplavljencem v Alban'ji. Ta znesek bomo dali na razpolago odboru za zbiranje'pomoči za poplavljence v Albaniji..
Brzojavka italijanskih vojnih ujetnikov
V demokratični Jugoslaviji
smo si pridobili izkušnje, ki nam bodo pomagale usmeriti Italijo na pot napredka
Hespraviiiuo stališče
francoske uprave v Indokini
Moskva, 28. Tass. — Voronov piše v »Izvesljih* o dogedkih v Indokini >n pravi: To, l.ar se dogaja v republiki Vtct-Nam, (in o obsežnosti tega pričajo poročila zadnjih dni), ima dolgo zgodovino.
Voronov prikazuje na kratko to zgodovino in opozarja, da so nekateri francoski krogi, ki jim n.1 do miroljubne rešitve indokmskega problema, težili že na konferenci v Fontainenbleu k zapletljajem in poskušali, da ji onemogočijo uspeli. Po zaslugi vietnamsko delegacije in francoskih demokratičnih sil, ki knajo Interes na ureditvi franco-sko-vietnamskih odnošajev, se je konferenca končala s podpisom začasnega sporazuma o neke vrste »modus vivendl*.
Toda Izvrševanje tega sporazuma Je naletelo na težave in položaj v Indokini Je slej ko prej zelo napet. 20. decembra so se v Hanoiu ponovno pričele sovražnosti med francoskimi četami in med Vlet-Namom.
Francoski tisk poudarja, da je Javno mnenje zelo vznemirjeno zaradi sedanjih dogodkov v Indokini. Leon Blum, predsednik francoske začasne vlade, Je izjavil, da Francija ne bo prekršila niti ene obveznosti, ki jih je sprejela do Viet-Nsma.
Toda medtem ko francoska vlada do neke mere išče mirne rešitve v odnošajih med obema deželama, zavzema francoska uprava v Indokini, kot Je jasno razvidno iz razgovora guvernerja d'Ar£enlieua 25. decembra, še vedno popolnoma nespravljivo stališče do Vlet-Nama.
Poziv Indonezijcem za nedaljevanie borbe
Bafavija, 28. — Predsednik Soe-Itarno In poveljnik republ'kan*ke vojske general Soerdlrman sta pozvala Indonezijsko vojsko, naj na-daljuje borbo. V Izjavi pravita: De-
lovanje nizozemske vojske ogroža suverenost indonezijskega ljudstva in na to ne smemo odgovarjati sa-mo s konferencami. Republikanska vlada je pokazala mnogo potrpljenja kljub enostranskim dejanjem holandske vojske, ki se ni držala sporazumov. Naše potrpljenje Ima svoje meje.
Prisilno delo in globa za Korejce
Tokio, 28. — Ameriško vojaško sodišče je obsodilo včeraj zvečer 10 Korejcev, ki so predstavljali v Tokiu zvezo za zaščito korejskih interesov. Obsojeni so bili na 5 mesecev prisilnega dela in na 60.000 jenov globe vsak.
Iranski sindikati
protestirajo proti postopanja vlade
Teheran, 28. Tass. List »Arbare Iran* objavlja pismo tajnika glavnega odbora iranskih sindikatov ministrskemu predsedniku, vojnemu ministru in načelniku glavnega štaba.
Pismo poudarja, da vladna stranka še vedno preganja sindikate. V preteklih dneh je bilo po poveljih voditeljev te stranke, ki so v svojih rokah združili vso oblast, aretiranih preko 400 članov sindikatov v Teheranu in okcli tisoč v pokrajini. Veliko število delavcev je bilo odpuščeno.
Glavni odbor iranskih sindikatov odločno protestira proti tem samovoljnim dejanjem, ki zatirajo svobodo in zahteva takojšnjo izpustitev vseh aretiranih oseb. t Ustavitev reakcionarnih listov
Koch var* in »Nehzat* je bila ukinjena, medtem ko je izhajanje demokratičnih dnevnikov in sindikalnih organov še vedno prepovedano.
Beograd, 28. Tanjug. — Repatriacija italijanskih vojnih ujetnikov iz Jugoslavije se nadaljuje.
Skupina, ki je nedavno odpotovala iz Jugoslavije, je poslala notranjemu ministru Rankoviu brzojavko, ki pravi med drugim:
«Pred odhodom iz vaše gostoljubne dežele vas prosimo, da izrazite j naša najiskrenejša čustva hvaležnosti maršalu Titu za njegov odlok, ki se tiče italijanskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji.
Ko bomo prispeli v svojo domovino, bomo poslali pozdrave našega ljudstva jugoslovanskim narodom, s katerimi smo sodelovali pri obnovi tega, kar je fašizem barbarsko uničil med vojno v vaši Junaški de-
Napad na Nehruja v Bengaliji
Kalkuta, 28. — Na svojem potovanju po zapadni Bengaliji je bil podpredsednik začasne indijske vlade Pandit Nehru napaden. Neki neznanec Je vrgel kos opeke, ki ga je zadel v brado.
V zvezi z nedavnimi neredi v pokrajini Bčhar so aretirali 1394 hindujcev in 81 muslimamov. človeške žrtve cenijo na približno od 2000 do 3000 oseb.
Socialistični voditelji kongresa Prakah Narain je ostro obsojal britansko politiko, ki se naslanja na reakcionarne elemente v deželi.
Na neki svečanosti v vzhodni Bengaliji je Gandhi izjavil, da se morajo Indijci zavedati, da Indija ne bo nikoli dosegla svobode, če se bodo še nadalje med seboj prepira!..
Na Dunaju so siti samo fašistični begunci
Dunaj, 11 — Dopisnik Tanjuga poroča, da je bil v okviru gibanja avstrijskih žena za izboljšanje prehrane na Dunaju ustanovljen poseben odbor pod geslom: »Rešimo naše otroke!* Na iniciativo tega odbora se je vršilo včeraj na Dunaju veliko zborovanje, ki so mu poleg predstavnic žena vseh strank .n izven strank prisostvovali tudi predstavniki Švicarsklega Rdečega križa in Unesca. Ena izmed govornic je poudarila, da dunajski' otroci gladujejo in ta teden sploh niso prejeli rednega obroka surovega masla, medtem ko je masla ln živil vseh vrst vedno v Izobilju za inozemske fašistične emigrante.
Sofija, 24. — Kongres Zadružne zveze Bolgarije se je zaključil z ustanovitvijo nove osrednje zadružne zveze, ki obsega vse oblike zadrug pod vodstvom Ulje Bojad-džijeva.
želi! Jugoslovansko ljudstvo je vedno pokazalo popolno razumevanje za naše moralne in materialne potrebe.
Sporočite maršalu Titu vse naše veselje in to, da nilkoli ne bomo pozabili plemenitosti njegovih narodov. Imamo silo in odločno voljo, da se bomo borili povsod proti o-stankom faš'zma do njegovega popolnega uničenja, ker se zavedamo, da je to vzrok, ki nas je zapeljal v usodno preteklost,
V domovino se vračamo z Izkušnjami, ki smo si jih pridobili v demokratični in napredni FLRJ. Te izkušnje bomo uporabljali, ko se bomo vrnih v vrste našega ljudstva, ki se mora usmeriti na pot, ki vodi do zmage socialne pravičnosti in svobode narodov, tako da bodo nekoč zastave naših dveh dežel vihrale ob jugoslovansko-italijanskl meji kSr simbol pravice in trajnega miru v znamenju stalnega napredka narodov*.
Brzojavka nosi podpise več tlso-čev bivših italijanskih ujetnikov v Jugoslaviji.
Parrijeve izjave
o potovanju v Beograd
Milano, 28. — Na vprašanje agencije »Ansa* glede njegovega verjetnega odhoda v Beograd je Parri izjavil, da je vabilo samo splošnega značaja in dejal, da so naloge njegovega odposlanstva zaradi posebno zamotanega in delikatnega značaja odvisne od raznih okoli-
ščin. Parri je zaključil, da je vest o njegovem potovanju še prenagljena, ker n« še ničesar določenega v tem smislu.
Priprave za De Gasperijev obisk v ZDA
New York, 28. — V raznih krogih so v teku priprave za De Gasperijev obisk v Združenih državah. O uradnih obiskih v Washingtonu ni zunanje ministrstvo podalo še rikakih poročil. Zaenkrat je samo še znano, da bo De Gasperi od 5. do 8. januarja gost predsednika Trumana.
Italijanski zunanji minister Nen. ni bo 20. januarja odpotoval v London.
Dimitar Vlabov v Ameriki
New York, 28. Tanjug. — Podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Dimitar Vlahov je na svojem potovanju po Kanadi obiskal tudi Toronto, kjer ga je prisrčno »prejelo veliko število jugoslovanskih izseljencev - Makedoncev.
Washington, 28. — Podpredsednik jugoslovanske ljudske skupščine Dimitri Vlahov je na svojem potovanju po ZDA obiskal jugoslovansko kolonijo v državi Indiana. Na nekem sprejemu je Vlahov govoril o borbi ljudstva Egejske Makedonije. Jugoslovanski Izseljenci so mu podarili 20.000 dolarjev za zgraditev bolnišnice v Makedoniji.
Spletke angleških generalov
na Srednjem vzhodu
Beirut, 28. - Tass — List «Ala-zia« komentira obisk britanskega generala Claytona v Damasku in poudarja, da Je namen tega obiska ustanovitev bloka, katerega središči bi bila Damask in Bagdad.
Clayton je deloma dokončal svoje poslanstvo, piše list, toda načrt o ustvaritvi tega bloaa ne bo mogel biti uresničen, če ne bo Djamil Marfam Bej sestavil nove sirijske vlade.
O tem piše list «Saut Ash Shaab», da Je Clayton po odstopu vlade Abdulaha Djamrija živahno deloval v Damasku in si prizadeva! da bi bil za novega predsednika imenovan Djamil Marfam Bej. Ko Je končal svoje delo, je odpotoval v svoj stalni sedež v Kairu.
Po njegovem odhodu, to je, ko Je Djamil Marfam Bej pričel sestavljati svojo vlado, se Je v Damasku izredno udejstvoval britan-
ski polkovnik Sterling, pomočnik generala Claytona.
List zaključuje, da navdaja to delovanje angleških generalov in polkovnikov v Siriji ljudstvo z velikim vznemirjenjem.
Voščila ljudstva
CSR narodom Jugoslavije
Praga, 28. - Tanjug — Predsednik češkoslovaške ustavodajne skupščine Jožef David je po radiu naslovil voščila češkoslovaškega ljudstva jugoslovanskemu ljudstvu. Naglasil Je, da so po drugi svetovni vojni, ki je povzročila toliko trpljenja in izgub zlasti jugoslovanskim narodom, vsi slovanski narodi pričel: obnovo svojih držav in sedaj utrjujejo demokracijo in mir. Slovanske, države se bodo še tesneje povezale in sodelovale za ohranitev svetovnega miru in zato, da se obvarujejo pred nevarnostjo, da bi ponovno postale žrtev zločinskega fašističnega napada.
David je naglasil, da želijo slovanske države učinkovito sodelova. ti pri veliki nalogi za obnovo civilizacije in svetovnega miru. Ob zaključku Je predsednik David želel vsem narodom Jugoslavije mnogo uspeha pri njihovem delu za obnovo.
Jugoslovanski poslanik
na Norveškem
Beograd, 28. Tanjug. — Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je imenoval dr. Miloša Moskovljeviča za cpolnomočonega ministra in izrednega poslanika na Norveškem. Dr. Miloš Moskovljevič je bil doslej minister za gezdove v vladi LR Srbije, poprej pa rektor višje pedagoške šole v Beogradu.
DOSTOJNO
naj se obnašajo
Izredno poročilo Osrednjega odbora za sindikalni sporazum
Tržaški meščani!
Naše mesto je že delj časa po-zorišče zoprnih podvigov anglo-ameriških vojakov. Zdi se, da so ti vojaki pozabili na najosnovnejša pravila civiliziranega življenja.
Mirne meščane, može in žene, ki hodijo po ulicah zvečer in ponoči, sramotijo, pretepajo in zasmehujejo. To globoko žali čut človeškega dostojanstva in ponos svobodnih ljudi.
V zadnjih dneh božičnih praznikov se je ta položaj vedno bolj slabšal, dokler ni zavzel takšnih resnih oblik, kakršnih si ni bilo nikoli mogoče zamišljati. Nasilni napadi proti možem in ženam so se vedno bolj ponavljali. Pri tem niso spoštovali ničesar, niti civilnega in verskega praznovanja bo. žiča ter so pri tem žalili družinska in verska čustva meščanov na praznik, ko bi se moral proslavljati mir v njegovem najtra-dicionalnejšem in najizrazitejšem pomenu po grozotah vojne in fašizma.
Razbili so izložbena okna v številnih trgovinah ter poškodovali njih opremo brez vsakega obzira do blaga in do ljudi. Poleg tega so se pripetile prave lopovščine, kakor je izredno resen primer oropanja šoferja za znatno vsoto.
Tržaški meščani so naveličan! da jih smatrajo kot prebivalce zasedenega sovražnega ozemlja z vsemj zlemi posledicami skoraj kolonialnega gospostva in enakim žaljivim ravnanjem, kakor je v navadi napram zatiranim črncem. Zato tržaški meščani, ki se zavedajo svoje civilizacije in nesporne politične zrelosti v preteklosti, katero je potrdilo toliko zgodovinskih dogodkov, dvigajo odločen protest preti takemu ravnanju, ki tako zelo žal] njihov čut dostojnosti in okrnjuje njihovo svoboda !n svete pravice osebnosti. Niti zdaleč nočejo delati iz tega politične špekulacije, saj izraža ta protest mnenje meščanov raznih teženj in strank. Zavedajo se, da je treba potegniti ostro ločnico med temi izzivalnimi elementi ter med angleškim- in ameriškim ljudstvom. Zato pozivajo vse prebivalstvo, ki hoče ščiti tj svoje pravice v imenu onih načel svobode in človeškega dostojanstva, ki so jih ob raznih slovesnih prilikah potrdili vsi zavezniki, naj glasno izrazi svoje ogorčenje in zahteva od vojaških oblasti, da se preneha ta neznosni položaj, ki je nasproten vsem dostojnim pravilom civiliziranega sožitja.
Osrednji odbor za sindikalni sporazum
Pogozdovanje na Hrvatskem
Zagreb, — V okviru petletnega načrta za pogozdovanje v varaždinskem okrožju bodo to leto posadili •277 hektarjev zemljišča, kjer bodo nasadili 1.600.000 sadik In 15.888 kg, raznega semena. V letošnji pomladni in jesenski kampanji so pogozdili 501 ha z 2.457.000 raznovrstnih sadik. S tem so prekosili letošnji načrt za pogozdovanje v varaždinskem okrožju za 88.8%.
Francova vohunska mreža
v Franciji
Sokrivci v visokih krogih
Pariz, 28. — Francoski tisk poroča o odkritju 'široke mreže Francovega vohunstva v Franciji.
Kot poroča «Humanitč», je francoska protišpionaža odkrila razpredeno špansko špionažo, ki ne deluje samo v Južni Franciji, temveč verjetno po vsej državi. Njeno delovanje vodijo trije Francovi agentje, ki so v zvezi z vojaško upravo v S. Sebastianu in Irunu. Svoje sokrivce so nabrali med bivšimi člani Doriotove stranke in Petainove milice, ki jih Je amnestiral bivši pravosodni minister Teitgen. Kot središči za zvezo sta služila dva bara v kraju Saint-Jean de Luz.
V uradnih krogih potrjujejo številne aretacije. Med aretiranimi je tudi neki Francov general, ki Je živel v Parizu, njegov sin pa Je bil velik trgovec v Bordeauxu. Priznal je, da Je bil član te tolpe; Francove agente so denarno podpirale velike banke.
»Humanitč« zaključuje, da Je treba to afero do konca razjasniti kajti frankovci imajo nedvomno sokrivce v visokih krogih, ker so mogli mimo razširiti tako široko vohunsko mrežo. Bolj kot kdajkoli Je treba onemogočiti vse Francove sokrivce.
RAZGOVOR S PASSIONARIO
Britanska vlada ovira
demokratizacijo Španije
Libanon proti «Ve!iki Siriji»
Beirut, 28. - Tass — Henry Phar-son, libanonski zunanji minister, Je podal dopisniku lista «Telegraph» izjavo o ustanovitvi »Velike Sirije« in poudaril, da Libanon k temu ne more dati svojega pristanka.
»Stališče Libanona do tega vprašanja je že dovolj razčiščeno: Osebno sem že večkrat obsodil ta načrt, tako s splošnega arabskega stališča, kot s stališča moje dežele. Prepričan sem, da je stališče sedanje vlade v tem vprašanju trdno in da se v bodočnosti ne bo izpremenilo.«
London. — «Daily Worker» objavlja razgovor L C. Whitea, glavnega tajnika sindikata državnih u-radnikov z znano špansko republikanko Passionario o angleški politik; v Španiji. White pravi:
Eden izmed najznamenitejših razgovorov. ki sem jih Imel med svojim nedavnim obiskom na Češkoslovaškem, je bil nedvomno z Dolores .Ibbaruri kii je svetu mnogo bolj znana pod imenom La Passo-naria.
Ta izredna ženska, katere delavnost med špansko državljansko vojno je vzbud; la spoštovanje in občudovanje tudi med sovražniki republikanskega gibanja, uživa zasluženi počitek v toplicah Karlovy Vary. Ko sem jo srečal, je bila tam šele deset dni in že takrat je bilo mogoče opaziti zdravstveno izboljšanje.
Njen duh pa je vedno buden; čudil sem se njenemu globokemu znanju o prilikah v Angliji. Med razgovorom Je odkrito govorila o špan-sken vprašanju in zlasti o politiki laburistične stranke do njene dežele. Nti skrivala svojega globokega razočaranja zaradi te politike. Upalla je, da bo odločilno glasovanje na sindikalnem kongresu v Brightonu, ki je zahtevalo popolno prekinitev s Francom, pomenilo tudi spremembo v angleškem uradnem stališču. Zelo jo je zanimalo, v kakšni men so upor laburističnih poslancev proti Bevinu izzvali brightonski sklepi.
La Passlonaria je nato dejala, da je po mnenju španskih republikancev britanska vlada največja ovira za vzpostavitev demokrabčnega režima v Španiji. Nadalje je kritizirala one politikante, ki trde, da mora špansko ljudstvo, ki ga muči in terorVra francov režim, samo izvest' borbo za lastno svobodo. »Kako je mogoče, je vprašala, da bi moglo špansko ljudstvo v sedanjih okoliščinah samo vreči one, ki imajo oblast v rokah. In potem kdo more
jamčiti španskemu ljudstvu, da bo smelo, če bi se mu posrečilo strmoglaviti Franca, res sestaviti resnično demokratično vlado. Dogodki v Grčiji vsekakor niso vzpodbujajoči*.
Toda dvomi, ki jih je izrazila Pas-slonarla, niso obsegali samo angleške pomoči fašističnim elementom v Grčiji. Jasno ja da je namera la-burističje vlade, da v primeru padca Francovega režima podpira povratek monarhije v Španijo. Nadalje je opozorila, da je španska monarhija popolnoma drugačna kot angleška, kajti prav monarhija je prizadejala španskemu ljudstvu toliko trpljenja, da se je uprlo in jo odstranila Vsekakor so dvomi Passionarie popolnoma upravičeni, če pomislimo na simpatijo, s katero je laburistična vlada podpirala povratek grškega kralja v državo kljub vsemu nasprotovanju ljudstva.
La Passionaria je nato govorila o stalnem vmešavanju Amerike v Španske zadeve: Opozorila je na besede Lincolna Ewansa, ki se je v Brigbtonu upiral resoluciji za prelomite v odnošajev s Francom In za-
hteval nasprotno, naj se poskrbi, da bi španske rudnine pomagale angleški obnovi. Na ta način je pokazat da hoče angleško blagostanje tudi za ceno krvi španskih delavcev.
Ko seen jo vprašal, kdaj bo prišla v Anglijo, mi je z nasmehom odgovorila, da so jj leta 1938 odklonili dovoljenje za vstop. Vendar pa mislim, da bi njena prisotnost v Angliji mnogo pomenila za razumevanje angleškega ljudstva za nevarnost politike laburistine vlade glede Španije.
Spopadi v Španiji
Madrid, 28. — Pri spopadu s strelnim orožjem med skupino civilistov in neko izvidnico civilnih stražnikov v vasi Fuentetoja pri Baeni v pokrajini Cordoba, je bilo ubitih 5 civilistov In dva španska civilna stražnika ter ranjena en civilist in civilni stražnik.
Sprememba Giralove vlade?
Pariz, 28. — Verjetno bo španska republikanska vlada, ki Ji predseduje Giral, prenehala s svojim delovanjem in prenesla svojo oblast na nevladni svet, v katerem bi bile zastopane vse španske stranke, če bi sprejele stališče, ki ga je na včerajšnjem zasedanju izrazila Gira-lova vlada.
IKhatke
WASHINGTON. — Senator E! mer Thomas je predlagal, naj ZDA prepovedo priseljevanje v državo. Dejal je, da ima njegov predlog namen preprečiti, da se v Ameriko priseli preveliko število priseljencev iz Evrope.
LONDON. — Naprave Kruppo-v.'h tovarn bedo prepeljali v Anglijo leta 1947 na račun reparacij.
DAMASK. — Po osemdnevnih pogajanjih je bila rešena sirijska vlkdna kriza. Novi ministrski predsednik je postal DjAm.ll Mardam-bey. ki je postal istočasno tudi notranji minister.
RIM. — S posebnim odlokom je bil imenovan za komlsaričnega žu-
Crna Reich
Kot je znano, je bilo pred kontrolnim svetom v Nemčiji večkrat postavljeno vprašanje o nemških vojaških oddelkih, ki jih Angleži še vedno vzdržujejo v svoji okupacijski coni. Angleški predstavniki so priznali ta dejstva in jih poskušali pojasnjevati z najrazličnejšimi izgovori, le večkrat so dali svečane obljube, da bodo razpustili te oddelke.
Kljub vsemu pa je ugotovljeno, da nemške vojaške formacije na tem področju 'se vedno obstojajo. Razen tega kažejo verodostojni viri na to, da so Britanci ustanovili posebne nemške vojaške enote, ki jih krajevno prebivalstvo imenuje: »orno Reichswehr». Te enote so nameščene v podeželskih okrajih Hannover ja, v okolici Hamburga in v južnem delu Schlesuiiga.
Vsi, ki služijo v teh enotah, nosijo enotno uniformo, ki sestoji iz temnozelene bluze po angleškem kroju in iz hlač iste barve. Častniki nosijo bivše uniforme nemške vojske, s katerih so odstranili samo nacistične znake. Znaki častnikov do kapetana so enaki, kot jih je imela bivša nemška vojska, višji častniki pa nosijo znake, ki so podobni angleškim.
V oddelkih «čme Reichsmehn je uveljavljena stroga vojaška disciplina. Vojaki morajo pozdravljati častnike, ki lahko s svoje strani podvržejo podrejene zaporu ali drugim disciplinskim kaznim. Plačilni sistem v teh oddelkih je enak sistemu v nemški vojski.
V nekaterih krajih imenujejo angleške okupacijske oblasti te
vojaške enote edelavske četen ali pa «transportne oddelken. Toda to je samo krinka, kajti ti ede-lavskin oziroma »transportni* oddelki ne opravljajo nobenega ročnega dela, marveč stoje v vojaški službi in se vojaško vežbajo. Med predmeti je celo artilerija in pouk iz vojaško političnih ved.
Tem vojaškim oddelkom poveljujejo častniki hitlerjevske vojske. Poveljnik enega izmed teh oddelkov je na "primer major Burhell, ki je bil agent nemške tajne službe in ki je stopil v bivšo Reichsuiehr že leta 1918.
Namen, ki ga imajo Angleži s to «črno Reichstvehrn, potrjuje na primer pismo nekega «ober-felduiebla* nemške vojske, ki ga je pisal svojim staršem in ki ga je nedavno objavil list »Berliner Zeitungy>. To pismo pravi: »Dra-gi moji, mnogo mislim na vas. Vem, da vas muči tajnost o nadaljnjem obstoju nemških vojaških oddelkov, kur je za vas nerazumljivo. Vidite, vaš sin je pa-
del v grdo zgodbo. To je hujše od ujetništva, hujše od suženjstva, to je celo hujše od koncentracijskega taborišča.
Sem vojak v vojaški formaciji, ki jo ljudje imenjujejo »črna Reichsuiehr*. Zakaj tako} Zakaj moramo služiti Angležem}
Nekateri vidijo v tem željo bodočo ustanovitev kake nove Angležev, da ohranijo jedro za Reichsuiehr. Nedavno pa sem slučajno izvedel resnico: Vežbajo nas, kot morajo biti izvežbani posebni kazenski oddelki, da bi nas nekoč lahko povedli proti lastnemu ljudstvu. Ne morete si predstavljati, kako strog je vojaško policijski režim v industrijskih pokrajinah našega »demo-kratičnega» zahoda.
Toda vse to ne more trajati večno. Igra za prepustitev oblasti Nemcem je že odigrana. Naše »črne enotet) pa naj bi bile prva in najvažnejša opora tej upravi
  in ne kot vojaki, marveč kot
člani kake nove gestapo.
Po vsem britanskem področju so številna taborišča, kjer so nemške vojaške enote, kjer je tudi mnogo enot SS. Te vojaške edi-nice so deloma oborožene in se bavijo s športom in z vojaškimi vajami. Oddelki SS se vadijo celo v streljanju z lokom. Zakaj torej ti gospodje ne bi do nebes hvalili zahodne »demokracije*}
Ce hočem govoriti o osebnem prepričanju članov teh enot, vam morem reči, da si nihče ne upa niti namigovati, da bi bil morda antifašist. Nekaj takega bi ga lahko drago stalo. Toda končno vsi vemo, da ni o tem mogoče niti misliti. Bog vedi, kako se bom mogel rešiti iz tega blata. — Vaš
Kurt.*
Znana so še številna druga dejstva, ki dokazujejo,' da Britanci še niso izvršili sklepov kontrolnega sveta glede razpustitve nemških formacij, da ne govorimo celo o njihovih «svečanih zagotovilih».
pana v Rimu Mario de Cesare, ker se stranke niso mogle sporazumeti o izvolitvi novega župana.
PALERMO. — 10 oboroženih raz. bojndkov je vdrlo v podružnico Sicilske banke in se polastilo 20 milijonov lir.
SKOPLJE, — Ljudsko sodišče v štipu je obsodilo 10 tolovajev or-ganlzaoije »Urnro*, ki so delovali po navodilih Mihailova med fašistično zasedbo in po osvoboditvi. Sodišče je izreklo eno smrtno obsodbo, ostale obtožence pa je obsodilo na različne zaporne kazni.
PARIZ. — General De Gaulle je izjavil, da ne bo predložil svoje kandidature na predsedništvo francoske republike.
SHANNON. — Davi ob 2.15 je strmoglavilo letalo tipa »Constel-lation*, ki Je prihajalo iz Pariza na letališče Shannon. Prj nesreči je najbrže našlo smrt 11 oseb.
HAMBURG. — Deset ledolomilcev se noč in dan trudi, da bi omogočili plovbo na reki Elbi, ki je zamrznila zaradi hudega mraza, najhujšega v zadnjih 20 letih.
DAMASK. — Včeraj »o ustanovili sirijsko letalstvo. Vršila se je velika narodna svečanost.
GENOVA. — V kratkem bo neka turška paroplovna družba pričela z rednim prometom med Carigradom in New Yorkom in s pristanki v Pireju, Neaplju, Genovi in Barceloni.
BEOGRAD. — Novi jugoslovanski poslanik na Poljskem dr. Rade Pribičeviu je danes odpotoval v Varšavo.
OTTAWA. — Združeni narodi Ko-do verjetno razpravljali o postopku, ki je za zdaj Se tajen, o odstranjevanju ribjega okusa iz ribjega olja.
LONDON. — Oblasti združenega britanskega ln ameriškega področja v Nemčiji so sklenile sporazum ■ sovjetskimi zasedbenimi oblastni za zamenjavo železa, jekla, pnevmatik, žita, živilske krme in kuriva v prvih treh mesecih prihodnjega leta.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
■I..,i.Y .1—
29. decembra 1946.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Preskrba
Nov« o?ne za iivila. Mleko v prahu na nakaznice odslej po 188 lir za škatlo po 3629 gr.
Hrenovke v Škatlah na živilske nakaznice po 172 lir za škatlo.
Mleko v prahu bodo delili samo za mesto od 31. t. m. do 4. januarja,
Izigrana pravica
V procesu zaradi umora tov. Hlače «o odloča* le Izjave policije »n žovinlztlcnl >targumenti<*
Vferaj opoldne je redno porotno ljavne (izredno fašistično sodišče je ec j 5če .zaradi pomanjkanja doka bilo svojčas drugačnega mnenja).
zovv oprostilo Agostina Cafagno/Zato Je bilo zaman, da je včeiajjin sicer otrokom do 1. leta po 10 obtoženega, da Je umon.1 tov. Hlače državi*; pravdnik na osnovi dosled-Karla.	j	nega in odločnega pričevanja Rob
Kdor je poaorno sledil procesu bove pred sodiščem zahteval, da Ca-od vsega začetka, tega ni mogla o- fagno obsodijo na 16 let ječe, ker je prostilna sodba prav nič presenetiti, j kasneje odvetnik v svojem zagovo-Kakor smo še pisali, je ie sam pred- m pobijal sedanje tožilčeve trditve sednik sodišča poudarjal protislovje z njegovim lastnim razmotrivanjem priče Ivane Robbove, ki jih dejan- v pisani obtožbi. Javnu toži'ec je šiško mi bilo. Ta priča pa je bi'a edl- cer skušal biti objektiven, dejal Je,
Kdaj dobimo obrtno šolo?
na, ki Je kategorično obtoževala Ca- 1 da politika ne sme vplivati na sed-
fagno. Dovolj je torej, da je odpadla verodostojnost njenih izjav, in Cafagne ni bilo več jflogoče formalno obsoditi. To so skušali tudi vsi doseči. Zato so pričo naravnost oblegali s križnim ognjem vprašanj, da bi jo zmedli. Tema, kratkovidnost, zmešnjava, razlika v času, vsa sredstva so bila dobra. In Cafagne niso obsodili.
Sodišče ni verjelo Robbovi, ker je po branllčevlh besedah »že njena navzočnoet okužila sodišče in zbujala gnus in prezir*. Gnusa in prezira pa mi vzbujal obtoženec, saj je vendar »Italijan*. Dokazov torej ni bilo dovolj. Obtoženec pa vendar ni tako neumen, da bi priznal svoj zločTn.
Včeraj zjutraj je prvj govori državni pravdnik. Priznal Je. da je spočetka v svoji pisani obtožbi zahteval oprostitev Cafagne zaradi pomanjkanja dokazov, ker Robbove ni zaslišal preiskovalni sodnik, Izjave na policiji pa da niso sodno ve-
bo, skliceval se je celo na potrebo po pomirjenju in, bratstvu, toda vse to so b le le lepe besede.
Zagovornik Annoscia se seveda ni pozabil sklicevati na »italijan-stvo* obtoženca Njegov govor je bil vseskozi strupen in politično tendenciozen. Priča Robbova je po nje govem mnenju »žejna krvi in opita s fanatičnimi idejami. Sla je celo v cono B, kjer se je napajala v protiitalijanskih studencih*, zato so seveda vse njene izjave lažne in ostunde.
Ko je končal rohneti, je vdova pokojnega Hlače z bolestim glasom zahtevala, naj bo zadoščeno pravici. Drhal iz starega mesta pa je začels tuliti in žaliti vdovo.
Sodišče je seveda osvojilo branil-čeve trd tve in oprostilo Cafagno zaradi pomanjkanja dokazov. Tako se Je končala obravnava, ki žal ns bo zaprla sramotne strani tržaška zgodovine, ker bo kri tov. Hlači še vedno vpila po pravici.
Zakaj primanjkuje toka
Zaradi izredne poletne suie in premalo padavin v pretekli jeseni ni bilo mogoče napolniti planinskih nabiralnih rezervoarjev. Posledica tega je sedanje pomanjkanje električnega toka.
Z druge strani ne dopuščajo tež-koče pri nabavi kuriva popolnega delovanja termičnih rezervnih central v severni Italiji. Tako Je nastalo splošno pomanjkanje energije, ki ima svoj vpliv na vse potrošnike.
Ker se bo to stanje vsled mraza, ki je sajel nižje gorato področje v zadnjem tednu, še poslabšalo, je pričakovati, da bo morala biti potrošnja toka še bolj omejena.
V Julijski krajini je pa stanje še slabše zaradi tega, ker hidroelek-trične naprave ne razpolagajo z rezervoarji za letno akumulacijo vode in ker ni na tem področju nobene termične rezervne centrale.
Tukajšnja trenutna proizvodnja vštevii centrale srednje F-oče, krije komaj tretjino potrošnje Julijske krajine (cona A in B), doČitn morata biti ostali dve tretjini dobavljeni iz Beneške pokrajine in sicer iz central na Piavi in Nadiži
Električno obratovanje v teh okoliščinah je zelo pomanjkljivo,
Božičnica v Hiljah
Tudi Milje niso hotele ostati zadnje in vse ljudske organizacije so »kupno organizirale božičnico za revne otroke. Napravili so 2300 zavitkov za otroke vsega okraja. Po vseh krajih so napravili svečanosti Istočasno. Ljudski dom v Miljah Je bil poln občinstva. Pionirčki so imeli lepo prireditev, ki jo Je občinstvo nagradilo s ploskanjem. Po predstavi so razdelili še 650 zavitkov z darili med otroke od 1 do 12. leta. Po končani razdelitvi Ljudskem domu je koordinacijski odbor nesel darove še v sirotišnico in bolnikom v bolnišnico.
posebno kar se tiče frekvence in napetosti. Vzrok je v tem, da je potreba toka višja kot zmogljivost central. To se pojavlja zlasti v času največje obremenitve, ln sicer od sončnega zahoda do 22. ure. V tej dobi je razlika med potrošnjo in proizvodnjo največja. Zaradi tega svetijo ža-nice v navedenih urah zelo slabo, o čemer so se lahko vsi prepričali. To občutijo posebno naselja, ki so daleč od central in glavnih transformatorskih postaj.
Plače In cene
Vsakikrat, ko delavci po dolgih pogajanjih in prerekanju dosežejo mezdno povišanje, skušajo nekateri elementi na drug način spraviti delavstvo ob koristi, ki bi jih od tega imelo. Prvič so znižali delo od 48 na 44 ur na teden. Tudi sedaj bi radi ponovili isto igro in znižali delovni teden na 36 ur. To se dogaja posebno v ladjedelnicah v Tržiču. Poleg tega se pa že pripravljajo tudi na podražitev potrebščin. Tako bi se stanje delavstva v Tržiču še poslabšalo in lahko se zgodi, da bo delavstvo izgubilo potrpljenje in začelo prirejati demonstracije, ako se pravočasno ne preprečijo take mahinacije brez-vestnih ali neodgovornih elementov.
Darovi sa politična pripornika
Akcija za politične pripornike Je dobro uspela. Na glavni odbor do včeraj prispelo skoraj 73 tisoč lir prispevkov. Od tega so izkupili za prodane znake 2000 lir, na pri reditvi pri Sv. Ivanu 20 tisoč lir v drugem okraju 4700 lir, v petem okraju 18 tisoč lir, v tretjem okraju so nabrali v Ui namen tudi ve-čjo množino živeža.
! škatel na odrezike od 16. do 31. t. m. dodatne živilske nakaznice; otrokom do 4. let po 4. škatle na od raze k št. 4 živilske nakaznice; bolnikom po 5 škatel na odrezke posebne nakaznice rdeče barve od 16. do 31. t. m.; delavcem pri delu s plini po 3 škatle na nakazila za 3. in 4. teden tega meseca v mlekarski centrali ulica Pascoli 10.
Cena 21.50 lir škatla 411 gr.
Mleko v prahu za podeželje bodo delili od 31. t. m. do 4. januarja v občinah: M'lje, Tržič, Foljan, Ronki. St. Peter ob Soči, Škocjan, Staran-can hi Turjak sledečim potrošnikom. Otrokom do 1. leta po 10 škatel na odrezek št. 4 živilske nakaznice; otrokom do 4 let po 2 škatli na isti odrezek; bolnikom po 5 škatel na nakazilo za drugo polovico t. m. Prehranjevalni uradi naj dvignejo v ponedeljek 30. t. m. v ul. Genova 9-1 soba6 potrebna nakazila. Cena po 21.50 lir za škatlo 411 gr.
Delitev Delavske zbornice za podeželje od 30. t. m. do 11. januarja so vse občine pooblaščene sprejemati prijave tvrdk in upokojencev, zamudnikov, za delitev živeža Delavske zbornice. V poštev pridejo delavci zaposleni; 9. novembra in zamudni upokojenci. Izključeni so oni, ki so bili 9. novembra brezposelni, pa so potem SM na delo. Kdor b' se čutil prizadetega, naj vloži prošnjo pri prehranjevalnem uradu občine, v kateri dobiva redno ž’vilsko nakaznico. Občine bodo poslale te prošnje Sepralu v pregled. Vse prijave delavcev In njihovih družin, upokojencev in delavce pri vojski, kakor tudi prošnje breepoeeln’h, morajo poslati občine Sepralu do 15. januarja.
Razdeljevanje testenin ln sladkorja, ki je v teku, se zaključi 1L januarja. Vsi preostanki se'morajo prijaviti Sepralu.
Odrezke za koruzno moko naj dvi gnejo trgovci I. do VII. skupine pri občinskem prehranjevalnem uradu
Nakazila za mleko v prahu lahko dvignenjo mlekarne pri občinskem prehranjevalnem uradu.
Delitev Delavske zbornice za mesto. Od jutri dalje sprejema občinski prehranjevalni urad (ul. dei Retto-ri 2. soba 206 prošnje za nakazila Delavske zbornice za vse nameščence - zamudnike. Prošnje naj se nanašajo na osebje, kot je bilo zaposleno 9. novembra t. 1. in naj bodo pisane na posebnih polah, ki se dvignejo pri zgoraj omenjenem uradu soba št. 218.
Vsi oni, ki so predložili prošnjo po 25. novembru, naj »e zglasijo pri občinskem uradu čimprej, da prejmejo tami potrdilo, k! bo služilo za prejem odgovarjajočih nakazil. Ur-rik od 8. do 12.
StarSi od Sv. Jakoba v Trstu so zborovali v nedeljo popoldne v gostilni pri »Mišku*. Nabralo ae je dokajšnje število roditeljev, ki so z zanimanjem sledili dnevnemu redu.
Po prav zanimivem predavanju o vzgoji naših otrok v resnicoljubne in poštene državljane, se je razvil prost in prisrčen razgovor, kjer je nekaj staršev vedelo povedati marsikaj zanimivega iz lastnih doživljajev.
Drugi del dnevnega reda je bil posvečen obupnim razmeram, ki vladajo po naših šolah spričo pomanjkanja učnih prostorov. Soglasno so starši obsojali odgovorne oblasti, ker se premalo zanlma-
GOSPODARSTVO
Lira in italijanske finance
jo, da bi odpravile vse ovire. Debata se je razgibala, ko je bilo govora o naših obrtno-nadaljevaln h šolah. Manile bodo božične počitnice in naši otroci so še vedno brez pouka. Mnogo je bilo v tej zadevi obljubljenega, a ostalo je s« vse pri obetih kljub ponovnim intervencijam. Soglasno je bil sprejet predlog, da se zopet zberejo starši prizadetih otrok ter da gredo še v času počitnic osebno do odgovornih oblasti in tam energično zahtevajo, naj že enkrat izpolnijo dano besedo. Cas je, da se zares povzpe-mo do spoznanja, da so slovenski šolarji otroci enakopravnega, ne pa podrejenega naroda. Cas bi že bil, da dobimo Slovenci vsaj to malo, kar smo si priborili.
Sporočilain
Otroška prireditev pri Sv. Ivanu
Otroški vrtec pri Sv. Ivanu priredi v nedeljo 29. t. m. ob 16. url predstavo v dvorani krožka »S. Škamperle*.
Silvestrovanje pri Sv. Jakobu
P. D. «Ivan Cankar* priredi silvestrovanje v gostilni Jadran pri Sv. Jakobu. Žrebanje srečke za radio aparat, ki je na ogled v izložbi trgovine Besednjak, ul. Mazzini 24.
Enotni sindikati
Potujoči trgovci, ki hočejo obnoviti svoja trgovska dovoljenja, naj se javijo do 31. januarja v ul. Im-briani .5 soba 3.
Gradbeniki, jutri ob 18.30 seja odbora.
Banke in zavarovalnice. Seje odbora ne bo v torek, ampak jutri v ponedeljek ob 17.30 v Ul. della Zonta.
Zadruga mesarjev za Trst in okolico
daje v razprodajo ob priliki Novega leta veliko količino štajerske perutnine po sledečjh oenah:
Gos; za pečenke po 420 lir, nadrobno po 460;
kokoši, piščanci po 440 lir, nadrobno 480; gesi za mast po 480 lir.
Po gornjih cenah bodo prodajale blago sledeče zadružne mesnice: Balbi Stanislao, ul. Coroneo 32, Starri Karol, ul. Dello Scoglio 111, Del Neri Alfredo, ul. Giulla 110, Pe-schiani Raffaelo, Strada di Guar-diella 52, Barison Giovanni, ul. Ap-piari 4, Ciano Mar;o, ul. Giulla 1, Polacco Massimo, junior, trg Pon-terosso 3, Polaoco Massimo, ulica Carducci 26, Guerra Enrico, Čampo San Giacomo 2, Polojaz Giuseppe, corso Garibaldi 4, Ferluga, ul. Mcntorsino 7, Cattaruzza Giordano. ul. Rossettl 16. Švara Attllio, ul. Settefontar.e 63, Švara Giacc-mo, ul. Scalasanta 3, Hrovatin Alea-aandro, Trepče 23, Mevlja Giuseppe, Bazovica 1, Merchic Andrea. Opčine, Lovisic Augusto, ul. Udl-ne 26, Sestan Vittorio, ul. Madoiv-ntna 10, Keber Antonio, Largo Pe-
stalozzi 2, Supancic Bruno, ul. Del-1’Istria 9, Scheriani Federlco, ulica San Marco 26, Pescanec Francesco, ul. Udine 18, Godina Bruna, ul. dl Srrvola 113, Rak Renati, Piazza tra i rivi 10, Callegari Luigi, p:azza Garibaldi 9, Zoch Rodolfo, ulica Schlapparelli 8, Groppardi Arrigo, ul. Zcrutti 1, Marži Felice, Kat’-nara, Vidmar Mario, ul. Admando Diaz 70.
Narodno gledališče
V nedeljo, 29. decembra ob 16. uri
na Kontovelju »TAKO TUDI BO*.
Prodaja vstopnic v knjigarni Stoka v ul. Milano 37 in eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni.
Ker Je vse naše gospodarstvo še vedno povezano z liro, je zanimanje
naše javnosti za njeno usodo povsem razumljivo. Culi smo razne Izjave uradnih italijanskih predstavnikov in čitali mnenja mnogih italijanskih izvedencev, vendar si danes še ne moremo ustvariti jasne slike o resničnem današnjem stanju lire, še manj pa o bodočnosti, ki jo čaka. Na svoje oči vidimo, da vrednost lire pada iz dneva v dan, ker cene blaga neprestano rastejo. Sredi inflacije smo. Med proizvajalci in trgovci jasno opažamo težnjo, da bi čim vec blaga zadržali... za vsak pripier.
Minister Bertone je časnikarjem da! salomonski odgovor, da bo lira gotovo zamenjana, toda nikakor ne pred koncem zime; mraz in slabo vreme bi namreo ovirala prometne zveze in bi s tem otežila tudi samo zamenjavo. Ce ne pozimi, pa morda spomladi, bogve. Tajna je seveda tudi, po kakšnem tečaju se bo zamenjava izvršila.
Med raznimi predlogi je tudi ta, da bi nova lira dobila tečaj 400 lir za dolar. To je povprečna rena med liro v svobodnem prometu (okoli 600) in italijanskim uradnim tečajem (225 lir za dolar). Vrednost nove lire nasproti angleike. mu funtu pa naj bi bila 1600:1.
Čeprav cenilci vrednosti valute vpoštevajo tudi politično-socialne razmere v državi, se bomo v tej zvezi pomudili samo pri italijanskih financah. Neposredni razlog razvrednotenja je seveda inflacija, to je povečanje denarnega obtoka, ki ne ustreza več resničnemu kritju denarja, pa naj ga predstavljajo zlato, devize, papirji ali pa ekonomski pontencial države.
Guverner Italijanske narodne banke prof. L. Einaudi je v svojem predavanju o gospodarskem in fi-
nančnem stanju današnje Italije, ki ga je imel nedavno v Švici, izjavil, da treba 60.% inflacije pripisati papirnatemu denarju, ki so ga natisnili Nemci in neofašisti, 38% bankovcem, izdanim od Zavezniške vojne uprave in 2% od sedanjih italijanskih oblastev. V času od 31. avgusta 1943 do 30. aprila 1945 se je denarni obtok v Italiji povečal od 1.157 na 3.607 milijonov švicarskih frankov (po tečaju 1 šv. frank za 100 lir). V naslednjih 18 mesecih se je povečal za 765 milijonov, in sicer gre 73% tega povečanja na račun zavezniških lir.
O italijanskih financah je prof. Einaudi podal tole sliko: Državni obračun 1945-1946 izkazuje 4.070 milijonov šv. frankov izdatkov in samo 1.490 milijonov dohodkov. Državni proračun 1946-1947 predvideva 7.120 milijonov šv. frankov izdatkov m 1.480 milijonov dohodkov. Med izdatke je vključenih tudi 2.282 milijonov šv. fr. stroškov za obnovo. Govornik se je dotaknil tudi vprašanja proizvodnje in dejal, da je kmetijstvo doseglo 70% predvojne proizvodnje (leta 1938) in da sardinski rudniki dajejo že 120% predvojne proizvodnje. Težki industriji nedostaja st rovin, medtem ko dela tekstilna industrija s polno paro.
Italijanski državniki iščejo trenutno rešitev iz sedanje finančne zagate v notranjem in zunanjem posojilu ter trkajo na vrata zlasti ZDA in tudi Švice. O rezultatu »posojila za obnovo* še niso objavljeni podatki. Prof. D. Traunero priznava v listu «Trieste Mercanti. le», ki še vedno agitira za italijansko posojilo, da italijanske finance s svojimi 400 milijardami lir primanjkljaja in 1000 milijardami Javnega dolga ne nudijo posebnega
jamstva podpisnikom posojila. Vendar prof Traunero opozarja Tržačane. da morajo pri tem priti do izraza »nacionalna savest* in »državljanska dolžnost*! Kot prvi uspeh Italijanske diplomatske akcije navajajo vest, da je vlada ZDA nakazala Italiji 50,450.000 dolarjev kot prvi obrok za kritje okupacijskih stroškov v Italiji. Poleg tega poskuša Italija dobiti posojilo tudi pri Mednarodni banki za obnovo.
Obnovitev blagovne borze v
Tržaška trgovinska zbornica namerava v najkrajšem času odpreti
prostorih bivše blagovne borze ? (Via S. Nicold 5) «kupčijsko dvora- Njj no*. Trgovci, industrijci, brodarji. | kmetovalci, kreditni ln zavarovalni j zavodi naj prošnje za pripustitev naslovijo Trgovinski zbornici neposredno ali preko svojih organizacij.
Skoda zadnje vojne
Banka za mednarodna izplačila Baslu navaja v svojem letnem poročilu cenitev škode, ki jo je povzročila zadnja svetovna vojna. Podatki se nanašajo na razdobje od začetka vojne do poletja 1945. Poleg gmotne škode je ocenjeno tudi nazadovanje človeške gospodarske storilnosti zaradi ogromnih človeških žrtev. V primeri z vojno 1914-1918 je škoda zadnje svetovne vojne približno štirikrat večja m znaša okoli 1.352 milijard dolarjev.
Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK
ZAHVALA
Vsem onim, ki so se udeležili pogreba pokojnega
KREČIČA HENRIKA
se najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo prijateljem pokojnika, odboru PNOO-ja, barkovljan-skemu odboru SIAU, pevskemu zboru in barkovljanskim godcem. Trst 28. 12. 1946.
Družina KRECIC
RADIO TRST H.
NEDELJA, 29. DECEMBRA
7 otvoritev - koledar; 7.10 jutranja glasba v zvezi z Vidmom: 7.30 vesti v slov.; 7.45 vesti v ital : 8 pestra glasba: 9.30 kmetijska oddaja; 10 prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 11.15 klasična glasba; 1130 pridiga v slov.; 11.45'nedeljski glasbeni spored; 12.45 napoved časa . vesti v slov.; 13 vesti v ital.; 16.30 otroška ura: 17 plesna glas.
17.15 simfonični koncert, med odmorom predavanje; 19.30 slovenske melodije; 19.45 slavni solisti, plošče; 20 napoved časa _ vesti v slov.; 20.15 predavanje: iz galerije slovenskih javnih delavcev Julijske krajine; 20.30 pestra orkestralna glasba; 21 vesela ura; 2130 valčki in polke; 22 komorna glasba; 22.45 plesna glasba; 23 napoved časa . vesti v ital.; 23.15 vesti slov. in čitanje sporeda; 23 plesna glasba.
K1N0PRE5STAVE*
FIZKULTURA
14. Oktober - Ljubitelji Ponziane
popoldne ob 14.30 na stadionu
Prispevki za jetnike in bolnike
Antifašistične tene sežanskega okraja so nabrale po raznih vaseh za politične Jetnike in za »enožeško bolnico 14074 Ur. Poleg denarja pa so nabrale že večjo množino Živil, zlasti Jajc in majla. S to akcijo so lsdatno podprle tiste, ki »o dali svoje zdravje ali svojo svobodo za uspeh naže borbe.
Pred tednom dni »e je tržaškemu nogometnemu občinstvu prvič predstavila enajsterica Lj. Ponziane. Z njo pa se je predstavil tudi jugoslovanski nogomet. ?.e prva tekma je zbudila med ljubitelji nogometa veliko zanimanja, ki pa raste iz dneva v dan. Danes bo gestovalo drugo jugoslovansko nogometno moštvo. Niški nogometaši so po Jugoslaviji znani po svoji borbenosti !n lepi nogometni igri. Nika enaj-stories pa je znana tudi po tem, da c dobrimi nasprotniki igra tudi sa ma lepše in koristnejše. Za danc3 smemo pričakovati lep »portm užitek. Pričetek ob 14.30 s predtekmo.
Cene: Glavna tribuna 300 lir, zn -žnna 200. Stranska 200 lir, znižana 150 lir. Glavna stojišča 100 lir, znižana 80 Ur. Stranska stojišča 50 Ur, znižana 40 Ur. Do znižanja Imajo pravico tudi člani Enotnih sindikatov ln Delavske zbornice pri predložitvi izkaznic.
Ostali nogometni spored
Pokrajinsko prvenstvo. Iz tehničnih razlogov ao spored tekem za nedeljo 29. t m. spremenili ta-
ko-le: na igrišču Ponziane ob 10.30 GesUni-Torpedo Reka, v Raši ob 14. Rudar Raša-CP Tržič, v Gorici ob 14. Gorica-Milje F., v Ronkih ob 14. Olimpla Rcnki-R. Monte- i bello, v Pulju ob 14. ZPP Pulj-Ske-denj, v Kopru ob 14. Krmin-Ladje-delnice Istra, v Ajdovščini ob 14. Ajdovščlna-Gradiška, v Piranu ob 14 Piran-Tovarna strojev.
Okrotno prvenstvo (zaostale tekme), IgriSče Crda ob 8.30 Ponziana-Mon te bello R., ob 10.15 Tovarna strojev R.-Sv. Marko, ob 12. ACE-GAT-Rauber. — Povratne tekme I. kola). Igrišče Crda ob 14. Drehev Sv. Ivan I.-Nabrcžina, igrišče Pon-ziana ob 8.30 Pisoni-Costalunga. Igrišče Opčine ob 12.15 Primorje D.-Primorje P. C., ob 8.30 Zol-Kra-ljič, ob 14. Opčine-VOM, prcaeško igrišče ob 14. Rojan-Dreher Sv. Ivan II.
Nina Dumbadze
Nekega dne »o prepeljali v bolnišnico mlado dekle. Poškodovala si je koleno pri nekem skoku. Poškodba Je bila težka. Govorili so, da deklica ne bo megla nikdar več
skakati. In Nina Dumbadze se je odpovedala svoji dotedanji iahk«>-atletski disciplini in »e posvetila metu dJska. Nakupila sj je veliko knjig o metu diska in se učila teorijo. Verno je tudi poslušala, svojega trenerja in vestno hodila na treninge. Pripravljala se je na državno prvenstvo. Njen dolgoletni t:ud je bil poplačan. Let^ 1937. marcu je že vrgla disk 37.50 m da leč, mesec dni pozneje pa že 40.37 m. Svoj prvi dvoboj s takratno sov. jetsko prvakinjo Zojo Siničko je odločila v svojo korist z metom 44.51 m.
Leta 1938. je zaostajala za svetovnim rekordom samo še za en meter. V Bakuju Je vrgla disk 47.33 m daleč. Nina pa, ki je videla, da ni več daleč od rekorda, ae je še z večjo ljubeznijo in voljo posvetila treningom.
Uspeh ni izostal. Pred 80.000 gle dalci je Nina v Moskvi postavila nov svetovni rekord z metom 49.11 m. Vendar pa se Nina s tem rezultatom ni zadovoljila. Zastavila si je nalego vreči ga preko 50 metrov. In 30. septembra t. I. Ji je tudi to uspelo. V Norveški je po letel diak 50.50 m v daljavo.
Deset let je poteklo od dneva, ko je Nina ležala s poškodovanim kolenom v bolnici. Polnih deset let nenehnega treninga je poteklo, preden je Nina dosegla daljavo, ki se Je zdela neprekestjiva. S svojim neumornim delom pa Je pokazala vsemu svetu moč sovjetskega športa.
ROSSETTI. 16.30: »Arzenik in stare čipke*, G. Grant.
SUPERCINEMMA. 16.30: »V Ma-belovi sobi.
FENICE. 16.30:	»Mesec	in	šest
novcev*.
K1LOD RAM MATICO. 16.30: »Ved no v nadlogah*, S. Laurel, O. Hardy.
TTAT.TA, 16.30: «Crni orel*.
ALABARDA. 16.30: »Tarzanov sin*, J. tVeissmiiller.
IMPERO. 16.30: »Pustolovščina v Maroku*, B. Crosby.
VIALE. 16.30: »Ven is teh zidov*.
MASSIMO. 16.30: »Serenada v Val-lcchiari*. Sonja Henie.
GARIBALDI. 16.30:	»Nedosežna
NOVO*CINE. 16.30: »Skrivnostni baron*.	.
KINO MARE. 16.30: »Osvobojena zemlja*.
ARMONLA. 16.30: »Jack London*. Variete.	,
IDEALE. 16.30: »Kletka s slavčki*.
ODEON. 16.30: »Taksi št. 07».
SAVONA. 16.30: »Mlada luna*. J.
Mac Donald, Nelscn Eddy. AZZURRO. 16.30: »Siegfried*.
RADIO. 16 30: »Ob šestih zvečer po vojni*. Sovjetski film.
ALEKSANDER BEK:
11
V0L0K0LAMSK4 CESTA
Pogostoma sem se veselil, gledajoč, kako je on, Kazah Baram-bajev, umno razstavljal in sestavljal strojnico, kako je lahko pogodil, kot da bi bil mehaničar, kje in kaj ni bilo popolnoma v redu. »Glej, tudi mi, Kazabi, postajamo isto kot Rusi narod mehanifarjev*, — #em včasih pomislil, ko sem srečal Barambajeva.
A »daj sa je verjetno izmazal nekje mimo mene, ne upajoč sl, da bi me pogledal.
Molče sem pričakoval one, ki »o ae vračali. Vedel sem, da so moj' borci pošteni možje. Zdaj jih Je mučil aram... Kako bi Jih zaščitil prihodnjič pred tem mučnim občutjem, kako bi Jih rešil pred »ra-moto? Mar sem mogel biti prepričan, da ne bodo prihodnjič pob^vnlli in da bi potem »pet ne tnogll doumeti, kako ae Je moglo to zgoditi? Kaj naj naredim z njimi?
Da Jim svetujem? Da se porazgovorim i njimi? Da jih nahrulim? Da Jih dam zapreti?
Odgovorite ml vendar — kaj?
Sodite mil
j.
Sedel sem v avojem »aklonlšču ta ae zagledal v tla, naalonlvii »puščeno glavo na roke, glejte tako (Beurdžan Moml4*Ull je pokazal, kako Je sedel), ln razmišljal, razmišljal.
— Dovolite mi, da vstopim, tovariš kombat-
Prikimal »em, ne da bi dvignil glavo.
Vstopil je politruk*) mitraljezke čete Džalmuhamed Bozžanov.
_ Aksakal, — Je tiho dejal Bozžanov v kazahskem jeziku.
Aksakal pomeni v dobesednem prevodu siva brada; tako imenujejo pri na* najstarejšega v rodbini, očeta. Toko je včasih mene ns žival Bozžanov.
Pogledal sem Bozžanova. Njegov dobri, okrogli obraz Je bil videti zdaj nerazpoložen.
Aksakal... V četi »e Je pripetil nenavaden dogodek: mlajši vodnik Baratnbajev Je samemu sebi prestrelil roko.
— Barambajev?
— Da...
Bilo mi Je, kot bi mi bil nekdo stisnil »rce. Naenkrat me Je v»e zabolelo: prsi, vrat, želodec. Barambajev je bil Kazah kot jaz. Nje-gove roke so bile spretne, bil Je vodnik mltraljezkega oddelka, prav tisti, k' ga nisem dočakal.
— Kaj si naredil z njim? Sl ga ubil?
— Ne... Obvezal sem mu rano ln...
— In kaj?
— Aretiral sem ga ln pripeljal.
— Kje je? De; ga *«m!
Tako... To pomeni, da se Je v mojem bataljonu pojavil prvi izda-
Jalec, prvi, ki je samega sebe ranil. In to kdo? Ej, Barambajev!«
Vstopil Je s počasnimi koraki. Prvi trenutek ga nisem prepoznal. Poaivelo ln poohlapelo 1Acs je bilo videti hladno kot maska. Take obraze vidiš pri ljudeh, ki so duševno zboleli. Obvezano levo roko je drial v trioglati ruti; skozi gazo je prodirala sveža kri. Desne roka s* mu Je zdrznila, toda ko je srečal moj pogled, se Barambajev ni odločil, da bi me pozdravil. Roka mu Ja bojazljivo ©mahnila,
— Govori! — sem mu ukazal.
Lepo fohiro ženskih, moških in otroških ČEVLJEV samo pri
REBCU
Trst, ul. Piccardi 10
KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA
Z 0. j.
v TRSTO - ul. MercadantB 4 - tel. 88-19
Kole za trte in cepljene trte naročite takoj!
TRGOVINA Z JESTVINAMI
MISLEJ JOŽKO
TRST
Ulica Pioardl 10
Izbrano dobro in sveže blago ter razne vrste likerjev
Kdo ve zanj?
Zveza primorskih partizanov iz Nabrežine naproša tov. Karla Vogriča iz Steverjana pri Gorici, naj se v najkrajšem času javi v njeni p'sarni. Prosimo tudi vse čitalje tega Usta, k! bi kaj vedeli o Vogri-ču, da bi to sporočili ZPP. Omenja ni Je star okrog 60 let ln hodi po navadi delat h kmetom.
MALI OGLASI
VELIKA HISA s 17 ha zemlja v Koprivi pri Dutovljah naprodaj Vprašati pri Cividlnu, ulica Tizzia-no 10, Trst. •   _____________________.
KOLEDARJE
vseh vrst dobite samo knjigarni
ŠTOKA
TRST
ulica Milano štev. 37 Pridite takoj, da ne bo prepozno
Slovenci, Primorci
ko pridete v Trst,
obiščite GOSTILNO.
FRANCA ŠTOKA
„ALLA SALUTE*
Ulica Slataper št. 1?
STROJNA PREDILNICA v Trstu prede volno iz žimnic, ovčjo, J*”*)® in atvgorsko na eno ali dve niti. U-lice Coroneo 12. trgovina v ulici Valentini 29, bivši Rion« Re.
Dr. G A ETA. zobozdravnik
Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku ln plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovensko)
TRST, ni. Torr« Blanca 43
(vogal ul. Carducci)
KINO »PROSVETNI POM** V NABREŽINI
predvaja DANES 29. t* m. ob 16.30 in 20. urj sovjetski barvani film
Parada 1. maja v Moskvi'
Na programu J* tudi ruski dokumentarni film »OSVOBODITEV DUNAJA* in jugoslovanski dokumentarni film »GOSTOVANJE RUSKEGA BALETA V JUGOSLAVIJI*.
KINO ra A, OTRUTTTVTA.IHr
predvaja DANES dne 29. t. m. ruski velefilm
»POSLEDNJA POSTAJA"
Očarljiva epopeja i* iivljenja ciganskega plemena, ko se konča njegovo nomadsko Življenje v prostrani/* ruskih stepah in se odloči za mirno delo. Razgibani prizori iz ciganskega
iivljenja;' ciganske pesmi in plesi. Igrajo slavni ruski flmski umetniki.	.	Začetek	cb	15.30	uri.
Pionirska družina ,, VOJKO" iz Rocola
priredi DANES 29. t. m. cb 16. uri v dvorani pri Lovcu Pavla Golie božično povest v štirih dejanjih
„PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE"
Vabljeni vsi/	Vabljeni	vsi!
Preden se odločite za nakup
KRZNA
obiščite	TVRDKO
ki tudi kupuje kože lisic, kuh zlatic, kun belic in dihurjev TRST	ULICA	DELLE	TORRI	2	TRST
TEKOČIH GORILNIH SNOV
TRST
VIA MAZZINI B
Je izdelek tvrake
Ind. kem. I. MER t Co.
TRST, ul. F. Severo 29-35, tel. 51*34
6II0ENJE IN BARVANJE zaupajte odlikovani barvarnicl
ŽIBERNA
specializirani za čiščenje krzna ln barvanje usnja TRST
TRG BORZE 13 I UL. BATTISTI 201 MONTE CENGIO 7 Telef. 8769	|	Telef.	6282	I	Telef. 6520
Podružnica: OBLAK, Sežana 82
-«*, Poli troh sa tpombai rokdJčoMČfSfi.
ZILI0TT0
Krznarstvo
phOjcLaja. po lilojicLadjsld& c&haA o& Icfinoj. sojiom	Iovuml
TRST, ul. Trento 11 - Tel. 20-374