Leto Hill., štev. 113 Celje, sobota 9. oktobra 1926. PoStnina placana y gotovinl. Izhaja v torefcy četrtek In soboto. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20"—. Posamezna ötewflka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. ^^^^wt^j* ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^_ ^^^^^^^^. fc^^^^^^» ¦ j^^^ja^n __________/ Uredni&tvo in upravniötvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu« Telefon int. štev. 65. Naši na Koroškem. Za šesto obletniico nesrečnega ko- roškega plebiscita je iizdala Jugoslo- venska Matica knjižico, v kateri avtor, izvrsten poznavalec cerkvenih razmer na Koroškem, na podlagi nemških vi- rav in vladniih in škofiijskih odlokov sistematično in brez pretiravanja ugo- tavlja resnično števito Slovencev v de- lu koroske zemlje, ki je ostal pod av- striijsko in italbjansko vlado. Mislimo na kmjtižiico »Koliko je Slovencev na Koroškem.?«, ki jo je po Wutte-Strei- tovem zemljevidu župnij krške škofije in po shematizmu krske škofije za leto 1926. sestavil neki Sfovenicus. V tej knijižLci je za vsako župnijo posebej navedena raba našega jezika v cerkvi in pri poučevanju slovenske mladine v verouku. Z grozo opažamo, kako napreduije germaniizacija v čisto slorveniski'h krajih, kjer so bili nastav- ljen.i na mesta pregnanih slovenskih duhovnikov neniški župniki in kaplani, ki ne znajo in tudii niimajo volje na- uči/ti se jezika svojih slovenskih žup- ljaiLüv. Germanizacijo v šoli so koro- ski memški ofiiciijetni in poloficijelni krogi učinkoviiito okrepili s ponemče- vanjem staxi/h stovenskih cerkva, v ka- terih se skozi tisoč let do najnovejše dobe po plebiscitu ni nikdar glasila nemska. .beseda, ker za njo med samo slovenskimi vemiiki ni bilo potrebe. Razni vladnii in škofijski odloki, ki jih.-na.vaja pieec, so dokazi, da ima sloven ski jezik v koroškiih cerkvah svo- jo tisocletno pravico in da se godi na- semu norodu vnebopijoča krivica, ko niu nastav>fjajo za dušne pastirje tuj- ce, ki sloven.skim otrokom že v ncžni miadosti iztrga.jo iz src ljubezen in spoštovanje do tega, kar mu je dala slovenska mati kot prvo duševno da- rilo: svoj jezik. Kdor iana Še cut in stud za krivico in barbarstvo, naj si naibavi in prečiita to knjižico, ki jo dobi/ povsod za 7 dinar jev. Ob šesti obletnici nesrečnega ple- bisciila na Koroškem opozarjamo sploh na tri lani izdaaa dela, ki tvorijo z letos izdano knjižico nckako cefoto. To so knjige: Dr. V. Rožič: Boj za Koro- ško, Nalorog il Šanzop: Na Koroško! in Garinthiacus: Položaj Slovena,ca pod Avsirijom. Vsa štiri dela skupäj' prikatzu'jejo jaeno sliko trpljonja in ob-' upnega odpora korowskiih Slovericev proti nemžkeniai nasiljir. Po plebiscitu smo obljuibili -sfwenskiim Koroscem, da ne pozabkno na nje; obljiuba nas se vedmo veže: pomagajmo jdm z besedo in dejianjeni! Ne daj'mo, da bi bli pozabljeni in izgnbljeni. Politika. p DEMÜKRATSKA ZAJEDNI- GA. Ptenuin demokrat&ke zajedmice je zopet odobril sklep o uistanovitvi skup- ne,ga kluba. UgotoAil je, da ni ni-ti v poliitilc-niJi, niti v gospodarskih in v kul- turniüi vpra.šanjiiih med združenima skupinaina niobeniih diferenc. Skupini basta sodelovali v so^lasjiu in sporaz- umu v znamenju popolnega edioistva. Zaistavili bosta vse moci za dasego po- polne enakosti iai ravfruopravnosti, za partamentarni režim, za upostevanje samoupravnih oblasti, za zdravljenje kriize in za pobijanje konipcije. GdboV se je konstituiiral sledeče: Ljuba Davi- dovič (predsednik), Spaiio (podpredK sedniik), Šuinenkovic in Andjelioiovic (tajtni'ka) ter Marinkovic, Hra&niica in Hadiikadiic (odborniki). V kompetenco izvoljenega odbora, spadajo vsa vpra- šanja, dockn smeta kluba stracnk rese- vati le vprašanja lokalnega značaja. p NEMGI IN RADIKALI. »De.ui- sche.s Volksblatt« je objavif uvodnik z izjaivaini dr. Krafta, ki niamigavajo na skorajsnjio zdruzditev nemške stranke z radikali-. V nekem pogovoru je dr. Kraft omenil prcgrupacijo raznib strank in ozdravljenjie radikal ske strrtnke ter dejal, da bi nemška stran- ka l)Ua priipravljena priistopiti k skii- pilnii, ki bi ji mudiila dovolj jamstva za kulturno in ekonomsko ravnopravnost in pravico do sajnostoinoga udejstvo- vanja v kutturaniih in gospodarskih vprasanjiiii. Povdarjal je, da je nem- ska stranka bila izven opozicijskega bloka in da j:e v vsakem pogledu popol- nnm,a. sam.octojn-c^o. ncißi'ra«j.a. XNjcni odnošajd z zemljoradnJki so bili le tak- tiičn>ega značaja radi vzdrževanja sti- kov s širokiini masami srbskih agrar- cev. .. p NEMCI V ČEHOSLOVAŠKI VLADI. Nova ceh.oslovaska vlada pod pred^sedstvom Švehle, ki je v obrisi'h že dolocena, bo imenovana najbrže v so- boto. Sestavljena bo iz parlamentarcev in strokovnjakov ter bo predhodnega značaja, ker bodo Nemici iimenovalii svoje minifetre šele po izpolnitvi gotc^- vih pogojev. Izmed clanov sedanje vla- de bodo z gotovostjo prevzeti samio ti'i« je in sicer: zivnanjd niinister dr. Be- neš, finančni minister dr. En,gli<š in notraai'ji minister Gzerny. Značilmo je, da nacijonalni demokrati ne bodo za- stopafti s parlamentarcern, temveč z nacijonalmo - demokrafsko orijenitira.- ii'itm uiradnikom, ker liočejo preprečiti, da bi z oficijeltiio ucleležbo v. češkošso- va.ško-nemški vladi zätajiili svojo po^ litično preteklost. ..' .;-:¦'.• p SKLEPI NA PÄNEVROPÖKEM KGNGRESU. Na za.klditLcni svečaaii se- ji panevropskega kongresa so bili pre- cilani in sogLasmo sprejeti sklepi, ki so jiJi izdelail'e posamezne komiisiije. Na.to jc bil preciitan manifest vsem Evrop- cem. V mainiifestu se ined dirugilm iz- javlja, da je biia vseewopska unija ustanovljena za to, da konča bratske spore v Evropi, da odpravi politično, gospodarsko in nacijonalno sovraštvo med evTopskimi narocli in da odpravi evropske meje, ki ovirajo miirovni in gospodarski raizvoj. Nje nanien je tu- di, da vstvari v slučajiu vojne razso- dišča in da nadomesti carine z evrop- sko goispodansko enoto, sovraštvo in zatiiranje pa z nacijonalno enako- prafvnostjo. Edhio ta program bi rešil Evropo pred poliiticno im gospodarsko propastjo. Zato pozjva unija vse Ev- ropce, naj se temu delu prikJjiičijo. Poziva tudi evropske vlade in aipelira na Društvo narodov, naj pospešuje združilev Evrope. Končno je vodja panevropskega giibanja Goudenhove- Kailergi v zakljiučnem govoru še enkrat naglašal prizadevamje prvega panev- ropskega kongre&ti in izjavil, da je s tern evropsko vprašanje sproženo in položen temeljni kamen bodoce drza- ve. (?!)_____________ ' Celjska kronika. c PREDAVANJE 0 K0R0ŠKI priiredi mestna Orjonia v Gelju v nede- Ijo, d;ne 10. oktobra ob desetili dopol- dne v mali dvorani Narodnega doma za vse četnike Gaberjia iin Gelja. Vab- ljeni so tudi druigi ciami, da se preda- vanja udeleže v čiinvečjem številn. — c JUGOSLOVENSKA MAT1UA priTedi ob obletmici koroškega plebisci- ta v s-oboto, dne 9. t. m. v prostorib »Narodnega doina« veliko sponuinsko slaivnost. Na sporedu je itgra »Priljud- ni komisar« in koncertne tocke. Po sporedu bo v mali divorani pies. c LJUDSKO VSEUCILIŠGE. Pr- vo predavanje v zimski sezoni se bo vršido v pondeljek 11. t. m. ob 20. uri v deški mešcaniski šotii. PredavaJ bo g. inž. Ferdo Lupša: »S karavano iz se- vernega Sianui v Shan, deželo ob Me- kongu«. Za dijake se bo vrsilo to pre- davamje v pondeljiek 0J3 pol 17. uri. Vslop je dovoljen tudi nečlanoin. . . e CERCLE FRANQAIS bo imel svoj redni občni zbor dme 14. t. m. ob 18. uri v Narodnein domu. c PROPAGANDNI ALBUM »JU- -GOSLAVIJA«. Pod tern naslovom izide Jconcein tega leta v pliatno vezan in na 'fimem karton.u tiskan album, ki bode opremlijeii s sMikami vecj)ib mest, ko- pališč, letovišč, zdravifiišč itd. v Jugo- .slaivijii in bo vseboval oglase hotelov. restavracij, kavarn itd. Album izide v štiirith del'ilh. I. del: Slovenija. Ta al- bum, prvo tako delo v naši državi, ima namen predočiti Srbom im Hrvatom v stiki in besedi lepoto našib krajev, dviigni/ti naše gospodarstvo in pospe- ševati tujsiki proniet ter bode razposlan brezplacno xsem boljšim hotelom, ka- varn a in in drugirn po celi kraljevini, Urednistvo tega delta je prevzel gospodl Giiril Mayer, tilsk pa Zvezna tiskarna. V koMiko izvodiih se bode album tiskal, je odvißno od razumevanja iiuterasira- nih krogov. Zatožništvo bode počenži s pondeljkom potom svojega akviiziter- ja obi'skalo vse tukajšnje v poster pri- liajajoce interesente. c IZ PRAVOSLAVNE GERK VE- NE OBCINE. I'o smrti g. Rafaela Pe- rica je bila pravoslavna občina v Ge- lju brez sveceniika. Šele pred tedni je bil premescen i\z Poiege v Gelje pravo- slavmi svečeniik g. Mihajlo Dučic, za kaiterim je priišla te dni njegova rod- bina. G. Ducic je narodnjak in pravi Juigcssfoven^ , . c BGRZA DELA. Dosedanji vodja mariborske borze dela g. Valentitn Ko- mavli se preseli v Celje. da prevzame vodstvo tukajšnje borze dela, ki se se- daj ustanavlja. c INVALIDSKA PREDSTAVA. Udlruženje vojndh invalidov Kraljevina SHS, .krajievni odbor v Gelju, priredi v nedel'jo 10, oktobra 1926 ob 16. uri popoldne.v veliki d\rxxran!i Narodnega doma draimo V treh dejanjiiib >Tužna Ijiubav.« od A. Giacone. Igral bode Dra- maitični odsek Udruzenja vojmih imva- fidiov ia Ljubljane pod režiijo g. Joža Drenovca. Gisti dobiček je iiamenjen SkladlU Za XtJVmie »^ji^ i»^-.. X>„~,l,jnvn.. da ja vstopnic se vrši v kujdigarni Go- ricar & Leskovšek, Kralja Petra cesta. c DOBAVITELJI OBVEZILNEGA MATERIJALA se opozarjajo na raz- glais 0 licitaciji za dobavo .obvezil Okrožnemu uradu za zavarovanje de- laAxev v Ljubljani, ki je objavljen V »Uradiiem listu« št. 92. c RAZPIS USTAN0V TRGOVCA ANT0NA KGLENCA. Kuratorij usta- nov trgovca Antona Kolenca v Gelju razpisuje dijctške ustanove za visoko- šolce za ziimski tečaj 1926-27. — I. Iz obcih doloc-il: a) Prednost pri preje- maniju stiipendij iimajo v vsakem pri- meru taki pridini potrebni prosilci, ki so s pokojnim g. Autonom Kolencem, vefetrzcem v Gelju, v sorodu ali sva- styu, za njimi domačmi iiz gornjegraj- skeiga okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne gle.de na spol. b) Za posaimezne štipendije ni določena nobena vsota, tenivec kuratorij doloca po vsakokrat- niih razmer ah in po stanju dohodko^ iz glavnične imovine višmo posarnez- ,. ... 1 1 , „Sveta inkvizicija". »Sveta inkvizicija, naiperjena zo- per odpadniško izprijenost v španski kraljevini je biila dovoljeria v Sevilli 1. 1481., ko je sedel na apostolskem prestolu Sikst IV. Takrat sta vladala v Španiijj Ferdinand in Iza.bela, ki sta inkvizicijo izgradila. — Prvi veliki irn- kvizilor je bil brat Tom Torquemada, iz redu pridigarjev. Daj Bog, da bi in- kviziciija pomaigala zascititi in siridi vero prav do konca sveta.t Ta napis je še danes nä hiši sv. inkvizicije v Sevilli. Prvi veliki inkvi- ziBoianstvene ko- mediije«. Film je proizvod slovite ame- riške Fox-industrije, koje filmi so pri- znamo najboljši na svetu. Fox-filtoi se doslej še ni'so predvajali v Slovenijk —• V nedel/jio 10. oktobra ob 10. dop. in 4. pop.: »V kraljestvu fantazije* Peter Pan). Prvovrsten inladiiiiski film v J0 dej. V n edel jo ob 2. pop.: »Pirati zrač- ne pošte«. Fitoska senzaeija v 6 dej. Za mladino dovolje.no. — V nedetjo 3 programi in 5 predstav. KINO GABERJE. Petek 8. in so- boto 9. se še prediva.ja fiitm »Rdecl jez- dec«. V glavni vlogi Richard Barthel- mes. V nedeljo 10. in pondeljek 11. okt". se pa predvaja »Oospodična iz pra- gozda« in njen tovariš opica Binny. Za mladino dovoljeno. Opozorllo. Radi množečlh se vprašanj bo uprava odgovarjala glede raznih oglasov samo, ako bo vprašanju priložen znesek D\n 2— za manlpu- lacljske stroške. Znesek se lahko prlložl v znamkah. Martin Perc: Neopojüi trtni in sadni soki Letos je v Slloveaiiji prvič, da se trtni in sadnii sok v večjii nmožini upo^ rablja za i'zdelovanje neopojniih, zdra- vih pijac. V tem ozi/ru se posebno tru- di »Brezalkoholna produkeija« v Ljnb- Ljani, ki je poklitoala znamenitega stro- kovnjaka I. Baumanna iz Nemcijte, da je ob priiiki veLesejina mnogim inte- retsentom v veödnevniüi tečajtiii teoretič- no in praktilcno pokazal izdelovanje raznovrstmiih sadnih iizdelkov, pred- vsem sokov z od nj-ega, izumljenimi pripravamL Pri tej pridiiki sino slišali zanimiva izku>stva tudi naäih proizva- jaloev, ki so nam prinesti celo paskus- ne vzorce sivoj»ih lanskih ppjdelikov, kar je povzročilo še večje zaninianje. Go- tovo je, da se je sedaj kolo zasukalo: Že čez nekaj let bo pri nas uporaba grozdja in sadja dabiia drugo snier, iizdelovanje iaa porai)a neopojnih sad- nih in trtnih sokov se bo posplošila v blagor tjircLstva1! Tudi števiini tečaji po dezelii, ki se na zahitevo prirejajo, so plemeniLti stvari v voliiko korisst. Ni niioj nainen, popisovati razne nacine pridellovanja trtniih in sadnih sokov, ker iniajio navodiita za priTeja- nje ilstilh v domačem gospadinjstvu na- še gospodiiiijske in sadjarske knjige in gospodarski časopiisi, pac pa ne bode äkodovalo nekaj beajed k predavanj strokovnjaka I. Bauimanna o pomenu sadja in sadmih sokov za naše zdiravjo ioi našo prohrano; posebniO o vitamir nill in sladkorju.' 0 vütaminih v našiii hranilih so napisali že raizni narodi, posebno Neinci, debele knjüge iai se niih razis- kavanje in vpliv na človeški organiizem pousod goji z veliko vnemo. Znanstve- no je dokazano, da mora v zdravi člo- veški hrani biiti na preostajanje neor- gaiivskih baz. Ta preostanek iina pa le sadje, zelenjad ki mleko. V mesu in moenati hrani pa preostaja mnogo ne- organskiili kisl'in, ki povzrocujejo raz- ne bolezni. Do veljave priidej.o vitaminii torej le, ako prevladujejo baze v hra- ni. Vitamine, brez katerih ni zdravja, proizvaja samo rastlinstvo in.te iz nje- ga pri dej o v človeski organiiizem. Nov je nauk, da uniičijo fermentii vi.tam.i/ne že v kratkem času, ako sadje hranimo sveže; pri pasterizaeiji sad- nih sokov pa se fermenti zamore in vi- tamimö astanejo, ter jih vročina ne oškoduje. ker i/majo organsko kislino. VsLed tega so za sadne sokove najbolj- ša kisla jaibolka in kislo grozdje. Se bolj imeniiten je v sadju slad- kor ^ki je izvor mišičnih moči in ki se iifllll lvi\ jmlciku tudi ohrani v sadnih sokovih. Sadni sladkor se ne sme za- menjati z umetiuiim sladkorjem, ki ga kuipkno v trgovinah. Dasiiravno je ke- mieno skoro isto, je sfadkor v sadju mnogo, nmiogo vecje vrednosti kakor tvoniLski sladkor, ker slednji povzro- ča bolezni, ako se ga prekomerno upo- rablja. Na ta načitti torej, da ohraniino sadje v tokoci obLiki, lahko dolgo časa iniamo v prikstni'h, neopojnih trtnih in sadnih sokovüi poglavitno, človeškemu OTiganiKinu predvsem potrebno redilno sniov, sladkor. Ni treba posebej oine- njali. da so neopojini trtni in sadni so- kovi posebne važnosti za odraščajočo mladhio. Pa tudi za odraste. Lahko jih pijemo pomešane z nekoliko sveže ali kisle vode. Pri kipenju, pri zavretih piijacah, izgine sladkor in se razkroji v alkohol in ogLjiikovo kislino. Alkohol astane v tekočini in jo naredi opojno in omamljivo, ogtjiikova kislina pa po vecini whaja v podobi plina v zraik. V zadnjiih letili vidiino, da se ve- liki kulturni narodi činiidalje bolj otre- sajo ramih predsodkov in uvajajo ne- opojne, pristne in zdrave trtne in sad- ne pijače. Pred kratkim se je velika svicarska pLvovarna preuredila za iz- delovaiiije neopojnili sadnih sokov. Kaj pa pri nas? (Žaiska opušcena pivo- varna na prirner?) ProLzvajanje ne:opojin'iii trtnih in sadnih sokov jie tudi pri nas pereče vprašanje, nasa gospodaTska resitev! Preil sodniki. No, Joža Giaselj, ti si pa že stara korenina in dober naš znanec. Kdaj se bos pa poboljšal? Sbiirikart si že sedel radi tatvine, a te vendar še vedmo mi- ce tuja lastnina. Kar lepo po pravici povej, kako je bilo; bo najboljše za te. Noceš? Ti bomo pa mi pov-edaW. Mese- ca jiuaiija si ukradel Potocniku iz Žalca iz zaklenjene skrLnje denarnico, perilo, oWeko, UiTo ki klobuk y skuipni vred^- nasti okrog 10XMX) Din. Mahnil si jo potem v Mariibor, kjer si tudi nekaj po- kradel. Kui)il si si novo obleko, seveda, denarja si knel kaikor nikdar preje. Uro si pa v Geljm zastavil ki pri temi trdil, da si se vrnil iz ruskega ujetni*- stva. Iz ujetii'istvTa si že prišel, pa iz našega, kam or boš šel tudi sedaj za stiri rneseoe. Pa v Zagrebu imaš tudi/ nekaj opraviti1; te bodo že tain poučilr in nagradili. Zadnji čas je, da se po- botjšaš, saj si še mlad in trden. Z Bog am! * Prknož, je že prav, če je človek malo hud, ampak kaT s sekiro zama- hovati i'li groziti se pa le ne sine. Fran- ce vain vendar mi nic hudega storil. Kaj pravite, da ste se smarnice napili? Ce vain toliko škoduje, je pa ne pijte! Da se baste popoDnoma streznili in da bodo imeli Šmarčani mür pred vaml boste pa šlii za tri mesece pokoro delat. * Posestnik Ivan v Tičevem se je sel ^a.vai'eri.|o. Prijezdil je pred gostilno Alojza Zmidarja v Zbelovem in začel prepir z Jožefom Šmidom. Ker je Ivan bolj kratko nasajen, je potegnil iz žepa samokres in ustrel'il Jožefa v nogo ter inu prebil kito. Veš Ivan, z orožjem se ne sine igrati, posebno ce nimas za to dovoljenjct. Bos sedel tri mesece, da se ti ohladi huda kri. Francelj bi rad postal" mojster, a manjkalo mu je se precej pomočniške dobe. Francl, ki .sicer ni neumen, je popravil svojo delavsko knjižico kar za eno leto in vložil prošnjo za obrtni Hist. Ker pa znajo gospodje pri glavar- stA^u racunati — saj so se dolgo učili — so Fran'cehia naznanili1. Sodniiki so bili mneirja, da je to goljufija in so pridržali Frtnceta za tri tedne, da bo eraricne škarpe šival. ZgovoriM so se pa takoj, da tudi to ne pride v delav- >sko knjiižilco. Tonček, ti si se mlad, pa tako hu- dobem! Zakaj si pa svojemu gospodar- ju posestniiku Grabnerju pri Sv. Jero- nimu pri Vranskem porezal 172 hmelj- skih sadežev? No le povej! Tako, Bre- zovniikov te je našuntal, Kaj pa, ce bi on rekel, da skoci v vodo, bi ti to tudi stori'i', ne? Vidiiš, da boš vedel, da se škoda delati ne sme, te bomo poslalfi za dva meseca v Maribor, ker si še mlad. Le poboljšaj se, če ne, boš prlsel na gavge. ¦ * Dober dan, gospodje! Jaz senn Aloj'zija PuistosLeinsek, sein ločena zc- na im že petkrat kazmovana radi tat- vime.. Iz Trbovelj sean iJzgnana, a sem se nazaj vrnila brez dovoljenja. Ali ste me radi tega klicali? Ne, kaj sem pa storila,? A, tiiste čevLje sem ukradla? Vejo gospodje, ko sem jiih pa bila tako potrebna, naj mi no inalo spregledajo. Ej, Lojzka, sedaj gre zima v deželo; bo se težje za čevlje, bos prišla k nam za tri mesece na oddih! Simon iz Konjilc site vi, kaj ne? Sedemnajistkrat ste že otepaM ricet, pa se ne nehate. Cestar vam ni rekel nič hudega, če je zahieval, da morate imer ti predpiisane obroce na kolesih. Kako ste že rekLi? »Hiudic, danes pa aim as časa ki z menoj na vago. NM äel po OTOŽnike, preklet smrkovec. Prokleti sin, ko bi danes tukaj ne bita, bi bilo druigače!« Šiunon^ cestar je držarnl or- gan im ga ščiti § 104. Poprarite vaša kolasa, prej pa pridite k nam ze äest dni, knamo tako lepe sobe in dobro košto! Karleku, 15-letnemu vajencu pri Belaku v Gelju se je zahotelo kolesa. Dolgo je studirol, kako bi si ga pripra- viil. Ker ni biilo drugega rzJioda, je za- cet krasti srojemu mojstru iz miznice denar. Karlok, si čeden dečko, bos vse po pravici povedai, saj si bid do sedaj lepega vedenja. Kako si prišel v miz- nioo — saj je bila vendar zaklenjena? Si vse že toliko naučil? Vidiš, Kairlčck, tako dejanje se mora kaznovati, tako pravi zakon. NLČ ne jokaj, ne pomaga nič. Najprej boš prišel k nam za poko- ro tri tedne, se bos malo postil, potlej pa gl'eji, da ne baš niikdar vec kaj t&- kega storil. Le poglej kako tvoja ma- mica joka; še nam se smiii. Zahtevate-li povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih # fyNovo Dobo" # Štev. 113. »NOVA D 0 B Ä« Stran 3. Sokoistvo. BllATU: POLDETU. V. SROMIM Nonadna vest, da naišoga Poidola. 11 i več mod ziivinii, nais jo pretresljivo zadela. Poldoi! So prod kratkkn smo To obiiskali na Tvojem d.oniu, kjor sino To našli vosel'oga in v m laden i&ko živah- iiiwn razpoLozenju,. Sponikijamo se na pot iz Braslovč na Polzelo, katoro si naim krajšal z voselimi popevkami. Vodriio si bil tak; v Tv.oji družbi ni. l)ilo žalosti. Niihee od ivas ni mogel takrat slutiti, da nani prepevuš zadujikrat. Pol'de! Ne razuiiiionio To; zakaj si iuls zaipiistil tako nopriic-akovano, broz slavesa,? Te li niso mikale voč naše. divine plaii>ki,e, ka.torc si tako rad po- soeal? Pogrešali To bomo povsod, ka- inorkoli ims povede žiivljonja pot. Obljuibil si nam, da nas obisoeš, a šol «i tja, od koder nl več povratka. Ednno prošnjo si nam iizročil*, da To ¦spremimo na, Tvoj poslodnjii dom, tja, kj-er >Nob(Miii wpona To in1 vože, \6l\k si čas iiii kraj in pot.«- Sti*om domovine. š VLADNI KOMI SAU V LJU13- LJANL Dosedanji gertMit.sk i s'vet me- stne obcino i'jsublijiainiske, ki, jo mal one d've leti vzorno ki vo.sliro vodil olx-insko poislo, jo v celrtok opoldne izroeil 'fo'i'- nialnto o.bcki.sko upravo jiuvoiinonova- neinu vladnoniii kouiiisarju vlad, svot. g. Antonu Men einiger ju. V srodio popol- dno so projoli prodsediii'k g. dr. Dinko Ww im člana gg. A niton Likozar in. Josip Turk dekret velikega župa.na, ki j'iih razre.šuije n.jz Žovn ok a v nedoljo 3. t. in. svojomu diolgoloLnonm in zaskižnomu naidui'ilolju g. Ivan.u Zotterju, ki iiživa mod vrliani Gomljaaiii splosno ljubezen, spostova.njo in zaupanje, krasno od- liodni'iico. V proslornem in lepo ozaljša- nem ga^siilnoin domn-nabralo se je na- biito polno olxriiistva, ponajvoč njego- vi'li Inaloznih ucence.v. V ginljivem go- voru oriisal je doinači g. župnik iune- lioni krajnoga solskoga svot a slavljou.- čevo za.sI'itg-0,, ki si jib jo stokol s svojiin n.esebi'cniiin doloin v isoU in. izven solo, tako, da sta ga pred leti občiiii Gom.il- »ko ki Grajskavas iinionovali svojini čaistniim obcanioni, damače bralno drn- štvo pa čaBtmiini čla.nom. Mod govoroni sem viidel marsikaiero solzno oko. Tu- di Ijnbka ncenka zadivaMfa se je v ime- nu učencev slavljencu za ves njegov Najsposobnejši sfrohoynjafii se * trudijo za Ifss, da Vam s Persil - om pri- pravijo izdelek, koferi zo- dovoljuje vse Vase zah. teve, ki jih morele släviJi na praino sredstvo. MajplfemBnitBjše sfrqpine, njih sprcrna ppsdelau^ jahisija w tore '{iyfiüräiä ftrsiia. (!ol;gok'tni tnid kot lU'.iitelj in vzgoji'tolj. (ji.nj(Mioga sreji zahvalil so jo slavljonoc V'Semu obc'msljvii, y.i'aisti. pa krajiioniu šolskoniii svotn iui doinaroinu uC-itolj- stvu za piiirojono inn ovacijo. Nato jo slcdiil kra.tC'k šaljii.-v |n*izor, polcin ])otjo il(iina.i\kga. |M(vsko,ga z])ora im godba. •-- Koni'no žoliin Ti so liKlii ja,z, di*a.gi niii prkjiaitollj: liog To ob.ran.i na strani Tvo- jo Ijubo g- i nje. Posebna doputacija odpotuje v ] Reograd, ki bo proinotnoga miniistra- zaprasila, da roduoiii'a.ni namoscenci ? wsaj do priliodnjio pomkidi še osfcanojoi na svojib niestüi in da so jili baš prod j zinio no vrže n-a costo. ; s NAŠI V ITALIJJ. Praktično študijo priporoc'a »Edihiost« sl'ovonskii inladini v Itali.ji. Obiiskujojo naj solo,! ki jib usposobi'jio v prvi vrsti za izvr-i sovanje prostiili poklicev. Na drzavno- službe v danasnji.li raizniorab ni ini-j sli.ti. I'riporocajo so komplomontarnoj solo, trgovsko šolo prod vsom za smo- ve trgovcev, inidustrijalina sola jo po- sobne koristi. Z dovr&itvijo akadem- skib studij prido v postev pokl'ic odvot- nikov in zdravnikov, na profosnro ni iniSiliti. Izliajalii bi tudi zwinozdravnii- ki, potrobujo so nekaj farmacevtov, in- žonjorjev pa že ni skoro kam postaviti. I'omanijkanjo duliovniškoga narascaja je abčutno. M lad in a naj študira doma iiii ostane med svojiiin ljudstvoni, še toliko bolj, kor po novein soiskeim za- konn ni voč projšnje možnosti za vsto- panjo v srednjo šolo. s NEM8K0 rOLlTlfiNO IN GO- SI '01 )AUSKjü DltUÖTVO V MART- BOKU jo iimolo te dn;i svoj lotni občnii zbor. V diru.stviti so se tokom zadnjib. mesecev pojavila razna nosoghisja, kii so imola za poslodiico iizstop nckateriJi jako iiglodnili in vipliivnili clanov. Po- slodiica toga jo mondia tudii voliitov no- vega prodsodiiiika. Mosto dosodanjoga voclotnoga prodsednika g. Naska je bil iizvoljem za predsodni\ka znaiiii mari- borski od/\'otniik dr. Lothar Miihleiosn. kki jc ludi prodsednik noniskoga obcin- sktvga khklwi, Š DIUJSTVENA P.KAV1LA V DR- ŽAVNEM JEZ.IKU. Mariborski veliki župan poziiva vsa društva mariborsko oblasLi, kateri-h pravila so sostavljona v nedi'zavneni jozikn, naj mu prodlože 1)0 prkstojnein polio.i'jskem oblaslvu I. stopnje najkasnojo do konca deceinbra 11)20 di'iiHtvoiia pravila, sesta.vlje.na v sltižbononi je/iku, kor bo sicer sinatral, da nhnajo po § 24. dru.slveiie.ga zako- na z due 15. novombra 1807, stev. 184 drz. zakonika, voc zakonskih pogojov za pravnf obstoj. Š LJUBLJANA V BAKR0TISKU. V par dncb izido prva sorija (osom razi'i.čnili) ljublijanskih razgledn.ic po sotoigrafi.i'ii'ih posnotkih g. Kramarica v krasnom zelenem bakrotiisku. Raz- glotlnioe so po izvknili motivih folo- grafsko nooporociie tor je roprodukci- ja v bakrotisku prav krasno uspela. •s UESNE PRLPRAVE ZA GRA- ÜJTEV ČE8TE PO SAVSKI 80TE- 81vi: LIT1JA-ZIDANI MOST. Poreco v-praiša.nj« nioderno coste skozi sotosko od Li'tiiijo ali Savo do Zidaaiega mosta jo stopiilto sodaj v rosnojiŠL štadij. Pi.'od U'dnoini so jo vrsiil ob priisotnosti civil- ui\ga i'lizonjorja obbod progo mod Sa- vo im Zagorjoni tor jo bila inženjerju . P'Ovorjüiui izdelava genoralnega iai d<3- ta.jluega naorUi za ta dol progo. Ako bodo vsi I'aktorji lirknorno conili voli.- ko gospodarsko im promotno važnost toga oestiiega projokta. se je nadejati, da so -kmalu pribi'jizanio njega ures- nw'onjiii. s KAK0 MANTPULIRAJO PR! NAS S TORAKOM. Načelnik lviouo- polsko upravo Dol'ono je predložil lit nancneinu od-boru poročilo o ukrepih za zboljsanjo lobaka. Ugotovil je, da naša nio)iü|)olska upravu niina dcvolj strokovnoga osobja ki da finaneiia kontrola ne kontrolira v zadostni mori sajenje tobaka. Horwgovinski tobak jo po vojni mnogo slabsi, kor je zomlja izorpana. Izgiodi za lotosnjo letnio so strašni. Racunal'o se je na 0 niilijonov kilogramov, v resnici pa niti 5 mvli*- jonov no bonio ])ridelali. Clani uprav- noga odbora so dobili pr odl an ski in na raeun tantijem 150 tisoc, lani. pa 35i. tisoc diiiiarjov. Od vsake sojo dobo cla- ni ])o 125 Din. š IZGINIL JE. Na pasta ji na La-' škoni jo bill zo voc lot zaposlon dolavoc I. Zilovc iiz Ja.g\)c. Mož jo bil priden, .delav.ee, Pogrešajo ga že od ln.iiiiole so- bote. TMjogova pot vodi za Savin jo pod.i kopaln.iniii utitcanii, ki so jo z vožnja,-' mi zo tako nnici'li, da je novarna za žiivljonjo. Najbrže j,o nosrocnož zdrk- ii.il v vodo in utonid'. : š 1Z NEPREVIDNOSTI OBSTRE- LIL SVOJO ZAR0CENK0. V osjoski ok oik? i je prišol soljak Adam Lodor, ko j^1 colo noc prokrokal, procej vinjon v! svoj vifliograd, kjor je v večji družbii] svoji zaroc'onki razkazoval svoj novi I rovolvor. Nonadoina je počil strel in , krogla ie sla zaroconiki skozi vrat. Mfa- j donko so prepoljaM v as,josko bol'niieo, von dar jo malo upanja, da bi ostala pri žiivLjoirjn. s S PUŠKO USTRELIL S0R0D- NIKA. Na svatbi v Millolčevičill jo protoklo nodoljo seljak Mitar VuJfotic tako nosprotno inanipulia'al s pusko, da jo ustrolil svojega sorodinika Simo ! Viilotii'a. š ZANIMIVA P0R0KA V REO- GRADU. V Roogradu se je v nedoljo ' poroeil odon najistarojöih igraieev. zna- lii »C«iika Fi'la«. Mož »tojo že 73 set, a jo, razmeroiini so cvrst. Za družico pa si je zbral 22-letno Arnavtko iz Debra, znano pod iiinonom »Bokal«. Gospodarstvo. š VPRAŠANJE GOSPODARSKE- GA SVETA. Po insormacijali otl ve.ro- doslojne strani ni izkljuceno, da se bo vprasanjo gospodarskoga sveta rcšilo so do novega leta. Vslod diskusige o • vladnie.ni financnoin programu v zvozi z akcijo za resevanjo gospodarske kri- ze je postalo to vprasanjo zopot zolo aktualno. Tudi vladni krogi uvidevajo, da je treba v najikrajžem času konsti- tuirati. gospodarski svot, katerega predvkleva ustava v clenu 44, kajii ak~ ti'vno sodolovanje tega sveta ni bilo »e nikoli tako potrebno kakor danes. g ZA PROIZVAJALGE VINA. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ma- riboru opozarja vse proizvajalco vkia, da so za,vezani v roku 10 dni od dne- va, ko so izprosali vkio, prijaviti dob- ljeno kolicino vina pristojnomu oddol- ku fin. kontrofo. Nadalje je vsak, kdor proda vino, dolzan, da prijavii pristoj- nomu oddelku financne kontrole pro- dano kolicino vkia, prodno istega iz- roci kupcu. Na vsako tako prijavo do- bi prodajaloc vina od fin. kontrole za noza'trosarinjono vino kontrol.ni list, za zatrosarinjono vino pa svobodnico. Kontrolni liist oziroma svobodnico mo- ra prodajaloc izroči/ti istočasno z vi- noni kupcu, ki pa mora kupljeno vinio tiokoni 24 in* po projemu prijaviti svo- jomu oddolku fin. kontrol'e ter izrociti istomu tudi kontrolni list oziroma svo- bodniico. Ce pa jo dobil kupec viaio s koii'trohiini listom, mora tudi v gori oinoüijonom roku 24 ur plačati od pa- da joe o trosai'ino in event, obcinsko do- klado k trosarini. Kdor ne prijavi to- kom 10 dni svojega vinskega pridelka ali op ust i prijavo proda je vina, bo kaznovan po clonu 85 trosarinskoga. pravilnika na demarno kazen 1000 di- nar jev (edentisoe dinarjev), katera ka- zon se no more znižati. — Kupec vina, ki inc prijavi tokom 24 ur prejetega vina in ga no zatrosarini v istem ro- ku v slucaju, da je sprejef nezatroša- ri'iijono vino, se bodo sinatral v siniislu cl. 77 t 1 troš. prav. kot tihotapec tor ga caka kazen v potkratnem znosku prikrajsano trosai'ino. Tudi so mu za- pleni vino, ki ostane tako dolgo zaplo- njono, dokler ne plača prikrajša-no tro- sarine in kazni. Vkiskoga mošta, Vina,- pridelanoga na brajdah pri hiši ni tre- ba prijavljati. g ZBOLJSANJE VINSKEGA PRI- DELKA LETA 1920. Vslod hladnega in dezevnega polotja,, deloma pa tudii vslod toco in perono.spofo je letos vin- slca trta v razvoju zaostala. Lepi je- soiiÄki dnevi pospesuijejio zoronjo grozdja, toda z oziii'om na kratko dobo, ki nas loci od trgatve, jo le malo upa- nja na kvaliitativno dobro trgalov. Enako razmero vladajio v ccti maribor- ski ablas ti. Da so oiuogoci vkiograd- nikoni /Jjoljsaiiijo z;i potroisnjo in trgo- viino majij spoöobnoga lotašnjoga vin- skega pridelka in s tern v zvozi dosega boljšiii con za vdnski most in vino, do- volijuijo veliki župan mariborski vino- gradnikom nuiriborsko oblasti obče zboljšanjt! viin^koiga mosta z zmorno uporabo sladkorja. Sladkati so snie lo viauski most od zaootka trgatve do 15. novombra 1926 v kraju pridelovanja oziroma v njoga noposrodni bližini. Za zboljsaiMJe viniskega mosta so smo upo- rabiti saino ci'sti konauamii sladkor v kriistaliih ali kockali raztopljon v mo- stu samein, no pa v vodi. Uporaba dru- goga skidkorja jo v smi»slu zakona za- branjona. Sladkorja so sine dodati iiin- stu l'o toliko, da so dosože koncentra- cija mosta sredinjiih vinskili lot. Slad- kajo naj se toroj le mošti navadnoga namilznoga vina iizpod 14% sladkorja ill niosti boljsili kvalitotnili vki Lzpod 17% sladikorja, Najvoč se sine dodati do 4 kg .sladkorja na 100 1 mošta. -- Vslod sj)1oöiio dovoliitvo zboTjšanja vin- skoga mošta viiiiogradnikoin, odpadojo prošnje za dovoljonjo^iladkanja iin ua- znaniila o izvršonom sladkanju. Ako nameravajo zboljžati most vinski tr- govci, mora jo ianoti za to dovoljenje v snviislu vkiskega zakojia od pristojno oblasti in jam je postopati v smisLu od- redbe z due 18. marca 1914, St. 12.264. Vina samorodniih trt (smarniice iitd.) ni smatrati kot vina v smisTu vinskega, zakona, zato jo rezanjo mošta šniar- nicc itd."* z vinskiim moštom in zbolj- šanja tak ih mošanic v smislu toga raz- glasa slrogo zabranjeno. — Proti kr- sitoljem to zabrano se bo postopalo po zakonu. Stran %. »N0V4 DOB A« Stev. 113. Ljudska prosveta. 1 Nov Shakespeare v slovenščl- n\. Po daljšem odmoru je izdala Tis- kovna zadruga v seriji Župančičevih prevodov Shakespearja zopet novo knjigo «Kar hočete» (Twelfth Night or What you will). V prelestnem jeziku in dovrSeni formi smo dobili prevod enega najljubeznivejših del velikega Britanca. O vrlinah prevajalčevlh so besede nepotrebne. Vendar lako rečemo, da se je baš v tem delo umetnik Oton Župančič v vsej svoji sili poglobil v vseobsežnega duha Shakespearejevaga. Sijajni postavi viteza Tobije in viteza Bledice, mojstrsko obvladane scene v prozi, ritem verzov, vse to diha in raste kot božja natura iz tal. Dejanje, ki se vrši na naših ilirskih tleh, je polno prešernega smeha, kakor ga je poznala samo «Stara Anglija». Knjigo usoda je imenoval Goethe Shakespe- arejeva dela: med temi knjigami je najprisrčneiših ena pričujoča. Knjiga, ki velja broširana Din 24*—, vezana Din 32*—, se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. 1 Zadnja pot kapetana Scotta. Po Scottovem dnevniku in drugih vi- rih priredil Pavel Kunaver. V Ljubljani 1926. Valožila knjigarne »Tiskovne zadruge« v Ljubljani. Strani 122 in 14 slik. Bros Din 36, vezana Din 44, poštnina Din 2 več. Marsikomu se že pred očmi krasne slike iz veličastnega filma »Scottove potovanje na južni tečaj«, v katerem se je odkrivala grozna usoda tega drznega junaka. Zdaj leži pred narni knjiga, skrbno prirejena po njegovem dnevniku in nai- boljših virih, odgrinja nam tragedijo Scottovo, vmes pa kaže čarobne krasne, a smrtnih nevarnosti polne pokrajinske prizore iz dežele večnega snega, ledu in silnih viharjev ter popisuje dogod- kov polno življenje ptic in živali na južni celini. Srce se trga človeku, ko bere poslednje Scottove zapiske. Šte- vilne slike osvetljujejo tiste mogočne in strahotne pokrajine, kamor se je podal Scott, da bi posadil na Južncm tečaju angleške zastave. Mirne du§e lahko trditno, da lepšega potopisa do- sedaj Slovenci še nismo imeli. Celjsko godbeno društvo. Na zadnjem tetošnjem rod.nem otbcnom zboru »Celjskega godbonega drwsiva« se je razpravijalo o poživitvii dolovanja društva im se je pri tem sta.-- vil prodlog, da se naj sestavi komentar o dosodanjem delovanju in o vzrokih, ki so zakrivili, da je društvo toliko ča- sa spalo. Leta 1898. je ustanovila »Narod- na ciitalniiiea« v Gel'jiu, pod katere okri- Ijoin se je takrat vršilo v Gelju vse na- rodno žlvljenjo, godbenL odsek, ki je začel takoj jiako žiivahno delovati). V letili 1906. in 1907. se je ustanovilo. samostojno »Ceijsko godbeno drustvo«, katero je prevzolo dotedanj'i orkester hi iuiventar godbenega odseka »Narod- jie ci'talndice. To drušlvo je delovalo do svetovne vojne in je prenehalo delovali. kakor vsa narodna drustva z izbruhom vojne. Pred voj.no v Mill 1909./11. je bil duša in faktiicn-i vodjia tega drustva g. prof. Vodiiiik, ki biiva sedaj na Ptuju. Leta 1914. je prevzel predsedstvo dru- štva g. dr. Kalan, ki m,u je ostal na eelu cel'o vojno in eno leto po prevratu do 1919. Svetovna vojna je vse delujo- če elaiiie — godbenike razkrQpila, no- Viili moči pa ni bilo na r&zpolago, tako da je moralo drustvo prenehaii z delo- vanjem. Na'prvem rednom 'obcnom zboru po proobratu leta 1919. je bil iizvoljen za prodsediiiika društva g. GiriL Pre- geflj, ucMelji v Geljiu.. Gospodu Preglju, ki je glasbeniik, se je posrecilo društvo va\ nekaj casa dvLgni'ti k delovarnju in. je iizgledalo, da bode Golje tudi. na tem polju napredovalo. ]?riidobil je za or- kester g. Adolfa Hinba, godbenika pri iju'bljanski operi, kot kapernika. Dru- stvo sevoda ni iimolo dovoljniJi sredstev, da bi, vzdrževalo kapelnika in je mole- dovalo loMko casa, da je preskrbclo llubu priimer.no službo pri stanovanj- skcin uradu. Ko jo blla teta 1922. ta shiižba gospodu Hubu odpovodaiia, je bill priimoran Gelje zapustiti. S tem tre- nutkoin je seveda tudi preiiebalo delo- vanjio godbe. K- bran odbor, j.o iizjaviil zastopnik »lliri- jo« g, Jarh, da bode »Uiirija« likvidi- rala in prestopiJa z vs-omi svojinni el'a- ni in invenitarjeni v »Celjsko godbeno dru'Stvo«. »Celjsko godbeno družtvo« ja bilo dolga l^ta bolniik, kateremu ni poma- galo nobeno drugo sredwtvo, kakor ra- diikaluo zdravi'lo — operacija. Ta, zdravniik je biila »llirija« oziroma njo članstvo. Godbeno društvo vizdržuje sedaj orkestor 18 članov, ki je že pai'krat na- stopil z jako dobrimi uspeilioin. Za Ge- lje, ki je lelaviisko nieslo, je abs.toj do- bre godbe veliikega poinena. Ta obstoj pa je nio-goc lc, ako bo celjska javnost zna.lii cenjitl pozrlvoval'iiost delujociili chinov i)n vodtstva ter sevoda tuidi dru- stv-o dovoljuo podprla z ginoLninii srt'ds'tvi. Nov odbor je prevzel popolno- ma prazno blagajno, oben em pa tudii ves iibvcntar v skraj'iio žalostnem sta- nju. Arhiv je razinetan in ga bo treb:-i na novo urediiti im spopolniti, kar bo stalo precej denarja in truda. V prvii vrsti bo društvo apeJiiralo na mestno Oibciino, ki ima na obstoju in delovanju driLŠtva najivecji interes. Zavedati se morajo tudi wa celj- ska drustva, da bodo podpirala god- beno društvo, če se bodo lijegovoga or- keslra prid'no jjasluAevala, a ne naro- čala zunanj'ili, dra/.jiili in večkrat slabih godb. Da bo zainoglo društvo svoj or- kester spopolni.ti in ustanoviti tudii godbo na pihala, je nuijino potrebno, da so bo pri vseh shižbah, ki bodo va- kantjie, gledal'o na prosiice, ki so god- benki in ki se bodo zavezali, da bodo sodelovali pri godbi. To so znali popre- je Nemci iavrstno orgaiiiaLrati im mar- shkdo je dobi'l službo zlasti na jnagi- stralu lo iz toga naßlova. še dainos so nahaja marsikdo izmed tell v službi, a je pozabil na svojo obfjubo im zavezo. Slovenci smo v tem oziiru pač premeh- ki, da, še celo nasprotuijieimo veliko- krat saini sebi, ako ne diisi vsaka stvar po poLiticni pri.padniosti posamezniikov. Po zadmjem obcneim zi>aru si je dovolil dopiöniik »Slavenca« mali napad na drustvo. Sodiimo, da je bi/1 o zadevi ne- iiuformiraji, kar pa njegovega nastopa seveda ne opraviičmje. l)rustvo jc kul- tur.no in nopoli'ticniO i/n moi'a bi:ti sikvip- na narodiui fast. — r. Ksantipa, najboljsa žena ? K saut'«pa je bila naj.boljša žena, jie rekel tisti, ki jt1 knel najivec pravice,. da sodi o n'jej. To je bil njen mož So- krat. Nekega dne se je zbralo v Sokrato- vdi hiiži veliko število Sokratovih prija- tcljov im uičencev. Ks-amtitpa jo kot obi- čaijin,o besnela radi številniih gostov, ki, so se pogovarjali s Sokratom. Ni se inogi'a brzdati, plaiiiila je proti možu in zavpila: »Kaj si zopet priivlekel to zapravljivcc casa? Vsi skupaj ste de- Laimnzneži, zastonj kratfte čas, o vseiin mogocean se ponneinkujete., inesto da bii pniijeli za delo. Bolje bi bil'o, da nase- češ drva in da pri.nescs vodo, da natr- gaš in olupi« repo tor jo pri&ta.via k ognjišču. Bogovi, kaiko nesrečna žena sein, norca litiain za moža, lonobo, nic- vretlneza, jeziicniika, In tudi ostali niste im: bol'jsi. Naj pojdejo rajši do- mov . . .« Ko je Ksanitipa tako kricala in zuverjala, je Sokrat inirn,o poslušal in. cakal. Njegov molk pa jo je še bol) i-a/idrazil. Znova je pricela kriöati in se razburjatii, nato se je zazibala in padla na tla. Sokrat je priskoeil, misleč da je mrlva. ]Jvignil je roki im zaklical: »Bo- yovii, kaj mi jo «torili1?!« Njegovi prijalelji' so ga zamdeno pogleilovaili, kajll niso niogli razunietL ueitelja, ki se jo razžalostil radi smrti Uiko strašne zone. »Da, prijatelji, zaitrjujem vain, da. mi jtk u'liirl iiajbol:j«i pi'iijatelj!« Vsi ,so "se ciiidi'li in spogledovali. Niso mogli razumeti njegovih besedi. »Da, priijatel'jii! Tu leži najboljsa zeua im ntoj najboljsi priijiatelj!« »Od niJkogar niseim niogel doznalii svojiJi napak tako natančno, kakor od n je. Una ni opuwtila all pozabila v ocit- kill i nobene napake. Tako sem iniol do- vol'j priloznosti spoznati svoje napake ifii zmote ter jiih popraviiti. Ravno radii { te.ga sem j(o vedno raid in pazlj'ilvo pa- j slusal tar mi;i*no prenatal vse očitke. j NiihiL-e m.ii ni iinijra.viil to usliiige. Vi sle ' nionilL, da moiia.te bi'li obzirni, ker smo j prijatelji in nillice mi ni hotel povedatii [ nobene od mojih naiJa.k. Poleg vas bii lahko živel v saiini'uh zinotah. Una pa je nioj veJiki dobrolniik: bila je dobra go- spodinja, a ljubiiki je red im marljtva je bila . . .« Sokrat še in koničal s\aji,h bosedL, ko se je Ksantiipa dK'iignila s tal', sko- eila k Sokratu, ga nbjola im rokl*a: »() Sokrat, ti si moder. pm.viičeii in do- ber«. Medsebojino j)i'i/nanjiv! , Jvjo ste dames niozje, ki z iahköfo pronasate oriitke im d.raženja s strani mervoziiih zena.'P Najsi bi govoriila ze- na zi-.vo resnico, težko da l)i so našel kdo, ki. bi iz željo, da popravi svojo lKipake, mirnio posliusal im prenasal njone očitke! So so pac izpreini.Miili ca- si im nazadmje — kdo bi mogel' zahte- vatii od slohernega zaikonskeßa moža, da bi bil Sokrat! MLslimo, da jo bil. tudi v li'jegovi dabi, samo — en Sokrat im stotiisoce ne.zadövoljmilli zakonskili mož in zadircnih žena. Razgled po svetu« r Zaro'xa Itaüjanskega presto- lonaslednika. «Excelsior» javlja iz Pariza, da se je italijanski prestolo- naslednik Umberto zaročil s hčerko princa Guisea, ki je znan pretendent na francoski prestol. r Policijski kongres v Birlinu. V Berlinu je pred kratkim zboroval mednarodni policijski kongres,skaterim je bila zdiuzena tudi policijska razstava. AnglGžmja Miss Mien je na kongresu zastopala mnenje, da pritiče ženski v policijski službi vloga kakor moškemu. Španski delegat pa \e predlagal, naj bi bi!i policaji povsod enako uniformirani in naj bi govorili esperanto. r Nojeva peresa zopet moderna. Pred 13 leti so morala t^ojeva peresa izginiti iz mode. Zakaj? V Fran.ciji in in na Angleškem so se jih naveUČali, ker niso mogli od njih več ž-veti. Sedaj pa javljajo iz Parii-.a in Londona, da so bile v Parizu in Newyorku zadnji čas zaključene velike pogodbe za dobavo nojevih peres. Londonske modne trgo- vine naročajo iük 1 jučno barvana peresa rdečkaste, rdeče in škrlataste barve. Toda nojev je sedaj zelo malo in zato bo ta moda zelo draga. Ubogi zakon- ski možje, pripravite svole žepe! r NOVA TURŠKA POSTAVA 0 ZAKÜNU. V pondoljek o polinoci jo stoipiila na Turškem v veljavo nova po- stava o zakonu (brakuO. Vse dasedaj so jo laJiko vsak Turek pofjubno locil s 9VOJI0 zen.o im si vzel štiiri novo, kar jo bilo po starem zakonu najivišja do- puistna mera. Novi zakon odpravlja mnogoženstvo, ne dovoljuje onostran- ske locilvo in dajo zoni popolno enako- pnvvnost z moškilmi. r SMRTNA KAlZEN V ITALIJI. Milnißtrski svet si jo osvojil zakonski l)i'6illi0ig, s katevfon se v Itali'ji zopet uvaja smrtna . kajzen za zlocino prof« kralju, kmljici, prestolomasredniku in P r i m a r i j dr. Emil Watzke odpofoval do 2L okiobra 8926 sofu vlado, za vodiitelje javnih uporov im izvi'silce atontatov na ina&o. Musso- lliiiiL j'o bil naiznaiiiM zopotno uvedbo snirtne kazni že v svojem govoru po iizvrseiiein zadnjoni aitentatu. Üdloce\ali bo u smrtnl kaizni posoben odclelek ka- s;w,\ jiske-ga sodiišča. I r ÜEBELE VZR0K NEZGODE. | Ko je neka gospa Briggs s svojo hčer- | ko šofirala po okol'ici Londona, se je 1 naenkrat va,nij,o zakad.il roj čebel in njo in li-cerko tako zdelal, da v trenotku ntista nic vidoli,. Gospa je pri tem zgu- bila oblast nad avtomobilom ter zavo- zila v telefonski drog. Pri tem si je po- loinila več rcber in na ceTem životu si je kožo odrg.nila. Obe so takoj prepo- Ijali v bolnišiiico, kjer so so posebno za oci takoj zaiiiiiinali specijaliisti. , r ZBAGNE AMB1JLANGE V NEM- GUi. V Friedriclishafonu je bila te dni izdelana prva zra.cna ambulanca. Pro- stora ima za 7 oseb in vozi z veliiko bi-zimo. Nütranjost lotal'a je eniajlira- na, to pa zaradi večjo snažnosti in laž- jega dcttinfrciranja. Ima dvo kabini za lezke poskodovan.ee, štiri stole za bol- nike im še prostora za dva boiniška strežnika. Zastopniki sovjetske vlade so napravili s torn lekilom poskusne polete in za rusko drzav.no upravo na- rocili sast letocih bolnrsiidc. r SPUU MED KA11AUJ.NJE1.UI I IN POTEPUHI. Mod Brixenom in Boi/Äinoiin sta trčiJa dva karabinjerja na d\a nilada moža. Zdela sta so jinia siMiiJjiiva, zalo sta ju pozvala, naj se legliti'mkaia. l'otepulia sta povedala svoje inie, izkazati pa se ni&ta mogla. z nobenim dokiinientom. Italijanska orožnika sta ju zato pozvala s seboj na straunico, lodaj pa jo oden iizmedi klaitezcv pülognii.l. rovolver ter je ust re- sil v karabi'Jijicrja. lJoteni »ta potepuha. vzela pot pod no&e in. se izgubila v noe- ni temi. r SAMOSTANSKI BRATJE MED SJtlBOJ. Iz Tarnopola poročajo, da sta w sprla v sainastanu Zarvaaiici .brat Pavel in prijor Demosczuik. Boseda je dala bosedo, zadnja beseda pa je brata. Pavla tako ogorui'la, da, je potegiiiil re- volver in oddal proti prijorju dva stre- l'a. Prijor jo odsel v nebeško kralje- stvo, Pa,vol pa v jie.čo. r »28. fIJEN« PRENEHAL 1Z- IIAJATI. Znami češki list »28. fijen« je proiLolial iizhajatii. Pravijo, da bo v doglodnem casu obniavljon kot glasilo Gaijile in Striibrnoga. ]• DUAGOGENA ZBliUvA ZNAMK. Nedavno jo prispel v Newyork baron. Karol vioii Scliarfenberg i« Nemčije, ki jo priinosel s sabo re.dko zJiirko znamk. vSlnokoviijaiki so jo proconili na en mi- lijoin dofarjev. Zibiirka l)o raizstavljona na. ra'Zstavi v Filadolt'ijii. Tisoče in tisoče sem zavrgel, ker nisem vedno kupoval suk- na v vele- trg^vini R. 5temiecki, Celje, katera piooaja moč- no suknoDin 72- — , krasen ševjot 77 —, fini kam- garn'^O'- . Ravno tako poceni se pro- daja volnena roba ^a fine damske obleke in moderne plašče. Oglejte si izložbe ! Primeren popust zapovrnitey vožnjc. llustiovani cenik zastonj. Trgovci engros cene. Podpisani vljudno sporočam cenj. občinstvu, da sem preseliS svajo brusarno iz hiše št. 6 v frišo šf. 5, DeČkov tx?gr, nasproti vojašnici. Svojo novo delavnico sem uredil najmoderneje na električni pogon. Priporočam se cenjenim strankam za obilna naročila. Postrežba točna ! Ccne zmcrne ! Pavel BlasuliOi clektricna brusarna, Celje, Dečkov ti«g 5, Štev. 113. »NOVA DOBA* Stran 5 Pupilarnovaren in javnokonisten denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska Ustanovl/ena leta 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. V lastni palači ppi kolodvoru. VsHiranllnlCnlposllselzvršuleJo nalkulanlneje, hilro Intoč- no. Ugodno obresiovanje. Pojasnlla In nasveti brezplačno. Vrednost rezervnih zakladov nad firon 25.000O00-. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno moSjo. PEKA9RNA ¦v ppometnih toplica.li 8e takoj odda v najem. 5amo resni reflektanti, izurjeni za fino (luksus) pecivo, naj pošljejo ponudbo pod „Pekarija" na „HOTEL BALKAN', Celje. Dobre, domače riževe in pežene hlobass (Bratwürstel) se dobijo danes v soboto v hotelu „Beli wol". Kranjsko zelje v glavah se bo prodajalo v pondeljek 11. oktobra od 8. ure zjutraj naprej na kolodvoru. Glasovir dobro ohranjen, se proda po ugodni ceni. Natančnejši podatki v trgovini pletenin Pušnik, Dečkov trg 2. Stanovanje dve do tri sobe s pritiklinami se išČe v sredini mesta. Prijave pod »Plačam za eno leto naprej« na upravo lista. Kupi se dobro ohranjeno k o I o Naslov v upravi lista. Zagrebške ,Novosti4 se dobe v trafiki Janžek, Gosposka ul. 24. Vinski mošt sladek, iz lastne gorice, se toči v goftiilni „Anski wrh". Za obilen obisk se priporoča gostilničar. Usnjati stolci (8 kom.), pripravni za Iovsko sobo ali jedilnico k antikemu pohiStvu, se po- ceni prodajo. VpraSa in ogleda se pri Ivanu Strelec, Celje, Glavni trg. Štefan St*»<*ftelc, Ceije, Koraška ulica priporoča novo dospclo jesensko blago, pri katerem za vsak par čevljev jamči. Izde- lujc tudi po meri. Popravila se izvrSujejo najhitreje. Oddaja tudi na obroke. Čevljarska delavnica je ustanovljena 1. 1875. Razširjajte „Novo Dobo"! PRVOVRSTNI HONCEHT se vrši vsako soboto innedeljo zvečer od V29. ure naprej v hotelu „PRI POŠTI" 12 Vstopnina prosta. 12 Za obilen obisk se priporoča Franc Rebeusriiegg, hotel..*, ceüe Za obilen obisk se priporoča 50—25 mesarija, delikatesna trgovina ter zajutrko- valnica JOSIP GORENJAK, Celje, Kralja Petra c. POZOR! POZOR! BriuniCfl „Pepina" Celje, Gosposka ul. 4. Prvovrstno britje in striženje las. Dijaki polovične cene. Stnženje dečje frizure samo 6 Dm. Prihranite si svoj denar. Najnižje cene! PrepriČajte se! Brivnica na Kralia Petra c. 27 Celje se priporoča Striženje samo 5 Din, za dijake in otroke 4 Din, dečja frizura samo 6 Dii^m Delo dobro in čisto. Sprejme tudi britve v bruSenje proti jamstvu. Lepo meblirana soba s posebnim vhodom se odda. Naslov v upravi lista. Odda se takoj lepa sobica solidnemu, boljšemu gospodu. Elek- trična luČ, event, uporaba kopalnice. Vpraša se : Strossmayerjeva 1/II, levo. Proda se tik mesta Celja g o z d, 1 oral smrek (lep stavbni les), V4 orala bukev in čez 2 orala polja za hmelj poleg drž. reste. Vpra§a se trgovec Petek, Slov. Konjice. Akviziier sarno agilna moč, ki bi hotel» prevzeti nabiranje oglasov za propagandni album v Celju in okolici, naj se takoj ' javi v upravi lista. Dohep glas gre v mesta in dezele, Ter tudi k nam so novice teprispele, Da kupiš manufakturno blago dobro in poceni, V mestu Celju, tarn pri nemški cerkvi Ako nisi bil tarn še osebno, Glej, da zapomniš si za vedno, Da v Celju je mnogo raznih trgovin, A najceneje kupiš edino-le pri Mil Id Celje, Prešernova ul. zraven nemške cerkve. io-6 Novo doslo blago po najnižjih cenah. Za moške in ženske plašče in obleke, bar- hent, perilo, 2empere, svitre, volno v vseh barvah, nogavice, rokavice, perje zapodzglav- nikesitaza mlinarje in dežneplašče vain nudi manufakturna in modna trgovina 50 Fr. Karbeutz, Celjey 37 »Pri čebeli«, Kralja Petra c, 3. s Pripopoča se------ izdelovalnica in trgovina moškega in ženskega ^^^= perila kakor tudi Čipk. Predtiskarija, entlanje na stroj itd. Najnovejši vzorci na razpolago. 35 Cene konkurenčne. 21 Postrežba točna in solidna. — Zaloga to- varne ženskega perila »Leda«, Ljubljana. Mk Šribar, Celje, Gosposka ul. 27. MAioicißpii pri prosti hrani, stanovanju in perilu FRAN REP1Č, sodar, LJUBLJANA, Kolizejska cesta 18. VAJENEC, ki je že nekoliko vešč tega dela, si Istotam sprejme. Elegantni datnsHi file KlobuKi moSke oblike in lepi bareti od Din 80'— naprej. Velika izbira barSunastih klo- bukov v vseh cenah pri 46 M»ry Smolnlker, modlstinja, 14s Celj«, palača Prw« hrv. iterilonlo«. Pohištiro elegantno v formi, najfinejSe v kvaliteti, zmerno v ceni, priporoča Martin 8tojan9 liurill lljsttf Teharje pri Celiu. Josip KOS, Celje, Ljubljanska cesta lO Izdßloualnica isahoyrstnih mollhih, >o ženshih in otrošftih čeuljev. ?t Izdeluje vsakovrstne gornje dele. Vsa v stroko spadajočb popravila po znižani ceni. Postrežba solidna. Podružnica Žalec št. 29. Kole za hmelj hrastove ali akacijeve, 7 do 8 metrov dolge in 10 do 18 cm v premeru, kupuje FRIEDMANN 1 STERK, Zagreb, 2 Starčevičev trg 11. 2 Monopolni S A H A R I N se dobi v vseh specerijskih trgovinah. 2 Naročila sprejema 2 »ISIS« d. d., Celje, Razlagova ul. 11. flnfon Orožem kr»OJLLO Celje, Gieiii i 9 Vsem cenjenim strankam naznanjam, da imam v zalogi lepo izbiro finih českih štofov za mo§ke obleke po konkurenčnih cenah. Postrežba točna in solidna. Za obilne naročbe se priporočam. Dunajski izdelovalec in ogtasevalec glasovirjev 3 je v Celju. 3 Prijave na tvrdko Goričar &LeskovSek. Uradnica z 1 letno prakso, zel» dobro uporabljiva v knji(ovodstvu in korespondenci kakor tudi pri blagtjni, se priporoča za namestitev T mestu aii u» deželi. — Cenj. trguvce, katcri bi sc za njo zanimali, prosimo, da polljejo va- bilo, da se uradnica predttavi, pod Sisro »Dobra mot* na upravo lista. PozopI Pozor! RaVno dojlc najroodcmcjjt obliHc dansHUi filc-klobukov V toeh barVah 5°-40 od 80 Din naprej. Sprejmejo se popravila po najnižji ceni. Se priporoCa Franc Cerar, Celje, Bosposha ul. 8 Zvezna tiskarna v Celju izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela soUdno, okusno In najhitreje €en6 zmerne! Prepri^ajte se sami! Najmoderneje urejena knjigovcznica Stran 6. >NOVA DOBA« Stev. 113. Telefon Stev.75 In 76 Poštnl ček. raČ. 10.598 Podružnica Ljubljanske kreditne bahke v Celju Centrala w Ljubljani Delniška glavnlca in rezerve Din 60,000 000— Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000*— Ustanovljena leta 1900 Agencija Logaiec. Podx>uzxiice Agencija Logatec. Brežlce, Črnomel), Gorlca, firanj, Maiibor, Metkovič, Novt Sad, PtuJ, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema Vloge na Rnjižice ln lekOČt JJKJK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnlh papirjev, račttn proti ugodnemu obrestovanju ***#*¦ valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Prodaja specke dpžavne razpedne lotex»ije. Otvarfa akredlllve In Izdaja kredltna plstna za lu- ln Inozemstvo. JVlodna trgovina A. DR0FEMIK Celje, Glavni trg 9. Perilo, trikotaža, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejca v vseh barvah, modni nakiti, šivalne potrebščine, čipke in vezenina, toletno milo i. t. d. — Priznano najboljše nogavice. iSamoprodaja „B a t'a" čevljev. VedBo novosti! — Ccne Mrabe! — PriznoBO pnovrstio blago! — Postrež&a točni! NAZNANILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem m 5. oktobram t. I. pre «elil •vojo krojaike obrt I« Slomškovega trga štev. 4 v syojo hl5o lastno na MARIBORSKO CESTO št. 11 nasproti kinu Gaberje. Prosim vljudno, da mi slav. občinstvo ohrani nadaljno zaupanje tudi za naprej. V zalogi imam vsakovrstno angleško in čeSko blago. lzdelujem vsakovrstne obleke za dame in gospode po najnovejši modi in po konkurenčnih cenah. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se najtopleje pripočam R. Le&nik, modni atelje, Celje, Mariborska c. 11. znamke B. S. A., s postrankim vozom ter napravo za električno luč (Bosch), dobro ohranjeno, se poceni proda. Po- nudbe na avto-delavnico M. R o p a s, 2 Celje, Ljubljanska cesta. 2 Oglašujte v ,Novi dobi'! Gospodinje, pozor! Prlspeli so kozarcl za vkuhavanjc sa- dja, zelejijave, mesa ltd. Že irae svetov- noznane znarako „RKX" Jamčl za največjo solldnost, trpožnost loTztrajDost. Ogled inpredvajanjebrez- obyezno v vele- trgOTlnl stekla ln porcelana M. Rauch, Celje, Preüernova ul. It Zananja naroClla se iziršnjejo Dijkulantneje. Junior MORioctREi JUpin/a \Mm\\\ trloveljsbi \\ \i in dostflvlja na dosi d messn IB Qbolici Franjo lost, CELJE, Äleksandrova nl. 4 L. putan, Celje ;ro KA" rvr pt Za dame! Za gospode! Zaotroke! flelifea izbira! üsafca cena! gSEobühe! Din 20-, 25-, 30-, 35-, 40-, 45-, 50 -, 55 -, 60•-, 65¦-, 70-, 75-, 80--, 85-, 90-. Znatno vecjo izbiro otroških vozičkov in ima po zmernih cenah trgovina z galanterijo, igračami, turistovskimi in ribarskimi potrebščinami KRAÄAR & MISLEJ, Celje. *V o x vShl2nb^onvtiär° GR(AlilOF0il0V Samoprodaja gramofonskih ploSč MVOX"„najnovej5i posnetek, komad Din 40"— pri *'• Ä!Ölli^ Celje trgovina x IgraÖaml In galanterijo. >— - mattmirm ¦¦¦him» ------- ^ BELÄK & INKRET Celje, Pi>esepnoira ulioct štev. 3 ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, I zvončne in signalne naprave. Radio I antene. POPRAVILA transformatorjev, I generatorjev, motorjev, raznih apa- I ratov i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava I moderno- higijeničnih kopalnih sob, I klosetov. Toplovodne naprave, cen- I tralne kurjave. POPRAVILA central- I nih kurjav, kotlov» armatur, sesalk itd. | 38s| Tudi vsa druga v to stroko spadajoča poprayila se izvrše točno, solidno in z večietno garaneijo. Cene konkurenčne. Informacije,' proračuni in riačrti vedno na razpolago. Zaloga pohištva, Celje, BMfrfl FRANJO VEHOVAR tovarna pohistva Celje, Kersnikowa ulica Specijalna ddavnica za najfinejSe in umetno pohištvo, kakor. tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC 36s tapetar Celje, Samostanska ul. se priporoča za izdelovanje žimnic, divanov, otoman in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočjh del. Poprayila iz- vršuje točnb in po zmerni ceni. Tapetarske potrebščine na za]ogl. Dalmatinsha domača vina i nudl v vsakl množlnl nalceneje tvrdka 50-34 I. I>. Matkovic, Slomskov ti»gr .1. Inseriräjte v „NOVI DOBI'M Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani- Popolnoma varno naložito denarne prinranke prS xadrugi Varfuj v mladosti, da stradal ne boS v starosti ! LASTNI DOM stavbena In kreditna zatiruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju M*rtjivost, trernoit, varfnost, so predpogoj inravnosti 1 Obrcstuje hranilne coi vloge po ** h9 Večje stalne vloge po dogovoru naiuKodneie. Tamstvo za vloqe nad 1.500000 Dia. Iz malega raste veliko! Pri naioLW merta po 20 Din (Dio«ki*vici Yf {^cktim* TN*iifiArtf At7^ lil w% Tiska In izdaja ZvMna tlskarn«. — Odgovorna sta: za Izdajatelja in tiskarno Milan öatlna | za redakcljo VInk« V. Gabero. — Oba v Celju.