KATOUŠK CERKVEN LIST.
.Danica, iihaja v«ak petek na celi poli in velj* po potti sa celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone £0 vinarjev, sa fetrt let.12 kiioni V tiskarni sprejemana » celo leto6 kron, sa', leta 8 krone, sa •, leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek prasnik. iside .Danica, dan poprej.
Ust 34.
Tečaj Ji.
a >, ieta a Krone, za • « leia i Krono ou vjn.. ui uu j^ica 4
V Ljubljani, 24. avgusta 1900.
' MIHAEL,
po božji milosti in po božjem usmiljenju
knezSkoi lavantlnskl, mnogočastiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije
pozdrav, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Boga Sina t edinosti svetega Duba.
Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Na veke. Amen.
(Konec.)
Nas blagonosno vladajoči sv. oče papež Leon XIII., namestnik Kralja vseh kraljev, želijo in zahtevajo, da se človeštvo v vsem svojem delovanju povrne h Kristusu. V tem povratu vidijo skupni oče in učenik krščanstva blaženo zdravilo za vsakovrstna zla sedanjega časa. In lmc po-gi ta mal o rum sanatio est, tako pišejo v svoji poučni okrožnici Exeunte z dne 25. decembra 18HH, ut mutatis consiliis et pri-vatim et puhlice remigretur ad Jesum Christum christianannjue vivendi formam. Le v tem je ozdravljenje glavnega zla, da se povsod, v domačem in v javnem življenju, povrnemo k Jezusu Kristusu in h krščanskemu življenju. Kajti declinare a Christo cor-ruptio est, ad Christum redire sanatio. Odstopiti od Kristusa je poguba, povrniti se h Kristusu je ozdravljenje, tako kličejo tisti papež Leon XIII. v svoji slavni poslanici lierum no-varum z dne 15. majnika 1891. Ta izrek spominja tehtnih besed apostola narodov v listu do Efežauov: Instaurare omnia in Christo, vse se mora obnoviti v Kristusu. (Efež. 1, 10).
Krščanstvo je pred dvetisoč leti omikalo in preobrazilo paganski svet, ki je tičal štiri tisoč let v odpadu od lioga in ječal pod njegovim prekletstvom: bi mar zdaj ne moglo prenoviti krščanskega sveta? Prav gotovo more to, da le vsi zvesto sodelujejo; da verniki srčno spoznavajo Jezusa z besedo in z dejanjem, ne le v srcu, pa še morebiti v domačem življenju in v cerkvi, temveč tudi v javnem delovanju, v javni službi in družbi. Kristus se mora spoznati zopet popolno in docela, on mora vladati brezpogojno, on alta in ornega, on začetek in konec in sredina. On je edin temelj soglasja, je edin vir složnosti ljudstev. Le on je podrl in more podreti vsak čas pregrajo (Efež. 2, 14), ki jih je ločila in jih, kakor se kaže, zopet loči. Ni namreč razločka med Judom in Grkom: ker eden je Gospod vseh, bogat za vse, ki kličejo vanj. (Rimlj. 10. 12). In tu ni ne pagana, ne Juda, ne obrezanega, ne neobrezanega. ne divjaka, ne Skita, ne sužnja, ne prostega, temveč vse in v vsem Kristus, i Kol. «J, 111.
Kristus mora postati kralj vseli narodov zemlje. Zastava njegovega križa, razvita in napeta po dihljajih svetega I>uha, mora vihrati in plapolati raz cerkve, pa raz vse šole in delalnice, raz vsa javna in zasebna poslopja; ker le ona je rešilna zastava in vzveličalna svetinja človeškemu rodu. Da božjemu Vzveličarju zopet pridobimo in utrdimo gospodstvo, moramo se ga, prcljubljeni, pred vsem sami tesno okleniti in verno držati, moramo natančno izpolnovati njegove vzveličalne nauke in njegove večne postave, moramo ga pogumno spoznavati in oznanjevati, moramo ga poveličevati
in slaviti, radovoljno se mu uklanjati Sedanji čas nasprotuje resnici mnogo bolj iz nevednosti, kakor iz sovraštva. Celo oni, kateri se včasi bojujejo zoper Jezusa, hrepenijo v srcu po njem.*j Zato moramo vsekdar, zlasti pa v tem milosti polnem svetem letu, Kristusu izkazovati vdanost in zvestobo z očitnim spoznavanjem njegovega nauka, z zve-»tim nasledovanjem njegovega izgleda, z odločnim potegovanjem za njegovo dobro in sveto stvar. Svet bode zopet srečen, ko postavi Jezusa na prestol.
Venite ... iubilemus Deo, salutari nostro!
Pridite ... in rad ujmo se v Bogu, svojem Vzveličarju! Pa: 04. 1).
ljubljen! v Gospodu!
Kristus, nas Gospod in Vzveličar, vlada na zemlji po svoji sveti cerkvi. In ker bode ta edino vzveličalna naprava na svetit trajala in mora trajati do konca časov, bode tudi njen božji ustanovitelj neprestano izvrševal in mora izvrševati svojo kraljevo in vladarsko oblast. Jezus Kristus včeraj in danes, tisti tudi vekomaj. Yrrata peklenska ne bodo premagala cerkve, zidane na skalo sv. Petra. Sin božji je vsekdar zmagovalno branil in bo vedno branil svoje kraljestvo zoper vse sovražnike.
< 'liristus ab omni malo plebem suam defendat: Ecce crux Domini! Kugite partes adversae: vicit leo de trihu Juda! Kristus brani svoje ljudstvo vsakega zla! Glej križ Kristusov: bežite, sovražne moči, premagal je lev iz Judovega rodu!
Ta misel n«s naj tolaži in napolnuje z navdušenjem. Prvi kristjani so imeli za obstanek cerkve le trdno vero v božjo obljubo: mi imamo poleg te tudi še zgodovinsko resnico njenega skoraj že dvetisoč-letnega obstanka. Svetna, kakor cerkvena zgodovina nam neovržno izpričuje resnico besed, v velikanski kupoli cerkve sv. Petra z orjaškimi črkami napisanih, katerih ni izmislil človeški duh, ne izrekel človeški jezik za galilejskega ribiča in za vse njegove naslednike: katere je govoril Sin božji v
•) Pripomočki za tanjie spoznanje in večje ljubljenje Jezuaa Kristusa Dr. St. Kocijančič. Kristusovo življenje in smrt. Izdala družba sv. Mohorja. — I. Skuhala. Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po besedah sv. evangelistov. Izdala družba sv. Mohorja. leta l>s«». — Isus Kristus. Dvie razpravice v zgodno vrieme. Sarajevo. 18!«0. — Dr. Ivan Svetina. Jezus Kristus pravi Bog. V Ljubljani. !*!•:♦. — Premišljevanja o življenju nalega Gospoda Jezusa Kristusa Spisal o. Br. Vercruvsse, duhovnik J. D., iz francoščine prelomili lavantinski bogoslovci V Mariboru. 18W5.
svoji neskončni modrosti kot neizpremenljiv odlok, besede, katere so nam vsem dobro znane. Glasijo ae: Ti si Peter, skala, in na to skalo bom zidal avojo cerkev in vrata peklenska je ne bodo zmagala. (Mat. 16, 18).
Ljubljeni ikofljani! Zares, mi se smemo srečne šteti, da smo udje edino prave in edino vzveličalne cerkve, v kateri imamo od Boga ra-zodeto sveto vero nepokvarjeno in nepopačeno, katero spoznavaje v besedi in v dejanju moremo zadobiti večno življenje. S pomočjo nadnaravnih sredstev milostij svete cerkve moremo premagati vse, tudi najsilnejše izkušnjavc, moremo ukrotiti vse notranje in vnanje sovražnike. Jezus Kristusr nepremagljivi božji junak, nas krepča in osrečuje, nas varuje in brani, nas povzdiguje in posvečuje, pa se poteguje za nas. Kakor je klical svojim ljubim učencem, tako kliče tudi nam, osrčevaje nas: Na avetu bodete imeli bridkost: pa zaupajte, jaz sem premagal svet. (Jan. lii, 33). Vekomaj ostane resnica: Kjer se prikaže križ Kristusov, tam bežijo sovražne moči. Lev iz Judovega rodu zmaguje in mora zmagovati.
Napis enakega pomena, čeprav ne enakih besedi, kakršen je vdolben na vatikanskem obelisku, se nahaja na drugem večjem zvonu Mariborske stolne in mestne župnijske cerkve. Ecce 8ignum sanctissimae crucis! Fugite partes adversae: vicit enim vos et mundum Dominus no-ster Jesus Christus, Filius Dei, imperator aummus, leo de tribu Juda, radix David! Glej, znamenje presvetega križa! Bežite sovražne moči: ker zmagal je vas in svet naš Gospod Jezus Kristus, Sin božji, najvišji vladar, lev iz Judovega rodu, korenina Davidova!
V trdnem zaupanju na nerazrušno moč in oblast Kristusovo, se ga hočemo stanovitno držati, ga hočemo ljubiti in hvaliti, častiti in slaviti, ga prositi in moliti z besedami zadnje adventne anti-fone: O Emanuel, Bog z nami, nas kralj in po-stavodajalec, pričakovanje narodov in njih Vzveličar, pridi in reši nas, Gospod naš Bog!
Venite... iubilemus Deo, salutari nostro!
Pridite... in radujmo ae v Bogu, svojem Vzveličarju! (Pa. 94. 1).
V Gospodu ljubljeni Skofljani!
Sto let je zopet večni Kralj veličaatva vodil in vladal človeški rod po svojih najmodrejših namenih in po svojih nedoumnih sklepih, delil mu je dobrot in milostij brez mere in brez števila. Tudi v prihodnjem veku bo posvetil in vzveličal vse, ki mu bodo služili. Zato
hočemo mi Lavantinci obnoviti obljubo, da bomo ostali zvesti božjemu Vzveličarju, zvesti njegovi sveti cerkvi, zvesti njegovemu namestniku na zemlji, kot nosilcu ključev nebeškega kraljestva, zvesti njegovim naukom in zapovedim, zvesti njegovemu izgledu, zvesti do smrti. Z vso gorečnostjo hočemo iskati najprej božjega kraljestva in njegove pravice. (Mat. 6, 33).
Najprvo obečamo mi duhovniki neprelomno zvestobo in neomajljivo vdanost onemu velikemu duhovniku, kateri edin se nam spodobi, ki je svet, nedolžen, ncomadžan, odločen od grešnikov, kateri ima večno duhov-81 v o in je postal srednik novega zakona. (Hebr. 7, 24. 2(5; 9, 15). Kakor je nekdaj Peter zagotavljal svojemu Gospodu ljubezeu, enako hočemo tudi mi govoriti božjemu Vzveličarju: Gospod, ti veš vse, ti veš, da te ljubimo! In kakor je nekdaj sv. Tomo klical svojim so-apostolom: Eamus, ut cum i 11 o mori a m ur! Pojdimo, da umrjemo ž njim (Jan. 11. 1<>), enako hočemo tudi mi, delalci na polju in v vinogradu lavantinske škofije, klicati drug drugemu: Bratje, združeni z Marijo, kraljico apostolov in svete cerkve, pojdimo in delajmo, trpimo in umrimo z Jezusom in za Jezusa! Potem sc bo tudi nad nami izpolnila obljuba, ki jo je napovedal Jezus svojim učencem, rekoč: Kes nično vam povem, da ob prerojenju, kadar bo Sin človekov sedel na prestolu svojega veličastva, boste tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanajst sedežih, in boste sodili dvanajstere rodove Izrae-love! (Mat. 19, 28).
Apostoli in njihovi zvesti nasledovalci, prvi pridigarji svete cerkve, so oznanjevali najprvo in večinoma Kristusa križanega in so dosegli čudovite uspehe. Bratje, nisem prišel k vam z visokostjo govora ali modrosti, da sem vam oznanjeval pričevanje Kristusovo; mislil sem namreč, da mi ne gre kaj drugega vedeti med vami, kakor le Jezusa Kristusa in njega križanega. (I. Kor. 2, 1. 2). Da, vse imam za izgubo proti visokemu spoznanju Jezusa Kristusa, Gospoda svojega, za katerega voljo sem izgubil vse in imam vse za blato, da pridobim Kristusa in da sem najden v njem. iFil. 3, 8. 9). Bodimo v tem nasledniki velikega apostola, kakor nas vabi v listu do Korinčanov (I. Kor. 4, 10), in pridigujmo radi in pogosto o svetem življenju Jezusa Kristusa, v katerem mu ni enakega: razpravljajmo v svojih duhovnih govorih posebno radi celo njegovo
posnemanja vredno, vzorno življenje.*) Sv. Frančišek Ksaver je po opominu sv. apostola Pavla, da naj premišljujemo poslanca in velikega duhovnika svoje veroizpovedi, Jezusa (Hebr. 3, 1), vsak mesec i z nova premišljeval vse življenje Kristusovo, da je tako imel njegovo sveto osebo zmerom pred očmi, pa tudi v svojem srcu in duhu, in da je po njej urejeval svoje življenje. Saj 8e mora po izreku sv. Pavla življenje .Jezusovo očitno kazati na naših telesih, ua našem umrlji-vem mesu. (II. Kor. 4, 10. 11).
Obljubite, vi Bogu posvečeni redovniki in redovnice, svojemu vzoru in ljubitelju Jezusu Kristusu neizpremenljivo zvestobo! Kakor je sv. Aleksija, edinega sina zelo bogatih in imenitnih starišev v Rimu, ganilo premišljevanje skromnega in spokornega življenja Vzveličarjevcga, da je začel enako živeti, tako se tudi vi žrtvujte i/, ljubezni do ubogega Vzveličarja po natančnem in zvestem izpolnovanju trojne obljube uboštva, de-vištva in pokorščine. Gospodu Kristusu služite! (Kol. 3, 24). Nikoli vaa naj ne zadene strašno prokletstvo, katero je zažugal sv. Pavel tistemu, ki ne ljubi ljubezni: P rok let bodi, kdor ne ljubi našega Goapoda Jezusa Kristusa! (I, Kor. KI, 22).
Priaezite neomajljivo zvestobo božjemu Vzveličarju, vi ljubi otroci in stariši. vi krščanski učitelji in odgojitelji! Jezus je kot otrok in kot mladenič razodeval vse one lastnosti, ki delajo otroka ljubeznivega Bogu in ljudem. Uastel je v modrosti in atarosti in milo8ti pred Bogom in pred ljudmi. Kot deček in mladenič je bil pokoren svoji materi Mariji in svojemu redniku Jožefu. (Luk. 2, 80. 52). To malo besed, zapisanih v sv. evangeliju o njegovi deški in mladeniški dobi, nam daje spoznati vae popolnosti in čednosti, v katerih se nx»rajo vaditi otroci, mladeniči in mladenke. Sveta družina Na-zareška je in ostane najpopolnejši vzor sleherni krščanski družini. Vi kralji in veliki duhovniki v družini, krščanski stariši, nikar ne odložite svoje krone, temveč vladajte v družini po naročilih Jezusa Kriatu*a. V Mariboru ae vidi še zdaj na dveh hišah nad hišnimi \ rati 8likana podoba svete Družine. Takih je bilo v prejšnjih časih še vtč. Ako podoba tudi ni nad vrati, pogrešati se vendar ne 8tne nikdar v družini!
Dajte otročičem k meni priti, ker takih je nebeško kraljestvo, je klical božji
•) PomoCki: Glej pastirski list v nemškem jeziku, »tram 28, 29 in 31.
prijatelj otrok nekdaj apostolom, in tako kliče se vedno vsem ueenikom iu odgojiteljem, on, uaj-popolnejši in edini učenik in odgojitelj. Magister vester unus est. Eden je vas učenik. (Mat. 23, 10. V njem so skriti vsi zakladi modrosti in znanja. (Kol. 2, 3). On je bil prvi učitelj veronauka ali prvi katehet. ki je razlagal katekizem. On je pripravljal svoje poslušalce na prejem zakramenta sv. pokore, pripovedovaje jim neprimerno lepo, genljivo in pretresljivo priliko o izgubljenem sinu: pripravljal jih je na prejem svetega zakramenta alta rja. po-gostoma in živo govoreč o tem kruhu ljubezni in življenja. Poučeval je ljudstvo v glavnih resnicah, o postavah pravega nravnega življenja, o svetih zakramentih, o poslednjih rečeh. Svoj nauk je zapečatil s svojo smrtjo na križu, in je zdaj sam bogato plačilo vsem učenikom in odgojiteljem mladine. Jezus naj torej vlada v vseh šolah, ki se naj stavijo in naj stoje v senci svetega križa, kakor so nekdaj stavili hiše in zidali gradove in mesta krog križev.
Jezusa se naj držijo zvesto in odločno vsi gojitelji vede. Kajti nesrečen je človek, kateri zna še toliko, pa ne pozna Jezusa. Srečen pa je, kdor pozna Jezusa, dasi-tudi sicer ni učenjak. Christum scire est omnia scire. Znati Jezusa, se pravi, znati vse, pripazuje stari Terulijan. Tam, kjer vlada nevednost o Jezusu, tam ni nič velikega. Več luči in vedno več luči, tako kliče in zahteva današnji svet; pa več kakor morje luči je Jezus Kristus, Beseda božja, Verbum Dei. Jaz sem luč sveta, kdor hodi za menoj, ne hodi v temi, temveč bode imel luč življenja. iJan. 8, 12). Dokler sem na svetu, sem luč sveta. {Jan. 9, 5). In večkrat se je razodela svetloba, skrita v učlovečeni Besedi božji, n. pr. na gori Taborski, kjer se je Kristus prikazal kot božji učenik v sredi med Mojzesom postavodajalcem in med Elijem, najslavnejšim izmed prerokov, kjer se je njegovo obličje svetilo kakor solnce in je bilo njegovo oblačilo belo kakor sneg, in kjer je Oče nebeški govoril iz svetlega oblaka: Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam d o pa d a-jenje: Ipsum audite, njega poslušajte. (Mat. 17, 2—5).
Ta luč sije in sveti v naša srca po veri v Kristusa, kakor priča sv. Pavel, pišoč: Bog. ki je rekel, naj sveti iz teme luč, je raz-svetil tudi naša srca v razsvetljevanje z znanjem svetlosti božje v obličju
Kristusa Jezusa. (II. Kor. 4, 6). V tej luči se napreduje uspešno.. In mi moramo napredovati, napredovati pa v vseh rečeh v Kristusu. Cresc i te, rast i te, tako opominja sv. apostol Peter, ra-stite v milosti in v spoznavanju Gospoda našega in V zveliča rja Jezusa Kristusa! (II. Petr. 3, 18). In temu napredovanju je postavil Jezua prav daljen in vzvišen cilj, rekoč: Bodite popolni, kakor je popoln vaš Oče v nebesih. (Mat. 5, 48). Kako visoka stopinja napredka, razsvetljenja, izpopolnitve in dovršenosti! Ni čuda, ako so najizbornejši duhovi devetnajstega veka uklanjali svoja kolena pred Njim, kateremu je govoril Simon Peter: Gospod, h komu poj demo? Ti imaš besede večnega življenja. In mi smo verovali in spoznali, da si ti Kristus, Sili božji (Jan. 6, 69. 70), in da so solncu duhov posvečevali svoja neumrljiva dela. Grof Chateau-briand,pisatelj znamenitega dela Gčnie du chri-8tianisme — Duh krščanstva, je vzkliknil umirajoč: Le Kristus bo rešil novodobno družbo. Glej, to je moj Kralj! Glej, to je moj Bog!
Ljubite Jezusa Kristusa, pa se ga tesno in prav srčno oklepajte, vi bogatini in premožni! Ker on vam kaže, kako morate ceniti in rabiti zemeljsko blago in bogastvo. Nasladnost, razkošje, zapravljivost se štejejo med napake sedanjega časa. Ali to so napake ljudi, ne pa časov, zato se dajo lahko premagati. Bodite torej vi imoviti in premožni vsaj ubogi v duhu, da svojega duha in svojih misli ne ua-vezujete na bogastvo, temveč da po božji volji rabite obilnost ubožcem v korist. Bogatinom tega sveta zapovej, piše sv. Pavel svojemu učencu Timoteju, da naj ne bodo visokih misli, in naj ne zaupajo v nestanovitno bogastvo, temveč v živega Boga, naj delajo dobro, naj se bogate v dobrih delih, naj radi dajo in delijo z drugimi, naj si nabirajo zaklad, dobro podslombo za prihodnje, da dosežejo pravo življenje. (I. Tim. 6, 17—19;.
Vi ubožci pa bodite bogati v ljubezni do Jezusa, ki je živel kakor reven delalec in je umrl ves zapuščen. Nič vas naj ne loči od ljubezni Kristusove, ne bridkost, ne stiska, ne lakota, ne nagota ali nevarnost, ne preganjanje ali meč. (llimlj. 8, 35). Ostanite zvesti Jezusu, in on vas bode povabil na kraljevo gostijo in vas bode bogato pogostil, kakor je že na zemlji blagroval ubožce, kateri so pravega duha. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, ker boste
nasičeni. Blagor vam, ki zdaj jokate, ker se boste smejali. Blagor vam, ako vas bodo ljudje sovražili in vas bodo odločevali in zasramovali in zameta-vali vase ime kakor hudo zavoljo Sinu človekovega. Veselite se tisti dan in poskakujte; ker glejte, vase plačilo je v nebesih. (Luk. 6, 21—23).
Dne 20. majnika 1860 je hrulo na tisoče in tisoče pobožno vernih kristijanov v največjo cerkev sveta, v cerkev sv. Petra v Rimu, ki se je hitro napolnila z ljudmi vseh dežel in vseh narodov. Kaj pa so praznovali v tej velikanski, z neštcvilnimi lučmi razsvetljeni hiši božji? Slavni papež Pij IX. se prikažejo s svojim sijajnim spremstvom. Berač se je prištel blaženim, pravi revež, ki se je v svojem ubostvu živil z beračenjem in katerega obleka je bila silno revna in siromašna. Papež, kardinali in škofje, kakor tudi vsi drugi duhovni in svetni dostojanstveniki »o uklanjali svoja kolena pred tem beračem in so klicali v njegovo priprošnjo pri Sinu božjem. Proglasil se je slovesno za vzveličanega častitljivi služabnik božji in junaški spozna valeč svete vere, Benedikt Jožef Labre (t 1783). Ker so se pa množili čudeži na grobu vzveličanega, bil je dne 8. decembra 1880 od sv. očeta Leona XIII. sprejet v število svetnikov. Tako sc je izpolnila nad tem ubožcem beseda krščansko uboštvo ljubečega Vzveličarja: Zgodilo se je pa, da je umrl ubožec in je bil nesen od angelov v naročje Abrahamovo. (Luk. 16, 22). Da, blagor vam ubogim, ker vaše je nebeško kraljestvo! (Luk. 6, 20).
C u j te, vi pravični, in nikar ne grešite! (I. Kor. 15, 34). Bodite stanovitni v dobrem in rastite v svetem letu v pravičnosti in svetosti. Plačilo, ki vas čaka, je vredno vsega truda. Pravični se bodo svetili, kakor solnce v kraljestvu svojega Očeta. (Mat. 13, 43). — Vzbudite se iz svojega grešnega spanja, vi grešniki, in Kristus vas bode razsvetlil! (Efež 5, 13). Ako se obtožite svojih grehov, je zvest in pravičen, da vam odpusti vaše grehe in vas očisti vse hudobije. (I. Jan. 1, 9). To vam pišem, da ne grešite. Ako je pa kdo grešil, imamo besednika pri Očetu, Jezusa Kristusa, pravičnega, in on je sprava za nase grehe. (I. Jan. 2, 1—2).
Vsa lavantinska škofija ostani verno udana Jezusu Kristusu, pastirju in škofu naših duš
(I. Petr. 2, 25), katerega še jaz posebe zahvalim za milost, da mi je dal doživeti petdeseto leto, in kateri mi hoče podeliti še milost, da po desetletnem škofovanju praznujem srebrni mašniški jubilej. Vsa lavantinska škofija ostani škofija trdne vere, močnega upanja in najvdanejše ljubezni do božjega Odrešenika in do njegove svete cerkve. Nad vse blažen in srečen bode pač vsak lavantinec, ki bo na smrtni postelji, oklepajoč sc svetega križa in poljubljajoč ljubega Vzveličarja, klicati mogel s sv. Terezijo: Jaz umrjem kot otrok svete katoliške cerkve!
Ko pa mi, ljubi škotljani, svojo neomahljivo zvestobo do kraljestva Kristovega na zemlji, do svete katoliške cerkve in njenega vidnega poglavarja papeža Leona XIII., ki jih naj Gospod ohrani, oživlja in osrečuje ter jih naj ne izda sovražnikom v roke, očitno prisežemo, hočemo ob enem svojo neomajano vdanost do ljube avstrijske domovine, do častitljive habsburške države in njenega proslavljenega vladarja-juhilarja slovesno obnoviti, spominjajoč se besed psalmo-vih: Moj sin, boj se Boga, boj se kralja (Ps. 24, 21), kakor tudi apostolskega opomina: Bojte se Boga in spoštujte kralja! (I. Petr. 2, 17). S to svojo neugasno ljubeznijo hočemo neprenehoma združevati molitev za cesarja: Gospod, ohrani našega cesarja in usliši nas na dan, ko za njih prosimo! (Ps. 19, 10).
Kakor pa Jezus v skrivnem razodetju zagotavlja po velikem novozakonskem viden, po sv. Janezu: Glej, jaz pridem hitro in moje plačilo je z menoj, da povrnem vsakemu po njegovih delih, tako sklenem tudi jaz svoj pastirski list z zadnjimi besedami zadnje knjige svetega Pisma: Pridi, Gospod Jezus! Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z vami vsemi! Amen. (Skr. razod. 22, 12. 20. 21).
V Mariboru, praznik presvetega imena Jezusovega, dne 14. januarija 1900.
t Mihael,
knezSkof lavantinski.
Knezškof Anton Martin Slomšekova slavnost nedeljo, 5. avgusta 1900, na Ponikvi.
Lep dan se je razgrnil čez Ponkvo v južni Šta-jarski 5 avgusta t. 1.. ko je romal k rojstni Slomše-kovi hiši slovenski kmet in gospod, duhovnik in uradnik, učitelj in kupec, trgovec in vlastelin, vojak in učenec — vsi stanovi, vsi poklici, vse Slovenstvo, vse enih misli: vsi slaveč škof Siomšekov spominj.
Lepši dan se menda ni še razpel čez spodnještajarsko nebo, žugajoče sicer danes svojim nestalnim vremenom — konečno pa nam postalo tako ugodno, da smo hvale2ni bili njega hladnObi.
Vsa Slovenska, tudi Ogrska, je poslala sem svojih zastopnikov; le beneških Slovencev ni bilo. V prav posebno veliki množici se je pa sošlo tu hrvaškega raznmništva in tudi Češka z Rusi in Rusini je napotila sem svojih zastopnikov. Imenom naj je naveden dr. Humiecki iz Sambora. Dasi ne moremo računati s popolnostijo, naj beležimo tu sem nekaj teh imen. Biskupa Strossmayer a je zastopal dijako-vački župnik Čepelič; ljubljanski kapitelj kanonika Kajdiž in Sajevic; dočim mariborski — ni poslal zastopnikov; .Matico Hrvatsko- vseuč. profesor Tade Smičiklas; .Družbo sv Jeronima" naš rojak opat dr. Suk; izmed Hrvatov so navzoče vali še: kanonika Rubetič in Zamljič; vseuč. prof Banjavčic; državni poslanec Spinčič; deželni poslanec dekan Kompare; urednik .Obzorov" Pasarič; prof. Stočir.
Iz Korotana, kjer je Slomšek toliko deloval, so došli zastopniki .Družbe sv. Mohora" profesor Apih, tajnik Rozman, prcf. dr Sket Kapiteljskega zastopnika ni bilo. Bili so še: Deželni poslanec Grafenauer, dr. Kraut, notar Svetina ter župnika Gabron in Seebacher. Izmed odličnih kmetovalcev 8ta navzoče-vala Prosekar in Štih.
Izmed štajarekih deželnih poslancev smo videli dr. Dečka' dr. Srnca. Iv. Vošnjaka V ime .Slovanske krščansko narcdne zveze- so bili državni poslanci: Vitez Berks, Pfeifer, Pogačnik. Povše, Robič.
.Slov Matico" so zastopali profesor dr. Janežič, prof. Rutar, dr Stare; ljubljanski mestni zbor pa župan Ivan Hribar.
39 raznih društev in korporacij je došlo; omenjena naj bodo izmed njih mnoga učiteljska društva in starosta učiteljstvu, železniški nadučitelj Josip Levičnik; akademična droštva: .Danica", .Sava", .Slovenija", in .Triglav". .Krščansko soci jalna zveza" v Ljubljani z zastavo, ki je odposlala nad 50 zastopnikov, med njimi več delalek v narodni noši s pe-čami; ^Tesarsko društvo v Ljubljani" z zastavo; za „Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" je bil tu temu listu urednik. Devet je bilo vseh zastav.
S celjsko narodno godbo ter celjskim in ljubljan skim .Sokolom" z zastavo; vodil ga je starosta mu dr. Ivan Tavčar — na čelu so stopale te množice s tukajšnje železniške postaje na ponkovški griček, kjer stoji za nn deželo nenavadno lepa cerkev. V tej cerkvi je 16. novemara 1800. leta pri sv. krstu postal bil Sbmšek ud živega Kristovega telesa na zemlji.
Pravijo, da je krcg lo.ooo slovenskega ljudstva vrvelo danes na tem hribu — zato sicer tako prostorna cerkev ni mogla sprejeti niti polovica tu zbranega naroda.
Točno ob 10. je vstopil na lečo profesor mariborske gimnazije dr. Anton Medved. Prirojeno si ži-vahnostijo. deklamatorično dovršenostijo je krepkim glasom in počasno govoril, da smo celo v presbiterij umevali vsake besede, svojo temeljito pridigo *), koji so bde vodilne misli naslednje. .Tako naj sveti Vaša luč pred ljudmi, da vidijo Vaša dobra dela in časte Vašega Očeta, ki je v nebesih (Mat. 5, 16)."
*) Prosili smo govornika celotnosti in upamo, da nam je
odrekel ne bo.
Pčnkovčanje praznujete god, ki ga še ni bilo enakega pri Vas in se ne vč. kedaj, ali če sploh še , bode. 1) Slomšek je želel vednostno povzdigniti svoj Ijud. Danes le ta velja, kdor kaj zna. Slomšek je ljubil ljudstvo, med katero ga je Bog postavil. Pisal je zato za nje in pi*al veliko. V .Drobtinicah" so posebno vplivali njega životopisi, kot n. pr. Ra-deckijev. škof Lušinov; a popisal je tudi živenje pri-prostega kmečkega moža in kmečke žene —v toliko ložo posnemo narodu. 2) Lepe pesmi je zlagal za cerkev in za dom, za resnobno in za veselo družbo, za na pašnike in za v gozd. Kdo je ne pozna .Misijonskega križa" in pa .Prčdpridigne" — koji zadnji je sostavil besede in tudi napev. Rekel je znamenit mož o njej: da take pesmi ni še Čul.**) 3) Šola mu je bila punčica v očesu. Sam nebi bil videl šole nikoli, da ga ni tedanji tukajšnji kapelan Prašnikar začel zasebno poučevati. Očitne šole takrat na Pon-kvah ni bilo. V .Stolpu" tu za župnijo so imeli to PraSnikarjevo šolo. Tega moža hvaležni Slomšek v vsem svojem živenji ni več pozabil. Sveta vera luč — materina beseda ključ do prave narodne izomike. Pustite Slovencem dve reči, ki ste nam dragi kot svetle oči: sv. katoliško vero in besedo materino. 4.) Za Avstrijo je gorel. Ko je škof postal, takrat je vrelo v Avstriji. Prišlo je viharno leto 1848. Na pokorščino je tistokrat Slomšek delal. Pisal je ognjevite pastirske liste. To je bilo delo pravega junaka. Tudi vojaške pesmi je zlagal kot knezškof. In Slovenci so šli za njim. Zato se je izrazil takratni državnik: .Ako bi imeli takih podložnikov kot so Slovenci, potem nam ni treba armade." Dajte cesarju, kar je cesarjevega — je bil Slomšekov uk. 5) Ne da bi bil menil Slomšek: vere mu je po Slovenskem razširjati — vera je že bila kot je danes — a šlo mu je na njeno utrjevanje po svoji škofiji. In govoril ter govoril je do ljudstva v krasni slovenski, svetopisemskimi izrazili pretkani besedi — zato je nastala med narodom sodba: .Slomšek govorč kot bi rožice sadili." Versko čednostno živenje je govoreč utrjeval med ljudmi v smislu, kot se je pozneji pesnik izrazil želeč, da bi naš Ijud bil narod .krepostnih žen. poštenih mož". 6 ) Slomšek je umrl dne 12 dtcembra 1862. leta. Andrej Einspieler je vskliknil izvedši o njega smrti: .Da bil Bog mene vzel, a SlomŠeka pustil svojemu narodu."
Slomšeku v nebesih nad nami bo pa naj-• Iraže sla vije to, da njega nauke izpolnujemo. Potem se gotovo snidemo z njim gori v lepih nebesih. Zato se vseskozi vedfmo tudi mi po besedah, s kojimi sem pričel in s kojimi končujem: .Tako naj 8veti Vaša luč pred ljudmi, da vidijo Vaša dobra dela in časte Vašega Očeta, ki je v nebesih."
Po končanem govoru je mitro na glavi ob velikem spremstvu pristopil celjski opat Frančišek Ogradi darovat slovesno Božijo službo. Arhidiakonoval mu je častni kanonik dekan Gajšek; dijakon mu je bil župnik Irgel; eubdijakon gimnazijski katehet iz Celja Kardinar in ceremoniarij celjski vikarij Ranči-gaj. Nad vse nas je pa veselilo, da sta se azistenci priklopila še ljubljanska bogoslovca Šparovec in Sever. Sv. mašo v slovanskem jeziku je bral med to slovesno Božijo službo ob stranskem a ltariji Rusin Vasil
Tudi danes pred prof. Medvedovim govorom so jo tu peli in zdelo se nam je. kakor da res skrivnostno valovi vse ozračije v cerkvi ob teh milobnih glasovih.
Sosnovskij iz JunaŠkeva v Galiciji. 32 cerkvenih pevcev je pod vodijem celjske orglarske šole Karol Brvarjem na koru dovršeno pevalo; na ljudstvo pa je bila brezdvombeno najžarnejega vtisa ona uloga po sv. obhajilu, kojo je umetno spremljala celjska narodna godba tudi svojimi pihali. Celo rad se je bode spominjal slehrni izobraženec — cerkveni Božiji službi bodi posvečen kot človeški glas, tako tudi ktero si- bodi godbino orodije — vsako naj se namreč zglasuje Bogu v čast.
Po sv. maši se je vršilo odkritije spominjske plošče na šoli. Tu je govoril znani deklamator, nad-učitelj Vekoslav Strmšek iz Medvedovega Sela. Omenjal je, kako je klical Slomšek: .Slovenci, na pozabite, da ste sinovi matere Slave; sveta Vam bodi sv. vera in pa beseda materina.- Ko bi Slomšek druzega storil ne bi bil, nego da je ustanovil Slovencem „Družbo s v. Mohorja" — večen bi mu bil že radi tega med nami spominj Njegovo šolsko knjižico „Blaže in Nežica" so celo Rusi zaznali. Slomšek je bil Slovencem apostol. Torej po njegovi poti naprej!
—	Zavesa se je na te besede odgrnila. Prikazala se je plošča napisom: „Nepozabnemu Antonu Martinu Slcmšeku, knezu in škofu lavantinskemu in buditelju slovenskega naroda ob stoletnici postavili njegovi rojaki, 1900." Zastave so »e poklonile; narod se je odkril: bil je veličasten prizor. Učiteljski zbor pa je pod pod vodijem Mundo zapel mogočno „ Molitev za slovanski rod."
Koj kmalu na to smo se usedli k omiziju, kjer nas je morda 500 bilo Načelnik slavnostnega odbora vojaški kapelan Marzidovšek — z županom Mlakarjem nositelj teže tega dneva — je nazdravil tu Leonu XIII. in cesarju Fran Josipu I Godba je zaigrala in občinstvo je stoje slušalo cesarski pesmi Na to je nazdravil gostom Čehom češki in Hrvatom hrvatski.
—	Dr. Medved je dvignil kozarec na slovensko bodočnost spominjajoč se vseh tu-sem prišlih 39 društev in zastopstev imenujoč mesto ostalih le nektere, kot n pr. starega „Sokola" in brezdvombeno naj-mlaje slovenske združitve: „Mariborskega športnega kluba". — V Slatini bivajoči škof Strossmayer se radi visoke starosti ni mogel podati sem na težavno vožnjo. Zato je poslal zastopnika: djakovskega župnika msgr. Čepeliča Naznanil je Čepelič to ob ban ketu, njegove pozdrave prinašajoč tu zbranemu Slovenstvu. „Spominjal se je danes", je končeval, nbiskup Strossmayer Vašega Slomšeka pri sv. maši in mi dejal, ko sem odhajal med Vas: Slomšek je bil svetec, ob kojem naj se vzgledu je slovenski rod." Konečno je napil srečnemu napredku slovenskega naroda, ka-koršnega si je želel b:l Slomšek. — Predsednik Marzidovšek je povodom teh besedi odzdravil biskupu Strossmayer ju. — Državni poslanec Povše je govoril imenom slovenskih, čeških in rusinskih državnih poslancev, zbranih v „Slov. krščanski narodni zvezi." Rekel je: Temu klubu je živa potreba, da deluje v Slomšekovem duhu. Slomšekov ideal je bila složnost v rodu in ponosnost na svoj rod. Naslavljal je Slom-šekovemu spominju — Ljubljanski župan Ivan Hribar je, odgovarjajoč dr. Medvedu, povdarjal, da je Slomšek plamtel za vse stanove; želeč, da bi bili edini — on sam Slcmšeku sledeč tudi želi sloge in obsoja boj
o zoper razne stanove ali osebe. Slavo zakliče Slomšeku. — Deželni odbornik dr. Tavčar je zahvaljujoč
se dr. Medvedu izjavil: da se pred Slomšekom mora ukloniti vsak, da je njegov spominj slaviti vsakemu Slovencu dolžnost in da ga je zato prišel častit tudi „Sokol". Ukloniti se moramo Slomšeku kot šolniku ki je privedel šolo do pravih in vstrajnih vspehov. A človek vsak, nizek ali visok, je memogredočega spominja Narod je, ki ostane in slovenska zemlja mora ostati slovenska. Zato je nazdravil slovenskemu narodu — Hrvatski pesnik pl Kukuljevič Saksinski je opisoval Slomšeka kot prijatelja Gaju, grofu Jela-čiču in biskupu Strossmayru. Povdarjal je slogo, kot jo je Slomšek učil. — Tajnik „Družbe sv. Mohora" Rozman je dejal, da se Slomšekovo delo kot spiri-tuala v celovški bogoslovnici pczna še danes. .Akademija slovenskih celovških bogoslovcev" je to. Spominjal se je Slomšekovega velereka: „ Sveta vera je luč; materina beseda je ključ do prave narodne iz-omike." — Učitelj Engelbert Gangl je slikal Slomšeka, kako je Šolo znal pritisniti na svoje srce in je združil tako šolo s cerkvijo. Končal je nazdravom slovenski domovini. Državni posjanec Spinčic je pozval Slovence: naj se ljubijo, naj se združijo neutrudno delujoč, ker delo za dom nikoli prenaporno ne bo Saj se bere, da je Slomšek dejal: ,Ni treba, da živim — a treba je, da delam, dokler živim" Zato se ljubimo, v tej ljubezni pa delajmo.
S tem je bilo končano tu pri obedu. Veliko udeležencev se je potem podalo na Slomšekov dom: „na Slomu", da pozdravi Še njega rojstno hišo.
Ta Slomšekova rojstna hiša stoji le na malo vzvišenem hribci; tik pod njo vodi železnica, da jo lahko vidiš s tira. Kaže ti jo tudi spominjska plošča na njenem pročelji vzidana pred leti. Le nekatere lučaje naprej, če si obrnjen proti Mariboru, stoji že-leznična postaja Ponikve
Sedaj je to lepo pozidana hiša brez kakega nad-stropija. Oskrbel je tako svojim ljudem Slomšek; sam se je rodil še v hiši lesenjači. Sicer pa je to posestvo „na Slomu" obsežno tako, da bojda niti ena hiša v vsem okrožiji ne plačuje toliko davka.
Tu je bilo v hiši in pred hišo domačega veselega naroda. Gostije so došli s Ponkve doli pevajoč in z muziko. Pozdravljali so je topiči.
Prvi je govoril pred hišo socijolog Kač in častil Slomšeka kot kmečkega sina, ki je prišel tako vi-visoko kot knez miru in je povdarjal, naj mu sledfmo.
Župnik Gomilšek iz Jarenine je slikal Slomšekovo hišo kot. krščansko. Živela torej krščanska Slomšekova hiša.
Prof. dr. Medved je nazdravil sedanjemu mlademu posestniku te hiše, Antonu Slomšeku. vrlemu in poštenemu mladeniču, ki je izgubil pred kratkim mater ter mora nositi sedaj vse gospodarske skrbi. Njemu je bil Slomšek stari stric.
Ponkovski župnik Kreft pa je pozdravil vse sem došle Siomšekove slavitelje.
Imenom krščansko socijalnega slovenskega de-lalatva je govoril časnikar Stefe Danes je organizo-vanih 15 000 slovenskih delaJcev, ki se žrtvujejo vsi za Slomšekov program. Ti hodijo po verski, to je edino pravi poti do Kristusa. V tem smislu pozdravlja to zgodovinsko slovensko hišo.
Na to pa je množicam deklamoval ob bližnji skali bistri šolski deček iz Jarenine Slomšekovib pesmi.
Veliko tukajšnjega občinstva se je sopet vrnilo v župno vas na Ponikve: nekaj pa jih je bilo koj gori ostalo. Tako, da je bilo na banketovih prostorih. na vrtu narodne Podgoršekove rodovine sedaj tisoče ljudi.
To ljudstvo je prepevalo v hladni večer sosebno še Slomšekovih pesmi in težko je označiti tega očarjenja. ki je plulo v prsih čestilcem velikega rojaka. slovenskega blagovestnika na teh ob njegovem spominji blagoslovljenih tleh. Brzojavek je vseh skopaj semkaj došlo blizo 300.
Brezbroj je Slomšekovih velikih del za svoj narod — A stvaritelj pa je tndi najvažnejega kulturnega čina v zgodovini štajarskih Slovencev, t. j. prestave škofijske stolice s Koroškega od Nemcev obkoljenega Št Andraža v slovenski Maribor. Ta čin bi bil tudi navadnim junaškim plevam pretežek. Kaj bi bili reve štajarski Slovenci danes, da nimajo v svoji sredini, v Mariboru škofa, ki mora vsaj znati slovenski in kaj z mašniki, ki z njimi morda govoriti nebi bili v stanu!
V nas pa se je ob teh urah, ko smo proslavljali spominj ljubomilega žkofa in ognjevitega narodnjaka Slomšeka, oglaševala ter oglaševala prirojena nam želja — naj bi bil ves naš slovenski narod po vseh naših slovenskih pokrajinah edin tako. kot je edin danes na tem ponkovškem pohiibiji. Potem bi se povzdignil ta ljubi nam narod, ta talentirani naš narod do onih jasnih višin, kamor ga kliče Božija dobrota.
Usmilite se rojaki tega naroda; krivice, ki ste je učinili drugemu drug: v svoj lastni prid jih pozabite. Ne odbijajte druzega drug novim krivičenjem.
Prepričani smo, da se tem potem izpolni naša želja. Oni Edini pa, ki je nad nami — oni Edini, ki ne sovraži nikogar in vsacega ljubi, razprostre v blagoslov nad nas svoje roke: nad nas edine v vsem našem dtjanji in nehanji; nad nas med seboj brate in sestre ter — v delih kristijane.
L Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec julij 1900.
(Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.)
a) Glavni namen
Mir narodov i>o cerkvi. b) Posebni nameni:
24.	Sv. Jernej. Apo-toLka gorečnost duhovnikov. Povrnitev jutrovskih verskih sekt h katohški cerkvi. Uradniki
25.)	Sv. Ludovtk Katoliška cerkev na Francoskem. Propadanje prostozidarstva. Odločnost v dobr.h sklepih pri katoliških knezih in poslancih
2t;.) Marijino aro«. Izpreobrnitev trdovratnih grešnikov. Zjed njenje družeb za mladino.
27.) Sv. Joalp Kal&aankoij. Priporočena mu posebno slovanska mLdt la.
Odgovorni urednik Tomo Znpan. — Tiskarji in
28.)	Sv. Avgnitlii. Škofje in kardinali. Afrikanski misi-oni. Odpomoč pomanjkanju duhovnikov na mnogih krajih.
29.)	ObglavlJanJ« sv. Ivana. Pogumno nastopanje proti javnemu pohujšanju. 48to glavno zborovanje nemških katoličanov.
iJO.) Sv. Rosa Llmanika: Katoliška cerkev v Južni Ameriki. Pogumen boj za čednost čistosti. Vdove in sirote.
31.) Sv. Rajmund. Vzdi*ževanje"in okrepljenje mladeničev, pripravljajočih se za duhovski poklic. Vse doposlane in še ne uslišane zadeve. Udje molitvenega apostoljstva in di užbe Srca Jezusovega, ki so preminoli meseca avgns'" •*» oni, ki bodo umrl' meseca septembra.	X.
Raznoterosti.
Božja previdnost — vsevodnioa. Poročnik je pripovedoval tole epizodo: Bilo je 1. 1866, ko smo se Avstrijci borili s Prusi pri Kraljevem gradcu. Neki tovariš, narednik, je med bitko skočil s polkovo zastavo v reko Labo in jo srečno preplaval Ko je prišel na drugo stran, ozre se ter vidi, da se ranjen častnik bori z valovi. B;1 je že blizu kraja, a moči so ga zapuščale. Tu skoči narednik v reko nazaj, pomoli potapljajočemu se zastav in drog in je tako ne3rečneža srečno potegnil na breg. -- A kako se začudi in razveseli, ko spozna, da je ta polkovnik, ki ga je rešil iz vode, njegov lastni oče. —k.—
Listek.
.,Daničin" sotrudnik veleč. gosp. župnik La»Už?r je bil 12. t. m. v Zaragozi ob reki Ebru na Španskem. Od tam nam je poslal razglednico z imenitno Božije-potno cerkvijo „Noestra Seiiora del Pilar (naša Gospa pri stebru)"; 15. t. m. je bil pa v Lurdu na Francoskem Od tam nas je uveselil enako pošiljatvijo Lurške jame in Lurške cerkve. Čuvaj ga na poti Bog.
Škofijska kronika.
Premilostni gosp. knezškof dr Anton Bonaventnra
je obiskal saboto, 4 avgusta, božjo pot pri sv. Joštu nad Kranjem Potem se je odpeljal v Tržič, kjer je izpovedoval ta večer in nedeljo zjutraj. Nedeljo, 5. avg, je imel jutranje opravilo; popoldan pa je na novo vsprejemal v Marijino družbo. Petek, 10. avgusta je odšel v Lučine, kjer je pomagal pii sv. misijonu in ga saboto, 11 avgusta, popoldne s slovesno procesijo završil. Nedeljo. 18. avg., je posvet«! novo ondotno župno cerkev in popoldan po pridigi delil zakrament sv. birme. Se isti dan zvečer je na Trat« po daljšem vnetem nagovoru vpeljal Marijino družbo za dekleta. 14 avgusta je odšei birmovat na Brdo, potem v Zlato polje (16) in v Ihan (17.) Dne 18. avgustu, je imel slovesno sv. mašo v stolnici za sedemdesetletnega slavljenca, presvetlega cesarja Fran Josipa I ; po maši pa se je s prečast. g. proštom dr. L Klcfut?rjem poklonil prevzvišenemu g. dež. predsedniku, eksc. baronu Viktorja Hein, da mu izrazi v svojem in v imenu vse kranjske duhovščine neomajno zvestebo in uda-nosti do presvetlega cesarja. Ob 1. popoldan se je odpeljal birmovat v kočevsko dekanijo in se povrne v Ljubljano še le 3. septembra	_
ložniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.