ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
in
STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086
Obiankam in obianom želimo vesele velikonočne praznike* mestna občina velenje
Bralcem voščimo vesele velikonočne praznike!
Uredništvo
Spoštovani bralci!
Zaradi prazničnega ponedeljka bomo sprejemali male oglase, druga obvestila, objave in zahvale za 15. številko Našega časa le do jutri (petek) do 15. ure. Hvala za razumevanje.	■ Uredništvo
Predsednik RZS Zoran Jankovič (desno) izroča priznanje predsedniku RK Gorenje Francu Plaskanu.
Hotel Paka junija
Prenova hotela Paka uspešno napreduje. Delavci Gradisa so že začeli odstranjevati fasadne odre, prvi dve nastropji hotela pa tudi že opremljajo. Po programu poteka tudi izgradnja kinodvoran in konferenčnih sob, tako da predvidevajo, da bo Gradiš objekt predal in-vestotoiju do konca prihodnjega meseca. Zdaj izbirajo tudi že ekipo, ki bo vodila hotel. Namenu naj bi ga predali ko-necmesecajunija.	|mz
ISSN 0350-5561

Veliko
VELENJE - "Izvrstna organizacija, polna dvorana, vrhunske igre".
S temi besedami je predsednik RZS Zoran Jankovič v nedeljo na koncu slovenskega rokometnega praznika, ki je v Rdečo dvorano privabil v glavnem vse, kar danes pomeni ta šport z žogo v naši državi, izrekel najlepšo čestitko domačim - RK Gorenje za resnično izvrstno izvedbo in za njihovih 40 let.
Stran 20
navdušenje
0b velikonočnih praznikih
Cvetna nedelja je napovedala veliki teden in velikončne praznične dni. Res je bila minula nedelja vremensko bolj krmežljava, kar pa seveda ni bila zapreka, da mnogi ne bi v cerkev prinesli butar, snopov, presmecev in kakorkoli jim že kje pravijo. Številni so se tudi letos ponašali z velikostjo, drugi z izvirnostjo in domiselnostjo svojih stvaritev, vsi pa so bili veseli in srečni. Z ustvarjalno domišljijo so se tudi letos izkazali prebivalci iz okolice Ljubnega (na sliki), katerih domišljija in ročna spretnost nimata meja pri izdelavi že desetletja znanih "potic."
Na poti
stare
slave
Košarkarji Elektre so zmagoslavno sklenili tekmovanje v 2. slovenski ligi. Bili so prepričljivo boljši od tekmecev in se neposredno uvrstili v 1. B državno ligo, njihovi cilji pa segajo še višje.
Slika: S. Vovk
Stran 16
Obisk ravnateljev OS na SC Velenje
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Se kdaj bi kazalo
VELENJE, 31. marca - Šolski svetovalni delavci, starši ter učenci življenje in delo na šolah Šolskega centra v Velenju dokaj dobro poznajo. Manj priložnosti za to pa imajo ravnatelji osnovnih šol. Prav zato so ti predlagali, da bi se z možnostmi izobraževanja na šolah Centra v Velenju seznanili tudi sami.
Pobuda je padla na ugodna tla. Vabilu za prvo srečanje so se v dokaj velikem številu odzvali ravnatelji osnovnih šol celjske in koroške regije, od koder prihajajo učenci na šole Šolskega centra Velenje. Manj zanimanja za takšno obliko sodelovanja pa so pokazali ravnatelji šol v bivši občini Velenje. Čas zanj sta si namreč "vzela" le ravnatelja dveh OŠ.
Ob tej priložnosti so si ogledali učne delavnice za izobraževanje v strojništvu in elektroenergetiki ter se seznanili tudi s prostori, učno-vzgojnimi pripomočki in novostmi na področju srednjega in višjega šolstva. Na sproščenem pogovoru ob koncu srečanja so udeleženci izrazili
željo po ponovnem snidenju, na katerem bi kazalo spregovoriti tudi o kakšni konkretni temi. Prav tako so izrazili zadovoljstvo nad zelo dobrimi pogoji izobraževanja dijakov na velenjskem Šolskem centru.
■ T p
TROCAL
ALU-PVC okna in vrata zimskL ...vrtovi senčila.
Ijučavničarstvo 041 708 218 063 412 128 063 33 522
Vreme
Ob koncu tedna bo še spremenljivo aprilsko vreme z občasnimi padavinami.
9770350556014
2 W vas
—
9. aprila 199$
IVoViCe
So izplačevali previsoke plače?
VELENJE - Potem ko bodo svetniki Mestne občine Velenje sklenili točke, ki so jim še preostale z zadnjega zasedanja, se bodo lotili obsežnega dnevnega reda aprilskega sklica. Seja bo v torek.
Med drugim bodo obravnavali poročilo nadzornega odbora, ki je pregledal tudi izplačevanje plač in nagrad funkcionarjev in ima menda kar nekaj pripomb. Govorili bodo tudi o predlogu komisije za raziskavo povojnih pobojev, ki predlaga postavitev spominskega obeležja pod Kožljem. Na dnevnem redu pa imajo še zaključni račun za lani, premoženjsko bilanco na dan 31.12.1997 in tudi že predlog letošnjega proračuna.
■	mz
Predstavitev soka Y0 za petico
LJUBLJANA, 2. aprila - V prostorih Vinoteke na razstavišču v Ljubljani so na priložnostni slovesnosti podelili priznanja za urejenost razstavnih prostorov na sejmu Alpe Adria - kulinarika. Med dobitniki plakete je bila tudi Era iz Velenja. Posebna komisija ji je dodelila prvo mesto v kategoriji "popestritev dogajanja v zvezi s promocijo izdelkov". Za pet so predstavili sok YO.
Drugo mesto sta si v tej skupini razdelila Mlekarna Cele-ia iz Arje vasi in Celjske mesnine, ki sta se predstavljala na skupnem razstavnem prostoru.
■ tp
Priznanja prizadevnim članom
VELENJE - Člani krajevne organizacije ZB Stara vas so na letni skupščini pregledali opravljeno delo v zadnjem letu dni. Krajevna organizacija šteje 69. V razpravi so opozorili na nekatera vprašanja v zvezi z denacionalizacijo in vračanjem premoženja, novim pokojninskim sistemom in njihovimi pravicami. Ob zaključku srečanja je predsednik Herman Lešnik izročil pisna priznanja zaslužnim članom za opravljeno delo. Prejeli so jih Drago Meh, Anton Poljanšek, Ciril Joger, Alojz Korenič, Mara Zrnič, Marija Djordjevič, Ivan Blažič, Avgust Lemež, Jakob Javornik in Vida Semolič. Pisno priznanje pa so podelili še Pekarni Tratnik.
■	an
Na ERIC-u vabijo osnovnošolce
En dan za ekologijo
VELENJE - Na inštitutu za raziskave ERICo Velenje so že pred časom ustanovili oddelek za izobraževanje, ki ga vodi Emil Šterbenk, Po tem ko so oblikovali okvirni program za osnovnošolce, so na vse slovenske osnovne šole že poslali svojo ponudbo za izvedbo naravoslovnega dne v Šaleški dolini.
Na ERICu so v sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje izvedli že nekaj uspešnih ekoloških projektov za šesto in sed-mošolce. Sedaj so na podlagi teh dveh projektov
pripravili enodnevni naravoslovni dan, ki je podoben programu pri projektu Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Prilagodili so ga slovenskemu prostoru. "Radi bi pokazali slovenskim osnovnošolcem, kakšen je dober pristop k saniranju okolja in napore energetike za zmanjšanje onesnaževanja. Uvodoma jim bomo v eni uri predstavili teoretičen del projekta, potem pa bo sledil še ogled na terenu," nam je povedal Emil Šterbenk.
■ bš
Programska skupščina MZPM Velenje
Ponovno o problematiki otroških igrišč
V sredo, 15. aprila, ob 17.30 se bo v stavbi velenjskega sodišča pričela programska skupščina Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. Na njej bodo člani programskega sveta med drugim pregledali delo v lanskem letu. Hkrati bodo obravnavali vsebinski in finančni plan za letos in ponovno spregovorili o problematiki otroških igrišč v Šaleški dolini, kijih skoraj ni, ali pa so slabo vzdrževana.
O delu MZPM Velenje smo med letom ves čas poročali, vseeno se spomnimo le nekaj njihovih najobsežnejših izpeljanih projektov. Lani so ustanovili Klub mladih za mlade,
v katerega je vključenih preko 30 animatorjev, ki so z zvezo sodelovali že prej. Udeležili so se tudi nekaj izobraževalnih programov in sodelovali v projektih, kot je Sončno mesto, Pikin festival...
Lani je Svetovalna skupina TIP telefona praznovala sedmo obletnico neprekinjenega delovanja, sedaj pa deluje v nacionalni mreži TOM-a vsako sredo od 18. do 20. ure. Odprta telefonska zveza je namenjena otrokom in mladostnikom, ki želijo pridobiti informacije, pomoč, ali se samo pogovoriti o svojih težavah.
V poletnih mesecih je v kolonijah letovalo 178 otrok, od tega 150 iz zdravstvenih razlogov.
Poslanski pobudi
Šolski center Velenje
Gasilska društva brez Omejitve in povečanje vpisa
davka na dobiček?
Bojan Kontic, poslanec v državnem zboru, je sredi marca na predsednika Državnega zbora naslovil novo poslansko pobudo, ki bo, ce bo uspešna, finančno zelo razbremenila Prostovoljna gasilska društva. V pobudi je namreč predlagal, da Vlada RS preuči možnost davčne oprostitve davka od dobička za PGD v tistem delu, ki se nanaša na izvajanje pridobitne dejavnosti teh društev.
V obrazložitvi je Kontic zapisal, da PGD opravljajo pomembno dejavnost varovanja premoženja in življenje državljank in državljanov ter varstvo drugih aktivnosti, ki so v splošnem družbenem interesu. »Dolgoletna tradicija teh društev je dokazala, da bi država morala imeti bistveno večji posluh za njihovo delovanje. Vsako leto spremljamo prizadevanja za povečanje sredstev, namenjenih iz proračunov, za delovanje teh društev, kakor tudi požarnega sklada. Običajno so prizadevanja neuspešna, saj nimajo zagotovljenih dovolj sredstev za nemoteno delovanje, čeprav so zahteve običajno zelo skromne. Zaradi tega si društva pridobivajo del sredstev za svojo dejavnost s številnimi prostovoljnimi aktivnostmi, ki jih lahko tudi zaračunavajo uporabnikom. Sredstva iz teh aktivnosti namenjajo za svojo dejavnost, običajno za modernizacijo potrebne gasilske opreme in obnovo gasilskih domov,« je zapisal uvodoma. »Iz PGD Velenje so me opozorili na problem plačevanja davka na dobiček njihovega društva. Društvo je moralo po nalogu DURS, izpostava Velenje, predložiti obračun in plačati davek za leti 1996 in 1997 v višini skoraj 600.000 tolarjev, kar pri njihovi dejavnosti pomeni znatna sredstva, ki so jih sicer nameravali porabiti za nakup gasilske opreme. Davek so zavezanci morali plačati za oddajanje prostorov v gasilskem domu za seje, sestanke, različna zborovanja, za storitve s tehničnimi sredstvi, ki niso bila intervencijske narave, za prevoze pitne vode... Vse to so opravljali člani društva prostovoljno in zgolj z namenom, da izboljšajo opravljanje svoje primarne dejavnosti - reševanja ljudi in premoženja pred požari...« In zaradi vsega navedenega Bojan Kontic predlaga vladi, da preuči sedanjo zakonsko ureditev davka na dobiček PGD in predlaga odpravo tega davka.
■ bš
Je program železniške infrastrukture ogrožen?
VELENJE - Velenjski državni svetnik dr. Vladimir Korun ocenjuje, da je nacionalni program izgradnje železniške infrastrukture ogrožen, zato naslavlja državnemu svetu dve vprašanji. Zanima ga, kako dolgo bo vlada s pristojnimi ministrstvi še zapostavljala razvoj železniške infrastrukture in zakaj pristojna ministrstva nasprotujejo zadolževanju za najemanje kreditov, ko gre za izgradnjo železnic, v celoti pa jih podpirajo za potrebe izgradnje avtocest.
■ mz
VELENJE, 6. aprila - Na seji kolegija direktorja Šolskega centra Velenje so se dogovorili, kje bodo - glede na rezultate vpisa -prosili republiškega ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra za povečanje oziroma za omejitev vpisa novincev za šolsko leto 1998/99.
Povečanje vpisa bodo predlagali za računalniškega tehnika, in sicer iz enega na dva oddelka, prav tako za program splošne gimnazije, kjer bodo hkrati prosili tudi za omejitev vpisa. Predvideli so namreč štiri, prijav pa so
prejeli za več kot pet oddelkov.
Odločitev, da bodo za poklic elektrotehnik elektronik izobraževali v enem oddelku in več kot 30 prijav pomeni, da bodo ministru predlagali tudi tu omejitev vpisa.
Za vse ostale programe in po-
Opravičilo
V zapisu z naslovom Tri imena za svetnika, objavljenem v prejšnji številki našega tednika, nam jo je krepko zagodel tiskarski škrat. Pravo ime za preminulega svetnika ni Jožef Polak, ampak Jožef Založnik.
Za napako se opravičujemo!

V projektu Otroško mesto je sodelovalo 314 otrok iz vseh treh občin, uspel pa je tudi ves program v času zimskih počitnic. Tudi Veseli december je bil uspešen; pripravili so 25 predstav za predšolske otroke, obdarovali pa 1639 predšolskih otrok. Že v začetku leta so obeležili 30 let Kajuhove bralne značke in izvedli kar nekaj raziskovalnih projektov za osnovnošolce... Vse to pa še zdaleč ni vse.
Kaj bodo tokrat dorekli o obnovi centralnega otroškega igrišča, ki že dolgo čaka na svoj trenutek, in tudi o ureditvi drugih igrišč po Dolini, bomo seveda poročali. Upamo, da tokrat že o konkretnih datumih in dogovorih, ne le o tem, da bi bilo treba...
■ bš
klice bodo na Šolskem centru v Velenju podaljšali rok za zbiranje prijav. Zbirali jih bodo vse do zaključka drugega kroga omejitve vpisa na slovenskih srednjih šolah. To pa bo prve dni julija.
■ tp
V
u
BREŽICE - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v ponedeljek v Po-savju začel pilotni projekt uvajanja kartice zdravstvenega zavarovanja, ki je preizkus za uvedbo kartice v vsej Sloveniji; poskus bo trajal 100 dni, razdelili bodo okoli 71.000 kartic, v tem času bodo ugotovili morebitne pomanjkljivosti in jih odpravili, na podlagi tega pa bomo po štirih desetletjih sedanje izkaznice zamenjali s sodobnim elektronskim dokumentom.
SLOVENJ GRADEC -
Družba TUS Prevent je najela družbo Tovarna rezalne ga orodja Prevalje v stečaju, ob najemu so zaposlili 156 delavcev, načrtujejo pa tudi odkup in nove zaposlitve.
CELJE - Vsakoletna cepljenja domačih psov in mačk proti steklini in traku-ljavosti so obvezna, nadzor nad tem pa je bil zaradi vsako leto novih značk in evidenc zelo pomanjkljiv, zato smo v Sloveniji letos prešli na evropski sistem s stalno značko in knjižico, torej na računalniško vodenje evidence.
LJUBLJANA - Državni zbor je prejšnji četrtek dokončno potrdil zakon o varnosti v cestnem prometu, ki poleg bistveno višjih kazni uvaja tudi kazenske točke, veljati pa bo pričel 15 dni po objavi v Uradnem listu, torej že v aprilu.
LJUBLJANA - V lan skem letu je bilo na odprtem srcu doma in v tujini operiranih 700 slovenskih državljanov (25 v tujini) in zdaj na operacijo čaka še 150 bolnikov; operacija v Sremski Ka-menici denimo stane 1,8 milijona tolarjev.
LJUBLJANA - O novih občinah ali spremembi njihovih meja se bo 19. aprila odločala desetina slovenskih volilnih upravičencev v 52 referendumskih območjih, izvedba referendumov pa bo stala od 60 do 65 milijonov tolarjev.
LJUBLJANA - Lani v Sloveniji (preračunano) vsak dan ni delalo 35.700 delavcev, zaradi česar je zavod plačal 19, delodajalci pa 24 milijard tolarjev za nadomestila plač v času bolniškega staleža.


Kazenske točke (žal) le za nekatere
Športniki lahko dobijo za neprimerno igro ali obnašanje rameni ali rdeči karton. Vozniki pa bodo po novem lahko dobili kazenske točke. Oboje naj bi naredilo red na športnih oziroma prometnih površinah. Tiste na športnih igriščih so lahko usodne v glavnem za klub in igro samo, kazenske točke naj bi vendarle naredile več reda na cestah. Tu so posledice nepravilnega obnašanja ali neprimerne vožnje veliko hujše. Za udeležence same, kot tudi za druge, ki se najdejo v bližini. Dolgo se je v naših parlamentarnih klopeh vrtel novi prometni zakon, koncem meseca bo vendarle že začel krojiti promet.
Kazenske točke so nekaj novega, nove so tudi veliko višje denarne kazni. Novo je tudi to, da bodo najbolj vročekrvni vozniki morali ponovno na opravljanje vozniškega dovoljenja. In tudi pri izterjavi kazni se naj bi nekaj spremenilo, da bi tako ves sistem le postal bolj učinkovit. In da bi se po številu prometnih nesreč otresli neslavnega repa Evrope. Za tiste, ki ne spoštujejo pravil vožnje bo to že tretji podražitveni udarec v kratkem času. Podražil se bo bencin, potrjena je že podražitev zavarovanja vozil, zdaj pa še to. Res pa je, da je le podražitev kazni "prostovoljna ". Za tiste, ki vozijo, kot je treba, novi zakon ne bo nič ostrejši in nič bolj jim ne bo treba segati v žep.
K nam je tudi že nepreklicno prišla pomlad. Koledarska! Za politčno nekateri še vedno trdijo, da zamuja. Tudi nekatere javnom-nenjske raziskave kažejo, da pomladniki niso nič kaj bolj priljubljeni pri volivcih kot so bili. To pa je zdaj, ko so volitve tik pred pragom, zelo pomembno. To je čas, ko je treba pridobivati simpatije. Nekateri so
hoteli v boj za glasove vključiti tudi nove občine. Nekaterim je uspelo, ponekod bo kaj več znanega 19. aprila, vse pa še tedaj ne. Saj ni odločujoča volja ljudi, ampak poslancev. In prav o poslancih s tega konca je bilo zadnje dni kar precej slišati. Nekateri, ki niso dovolj na tekočem z dogajanji v Zgornji Savinjski dolini, so se spraševali, kaj se je Zamerruk zameril Presečniku, tretji so rekli, da so razprave Kontiča glede Ptihove vmešavanje v notranje zadeve Zgornje Savinjske doline. Upajmo le, da to ne bo vplivalo na savinjsko-šaleško koalicijo.
Ob vseh nezdravih stvareh in razmerah so nekateri 'z veliko pozornostjo prisluhnili razpravam o zdravnikih in zdravilcih. Vsi vsega seveda ne razumejo in naivno mislijo, da gre v obeh primerih le za zdravljenje ljudi. Posebnega zdravljenja bo potrebno tudi naše kmetijstvo. Že vključitev v Efto je našemu kmetijstvu močno zvečala vročino, tako da vsi niti ne vedo, če se bo lahko opomoglo do vključevanja r Evropsko skupnost. To pa bo za zdravje kmetijstva pri nas še bolj boleče. Zdravljenje pa bo tudi težje, saj ni odvisno ne od zdravnikov ne zdrav-ilcev, ampak od države. Zanjo pa drži, da nas prej spravi m kolena kot pa postavi pokonci. Morda pa bi bilo dobro, če bi se tudi kmetje ozrli tudi tnalo globje. Ne le na zemljo, tudi pod njo. Znano je namreč, da je pri nas pod površjem veliko vode. V svetu pa postaja voda vse bolj dragocena. Pravijo, da bo kmalu bolj cenjena kot nafta, a še bolj potrebna. To pomeni, da le imamo kapital. Le očuvatijo moramo, ne pa zasvinjati. Če jo bomo še naprej tako onesnaževali, nam lahko tudi ta vodna perspektiva splava po vodi.	■ (k)
9. aprila 1998
AKTUALNO
KAK ČAS 3
KNJIGA ŽELJA
Neodvisna kandidatka za županjo Šoštanja mag. Cvetka Tinauer
Tekma je napovedana!
V Šoštanju jo je začela mag. Cvetka Tinauer, ki je svoj volilni program javnosti predstavila na svoj rojstni dan, 1. aprila, na tiskovni konferenci v vili Široko v Šoštanju. Prepričana, da v občini vlada mrtvilo, da se vsi koraki dogajajo na enem mestu, da politiki opravljajo svoje delo v sejni sobi, kjer se ukvarjajo sami s seboj, je napovedala tekmo. Pripravila je okvirni program, zajet v desetih točkah v katerega verjame, da je dober, predvsem pa je drugačen in tak, da bi bil lahko Šoštanjčanom, kot pravi, sprejemljiv.
"Bila sem v politiki in zato vem, kaj pomeni strankarska zvestoba. Na volitvah bom kandidirala kot neodvisna kandidatka, ker mora župan delovati v interesu vseh občank in občanov in ne le v interesu svoje
politične stranke," je povedala prva znana kandidatka za šo-štanjski jesenski boj.
Program ali pa napoved o tem, kam bo usmerila svoje sile, če bo izvoljena, začenja z zahtevo po pošteni in pravični določitvi občinskih meja, s tem v zvezi je rekla: "Celo mejni kamen, ki nas ločuje od občine Velenje stoji na mestu, ki nas žali in ponižuje." Je za popravo krivic Šoštanju z okolico: "Bilo jih je veliko, dogajale so se, ko Šoštanj o svoji usodi ni mogel odločati, popravi jih lahko ustrezna odškodnina iz Premogovnika Velenje in države."
Prepričana je, da bi morala občina imeti nadzor nad moratorijem izkopavanja premoga, sodelovati v organih upravljanja Termoelektrarne Šoštanj in iz zgodovinskih razlogov pridobiti status mestne občine. "V svoj program sem uvrstila tudi uresničitev zahteve, da Vlada Republike Slovenije v občini Šo-
Mag. Cvetka Tinauer: "Verjamem vase in verjamem v vas. Sprejmite me za svojo, vašo županjo."
štanj ustanovi upravno enoto za opravljanje tistih dejavnosti, ki jih za našo občino zaradi navskrižja interesov ne more več upravljati Upravna enota Velenje, pri čemer mislim še posebej na upravljanje s prostorom. Zavzemam se za pridobitev sta-
tusa pravnih oseb za krajevne skupnosti, za spodbujanje razvoja podjetništva, v kar bom namenila vse sile. V ta namen bi občina Šoštanj skupaj z bankami in podjetniki ustanovila Razvojno banko. V svojem program pa sem uvrstila tudi dolgoročno stanovanjsko politiko za mlade družine in zagotavljanje razvoja podeželja in pomoč demografsko ogroženim delom občine Šoštanj," je strnila.
Na vprašanje, zakaj je z najavo kandidature tako pohitela, ko jo bodo mnogi kandidati najbrž skrivali vse do takrat, ko jo bodo lahko, pa je rekla, da predvsem zato, da bo lahko do jeseni temeljito poučila vse težave, ki pestijo Šoštanjčane, njihove želje in ideje ter jih vgradila v povsem konkreten program, s katerim bo šla pred volivce.
■ Milena Krstič - Planine
Strankarska paberkovanja
Republikanci prepričani, da so njihove pravice kršene
Bo Evropa našla rešitev za republikance?
Predsednik republikancev Slovenije Adolf Štorman je pred tednom dni sklical tiskovno konferenco, na kateri je predstavil dokumentacijo, ki po mnenju republikancev priča o kršitvah človekovih pravic v Sloveniji, 27. marca pa so jo poslali tudi na komisijo za človekove pravice pri svetu Evrope. Spregovoril je tudi o (že tretji) gladovni stavki Darka Zupana. V ponedeljek je ta še vedno vztrajal pred sedežem Vlade Republike Slovenije v Ljubljani.
"Dokumentacija je zelo obsežna. Nanaša se na vodstvo republikancev, saj smo že od ustanovitve naprej deležni raz-noraznih podtikanj, sodnih in
policijskih preganjanj, tez o nekih kaznivih dejanjih, ki so v končni fazi vsa padla v vodo; ali se niso izvršila ali pa so zastarala. Ko smo zahtevali, da država to popravi, se ni zgodilo nič, medijska gonja pa je bila precejšnja. Vsebina se nanaša na orožje, ki ga nisva dobila nazaj, pa natolcevanje o roparskem napadu, ki ga ni bilo. Tu je še Zupanovo podjetje, pa bomba na sedežu republikancev - nihče ni nič kriv, nihče za nič ne odgovarja...," nam je povedal predsednik stranke Adolf Štorman. Ce bo komisija za kršenje človekovih pravic pri svetu Evrope ugotovila, da so pravice res kršene, pričakujejo, da bodo zadevo predali evropske-
Adolf Štorman trdi, da jih že vse od ustanovitve preganjajo in skrbijo za slabo medijsko podobo v Sloveniji. "Potem pa nikoli nihče nič ni kriv!," dodaja.
mu sodišču.
Izvedeli smo še, daje v stranki okoli 1000 članov, ki so iz vseh koncev Slovenije, Štorman pa trdi, daje število simpatizer-jev še višje, a se zaradi dogodkov okoli strankinega vodstva ti ne upajo javno izpostavljati. O tokratni gladovni stavki Darka Zupana pa je povedal:" Nimam mu pravice odsvetovati gladovne stavke, dokler mu ne morem povedati, po kateri poti naj gre, da bo dosegel svoje pravice. Država žal nima pravih pravnih poti oziroma se jim izmikajo. Tokr at Darka Zupana podpiramo pri njegovi stavki, čeprav ga pri prejšnjih nismo. Druge poti namreč ne vidimo..."
■ bš
Stranke slovenske pomladi v občini Šmartno ob Paki
Podpis sporazuma o skupnem nastopu
ŠMARTNO OB PAKI, 2. aprila - V pomladnih strankah v občini Šmartno ob Paki so že lani začeli aktivnosti za skupen nastop na letošnjih lokalnih volitvah. Prvi korak k temu predstavlja podpis Sporazuma, ki so ga na priložnostni slovesnosti v mali dvorani šmarškega kulturnega doma podpisali predsedniki občinskih odborov Martin Hrastnik (SKD), Franc Berdnik (SDS) in Ivan Kolar (podružnica SLS).
Kot so poudarili, je cilj, ki ga želijo doseči s tem sporazumom, boljši volilni rezultat, kot bi ga dosegle podpisnice s samostojnim nastopom, ter š tem uspešnejše uresničevanje skupnega programa za razvoj občine. Sporazum so podpisali za dobo 4 let.
Predsednik koalicije Franc Berdnik je med drugim naglasil, da se podpisnice sporazuma sedaj niso odpovedale svojim programom in delu, ampak medsebojnemu konkurenčnemu političnemu delovanju, ki bi škodovalo ugledu in imenu posamezne koalicijske članice. O večini kandidatov za občinski svet so se men- koalicijsko pogodbe o skupnem nastopu na lokalnih volitvah da že dogovorili, o imenu kandidata za župana pa se še usklaju- za dobo 4 let so Podpisali: od leve proti desni: Martin Hrast-jejo. Tudi to zadevo naj bi dorekli v 60 dneh od podpisa sporazu-	mk' Franc Berdnlk m lvan Kolar-
ma oziroma v najkrajšem možnem času.	■ tp
Se spominjate zgodb svojih mam in očetov, polnih idiličnih prizorov in dogajanj, za katere danes skoraj da ni časa? Današnje življenje je vse prevečkrat polno le tistih nujnih, hladnih poslovnih odnosov, ki nas marsikdaj puščajo brez odgovorov, brez možnosti, da bi nekomu zaupali svoje mnenje ali celo podali kakšen svoj predlog.
Zato smo se v BANKI VELENJE d.d., VELENJE, Bančni skupini Nove Ljubljanske banke odločili, da to suhoparno komunikacijo dopolnimo s
KNJIGO ŽELJA,
ki je vsem strankam na voljo v vsakem trenutku v katerikoli enoti naše banke. Želimo si, da bi vse svoje pripombe, predloge pa tudi pohvale in pritožbe zapisali, v banki pa se bomo potrudili, da bomo z analizo zbranih mnenj in predlogov še naprej utrjevati tisto, kar boste pohvalili in čimprej odpravili pomanjkljivosti, ki so včasih lahko tudi razlog vašega nezadovoljstva.
DOBRA BANKA -ZADOVOLJNA STRANKA
©
/O ) banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Občinski svet Ljubno
Zdaj tudi proračun
Ljubenski občinski svetniki so zaključni račun lanskega proračuna obravnavali in potrdili že na marčevski seji, prejšnji četrtek pa so sprejeli še proračun za letošnje leto. Za lanski proračun so sprva predvidevali 171, končna številka pa je 181 milijonov tolarjev. Ker so predlog letošnjega proračuna temeljito prevetrili že pred sejo, v četrtek večjih pomislekov ni bilo, zato so predlog potrdili, vredean pa je 224 milijone tolarjev.
Med ostalimi točkami kaže omeniti sprejem odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, ki so ga ostale štiri občine tudi že potrdile. Svetniki so sprejeli tudi sklepa o vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in o povprečni gradbeni ceni stanovanj in stroških urejanja stavbnih zemljišč v letošnjem letu.
Svetniki so obravnavali tudi zanimiv primer postopka vračanja premoženja. Gre za poslovno in stanovanjsko stavbo v Radmirju, ki jo bo dobil upravičenec nazaj. Poleg trgovskega in gostinskega lokala je v stavbi tudi sedem občinskih stanovanj za socialno šibke družine. Občina Ljubno je v stavbo veliko vložila, zato so svetniki izrazili željo, da bi jo občina odkupila, če se bodo seveda uspeli dogovoriti z lastnikom.
■ j P
Nov program plastičnih oken
Da bi zadostili potrebam svojih kupcev, so Vegradovem obratu Kovinarstvo dopolnili program aluminijastih oken s proizvodnjo plastičnih oken. Po njih je veliko povpraševanja v tujini, zlasti v Rusiji, kjer ima Vegrad ta čas kar nekaj gradbišč.
Za stroje potrebne za izdelavo teh oken so namenili 23 milijonov tolarjev in zaposlili 13 delavcev. Nekaj so jih v to proizvodnjo preusmerili iz svojega lesnega programa. Računajo, da bodo na leto izdelali štirinajst tisoč plastičnih oken, ki naj bi se jim v prihodnje pridružila še vhodna vrata in zimski vrtovi. ■ (mz)
4 NAŠ ČAS
GOSPODARSTVO
9. aprila 1998
Logarska dolina
Trajnost ni razvoj - poseb nost, nuja in zgled
Po vsem svetu znana alpska lepotica, za Logarsko dolino to velja, se je v minulih letih zares zdramila iz dolgoletnega sna, v katerem je samozadovoljna in vsej svoji lepoti navkljub uživala veliko let. Prebivalci, natanko 30 jih stalno biva v njej, so se iz dremeža podali lepšim časom naproti. Začutili in kočno spoznali so bogastvo, s katerim razpolagajo, se lotili dela in strpnega uresničevanja svojih razvojnih stremljenj. Strpnih zaradi tega, ker so se odločili za trajnostni razvoj gorskega prostora, ki prehitevanja ne dovoljuje.
Pri takšnem razvoju je Logarska dolina sicer na "vodilnem" mestu, velike možnosti pa ima celotno področje Solčavskega, kjer v še dveh privlačnih lede-niških dolinah Robanovem in Matkovem kotu, zanimivi Podol-ševi in seveda v Solčavi, prebiva blizu 600 domačinov, večinoma na kmetijah. Njihovo preživetje zagotavljata kmetijstvo in gozdarstvo, ki jima v zadnjem času dodajajo turizem, kot dejavnost z lepo bodočnostjo. Pretežno višinski svet in zaprtost doline omogočata čisto poseben razvojni pristop, ki ga postopno, a zanesljivo uresničujejo.
Začetki turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah segajo še pred drugo svetovno vojno, izletniški in sindikalni turizem stav Logarski dolini pretežno z avtobusi cvetela v šestdesetih in sedemdesetih letih, v osemdesetih pa je
kraljevala množica izletnikov z lastnimi prevoznimi sredstvi. Takšna "oblika" turizma je postala za dolino in domačine prava nadloga, ki so jo ponazarjali "pikniki" vsepovsod, pogosti požari in hudo onesnaževanje okolja.
"Lastniki zemljišč smo težave skušali reševati sami, vendar je bil naš trud neuspešen. V dogajanje je leta 1987posegla država z razglasitvijo Logarske doline in Matkove-ga kota za krajinski park. S tem je pravno zaščito dobilo preko 40 naravnih znamenitosti in 18 objektov kulturne dediščine. Zal je tudi po tem stanje na področju varstva naravnega okolja ostalo nespremenjeno, saj zgolj občinski odlok ni zagotavljal sredstev za ureditev najnujnejše infrastrukture in nadzorne službe," pravi direktor družbe Logarska d.o.o. Gusti Lenar.
Neobičajen način financiranja
Nezadovoljstvo nad takšnim stanjem je bilo razlog, da so domačini leta 1992 ustanovili družbo Logarska dolina d.o.o., ki danes šteje 16 članov; ob desetih domačinih in Turističnem društvu Solčava še pet podjetij, ki se ukvarjajo s turizmom. Razloga za ustanovitev sta bila predvsem dva. Prvi je bil pričakovan hiter razvoj turizma, drugi pa odpor proti zunanjim investitorjem, ki so in še želijo izključno kratkoročne pridobitniške cilje in se za izročilo doline in njene posebnosti ter cilje domačinov ne menijo dosti.
Premogovnik Velenje
Manj premoga na deponiji
Prihodnje leto peti blok šoštanjske termoelektrarne tri mesece in pol ne bo obratoval zaradi montaže čistilne naprave. Zaradi tega morajo v Premogovniku Velenje že letos načrtovati postopno manjšanje količine premoga na deponiji. Poslovodni odbor in izvršilni odbor sindikata Premogovnika sta se zato dogovorila, da bodo pri načrtovani proizvodnji 4,1 milijona ton premoga v letošnjem letu zmanjšali odkopno polje in uskladili delovni koledar. Tako je že dogovorjeno, da bodo zaposleni v prvi polovici leta prosti 10. aprila, 29. maja in 12. junija.
Potrjen proizvodni načrt
Upravni odbor Premogovnika Velenje je v soglasju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti končno potrdil proizvodni načrt premogovnika za leto 1998. Ta predvideva izhodiščno količino 4 milijone ton premoga, že v maju pa naj bi opravili tudi rebalans tega načrta in ga povečali za 100.000 ton. To povečanje se navezuje na povečano proizvodnjo električne energije v TE Šoštanj za 200 Gwh.
Direktor podjetja dr. Franc Zerdin je zadovoljen, daje do dogovora o letošnjem proizvodnem načrtu z ministrstvom vendarle prišlo, saj je tako podjetju omogočeno uresničevanje osnovnih strateških ciljev. Seveda pa to še vedno pomeni, da bodo v premogovniku morali še naprej skrbeti za večjo kakovost od-kopanega premoga, nižati stroške poslovanja in upoštevati vse varnostne predpise.
■ d j
Novo vodstvo društva ekonomistov
VELENJE, 2. aprila - Društvo ekonomistov Velenje, ki deluje že 23 let, sodi med najstarejša tovrstna društva v Sloveniji. Na skupščini v Velenju so sprejeli nov statut in z njim tudi uradno spremenili sedež društva. Ta je zdaj v prostorih banke na Rudarski 3 ter izvolili vodstvo.
Društvo bo vodil Franc Ženiva iz Banke Velenje, petčlanskemu upravnemu in nadzornemu odboru pa bo predsedovala Dragica Kotnik iz Premogovnika Velenje.
■ H.J.
Društvo bo vodil Franc Žemva.
Naravna in kulturna dediščina sta postavljeni kot največja primerjal-na prednost, razvoj turizma pa naj bi bi bilje dopolnitev kmetijstvu in gozdarstvu, ki opredeljujeta življenje in obstanek ljudi na tem področju ter najpomembneje sooblikujeta kulturno krajino.
"Obstoječe namestitvene zmogljivosti morajo ostati v sedanjem obsegu, ker povsem zadoščajo prostorskim in kadrovskim možnostim, vsi rekreacijski objekti, ki niso primerni za naravne parke, pa morajo ostati izven doline. Zaradi ohranitve naravnega okolja moramo umiriti izletniški motorni promet v dolini, ga ustaviti pred vstopom v dolino in poskrbeti za drugačne oblike prevozov. Upam, da bomo ta cilj pričeli uresničevati že letos. Idejni projekt je izdelan, zdaj urejamo še gradbeno dovoljenje in mogoče bomo dela začeli že letošnjo jesen. Takšen projekt je podprlo ministrstvo za okolje in prostor, prav tako pa je vključen v program Phare. Doslej so bili namreč obiskovalci Logarske doline močno prikrajšani za kakovost krajinskega parka, to pa je predvsem neposreden stik z naravo, ob tem pa je prometna gneča odvračala stalne goste, ki imajo pravi odnos do naravnih in kulturnih vrednost prostora v krajinskem parku. Zato pospešeno pripravljamo program srednje in dolgoročnih naložb, ki bodo v naslednjih letih zaokrožile podobo krajinskega parka," pravi Gusti Lenar.
Zapiranje doline je seveda
precej neobičajna poteza in je tudi povzročila različne odmeve, vendar so v Logarski dolini prepričani, da bo rodila koristne sadove, kakršni so že vidni vse od ustanovitve podjetja in v vseh letih njegovega upravljanja upravljanja doline. Prav tako neobičajen je način zagotavljanja sredstev za nadzorno službo in za urejanje infrastrukture v dolini. Leta 1992 so uvedli plačevanje prispevka za "ohranitev in ureditev krajinskega parka," ki vključuje tudi parkirnino.
"Ta sredstva so strogo namenska in jih uporabljamo samo za delovanje nadzorne službe, urejanje komunalne in turistične infrastrukture, za razvojne projekte, odškodnine in varovanje dediščine. Takšen način financiranja je na začetku vzbudil številne pomisleke, z našimi dosedanjimi dosežki pa je že deležen širše podpore. Naredili smo namreč veliko, obisk se je v petletnem obdobju do lani povečal za 2,2- krat in je presegel 100.000 obiskovalcev, močno smo povečali turistično ponudbo in tudi zanimanje za naložbe so v porastu. Ne le na turističnem področju. Tudi v gozdarstvu in kmetijstvu, pri slednjem pa je naš cilj ekološko kmetovanje in čim bolj neposredna prodaja domačih izdelkov na kmetijah samih ali v obstoječih turističnih objektih," je med ostalim še povedal direktor družbe Logarska d.o.o. Gusti Lenar.
■ j P
Modna konfekcija Elkroj
Zaslužen počitek
Prejšnjo sredo, na prvega aprila dan torej, so v Modni konfekciji Elkroj začasno ustavili stroje, predvsem delavkam pa bodo prosti dnevi med velikonočnimi prazniki še kako dobrodošli, saj bodo delo nadaljevale spet v torek po praznikih. Prosti dnevi v tem času so stalnica in so že vsa leta nazaj opredeljeni z letnim načrtom koriščenja delovnega časa. Gre namreč za prerazporeditev delovnega časa, s katero koristijo ure iz preobilice dela med sezonskimi viški. Takrat delajo tudi sobote, pogosto tudi 12 ur na dan. Temu velja dodati, da so v Elkroju med redkimi slovenskimi konfekcionarji, ki še imajo redni kolektivni dopust med šolskimi počitnicami, torej konec julija in v začetku avgusta.
Pred oddihom so sklenili izdelavo kolekcije pomlad - poletje 98, s prodajo katere so izjemno zadovoljni, že s prvim naslednjim delovnim dnem bodo pričeli šivati kolekcijo jesen - zima 98, ki jo bodo pričeli prodajati avgusta, v razvojnem oddelku pa že pospešeno krojijo kolekcijo pomlad - poletje 99.	■ jp
Po napornem delu za šivalnimi stroji se praznični oddih res
prileze
Poslovne novice
GZS, Savinjsko šaleška območna zbornica vas vabi 16. aprila ob 12. uri na predstavitev programa gospodarske promocije GZS v letu 1998.
CTU vabi na delavnico Usposabljanje izobraževalcev (Train the Trainer) od 5. do 9. maja.
Inštitut za delničarstvo vabi na seminar Ustanovitev družbe pooblaščenke v torek, 21. aprila.
Posvet: Nova lokalna samouprava in razvoj regij bo 21. aprila v Ljubljani. Sodelujejo: mag. Grafenauer, minister, mag. Vlaj, dr. Sočan in drugi.
GZS vabi na posvet: Kako poslovati s Kanado, ki bo 23. aprila.
Vabimo mlada podjetja in samostojne podjetnike, da koristijo brezplačne pravne in finančno-davčne informacije.
Vsa pojasnila so na voljo GZS, Savinjsko šaleški območni zbornici Velenje, Rudarska 6a, tel.: 856-920.
Franc Vedenik:"lmamo dobre delavce, predane firmi in vodstvu podjetja, zato se uspešno upiramo težavam."
•lisi z razlogom
Velenjska plastika
"Enim popuščanje, za druge) ni posluha!"
Po nek "erih podatkih sodi podjetje Veplas Velenje med več-1 je dolžnike Komunalnega podjetja Velenje. Namigovanja nekaterih, da z neplačevanjem računov za storitve rešujejo podjetje pred stečajem, smo preverjali pri direktorju Francu Vedeniku,
"Vsem, ki dvomijo v Veplas in širijo govorice o stečaju, naj po-1 vem, da tega ne bodo dočakali. Podjetje smo po hudi krizi v letih 1993/94 postavili na nove temelje in že uspešno poslujemo. Za to so bila in še bodo potrebna precejšnja prizadevanja, saj težav iz preteklih let ni mogoče rešiti v kratkem času. Težave smo rešili praktično brez pomoči širše družbe. Na srečo imamo poslovne partnerje, ki nas spodbujajo, nam zaupajo in pomagamo, kar pa za naše okolje žal, ne moreni trditi. Nasprotno. Občutek imamo, da si to prav želi stečaja podjetja, saj si metanja polen ne moremo razlagati drugače. Družbeno premoženje pri nas ni bilo oškodovano, velikih nepravilnosti kljub mnogim preiskovalnim postopkom ni bilo, nihče ni bil kaznovan, pa tudi lastninsko preoblikovanje podjetja v delniško družbo to potrjuje." Vedenik meni, da seje morebiti 150 zaposlenih premalokrat pohvalilo v dolini, da so drugi proizvajalci jamborov za jadralno desko na svetu, da nosijo njihove čelade vojaki, policisti v marsikateri državi širom po svetu, da so 80% izvoznik na zahtevnih zahodnih tržiščih. "Podjetje ima svoje programe in kot kaže bomo kaj kmalu lahko javnost seznanili s še spodbujnejšimi vestmi. Zaposleni pričakujemo, da tisti, ki nam nimajo namena pomagati, tudi škodili ne bodo."
In kaj je z dolgom do Komunalnega podjetja Velenje? Dolg Veplasa do Komunale, po Vedenikovih trditvah, znaša konec letošnjega marca 7,8 milijona tolarjev, kar je toliko, kot so stroški porabe za 3 do 4 mesece. To naj ne bi bil zapadli dolg. Toliko kot znaša glavnica, naj bi znašale približno tudi obresti, ki pa so za Veplas zelo sporne. "Tri leta smo zaman uveljavljali reklamacije glede oskrbe oziroma porabe toplotne energije. Konec lanskega leta smo sicer dosegli dogovor, kjer smo, ocenjujemo, potegnili krajši konec. Trdimo, da so izračunane obresti nerealne. Mi smo se v minulih letih pogajali z vodstvom Komunale, vendar tam, kjer ti druga stran grozi z odklopom in na takšen način uveljavlja svoj monopolni položaj, kakšnih rezultatov ne moreš pričakovati."
Podjetje naj bi se "vpisalo" med dolžnike Komunale v kriznih letih in že takrat so menda opozorili na nerealen dolg. Vendar pa takratno vodstvo Komunale naj ne bi imelo posluha za reševanje vprašanja, ker bi si s tem zmanjšalo na zelo lahek način pri-služen prihodek. "Veplas sodi med velike porabnike energije. V zadnjih 3 letih smo za to plačali 48 milijonov tolarjev, kar pomeni sprotno poravnavo obveznosti in vrnitev dolga v višini 10 milijonov SIT. Izgube Komunalnega podjetja torej niso nastale zaradi Veplasa, ampak zaradi izpadov drugje." Vedenik trdi, da je cenovna politika komunalnega podjetja do gospodarstva nevzdržna, in daje to ne bo zmožno prenašati dalj časa. Za podjetja, kot je Veplas, ki toplotne energije ne potrebujejo le za ogrevanje, ampak tudi v tehnološke namene, je "kazen" še toliko večja. Zaradi prevelikih stroškov toplotne energije v Vepla-su proučujejo možnost uporabe energetskega vira, kjer bodo plačali dejansko porabo. Kot predsednik upravnega odbora Komunalnega podjetja si je dolga leta prizadeval za pravičnejšo cenovno politiko oskrbe v primerjavi s široko potrošnjo, a ni uspel, kar je bil tudi eden od razlogov za njegov odstop s te dolžnosti. "V zelo kratkem času nameravamo stanje urediti na zadovoljivi ravni. Ob tem pa bomo imeli grenak priokus, ker vemo, kje seje v preteklosti v dolini popuščalo, za druge pa ni bilo ni koli razumevanja "je sklenil pogovor Franc Vedenik.
Naravno zdravilišče Topolšica
Za odstotek več gostov
V Termah Topolšica so lani zabeležili 56.700 nočitev, kar je za odstotek več kot v letu prej. Od tega so približno 30% ali 16.800 nočitev ustvarili tuji gosti, predvsem iz Avstrije in Nemčije, nekaj malega tudi Italijani.
Na področju medicinskih dejavnosti, ki predstavljajo slabo tretjino celotnega prihodka podjetja, so svoje naredili ukrepi Zavoda2 zdravstveno zavarovanje Slovenije. Povsem so dosegli cilje le pc programu obnovitvene rehabilitacije v hotelu Mladika, kjer so te zabeležili med 8 in 9 tisoč nočitev bolnikov z multiplosklerom
Poslovno leto 1997 so sklenili z minimalnim dobičkom. Po besedah direktorice Term Lidije Fijavž - Špeh je na takšen rezultat mano vplival stečaj njihovega največjega kupca iz tujine. Letos se nade jajo boljših rezultatov, saj so si z aktivnostmi na tujem trgu že do konca letošnjega marca zagotovili 25 tisoč nočitev.
H
9. aprila 1998
W vas 5
Pogovor z županom Šoštanja Bogdanom Menihom
Na vrsto prihaja mesto
Tri leta in pol je na čelu občine Šoštanj. Zdravnik po poklicu in socialdemokrat po prepričanju. Če ga danes vprašaš, kako to, da je bil pripravljen zamenjati ugleden poklic, v katerem je bil "gospod", za politiko, kije velikokrat precej groba in neizprosna do tistih, ki se jo gredo, enostavno odgovori s stavkom, da je želel nekaj narediti za okolje, kjer je živi vse svoje obdobje. Oral je ledino. Na novo postavljal občino. Marsikaj sije zamišljal drugače, kot se je potem izšlo in za marsikdaj mislil, da bo šlo hitreje in enostavneje, kot se je zgodilo potem. Bogdan Menih pa je s prehojeno potjo zadovoljen, pravi. Naredil je veliko, predvsem pa toliko, kot je lahko. Mi smo ga povabili na pogovor.
0 Vsak župan da obdobju, v katerem opravlja nalogo, svoj pečat. Naj kaj ste vi, gospod Menih, najbolj ponosni? BOGDAN MENIH: "Na to, da ta del Slovenije, ki je bil nekoč prezrt in žrtvovan, postaja živ. Z novimi razvojnimi načrti bo občina Šoštanj spet postala prijazna ljudem, ki bodo radi živeli v njej." t Katere so tiste večje zadeve, ki ste jih uspešno rešili, tiste, za katere je postala občina v času vašega iupanovanja bogatejša?
BOGDAN MENIH: "Vsaka stvar, ki ljudem olajša življenje, je zanje in za občino pomembna. Gre za cestne povezave, oskrbo z vodo, urejeno kanalizacijo, odvoz smeti, toplovodno oskrbo, telefone, možnost izobraževanja in udejstvovanja v različnih društvih ... Te cilje zasledujem in
) jih uresničujem.
Bogatejši smo za novo telefonsko omrežje, ki praktično omogoča neomejeno število novih naročniških številk. Le zelo majhen del občine še nima kakovostne pitne vode, vendar smo že začeli z vsem potrebnim za rešitev tega vprašanja. V treh letih smo poleg sprotnega vzdrževanja cest veliko teh tudi obnovili, asfaltirali smo približno 10.500 metrov lokalnih in krajevnih cest in zgradili osem mostov. V sodelovanju z vodno skupnostjo smo rešili kritično stanje v sotočju vod v Penku,
ki so ob večjem deževju vedno grozile s poplavami v Pohrast-niku. Urejanje struge reke Pake bomo nadaljevali, že prihodnji teden začnemo dela v samem mestu. V okviru ekološke sanacije zraka v Šaleški dolini smo zgradili sekundarni del toplovoda Topolšica - Florjan, v Šoštanju in Metlečah pa zgradili sekundarne veje za toplovodno oskrbo predelov, ki doslej niso bili toplificirani. Letos začenjamo prvo fazo izgradnje toplovoda v Lokovici. Po vseh krajih v občini je organiziran odvoz smeti, tam, kjer je mogoče, pa izvajamo ločen način zbiranja odpadkov. Pomembno je, da smo osvojili nujnost izgradnje kanalizacij v posameznih naseljih in priključitev le-teh na centralno čistilno napravo. Zaradi pomanjkanja stanovanj smo pričeli graditi novi stanovanjski blok, izboljšali pa tudi nekaj starih stanovanj. Za potrebe na področju vzgoje in izobraževanja smo odprli novo enoto Vrtca ter eno učilnico na podružnični šoli.
Precejšnja denarna sredstva smo vložili v športne objekte in bazen, uredili pa tudi otroško igrišče. V kratkem bomo odprli galerijo, kjer bodo razstavljena dela kiparja Ivana Napotnika, namenjena pa bo tudi priložnostnim razstavam in kulturnim večerom. V teku so obnovitvena dela na ruševinah Pustega gradu." # Najbrž pa je kaj, kar ni uspe-
lo iz takih ali drugačnih razlogov?
BOGDAN MENIH: "Zaradi nedokončanih denacionali-zacijskih postopkov nam v mestu Šoštanj ni uspelo urediti nekaterih zgradb, ki sedaj samevajo in zapuščene kvarijo izgled mesta, v mislih imam bivšo Kovinotehno in staro bencinsko črpalko. Tudi kakšno stanovanjsko vprašanje več bi lahko rešili, če bi bil proces denacionalizacije že sklenjen." # Vaši politični nasprotniki velikokrat potegnejo iz rokava
ciji zraka v Šaleški dolini že v bivši občini Velenje. Leta 1995 je občina Šoštanj iz proračuna namenila v to gradnjo le 15 milijonov tolarjev, preostanek sredstev so bila sredstva samoprispevka, dolgoročni ekološki kredit in republiška nepovratna sredstva. Za tem v Topolši-co dve leti nismo ničesar vlagali, nato pa uredili 300 metrov ceste in oporni zid na Lomu, kjer je bilo stanje življensko nevarno. Vedeti je treba, da v Topolšici vlagata denar v cesto in park tudi Bolnišnica in
Župan Šoštanja Bogdan Menih je prepričan, da je bilo v Šoštanju v zadnjem obdobju narejenega veliko>.
tisto, češ, saj gre vse v Topol-šico, v kraj, kjer živite vi, pri tem pa mislijo največkrat na denar in nove pridobitve. S tem se najbrž ne strinjate? BOGDAN MENIH: "Res se s tem ne morem strinjati, ker so taki očitki neresnični in.zlona-merni, izrečeni predvsem z namenom ustvarjati prepire med ljudmi. Sam nisem take vrste človek, da bi denar davkoplačevalcev neupravičeno namenjal kakršnem koli kraju, pa če tudi je to moj rojstni kraj.
Številke povedo vse. Povedo tudi, koliko proračunskega denarja je šlo v posamezne kraje. Toplovod v Topolšici so začeli graditi po odloku o sana-
Zdravilišče. O njuni pomembnosti za našo občino in Šaleško dolino pa je bilo povedanega dovolj in upam, da se tega zavedamo."
#	V Šoštanju je v sprejemanju proračun za letos. Ta čas je v fazi usklajevanja. Kaj bo dobrega v njem ?
BOGDAN MENIH: "Zame je v njem dobro vse. Proračunska sredstva so pravično razporejena, res pa je, daje tokrat večji del denarja namenjen mestu Šoštanj. To je opravičljivo, saj doslej Šoštanj večjih projektov ni imel, letos pa smo pričeli prenovo trga, kulturnega doma, mostu v Metlečah, obnovo nekaterih cest in obnovo kanalizacije v Cankarjevem naselju."
#	Mimo krajevnih skupnosti in
vprašanja njihovega statusa ne moreva. Vleče se kot jara kača vse od sprejetja statuta. Kakšno je o tem vaše mnenje in zakaj je tako? BOGDAN MENIH: "Republiška zakonodaja je prepustila odločitev o statusu krajevnih skupnosti posameznim občinskim svetom. Šoštanjski svet je s statutom določil, da posam okviru občinskega praznika organizirana okrogla miza na temo Šoštanj - prezrto mesto, kamor so bili poleg domačih gospodarstvenikov vabljeni tudi predstavniki vseh resornih ministrstev.
V želji, da bi dobili za razvoj mesta Šoštanj neobremenjene, čim kakovostnejše konceptualne rešitve ter preprečili stihijski razvoj prostora, smo lani izvedli urbanistični natečaj in k sodelovanju povabili pet strokovnih organizacij. Izdelane idejne rešitve so celovite in kakovostne, predvsem pa uporabne in prilagodljive. Z dobrimi rešitvami, ki so bile tudi javno predstavljene, smo bili izredno zadovoljni, seveda pa bo treba vložiti še veliko truda, da jih bo možno tudi uresničiti."
O Ureditev Trga bratov Mravljakov je gotovo paradni projekt za mesto Šoštanj. Najbrž ste pobudo podjetnikov s tega območja, ki so z njo na nek način nakazali, da bi radi trg drugačen, kot je zamišljen, sprejeli kar s precejšnjim nezadovoljstvom ? BOGDAN MENIH: "Ne, pobude nisem sprejel z nezadovoljstvom, pač pa s precejšnjim začudenjem. Pobuda je neresna, saj za njo stoji nekaj ljudi, ki so pred leti zagovarjali popolno zaprtje trga za ves promet, za tem pa zahtevali uvedbo enosmernega prometa in sedaj ponovno odprtje trga za neomejen promet. Dejstvo je, da je Trg bratov Mravljakov eden od bolj neurejenih delov Šoštanja. Že zaradi svojega zgodovinskega pomena in lege pa si zasluži vsaj urejeno javno površino, to je parter z urbano opremo. Trg sodi v območje, za katerega je bil pred leti izdelan ureditveni načrt. Z njim je bila predvidena vrnitev centralne funkcije trgu tako, da se motorizirani promet s trga izlo-
či in ustvari peš cona. V tem trenutku dokončna ureditev trga, ki vključuje tudi zaprtje za motorni promet, še ni možna."
#	Večkrat je bilo čutiti, da ne razmišljate čisto tako, kot razmišlja Svet občine Šoštanj. Na katerih področjih se z njim najbolj razhajate? BOGDAN MENIH: "Normalno se mi zdi, da ljudje ne razmišljamo enako. Glede na konkretno vprašanje pa menim, da v posameznih primerih res prihaja do razhajanj. Ta niso toliko vsebinska, do njih prihaja bolj v pristopu k reševanju težav. Posamezniki, skoraj vedno isti, govorijo o nekem problemu le enostransko in težko sprejemajo objektivnost."
#	Boste za župana Šoštanja kandidirali še enkrat? BOGDAN MENIH: "Seveda
o tem razmišljam. Zaradi osebnih in splošnih razlogov, pa zaenkrat ne morem odgovoriti niti pritrdilno niti nikalno."
#	Znana je že prva protikandi-datka, če se boste odločili. Kot veste, je napovedala, da bo šla v tekmo, prva v Šoštanju je to javno naznanila, mag. Cvetka Tinauer. Mislite, da bo gneča velika? Veste še za koga, ki se pripravlja? BOGDAN MENIH: "Da je
kdo napovedal tekmo, slišim prvič iz vaših ust. Lepo, da se je gospa Tinauer pokazala, da bomo z njo lahko uredili dolžniš-ko-najemniške odnose za prostore, ki jih zaseda v občinski stavbi. Doslej so pisma in opomini, ki smo jih pošiljali na njen naslov, večinoma ostajali brez odgovora. Ne morem pa reči, da je moja protikandidatka, ker še nisem kandidat. Ni mi tudi znano, da bi se še kdo pripravljal na kandidaturo."
#	Želite še kaj dodati? BOGDAN MENIH: "Najin
pogovor je že precej obsežen, vendar moram omeniti, da se v Šoštanju pripravljamo na letošnjo 650-letnico pridobitve trških. Ob koncu pa bi le izkoristil priložnost in vam ter bralcem zaželel obilo topline in zadovoljstva za velikonočni čas." Lepe želje vračamo in hvala za pogovor.
■ Milena Krstič - Planine
Občinska zveza Zgornje Savinjske doline
Zdrav razum za uspešno delo
Predstavniki petnajstih zgornjesavinjskih in zadrečkih gasilskih društev so v soboto v nazarskem gasilskem domu na občnem zboru Gasilske zveze Zgornjesavinjske doline le še zaokrožili ocene, ki so jih o minulem delu že obravnavali na občnih zborih posameznih društev v februarju. Seveda so se opredelili tudi do dela, ki ga je zveza opravila v minulem petletnem obdobju, čeprav je bilo v ospredju zlasti lansko leto.
Ocenili so, da so društva in zveza v tem času svoje delo opravila zelo dobro. Na delovanje zveze so v minulih letih zlasti vplivale številne spremembe. Najprej sprememba nove lokalne samouprave z novimi petimi občinami, ki so postavile pod vprašaj obstoj skupne zveze. Z zadovoljstvom so ugotovili, daje vendarle prevladal zdrav razum in
da so kljub prenekateri težavi gasilci ostali skupaj. Ostale spremembe je pomenila nova zakonodaja na področju varstva pred požari, nov zakon o društvih, prav tako novi statuti od slovenske zveze do posameznih društev. Vse te težave so uspešno prebrodili in delo zveze je danes urejeno in načrtno. Veseli so tudi dejstva, da število članov narašča, zlasti med mladimi in v Zgornji Savinjski ter Zadrečki dolini je danes 2254 gasilcev, od tega preko 1500 operativnih članov.
Glede bodočega dela so predstavniki društev na občnem zboru zveze posebej omenili napore za pridobitev pravega statusa enote za reševanje ob prometnih nesrečah, ki je dobro usposobljena in deluje v okviru na-zarskega društva, nima pa še priznanega statusa enote za zaščito in reševanje v državnem merilu. Pri tem je zanimivo, da so enoto prav na koncu občnega zbora poklicali na pomoč v hudi
prometni nezgodi v Šentjanžu. Ne glede na to je že lansko leto potrdilo upravičenost njenega obstoja, saj ni moč čakati na pomoč iz Velenja ali Celja.
Posebej so gasilci poudarili
veliko razumevanje županov in županje vseh petih občin, saj brez tega in dodatnih sredstev, ki jih namenjajo gasilstvu, ne bi bilo toliko naložb. Terensko vozilo so pridobili v Mozirju, sodobna
Rekla je:
Marjeta Rakun, predsednica komisije za delo z ženskami:
"Ženska problematika v zvezi ostaja vsa leta ista, kar velja seveda tudi za lani. Omenjam samo eno cvetko. Izražena je bila želja, da bi na občne zbore PGD vabili tudi predstavnico komisije za delo z ženami. Rečeno - storjeno, a na žalost le v enem samem samcatem primeru, pa še takrat s tipičnim moškim spodrslajajem. Pri uvodnem pozdravljanju in predstavljanju gostov je ženska predstavnica padla skozi sito in sploh ni bila omenjena, kot da bi se na občnem zboru znašla po pomoti. Trenutna pozabljivost in izguba spomina nista opravičilo, kajti za takšne bolnike obstajata papir in svinčnik. V bistvu gre že vsa leta za isto stvar: za moški večvrednostni kompleks do žensk gasilk. Mačo ostane mačo, pa čeprav je gasilec."
Nadaljnje uspešno delo vodstva zveze je želja in zahteva
kombinirana vozila v Grušovljah, Novi Štifti in Gorici ob Dreti, v Gornjem Gradu so dogradili dom, prav v tem času pa v Lučah pospešeno gradijo nov gasilski in večnamenski dom. Veliko so vložili tudi v zaščitne obleke in ostalo nujno opremo.Na zboru so izrazili tudi zahtevo, da bi gasilska društva v primerjavi z ostalimi dobila poseben status, saj jim sedanji položaj in predpisi skoraj že onemogočajo izvedbo družabnih prireditev, ki so pomemben vir pridobivanja dodatnih sredstev, brez katerih takšne opremljenosti in usposobljenosti goto-
vo ne bi bilo.
Da so veliko pozornosti namenjali izobraževanju'in tekmo-vanjam, ni treba posebej poudarjati, velja pa tudi, da so lani posredovali ob 15 požarih, v petih prometnih nezgodah, pa pri poplavah, razlitju nevarnih snovi in podobno.
V soboto so izvolili tudi nove člane predsedstva zveze, njen predsednik in poveljnik pa bosta še naprej Roman Krajner in Franc Finkšt, ki sta ti nalogi sprejela sredi petletnega obdobja.
Mjp
6xasias	NASILJE	9. aprila 191
Ne zatiskajmo si ušes in ne zapirajmo oči, kadar trpijo otroci
Nasilje zganjajo tudi v "boljših" družinah
Nasilja med ljudmi in nasilja v družinah, kjer so žrtve najpogosteje otroci, je v naši družbi vse več. Dogaja se tako v "boljših" kot v socialno šibkejših družinah, tako med neizobraženimi kot med visokoizobraženimi ljudmi. Razlika je le v tem, da so družine iz "nižjih slojev" bolj na vpogled vsem, tudi okolici in da o nasilju v njih tako na Centrih za socialno delo kot na policijskih postajah
Da se je o tem začelo več govoriti, da so ljudje postali na nasilja v družinah bolj pozorni, so veliko prispevali tudi mediji. "Ni tako dolgo nazaj, ko je deklica gledala po televiziji oddajo o spolnem nasilju v družini in po njej povedala zaupni osebi, da se to dogaja tudi njej," je povedala Tatjana Mušič iz UKS Celje, vodja oddelka za mladoletni kriminal. Tragični velenjski primer Arnes pa je angažiral vso državo, občutljivost na tovrstno dogajanje je med ljudmi naraslo. Niso več pripravljeni molčati in se delati, kot da o ničemer nič ne vedo.
Nasilja je več kot je znanega
Na Policijski postaji Velenje je o tej občutljivi temi stekla prava okrogla miza, za njo so sedeli: komandir postaje Velenje Robert Videč in pomočnik Franc Tajnik ter predstavnika Uprave kriminalistične službe Celje Tatjana Mušič, vodja oddelka za mladoletni kriminal in kriminalist Rado Veligošek. Razšfrjeno omizje je nekoliko razširilo sprva dogovorjeno temo, nasilje nad otroki v nasilje v družini. Vsi so si bili enotni, da je v družinah, kjer prihaja do nasilja, njihovo ukrepanje specifično, največkrat pa odvisno od interesa oškodovanega, od tega, koliko je ta pripravljen na to, da se zadeve sploh obravnavajo.
"Zavedamo se, da je tega veliko več, kot je znanega. Največkrat je strah tisti, ki odbija oškodovanca, predvsem pa otroke, da bi o tem govorili. To niti ni čudno, saj je pregon zoper storilce takih dejanj odvisen od tega, ali oškodovanci podajo predlog ali ne," je povedal Robert Videč. Policisti iz Velenja so lani obravnavali 16 kaznivih dejanj iz 21. poglavja Kazenskega zakonika Republike Slovenije, kamor sodijo kazniva dejanja zoper družino, mladino in zakonsko zvezo. "Ob tem pa je bilo še veliko tistega, kar sodi pod prekrške javnega reda in miru, pod ogrožanje v zasebnem prostoru. Stanovanja so zelo pogosta lokacija prekrškov, med vsemi na 3. mestu. V veliki večini teh kršitev gre za nasilje med zakoncema, ki pa so mu bili lani vsaj v tretjini primerov priča tudi otroci, ki ob takem dogajanju gotovo trpijo. Koliko puščajo posledice na njihovo kasnejše življenje si pa lahko le mislimo," pravi Videč. Policisti v takih primerih zbirajo tudi
podatke, ki kažejo na sum storitve kaznivih dejanj na škodo otrok, dokazovanje pa je težje, ker ljudje o tem nočejo govoriti. Enako velja za sosede, ki se v take zadeve običajno nočejo vtikati.
Začaran krog
Da je nasilja, tudi v družinah, vse več, ni nobenega dvoma. Tako ugotavljajo tudi na Centru za socialno delo Velenje. Ljudje svojo nemoč nad reševanjem težav, v katerih so se znašli, ne znajo ali ne zmorejo reševati drugače, kot da se zatekajo k nasilju. Žrtve so največkrat otroci. Ti svoje vzorce prenašajo med vrstnike, kjer je nasilje tudi v porastu.
Robert Videč in Franc Tajnik ugotavljata, da je poseg v družino specifičen, velikokrat odvisen od oškodovanca in njegove pripravljenosti, da se zadeva sploh obravnava.
Začaran krog, v katerem je svetla točka le ta, da je okolje postalo bolj občutljivo na nasilje nad otroki in da osveščenost o tem med ljudmi raste.
"Vse pogostejši so primeri, ki kažejo, da nekateri ne znajo vzgajati svojih otrok drugače, kot s pretepanjem, trpinčenjem. Meril o tem, kaj je in kaj ni nasilje, pa ni. Kakšna zaušnica še ne pomeni nasilja, čeprav tak ukrep ni vzgojen. Če so zaušnice prepogoste in se otroku poznajo, bodisi kot modrice, poškodbe, zapiranje vase, če prihaja do težav pri pouku, v družbi, je sum o nasilju že mogoč," je povedala Milena Polšak, socialna delavka na Centru, ki se ukvarja s tovrstnimi primeri. "Oblik nasilja je veliko. Lahko gre za spolno, fizično, ko otroka pretepajo, misleč, da ga s tem vzgajajo, psihično, ki se ne opazi po modricah, lahko gre za prekomerno delo, ki ga nalagajo otrokom. Znan je primer, ko je moral štiriletni otrok biti varuška 8-mesečne-mu otroku in kuhati...," pa je dodala Tatjana Mušič.
dobijo več podatkov kot iz družin, ki znajo stvari bolj pre-finjeno skrivati. To je nekako takole, človek pomisli: ja, ata je zdravnik, mama je pravnica, to kar mislim da je, ne more biti to, kar naj bi bilo. Te družine se znajo bolj braniti, in ker so "ugledne", nihče ne pomisli, da bi se tudi v njih lahko dogajalo kaj neprimernega in nasilnega.
bom rekel, da v primerih spolne zlorabe otroka 80 odstotkov mater stopi na stran očeta ali očima, ker otroku preprosto ne verjamejo in krog je sklenjen, oče ima zaslombo." To velikokrat s svojimi kasnejšimi izjavami potrdijo tudi otroci sami. "Ko se z njimi pogovarjamo in jih vprašamo, zakaj niso o tem povedal materi, je najpogostejši odgovor - saj mi ne bi verjela, ali pa odgovor, da je povedal, pa mu je odgovorila, da si zmišljuje," je dodala Mušičeva.
O nasilju le redko
spregovorijo žrtve same
Ni pa tako malo primerov, ko so otroci žrtve spolnega nasilja. Iz lanskega leta je znanih na območju Velenja osem takih primerov! Velikokrat ne pridejo v javnost zaradi zaščite žrtve. "Največ obvestil, bodisi o tem, da v kakšni družini grdo ravnajo z otroki, bodisi o spolnem nasilju nad njimi prihaja iz šol, vrtcev, vse pogosteje pa se med prijavitelji pojavljajo tudi sorodniki trpinčenih, sosedje, le redko pa žrtev sama," je povedala Tatjana Mušič in tako pravi tudi Milena Polšak s Centra za socialno delo v Velenju.
"Tudi anonimne prijave niso tako redke, čeprav jih ni-
Milena Polšak s Centra za socialno delo Velenje: "Več se bo o tem pisalo, bolj bo javnost osveščena in hitreje bomo lahko reševali take primere."
Rado Veligošek in Tatjana Mušič z UKS UNZ Celje pravita, da se več kot 80 odstotkov mater postavi na stran očetov.
Matere na strani očetov
Družine so zaprte vase. Ko pride med člani v družini do "kraha", so matere velikokrat tiste, ki so tiho, ker so ob otroku pogosto tepene tudi same in te otežujejo postopke, ker odločno branijo može," je povedala Mušičeva.
Rado Veligošek pa dodal: "Ne bom se veliko zmotil, če
mamo radi, ker velikokrat ne povedo dovolj. Jih pa seveda preverimo. Zato bom rekla takole: če se že kdo odloči za anonimno prijavo, bi si želeli vsaj malo daljšo, da bomo iz nje izvedeli čim več podatkov," je rekla Mušičeva.
Rado Veligošek je omenil enega zadnjih primerov, ko so kriminalisti, ki se ukvarjajo s temi stvarmi, dobili obvestilo z neke šole, da je učenka pove-
Utrip - kaj je pokazala telefonska anketa
V	- m
ce b
V petek, 27. marca, smo v uredništvu Našega časa i vedli telefonsko anketo, v kateri je sodelovalo 48 naključ no izbranih telefonskih naročnikov z območja Velenja, Šoštanja in Smartnega ob Paki, ki so bili pripravljeni odgovoriti na vprašanje:
Ali bi prijavili ustreznemu organu, če bi v svoji soseščini vedeli za primer, da v kakšni družini grdo ravnajo z otrokom, da nad njim izvajajo katero od oblik nasilja. Vprašali smo 32 žensk in 17 moških.
Z odločnim DA, prijavil(a) bi, je odgovorilo kar 40 vprašanih, samo 1 je odgovoril z odločnim NE, s pojasnilom, da tudi če bi povedal(a), ne bi to nikomur pomagalo, ker so kazni tako nizke, da se ne bi spremenilo nič.
2 sta oklevala (verjetno bi, sta rekla), med ostalimi 6 pa smo dobili naslednje odgovore: če bi otrok dobil tri ali štiri po riti in se ne bi to dogajalo kar naprej, ne; če bi se že odločil(a), bi temeljito premislila, ker te potem o tem sprašujejo vse sorte; prijavil bi le v primeru, da bi bil stoodstotno prepričan, da gre res za kaj hudega.
Statistika
Na Policijski postaji Velenje so lani obravnavali 16 kaznivih dejanj zoper družino, mladino in zakonsko zvezo (21. poglavje KZ): 2 zaradi odvzema mladoletne osebe, 9 zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja in 5 zaradi izmikanja plačevanja preživnine. Zaradi kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po 183. členu, 3. odstavek KZ RS, pa 8 primerov!
Na Centru za socialno delo so obravnavali 9 primerov zanemarjanja otrok, 17 primerov telesnega nasilja, 2 spolni zlorabi in 5 primerov sumov, da gre za neustrezno ravnanje z otroki.
Arnes
t
Družino, v kateri je pred tremi leti za jSosledicami nasilja umrl 5-letni Arnes, na Centru za socialno delo spremljajo od prihoda drugega otroka iz porodnišnice. V stalnem stiku so predvsem z mamo, kajti oče z njimi noče sodelovati. Preverjajo otrokov psihofizični razvoj, v stalnih stikih z njimi pa je tudi zdravnik - pediater.
Vsak dan so v družini prisotne tudi Jehovove priče, ki so po besedah direktorice Centra Jelke Fužir pomembno vplivale na drugačno sprejemanje starševstva, predvsem pri mami. V zadnjem času izvajajo aktivnosti, s katerimi družino pripravljajo na odhod staršev v zapor. Nadomestno družino, v kateri bo otrok preživljal čas do prihoda staršev s prestane kazni, so že našli. Da bi bil prehod za otroka iz enega okolja v drugo čim manj boleč, obe družini skupaj z otrokom preživljata vikende.

dala, da naj bi imela doma težave z očetom, da z njo grdo ravna in nakazala, da naj bi jo tudi spolno zlorabljal. "Se danes bomo naredili vse, da bi ugotovili, ali je to res, in če je, se povezali s Centrom, da zaščitimo otroka. Potem je treba zbrati dokaze in jih posredovati na tožilstvo. Če ocenimo, da je človek nevaren, predlagamo pri preiskovalnem sodniku zanj pripor in ta večinoma naše predloge upošteva".
Z žrtvijo se ukvarja skupina strokovnjakov
Na vsak klic se odzovejo tudi na Centru za socialno delo, preverijo zadevo na terenu, o dogajanju obvestijo kriminaliste, ob morebitnih sledeh nasilja nad otrokom tega odpeljejo k zdravniku. Pri obravnavi žrtve in njene družine sodeluje cel team strokovnjakov. "V prvi vrsti moramo otroka zaščititi pred nadaljnjo
zlorabo, mu nuditi strokovno pomoč in oporo in ga spodbuditi k temu, da nam zaupa svoje težave. Naša naloga je, da ga razbremenimo krivde za na stali položaj in mu pomagamo prebroditi čustvene probleme. Hkrati izvajamo svetovalne ukrepe tudi s starši," je povedala Milena Polšak. • Možnosti za ukrepanje je več. Če je podana kazenska ovadba zoper oba ali enega od staršev in je ogroženo nadaljnje bivanje otroka v družini, poskrbi Center za njegovo var nost. Otroka lahko začasno namestijo v drugem okolju i sprožijo postopek za odvzem otroka. Za ta skrajni ukrep s odločijo, če ocenijo, da starša nista sposobna prekiniti zlorabe in otroka zaščiti
9 Milena Krstič - Planine ■. Tatjana Podgoršek
9. aprila 1998
MED VAMI
kils i as 7
Vinske Gora
Kdo nagaja Javornikovim!?
Najboljši med najboljšimi mladimi glasbeniki
preveriti, kako je opravljati najtežje sprejemne izpite. Ker je uspel, ga je počasi zadeva ; začela zanimati. "V bolnišnici se gotovo ne bi dobro počutil, zato sem se izobraževal za splošnega zdravnika. Pred letom dni sem se odločil še za specializacijo in po dveh letih - upam - bom dosegel naziv specialist splošne medicine."
Zaradi razpetosti med Ljubljano in Šoštanjem so sedaj vrata njegove ordinacije odprta le v popoldanskem času. Ko bosta dve leti nadaljnjega izpopolnjevanja za njim, bo lažje zanj in za njegove bolnike. Takrat bo imel tudi več časa za svoje konjičke, ki se jim je moral sedaj povsem odpovedati. Za psa, na primer, skrbijo drugi, fotografski aparat vzame v roke le še za kakšen družinski posnetek, čebele, s katerimi-se je ukvarjal v gimnaziji, so preteklost. "Pravzaprav ne vem, kaj zame ni bil konjiček. Navsezadnje je to tudi moje delo, saj sem našel v njem osebno zadovoljstvo. Rezultati, kijih potrjujejo tudi moji pacienti, pa te pri vztrajanju na začrtani poti še dodatno spodbujajo," je sklenil pogovor naj zdravnik Ivan Urbane.
Franc Javornik, upokojeni poklicni voznik iz Vinske Gore , nas je pred dnevi poklical ves žalosten in razočaran, kot je dejal. Na njivi je namreč našel dokaz o človeški zlobi, ki je na njegovi njivi že obrodila zle sadove.
Pred dvema letoma, ko je na njivi kosil s silokombajnom Slavko Jurko, je "pobral" med jeklene nože tudi kovinski predmet, kije kosilnico zdrobil. Podjetju SIP Šempeter, kjer so opravili popravilo, je bilo potrebno plačati kar 78.000 SIT, ob popravilu pa so odkrili precej velike dele železa, ki so bili očitno vzrok za stroj elom.
Lansko jesen, ko je ponovno kosil silažno koruzo, je strojnik dvignil kosišče precej nad
Franc Javornik: "Žalosten in razočaran sem ob vsem tem..."
običajni nivo nad njivo. Srečno so pokosili in skoraj pozabili na dogodek prejšnjega leta. Pred dnevi pa je Franc Javornik ob spomladanskih delih na njivi odkril "štrkelj" od koruze, ki je imela zabit žebelj, približno 180 mm dolg, rahlo uokrivljen in to po strokovnem ogledu nedvomno zabit in ne le vraščen v steblo koruze.
Javornikovi so spet ogoročeni, saj so, kot kaže, znova za las ušli novi havariji na svoji njivi. Podtikanje železnih tujkov je namreč znana maščevalna poteza nevoščljivih ljudi in ljudi brez morale. Ob tem primeru je gospodar Franc povedal: "Nimam nobenega sovražnika in tudi strojnik se ne spominja v soseščini." Komu je torej v napoto Javornikova koruza?
Franc in njegovi sin se ob delu in pokojnini ukvarjata z rejo telet, zato morata vsako leto pridelati precej krme in silaže. Za devet glav živine je potrebno pridelati krmo na vseh njihovih njivah. Letos se bo odločil za spremembo kulture, torej za posevek trave in baliranje, kjer podobnih nevščečnosti ne bo mogoče izvesti. Dejal pa je: "Ne morem verjeti, da so ljudje lahko tako podli. No, vem, da so v večini še dobri, pošteni in pravi sosedje, a takšne zgodbe pravzaprav niso osamljene!"
■ Jože Miklavc
Strcelj koruze z žebljem
Opazili ste jih
Kdo bo naj
prodajalec,
prodajalka
Vašega sodelovanja v rubriki Opazili ste jih smo seveda zelo veseli. Vse kaže, da se boste vneto vključili v akcijo tudi tokrat, ko izbiramo naj prodajalca, prodajalko.
Kupone bomo zbirali vse do zadnje številke v mesecu aprilu, pošljite pa jih na že znan naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje, s pripisom Opazili ste jih.
Sami zelo dobro vemo, da se za nakup tega ali onega blaga lažje odločimo tudi takrat, ko nam ustrežljiva prodajalka ali prodajalec ponudi iskano blago na primeren način. Prvi kuponi za naj prodajalca, prodajalko potrjujejo, da nekateri to znate ceniti.
NAJ PR0DAJAL(KA)EC
Glasujem za.........................
Moje ime in priimek
Naslov ..........................Pošta................
Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 Velenje.
Tisti trenutek, drugega ni več
ker
Dobro delo rodi sadove. Ugotovitev, ki se potrjuje velikokrat tudi v praksi. Pred nedavnim se je dobro delo obrestovalo pianistki Ani Avberšek, oboistoma Brini Straus in Juretu Volku ter klarinetistu Roku Šinceku - mladim glasbenikom glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, ki so se na nedavnem državnem tekmovanju odrezali več kot odlično. Osvojili so namreč zavidanja vredno nagrado v svoji skupini. In kaj so ob tem povedali najboljši med najboljšimi?
Ana Avberšek: "Skupaj z mentorjem Acijem Bertoncljem
to ni vplivalo na odločitev komisije, ker moraš na takšnem zahtevnem tekmovanju tudi kaj pokazati. Hotela sem igrati saksofon. Ker sem bila premajhna, so
sva ga dobro izpilila. Sem član Simfoničnega orkestra Rudarske godbe in Mladinskega pihalnega orkestra in vse kaže, da bo klarinet po svoje krojil mojo nadaljnjo življenjsko pot. Po srednji šoli namreč nameravam nadaljevati izobraževanje na glasbeni akademiji. Morda mi bo uspelo še kdaj zaigrati med najboljšimi. 6 let igram klarinet in priložnosti, kot je državno tekmovanje, pač ne bom zamudil. Kaj pomeni takšna odločitev, pa že dolgo vem. Zelo malo časa za konjičke."
Jure Volk: "Ko sem se pred 12-leti odločil, da bom upošteval predlog Cirila Vrtačnika in prijel za oboo, nisem razmišljal o nagra-
dah. Štirikrat sem že sodeloval na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov in k že dvema prvima in enim drugim tokrat dodal še eno prvo mesto. Oboa je zahteven instrument, program, ki sva ga z mentorjem Stojanom Doku-zovim "predelala", pa je bil zelo težak. Čeprav vpliva na odločitev komisije več dejavnikom, menim, da je ob koncu vsega le odločila kakovost. Sem študent 2. letnika stomatologije in prihodnje študijsko letom bom -po "zaslugi" oboe - poskusil, če mi bo seveda to dopuščal tudi čas, še študij na glasbeni akademiji,. Če ne, bo igranje nanjo moj konjiček. " ■ tp
sva se na to zahtevno preizkušnjo pridno pripravljala in uspeh ni izostal. Zadovoljna sem s številom osvojenih točk, čeprav menim, da bi bilo lahko še bolje. Povsem drugače je nastopiti pred domačim občinstvom kot pred budnimi očmi komisije, ki je ocenjevala koliko sebe sem "vložila" v izbrano skladbo tisti trenutek. Drugega potem ni bilo več. In najbrž ga v naslednjih letih tudi ne bo. Ne verjamem, da bom po končani gimnaziji nadaljevala poklicno v tej smeri, čeprav mi mentor pravi, da je glasba kot droga. "
Brina Straus: "Štiri leta igram oboo, moj mentor je Stojan Do-kuzov. Moram priznati, da sem uspeh pričakovala. Ocenila sem, da sem dobro pripravljena, konkurenca ni bila velika. Najbrž pa
me najprej spodbudili za blok flauto, potem za oboo. Kaj posebnega si od te uvrstitve ne obetam. Čas bo prinesel svoje. Mislim, da bom oboo v prihodnje igrala bolj za zabavo kot za kaj resnejšega. Obiskujem 7. razred osnovne šole v Celju in vse bolj razmišljam, da bi se izpopolnjevala še v igranju na klavir."
Rok Sincek:"Zame je bilo to drugo sodelovanje na državnem tekmovanju in tudi na prvem
pred tremi leti sem osvojil prvo nagrado. Tokrat je bilo težje kot prvič. Z mentorjem Otom Rožnikom sva zahteven program začela vaditi oktobra lani in očitno
Naj zdravnik
Ivan Urbane
Ivan Urbane: "Če se nekdo toliko potrudi, da izpolni in izreze kupon ter ga pošlje, ti že nekaj povei Morebiten kanček nevoščljivosti bom pa tudi preživel."
Če bi Ivana Urbanca iz zdravstvenega doma v Šoštanju srečali kje na cesti, bi mu težko prisodili, daje zdravnik. Prej bi menili, da je študent. Roko na srce odločitev naših bralcev in bralk, da je prav on naj i zdravnik v bivši občini Velenje, je bilo najbrž za marsikoga precejšnje presenečenje. Tudi zanj samega, saj se v takšni konkurenci, med zdravniki z dolgoletnim stažem, tega ni nadejal. Pozornosti, ki so mu jo naklonili njegovi pacienti, je bil zato toliko bolj vesel. "Osebna zahvala mi ne godi toliko. Glasovanje brez prisile, trud nekoga, ki izreze kupon in ga pošlje, je pa že nekaj drugega. Ne skrivam zadovoljstva, kajti potrditev občutka, da dobro delam, je več kot le prijeten," je bil njegov komentar.
Ko smo skupaj z njim ugibali, kaj je odločilno vplivalo na odločitev naših bralcev in bralk: je to samo njegovo dobro delo oziroma skrb za ti-
ste, ki so iskali pri njem pomoč, vedrina, mladost, odkritost, zaupanje, skupek vsega, se ni mogel povsem odločiti. "Trudim se kolikor morem. Pazim, da nisem nesramen, tudi zahrbten ne znam biti. Ljudem povem, pri čem so, a mi tega očitno ne zamerijo. Kolikor se le da, sem natančen
pri odkrivanju vzrokov za njihove težave in nato tudi pri zdravljenju. Ni vedno lahko, sploh, kadar gre za kombinacijo psihičnih in drugih bolezenskih vzrokov. Takih primerov je v moji ordinaciji približno 40%." Uradno Ivan, neuradno pa Janko, pravi, da zdravnik ni samo zdravnik, ampak tudi družinski, zaupni prijatelj. Ne še v takšni meri kot v sosednjih državah, ampak se z določitvijo izbranega zdravnika ta novost počasi uveljavlja tudi pri nas.
Svoje odgovorno in nadvse zahtevno poslanstvo je pred petimi leti začel v zdravstvenem domu v Velenju. Zaradi pomanjkanja zdravnikov se je pred dvema letoma "preselil" v rodni Šoštanj. Zadovoljen je. Tako kot z odločitvijo, da bo zdravnik. Ob koncu gimnazije je še nihal med študijem biologije, agronomije, veterine, tudi psihologija gaje "vlekla". Vendar med vsemi možnostmi ni bilo nobene "ta prave". Bolj zaradi uporniškega duha kot zaradi česa drugega se je odločil za medicinsko fakulteto. Hotel je namreč
8 NilS vas

107,8 MHz
9. aprila 199$
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Dunaj
Delavci in sodelavci Našega časa in Radia Velenje vsake toliko časa pogledamo še malo izven občinskih in državnih meja, da preverimo, kaj in kako tisto, kar mi počenemu tukaj, počno drugod. Konec minulega tedna smo si tako "privoščili" Dunaj. V dveh dneh smo videli in doživeli res veliko, za kar ima ogromno zaslug Gost d.o.o. iz Velenja in njegova turistična agencija z Matjažem Černovš-kom na čelu, ki Dunaj obvlada do potankosti. Odlično vodenje, izjemno dober program, zanesljiv in strpen APS-ov šofer in Dunaj je vsem ostal v lepem spominu. Priporočamo!
Novinarji, člani celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije, pa bodo konec prihodnjega tedna spet na poti. Zavzeli bodo Istambul. Doma jih bo ostala le peščica, za vzorec, zato s kakšnimi tiskovni konferencami in podobnimi zadevami, kjer brez novinarjev ne gre, takrat nikar ne pretiravajte. Poslušalcem Radia Velenje pa dolgujemo še pojasnilo o tem, kaj ni bilo res v prvoaprilski oddaji. Čutimo posebno dolžnost, da to povemo, ker je bilo kar nekaj poslušalcev, ki so vsaj nekaterim novicam nasedli. Torej, Pesje si vsaj zaenkrat še ne prizadeva, da bi postalo samostojna občina, zato poslanec Kontič o Pesju ni razpravljal v državnem zboru; krajevne skupnosti v Šoštanju so bile samo 1. aprila pravne osebe z
začetnim vložkom 2 milijona novo šolo in tudi NK Esotech
tolarjev, ki jim jih je iz proračuna nakazal šoštanjski župan; na Komunalnem podjetju se pri izračunih (žal) niso motili, cene so take kot so; v Nazarjah ni izginil temeljni kamen za
iz Šmartnega ob Paki nima novega trenerja, kaj šele, da bi njihovo igro z lendavsko Nafto kdo razveljavil.
■ mkp
I
Študent naj bo
ŠŠK napovednik:
10. april - sestanek Ritnikov, Plač ob 21. uri,
17.	april - dan odprtih vrat ŠŠK,
18.	april - Kitariada, Mladinski center Velenje ob 21. uri, vstop prost,
26. april - prvomajski izlet v Sarajevo, 20.000 SIT (denar se pobira do 18. aprila).
Aprilski blues
Le malo stvari na tem svetu je pomembnih. V več stotisoč besedah dnevnega tiska je najbolj presunljiva tista kratka vest o truplu osemletne deklice, najdene na smetišču. Vsi govori, stiske brezposelnih, bankroti n lijonarjev, tragične nesreče na avtocesti in bližajoči se komet, vsi obmolknejo v tišini zgodbe medvedka v njenem naročju. Vendar... že jutri bo vest oprala čudovita lastnost človeškega spomina - pozaba. Naše misli si bodo priskrbele novo kost za nov dan. Novo bolečino, ki je ni, in nove želje... Nihče na tem svetu ni nepogrešljiv. Niti voditelji. Ti so za ljudi brez domišljije in razuma. Veličina njih je zgolj v podobi, v njihovi sliki na televiziji ali v zlaganosti njihovega nasmeha, ki se razprostira s prvih strani revij in časopisov. Isto velja za blišč zvezdnikov, lepotic in filmskih igralcev. Njih lepota je zgolj v podobi. V nobenem časopisu ne boste uzrli podobe deklice s smetišča, ki ji podgane načenjajo oči. Četudi bi bila velika le nekaj kvadratnih centimetrov, bi v naših mislih zasedla velikost jumbo plakata. Ali pa tudi ne. Ker se nas to ne tiče. Naše roke niso krvave. Mi smo ljudje, ki gledamo Esmeraldo. Resnični bogovi ne pošiljajo več svojih sinov.
R S. Vsa dejstva aprilskega bluesa so izmišljena.
■ Peter
Ansambel Maksa Kumra
Začetki Ansambla Maksa Kumra segajo v davno leto 1966, ko je v oddaji "Pokaži kaj znaš" v Ljubljani osvojil prvo mesto in kmalu zatem za radio posnel nekaj skladb. Nekaj let kasneje je v izvirni oddaji "Slovenski ansambli tekmujejo" v finalni oddaji med samimi znanimi ansambli osvojil prvo mesto. V dolgoletni karieri je Ansambel Maksa Kumra posnel več kot 10 LP plošč, nekaj kaset in več samostojnih televizijskih oddaj, nazadnje pa še CD z naslovom "30 melodij". Instrumenti, ki dajejo ansamblu značilen zvok, so: diatonič-na harmonika, claviolino (ki daje ansamblu svojstven in prepoznaven zvok), kitara in bas, največkrat pa je pel ženski vokalni duet.
Po 32 letih delovanja si je Ansambel Maksa Kumra zgoščenko res zaslužil.	■ Vili Grabner
ansambel
JMihaJ^

KONCERTI, KONCERTI, KONCERTI
STRELNIKOFF, VERY EXPENSIVE PORNO MOVIE, ŠTIRJE PRAVI DEDCI
Strelnikoff v MAK Clubu
V Mladinskem Centru Velenje bodo v soboto, 11. aprila ob 21.00, nastopili hrvaški VERY EXPENSIVE PORNO MOVIE in slovenski ŠTIRJE PRAVI DEDCI. Istega dne ob 00.00 (po zaključku koncerta v Mladinskem Centru) bodo v velenjskem klubu Max nastopili celjski STRELNIKOFF. Cena koncerta je 600 Sit. Karta velja za oba koncerta!!! Skupina VERY EXPENSIVE PORNO MOVIE je nova hrvaška skupina, katere člani živijo v Reki in Amsterdamu. Ustanovil jo je basist Stanko, ki sodeluje z bobnarjem skupine Šajeta in spet aktivnih Grad. Čeprav so bolj inštru-mentalisti, se na vokalu počasi prebija v ospredje nekdanji pevec skupine Regoč Medo, kitaro pa igra njegov kolega iz iste skupine Josip. S korovskim naslanjanjem na zapuščino bendov kot so npr. No Means No, so izoblikovali instrumentalno epopejo, ki presega meje hard cora in ruši stereotipe o dlogočasni in dolgovezni instrumentalni glasbi. Šokantno, vendar si upajo narediti več, kot smo bili doslej vajeni: presežejo meje zmogljivosti Polske Malce.
ŠTIRJE PRAVI DEDCI je koroška skupina, ki se je našla v Ljubljani. Za zgled jim služijo teksaški (nekoč) od-trganci Butthole Surfers. Doslej so nastopili dvakrat. Hitro menjajo svoje ime in tudi stil glasbe. Zato po ljubljanskih rokovskih koluarjih že šušljajo, da so člani skupine pravi glasbeni geniji. Sposobni naj bi bili za vsak koncert pripraviti povsem drugačen repertoar. .Kako daleč so pripravljeni iti, kaže nepreverjena informacija, da so si za nastop v Kopru že kupili lasulje. Če se bodo držali tradicije, bodo ime skupine obdržali takrat, ko jim bo za koncert izplačan prvi honorar. Če vam je tokratno ime všeč, jim torej dajte nekaj denarja in oni bodo obdržali ime!
Velenje
Provokativni STRELNIKOFF so februarja izdali svoj novi album z naslovom »Bitchcraft«, ki je v javnosti dvignil precej prahu. Skupina je čez noč postala znana tudi v ne-glasbenih krogih, ki niso vedeli, da Strelnikoff že več let veljajo za eno najbolj odtrganih in divjih zasedb (»Od šmarnice podivjani Štajerci.:.«, J. Kramaršič, MLADINA). Leta 1990 so pri ljubljanski založbi FV izdali mini LP »On 45«, leta 1993 pa pri založbi Onomatopoeia/Rec Rec iz Zuricha LP »Heavy Mentally Retarded«. EP »Hojladrija, Svinjarija, Diareja, Gonoreja« je izšel v sodelovanju z Markom Brecljem leta 1994 pri ljubljanski založbi Nika. Na številnih kompilacijah so Strelnikoff med drugim stali ob rami tudi s takšnimi imeni kot so Nick Cave, Diamanda Galas, Moby, Einsturzende Neubauten in No Means No. Strelnikoff so večinoma nastopali v tujini (Avstrija, Italija, Nemčija, Češka, Slovaška, Švica, Nizozemska, Anglija), kakor tudi doma in na prostoru bivše Jugoslavije. Koncert v Velenju bo njihov prvi po izdaji CD plošče »Bitchcraft« in po vseh problemih, ki so jih imeli zaradi naslovnice, zato ga ne velja zamuditi. ■ zk
JAZZ V MLADINSKEM CENTRU
Izk
Lutke v Mladinskem centru
V soboto dopoldne bo oživel lutkovni oder Mladinskega centra. Najmlajšim, vendar ne mlajšim od petih let, se bo predstavil lutkovni studio Drvarnica in sicer s predstavo Hopa hop. Pričela se bo ob 11. uri.
Predstava je zastavljena po principu točk, ki si sledijo ena za drugo. Vsaka lutka ima svojo zgodbo. Gre za marionete in namen predstave je izpostaviti izraznost vsake posamezne lutke. Predstavili se bodo Ostržek, baletka, lutke Piertota, mačka ter Žalostni in Veseli škrat...
■ bš
LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št.260
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak
četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 5. aprila:
1.	FW: Tam smo doma 8 glasov
2.	HENČEK: Oj, zdaj gremo 7 glasov
3.	BENEŠKI: Joži, Jožica	6 glasov 3. FRANK: Mamice zlate 6 glasov 5. KOVAČI: Kovač še kuje 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 12. aprila:
1.	ALPSKI:	Ko Štajerc v hribe gre
2.	FRAJ KINCLARI: Tika-taka
3.	GOLIČNIK: Ti si rib'ca, jaz sem kit
4.	KLINC:	Shujševalna kura
5.	PRIMORSKI: Zigo-zago
■ Vili Grabner
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
dala svoj novi album s preprostim naslovom »Kyle Minogue«. Po dveh odličnih najavnih singlih »Some Kind Of Bliss« in »Did It Again«, tudi najnovejši (tretji) sin-gle »Breathe« že dosega velike uspehe na svetovnih top lestvicah.
GEORGE MARTIN
Sir George Martin, legendarni pro-ducent slavnih Beatlov je svoj odhod iz glasbenega biznisa, v katerem je deloval dolgo vrsto let, zaznamoval z izdajo albuma s pomenljivim naslovom »In My Life«. Na albumu lahko najdete obdelave pesmi velikega skladateljskega para Lennon - McCartney, ki jih je George Martin kot producent obdeloval v letih 1962 - 70. Na albumu se pojavljajo številni eminentni gostje iz sveta popularne glasbe in filmskega sveta, kot so: Celine Dion, Va-nessa Mae, Sean Connery, Goldie Havvn, Robin VViliams in drugi. Album je izšel 23. marca.
DEMOLITON GROUP
Pri založbi Dallas bo 15. aprila izšel novi album domače skupine Demolition Group, ki nosi naziv »Neovangelij«. Od zadnjega albuma »Deep True Love« so minila natanko tri leta in album je v tem času doživel kar tri ponatise, kar dokazuje, da tudi v Sloveniji obstaja prostor za drugačno glasbo. Z novim izdelkom Demolition Group zaznamujejo petnajsto obletnico delovanja. Album je nastajal v kar treh študijih, mastering pa je opravil Janez Križaj v studiu Metra. Na plošči je šestnajst skladb (65 minut), med katerimi je širši javnosti znana le balada »Dež«, ki je nastala kot plod sodelovanja s Heleno Blagne. Za razliko od prejšnjih albumov pomeni »Neovangelij« korak naprej v demonstraciji glasbenih sposobnosti članov skupine, prav tako pa se čuti tudi popolna neobremenjenost z aktualnimi trendi.
MiČ
PUFF DADDY
Zadnje čase sloviti raper gotovo ni najbolj miren. Na dom je namreč prejel kar nekaj anonimnih grozilnih pisem, ki so ga močno prestraši-
KYLIE MINOGUE
Nekdanja avstralska pop zvezdica, ki smo jo pred slabim desetletjem pomnili predvsem po pocu-kranih pop štancah, je že pred leti precej preusmerila svojo glasbeno pot v bolj zahtevne in bolj prepričljivo zveneče rockerske vode. Nekaj je k temu prav gotovo prispeva-
la tudi njena zveza s pokojnim Mic-haelom Hutchenceom, članom popularnih INXS. Kylie je 23. marca po večkratnih preložitvah končno iz-
la. Poučen z nesrečnimi primeri svojih ubitih prijateljev, 2paca in Notorius B.I.G.-a, se je za snemanje novega videospota za skladbo »Victory« obdal s kar 75 telesnimi čuvaji, od katerih ga manjši del spremlja prav na vsakem koraku. Single »Victory« sicer prihaja z zadnjega albuam Puff Daddya, ki nosi naslov »No Way Out«.
V petek, 10. aprila ob 21.00, bodo v Mladinskem Centru Velenje nastopili KAPELA LA CHATELIERE. Pred koncertom bo otvoritev razstave.
Skupina Kapela la Chateliere je bila ustanovljena leta 1985. Po začetnih menjavah zasedbe se je skupina preusmerila v bolj instrumentalne vode. Leta 1988 je izšla prva kaseta z naslovom »Kapela la Chateliere 1«, ki je bila posneta v vadbenem prostoru na štirikanalni tehniki, izdana in distribuirana pri založbi ŠKUC. Na tej kaseti se je razločno slišalo, da je skupini kaj malo mar, kdo jo posluša in kaj si ob tem misli; čudne, deloma atonalne melodije, raztrgani ritmi in čez vse to še par odbitih tekstov... Vse to je skupini uspelo predstaviti tudi na koncertih, med ostalim tudi v Križankah, klubu K4, KUD-u France Prešeren in na Hrvaškem. Skupina si je s tem prislužila toliko denarja, da je maja 1990 odšla v STUDIO 14 in tam posnela svoj novi material. Kaseta z naslovom »Kapela la Chateliere 2« je izšla v samozaložbi. Pazljivo poslušanje nam jasno pokaže, da je skupina (žal) popustila velikim komercialnim pritiskom trga (ali pa svojim estetskim merilom) in ustvarila mestoma že kar poslušljivo glasbo z jasno razpoznavno osebno noto. Odziv občinstva je jasno pokazal, da je taka usmeritev pravilna: množični obiski koncertov, ovacije povsod tam, kjer se je skupina pojavljala in ugodne kritike.
9. aprila 1998
KULTURA
KAK vas 9
^Ail
3101
CAS
1964
Časopis Rudarje počasi postajal glasilo celotne občine Velenje ozrioma Šaleške doline, čeprav je bil uradno še vedno glasilo Rudnika lignita Velenje. O tem priča tudi posebna izdaja Rudarja, ki je izšla na slovenski kulturni praznik, 8. februarja leta 1964. Takole so zapisali na naslovnico tega Rudarja: "Vsem .občanom občine Velenje. Že večkrat je bilo izraženo mnenje o potrebi pravočasnega obveščanja občanov o vseh važnejših zadevah, katere obravnavajo in sprejemajo organi družbenega upravljanja in skupščina občine. V zadnjem času se je ta vrzel poskušala zmanjšati s tem, da se preko glasila "Rudar" priobčuje čim večje število raznih aktov in obvestil. Tokrat pa smo se odločili izdati posebno izdajo tega glasila, katera je namenjena družbenemu planu občine Velenje za leto 1964. Skupno z zadnjima številkama "Rudarja", v katerih je priobčena "Ocena gospodarskega razvoja v letu 1963" in "Smernice gospodarskega razvoja v letu 1964", tvori eno celoto. Skupščina občine pričakuje, da bodo občani z vso
let
pozornostjo pregledali predlog družbenega plana in proračuna in v razpravah na zborih volilcev aktivno in konstruktivno sodelovali. V kolikor bo ta želja dosežena, je namen te izdaje izpolnjen." Druga številka petega letnika Rudarja, izšla je 15. februarja 1964 in je še vedno veljala 20 dinarjev, je zopet izšla na drugačnem formatu. O tem je uredništvo bralce takole obvestilo: "Obvestilo! Člane kolektiva in vse bralce našega časopisa obveščamo, da smo z današnjo številko časopisa prešli na nov format, ki je nekoliko manjši od prejšnjega. Ta sprememba je nastala vsled tega, ker je celjska tiskarna v sporazumu z RLV prenesla tiskanje Rudarja na rotacijski stroj." Hkrati s formatom časopisa pa se je spremenil tudi uredniški odbor saj so v njem ostali le še Jože Tekavec, kot glavni urednik, ter člani Marjan Šušteršič, Ivan Drev in Vinko Šmajs. 26. februarja je v nakladi 7000 izvodov izšla že druga posebna izdaja Rudarja, v kateri so objavili statut občine Velenje, izdajo pa je uredil Franc Lesnik.
■ dk
Knjigarna, tajnica in prodajna galerija
Kulturnica se seli na Cankarjevo
Gotovo se mnogi, ki se sprehajate po Cankarjevi cesti v središču Velenja, sprašujete, kaj raste in nastaja na gradbišču, kjer je bila včasih Pivnica. Ze čez nekaj dni, natančneje 18. aprila, se bo tja preselila knjigarna Kulturnica. Do sedaj seje ta zasebna knjigarna "stiskala" v majhnem, a prijetnem prostoru v Erini poslovni stavbi na Prešernovi. Na novi lokaciji bodo na 170 kvadratnih metrih odprli knjigarno, prodajno galerijo in čajnico, uradno otvoritev pa bodo pripravili po ywomajskih praznikih.
D/rektorica Kulturnice S/anislava Pangeršič je prepričana, da bodo lahko vsem, ki jim je kultura in knjiga blizu, tu na enem mestu ponudili ogromno, saj bodo ponudbo močno razširili. V čajnici bo moč prelistati vse pomembnejše svetovne časopise in revije, ponudba revi-jalnega tiska pa bo zelo bogata
Danes je tu še gradbišče, že čez nekaj dni pa vas bo vabila
Kulturnica.
tudi na prodajnih policah. V Kul-turnici bodo potekale različne literarne delavnice, vrstili se bodo literarni večeri, med poseb-
no ponudbo pa štejejo tudi poslovna darila vrhunskih slovenskih oblikovalcev...
■ bš
Problem velenjske gimnazije
Špricanje
Na velenjski gimnaziji so špricanje in neopravičeni izostanki zelo pogosta in popularna tema na razrednih urah. Na njih so najpogostejša vprašanja:"Kje si bil tega in tega? Kaj si delal tega in onega? Kje si...?" Na govorilnih urah pa govorijo o tem, koliko neopravičenih ur ima vaš Jurček. To je veliko bolj pomembno kot to, zakaj ima Jurči toliko dvojk in cve-kov pri matematiki in biologiji.
Vsak razred ima vodilnega špricarja, ki je na vrhu lestvice neopravičenih izostankov. Vendar ta "heroj" ni edini, čigar priimek se večkrat omenja v rubriki neopravičeni izostanki na desni strani dnevnika. Tam je omenjenih še precej priimkov drugih dijakov, kakšna tretjina.
Špricanje običajno pripisujejo učencem s slabšo številko v spričevalu, tistim, ki se jim ne ljubi poslušati zateženih učiteljev v učilnicah, ko razlagajo učno snov , ki večini v nadaljnjem življenju ne bo koristila. Pa to ni res. Špricajo tudi tisti, čigar številke v redoval-nici niso le rezultati nogometnih tekem, temveč je njihova ocena več kot 3. Špricanje je letos najbolj priljubljeno med maturanti, izpostavljena sta še posebej dva razreda, ki jih učitelji tako in tako ne marajo, zaradi njihove nemonoto-nosti, neenosmernosti, drugače povedano, drugačnosti. To sta razreda z dijaki, ki si upajo povedati tisto, kar mislijo, na glas in ki se
uprejo krivicam. Vendar s tem niso dosegli ničesar dobrega, kvečjemu so si nakopali težave in nepriljubljenost med učitelji.
Tu se pojavi vprašanje, zakaj učenci toliko špricajo. Ali so za to krivi učitelji, učni načrt ali pa se razlog skriva v dijakih samih? Da bi dobili odgovor na to vprašanje , smo med dijaki velenjske gimnazije naredili anketo.
#	Ali špricaš in zakaj?
Dijakinja 2. letnika: "Da, špri-
cam, predvsem zaradi tega, ker imamo urnik prenatrpan s kontrol-kami in se moram kdaj pa kdaj izogniti testom."
Dijak 3. letnika: "Špricam, ker se mi ne ljubi biti pri pouku, ker so učitelji ful zateženi."
Dijakinja 3. letnika: "Ne, ne špricam. To se mi zdi zelo neumno, kajti ni lahko nadoknaditi vsega, kar s špricanjem izpustiš."
Dijak 4. letnika: "Ne špricam pogosto, vendar kadar špricam, špricam zaradi tega, ker se moram učiti kakšen drug predmet, ali kadar pišem test in se nisem učil."
#	Katere predmete najbolj?
Dijakinja 2. letnika: "Najbolj
špricamo psihologijo, umetnostno vzgojo in angleščino, zato ker ti učitelji kdaj pozabijo vpisovati in zato, ker so te ure dolgočasne."
Dijak 3. letnika: "Umetnost, lani tudi psihologijo. Ker je pri urah dolg čas."
Dijakinja 4. letnika: "Ko sem bila v 2. letniku, sem najbolj šprica-la psihologijo in umetnost, ker nisem bila vpisana. Letos pa največ
Ob Rudarski godbi in Simfoničnem orkestru
Se veliki revijski orkester
VELENJE - 18. aprila - V
teh dneh so v nekaterih podjetjih v Šaleški dolini, pa tudi nekateri posamezniki, že prejeli vabilo za koncert velikega plesnega oziroma revijskega orkestra v ustanavljanju. V prihodnji številki našega tednika bomo objavili tudi program, ki ga bo ta orkester na svojem prvem nastopu v soboto, 18. aprila ob 19.30 uri v veliki dvorani velenjske glasbene šole tudi zaigral. Poleg rudarske godbe in simfoničnega bo glasbeni prostor v našem okolju tako zapolnil še tretji orkester.
"Gre za novo, nekoliko drugačno zvrst glasbe kot jo izvajata pihalni in simfonični orkester. Kot pove že ime orkestra, bo v ospredju zabavna, plesna glasba. Takšnega sestava v našem oko-
lju, v prostoru od Celja do meje z Avstrijo, ni. Prepričan sem, da bo glasba velikega revijskega orkestra nekaj, kar bo Velenjčane pritegnilo in jim ob poslušanju nudilo svoj čar ter užitek," je povedal ravnatelj glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje mag. Ivan Marin.
Dolgoletno pobudo za ustanovitev tretjega orkestra v našem okolju sta "spravila v življenje" glasbena šola in pihalni orkester Premogovnika Velenje. V njem bo večno lepe zimzelene melodije igralo 32 glasbenikov, predvsem bodo to dijaki, študentje in učitelji glasbene šole ter nekateri člani pihalnega orkestra. Z njim bodo, vsaj na prvem nastopu, sodelovali še plesna skupina Nine Mavec, pevci Edvin Fliser, Irena Vrčkov-
nik, Simona Kogmajer, Gordana Hleb, nekateri instrumentalni solisti, orkester pa bo vodil prav tako učitelj velenjske glasbene šole mag. Oto Vrhovnik.
Ivan Marin je prepričan, da se bodo koncerta velikega plesnega orkestra v ustanavljanju udeležili vsi, ki bi lahko v prihodnje bili ustanovitelji ali pokrovitelji orkestra. "Takšen orkester kljub dobrin namenom in prizadevanjem v okviru glasbene šole in pihalnega orkestra ne more delovati, ker ni denarja. Treba bi bilo poiskati zanj nov vir sredstev. Ne gre za velike denarje."
Po predvidevanjih naj bi veliki plesni orkester vsaj 4-krat na leto nastopil na posebnih priložnostnih prireditvah.
■ tp
špricam filozofijo in zgodovino, tu in tam pa tudi psihologijo." # Kako misliš, da bi lahko zmanjšali špricanje in ali so sankcije dovolj? Dijakinja 2. letnika: "Ne vem. Mislim, da bi morali učitelji biti malo bolj pozorni pri vpisovanju."
Dijak 3. letnika: "Ce ne bi bili tako tečni in zateženi učitelji. Ti ukori in opomini nič ne pomagajo."
Dijakinja 4. letnika: "Zmanjšati špricanje, je lahko utopično razmišljanje. Dijaki ne bi bili dijaki, če ne bi špricali. O sankcijah pa mislim, da so stroge in dokaj učinkovite, a dijaki se z njimi ne obremenjujejo preveč."
■ Edin Biščič
S knjigo do lepe besede
Otroci imajo radi besede.
Zato imajo tudi besede rade otroke.
(Boris A. Novak)
Knjiga je odraslim in otrokom okno v svet. Knjige so naočniki, skozi katere opazujemo svet (Feuchterleben). Zato navajamo otroke že v zgodnjem otroštvu, da jim bo knjiga neločljivi del življenja. K branju želimo vzpodbuditi že starše naših najmlajših varovancev z osveščanjem, kako ugodno vpliva branje in pripovedovanje že v zgodnjem obdobju na otrokov duševni in telesni razvoj. V tem medsebojnem odnosu se navsezadnje tkejo tudi čustvene vezi.
Knjižna vzgoja je vključena v celoten vzgojno-izobraževalni proces v vrtcu. Začenja pa se že v zgodnjem otroštvu, v družini. Prva knjiga je otroku slikanica. Ob pripovedovanju odrasle osebe spoznava nove besede in ob ilustraciji njihov pomen. Ob zvoku našega glasu in neposredni bližini se ustvarjajo med nami in otrokom medsebojne vezi, ki prerastejo v prijateljstvo, zaupanje in medsebojno spoštovanje. V vrtcu se zavedamo, da je knjiga ali slikanica otrokov spoznavni svet, zakladnica besed in zatočišče ob različnih čustvenih stiskah. Zato imajo naši otroci v vsaki igralnici knjižni kotiček. V njem spoznavajo najrazličnejše pravljice, zgodbice (različnih zvrsti, vsebin narodov), pesmi, basni, uganke in likovno kakovostne slikanice. Otrokom pripovedujemo in beremo, igramo se z glasovi, črkami, besedami, si izmišljamo zgodbice, govorne igrice ter podoživljamo vsebino z dramatizacijo, gibanjem, likovnim in glasbenim izražanjem. Na galeriji smo uredili "pravljični kotiček" s predšolsko
knjižnico. V prijetnem ambientu (rastlinjak, blazine, lutke,...) se bogati otrokov spoznavni svet, besedišče in domišljija. Soba brez knjig je podobna telesu brez duše (Cicero).
Že tretje leto izvajamo v naših vrtcih tudi program "predšolske bralne značke", ki ga izvajamo v sodelovanju z ZPMS. Častno pokroviteljstvo nad to dejavnostjo je prevzel predsednik države Milan Kučan. Zavedamo se, da se bo slovenska beseda še naprej ohranjala in razvijala tudi z izvajanjem knjižne vzgoje, zato želimo že v predšolskem obdobju vzpodbuditi otroke k prebiranju knjig. In ker želimo doseči, da bi se ob branju in pripovedovanju tudi srečevali starši in otroci, smo se odločili, da že tradicionalno	izvajanje
predšolske bralne značke popestrimo z novimi oblikami dela. Nekatere vzgojiteljice izvajajo zimske večere pravljic, kjer se sočasno srečujejo ob brani besedi otroci in njihovi roditelji. Z razgovori, izobraževalnimi sestanki, sodelovanju pri različnih oblikah dela iz govorne vzgoje, vzpodbujamo in usmerjamo starše, da si vzamejo čas za otroka in knjigo. Z uvajanjem bralne značke se je marsikdo od staršev tudi vpisal v mestno knjižnico, skupaj z otrokom. Tudi v naši vrtčevski knjižnici si marsikdo od staršev lahko izposodi knjigo ali slikanico.
Ker želimo, da bi imeli otroci tudi doma svoj knjižni kotiček, smo se strokovni delavci vrtca Lučka odločili, da ob tednu kulture pripravimo za otroke in starše "odprta vrata" na temo Moja slikanica. Staršem smo želeli predstaviti in prikazati način izdelave domače slikanice in leporele.
Ker predstavljajo le-te neko vsebino, so naše vzgojiteljice in njihove pomočnice najprej odigrale staršem in otrokom dramatizacijo pravljice Zajčkova hišica. Ne vem, kdo je ob dramatizaciji bolj užival. Starši, ki so za trenutek pozabili na vsakdanje skrbi in se prepustili otroški brezskrbnosti in pristnosti ali otroci, ki so silili vedno bolj v ospredje in želeli tudi sami zaigrati. Nekateri otroci so določene tekstne spontano ponavljali za svojimi vzgojiteljicami. Po vsebini dramatizacije so nato starši in otroci ilustrirali osebe ter sestavili in izdelali svojo slikanico. Nekateri starši so popestrili ilustracije tudi s teksti, ki so jim jih pripovedovali njihovi otroci. Po končanem delu smo si ogledali razstavljene izdelke, ki so nam pripovedovali, da se da iz malega narediti veliko (izdelek iz odpadne embalaže), da je druženje tisto, ki nas prevzema in obdaja s toplino, ohranja stike po družabništvu in prijateljstvu, vzpodbuja h komunikaciji med različnimi generacijami (stari starši - starši - otroci), je gibalo spoznavanja novih besed in razumevanja njihovega pomena, vzpodbujanja k radovednosti, vedoželjnosti (kaj zmoreta moja starša), je izhodišče osamosvajanja, samozaupanja in vzpodbujanja samozavesti.
In navsezadnje ima knjiga tudi globlji čustveni pomen. Tudi takrat, ko si sam in ti počiva v naročju knjiga, nisi več sam. Ob sebi imaš prijatelja, ki ti stoji ob strani ob svetlih in temnih trenutkih tvojega življenja.
Knjiga je prijatelj, ki nikdar ne razočara (Johnson).
■ Sonja Ferme Vrtec Velenje
Društvo humoristov 40 M Velenje
Letos knjige, prihodnje leto pomaranče
Varovanci Doma za varstvo odraslih v Velenju so doživeli spet enega prisrčnih in nepozabnih srečanj. Tokrat s člani Društva humoristov 40 M iz Velenja. Ti jih niso le obiskali in jih razveselili s priložnostnim kulturnim programom, ampak so jim ob tem tudi podarili približno 100 knjig, ki so jih zbrali sami.
"Srečanje je bilo res prisrčno, kar nam je bilo v veliko zadovoljstvo. Tudi v prihodnje bomo organizirali kakšno akcijo za ustanove kot je dom za varstvo odraslih. Razmišljamo o zbiranju 50 ali 100 kg pomaranč," je povedal predsednik velenjskih humoristov Sandi Čanč.
Sicer pa to ni edina aktivnost, ki jo je 26 članov odbora društva predvidelo v letošnjem delovnem programu. Za njimi je že tradicionalen ples, pred njimi pa 2. po vrsti rekreativna prireditev S kolesom do razvedrila. Lani se je na pot Velenje - Šoštanj podalo precej občanov, letos pričakujejo od 500 do 1000 udeležencev. Akcijo bodo organizirali pri-
hodnji mesec, nanjo pa prvič povabili tudi invalide z vozički. Ob pomoči pokroviteljev bodo najboljše in najbolj vztrajne seveda lepo nagradili. Ob tem načrtujejo še nekaj nastopov pred domačim občinstvom, v Kranjski Gori, Celju, Grižah oziroma povsod tam, od koder so njihovi člani. Ti so praktično iz cele Slovenije. Z vso zavzetostjo pa se že danes pripravljajo na veliko "fešto" spomladi prihodnje leto. Takrat bodo namreč zaznamovali 30-let-nico uspešnega delovanja društva. "To bo velika stvar, prireditev taka, kot se šika. Ob tej priložnosti bomo izdali zbornik, na prireditev bomo povabili vse, ki so kdaj ali še zdaj delujejo v društvu. Naš "farajn" so ustanovili v gostišču Tinke Zaje v Tre-bušah za to, da bi poskrbeli za tiste, ki imajo radi razvedrilo, zabavo, prijetno razpoloženje. Tega danes vsem manjka. Ostajamo torej zvesti ciljem, zapisanim ob ustanovitvi društva," je sklenil pogovor Sandi Čanč.
■ Tp
Sandi Canč:" Smeh, zabava, razvedrilo - to je naše osnovno poslanstvo. Prihodnje leto bo za nas jubilejno."
T"
10 NAS CAS
VI PIŠETE
9. aprila 1998
	MENNJA IN ODMEVI	1
		
Spoštovani bralci!
Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in ki bodo imeli več kot 80 znakov v eni vrsti, ne bomo objavljali ali jih bomo krajšali po lastni presoji.
Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegov številko. Včasih je potrebno kakšno stvar še pojasniti oziroma preveriti.
Uredništvo
Pojasnilo k članku: "Kdo so dolžniki?! (1)
V članku novinarke Mire Zakošek se je zapisalo, da je največji dolžnik Komunalnemu podjetju Velenje dolžan kar blizu 90 milijonov tolarjev. V prid resnici je potrebno povedati, da ti podatki niso točni. Največji dolžnik Komunalnega podjetja Velenje je podjetje v stečajnem postopku. Njegov dolg znaša 23.380.000,00 tolarjev.
Komunalno podjetje in njegovi lastniki Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj in Občina Šmartno ob Paki neplačnikom ne dajejo potuhe, kot je bilo zapisano v članku, da jim ni potrebno poravnati komunalnih storitev.
Pri obravnavi spiska neplačnikov so svetniki upoštevali določila Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. 1. SRS, št. 8/90 in Ur. 1. RS, št. 19/91).
■ Komunalno podjetje Velenje
Pojasnilo na članek "Kdo so dolžniki?!" (2)
V članku Mire Zakošek, glede seznamov dolžnikov Komunalnega podjetja Velenje, je bilo zapisano: "Ti seznami so menda zaupni?! Torej o njih ne smemo pisati, še več, če bi bili na seji o njih javno spregovorili, bi bili sejo zaprli za javnost..."
Svetniki Mestne občine Velenje so na seji obravnavali spisek dolžnikov Komunalnega podjetja Velenje in pri tem upoštevali Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. I. SRS, št. 8/90 in Ur. 1. RS, št. 19/91), ki v prvem, drugem in četrtem odstavku 10. člena pravi:
"Upravljalec zbirke podatkov sme posredovati osebne podatke drugim uporabnikom samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
Uporabniki iz prejšnjega odstavka tega člena ne smejo posredovati dobljenih osebnih podatkov drugim osebam, uporabljajo pa jih lahko samo za namene, določene v skladu s tem zakonom.
Upravljalec zbirke podatkov mora za vsako posredovanje osebnih podatkov po prvem in tretjem odstavku zagotoviti, da je mogoče naknadno ugotoviti, kateri osebni podatki so posredovani, komu ter za kakšne namene in sicer za obdobje, za katero se posamezni podatki shranjujejo."
■ Mestna občina Velenje -premoženjska služba
Spoštovani bralci!
V zvezi s članki, objavljenimi v tedniku Naš čas v rubriki Mnenja in odmevi pod naslovom "Ali in kako živeti neupravičeno na veliki nogi" obveščamo spoštovane uporabnike komunalnih storitev, da smo g. Boruta Jenka povabili na pogovor v Komunalno podjetje Velenje. Z
g. Jenkom smo se dogovorili, da recenzijo izdelka Predlog ocene učinkovitosti energetskega sistema PE Energetika opravi komisija nevtralnih strokovnjakov v skladu s postopkom, ki ga v Komunalnem podjetju Velenje izvajamo za vso investicijsko tehnično dokumentacijo. V skladu s postopkom preverbe in-vesticijsko-tehnične dokumentacije bo strokovna recenzija opravljena pri vseh ostalih dokumentih, ki so v zvezi s to problematiko.
O rezultatih recenzijskega izdelka bomo javnost pravočasno obvestili.
S spoštovanjem!
■ direktor KP Velenje Marijan Jedovnicki, dipl. inž.
kem.
Velenje - mesto priložnosti ali kako naj knjižnica pridobi prepotrebne prostore
Velenje je dobilo svojo knjižnično zgradbo - splošnoizo-braževalno knjižnico leta 1971. V tistem času je nova zgradba povsem ustrezala in zadovoljevala pogojem dela, dopuščala je celo dodatne aktivnosti. Vendar je mesto Velenje doživelo v zadnjih treh, štirih desetletjih nes-luten razvoj. Število prebivalcev je naraslo, vzporedno s tem pa tudi njihove potrebe in zahteve. Ljudje imamo dvoje potreb in tiste, t.i. sekundarne oziroma kulturne, ki kličejo po vzgoji in izobraževanju, naj zadovoljuje šolstvo in kultura (kamor nedvomno uvrščamo tudi knjižnice).
Kulturni odraz mesta je njegova knjižnica!
Današnja situacija velenjske knjižnice pa nikakor ni več zadovoljiva. Kar ji lahko očitamo uporabniki, je prostorska stiska, ki ovira potek dela prav v vseh njenih oddelkih in kotičkih. Tako knjižnični fond kot število uporabnikov rasteta iz leta v leto. Knjižnični prostor pa je primoran nefunkcionalno sprejemati vso to količino knjig in uporabnikov, kar pomeni zanjo kot za njene bralce več škode kot koristi. Torej vidimo, da je prostorska stiska tisti manjko velenjske knjižnice, ki onemogoča normalno delo knjižnice kot tudi ne privablja bralcev.
Kot uporabnika me moti v knjižnici predvsem to, da v zgradbi ni primerne čitalnice oziroma študijske sobe, kjer bi tako dijaki kot študentje, katerih ni zanemarljivo malo, ter ostali uporabniki lahko v miru in tišini opravljali svoje delo (brali, se učili, pisali,...). V to sobo bi se moral preseliti tudi časopisni oddelek in tako bi končno opravljal svojo funkcijo.
Kot študentka bibliotekarst-va in ljubiteljica knjig, ki gleda na knjižnico z bolj kritičnimi očmi, pa mi je hudo za vse tiste knjige, ki se jih zaradi prostorske stiske predčasno deponira v skladišče (ki je prav tako premajhen prostor, ampak to je že nadaljevanje prejšnje zgodbe) in tako so prikrajšani predvsem bralci, oziroma za tiste knjige, ki se uničujejo že na policah, saj jih je
zaradi prostorske stiske večkrat potrebno s silo namestiti na police.
Uporabniki kot tudi knjižnični delavci so istega mnenja, da je potrebno omogočiti in ponuditi bistveno več prostora. Tega pa ni mogoče pridobiti brez sodelovanja in soglasja mestne občine, ki jo pozivam, da se zave te situacije. Le ustrezni, prijazni in funkcionalni knjižnični prostori bodo privabljali tudi nove uporabnike v knjižnico, kar je njena osnovna naloga in cilj. S tem pa se bo dvigal tudi kulturni odraz mesta. Velenje ima ambiciozne načrte na področju vzgoje in izobraževanja, katere bo lahko doseglo samo s sodelovanjem splošne knjižnice.
Nagovarjam Velenje - mesto priložnosti, naj ne spregleda svoje splošne knjižnice ter ji ponudi novo priložnost, da se dvigne in vključi v sam vrh slovenske splošnoizobraževalne knjižnične mreže, saj tako ne bo le sama sebi namen, ampak bo lahko zadovoljila svoje uporabnike, ki so njen temeljni element obstoja.
■ Brina Jerič
Stališče LDS do postavitve spominskega obeležja
Svet Mestne občine Velenje bo na svoji 34. seji obravnaval predlog o postavitvi spominskega obeležja pod Kožljem. Predlog je nastal na podlagi večletnega dela komisij za raziskovanje množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti. V komisijah so sodelovali ugledni velenjski zgodovinarji, kulturniki, priče tedanjih časov in predstavniki političnih strank. Izvršni odbor LDS Velenje je na svoji zadnji seji sklenil, da podpre postavitev takšnega spominskega (simboličnega^ obeležja, na katerem bo napis "Žrtvam druge svetovne vojne". Res je, da v takratnem Velenju ni bilo množičnih pobojev, a bili so. Za podporo temu predlogu smo se odločili iz pietete do mrtvih, zaradi odgovornega odnosa do preteklosti, predvsem pa z upanjem in željo, da se z vojnimi in povojnimi travmami ne bo (več) manipuliralo iz političnih in ideoloških razlogov. S tem dejanjem v celoti prepuščamo nadaljnje delo zgodovinarjem, ki so v svojem dosedanjem delu širom Evrope in sveta visoko ovrednotili vlogo slovenskega protifašističnega boja in upora proti okupatorju. LDS se pridružuje takšni zgodovinski oceni, pa naj gre za upor proti fašizmu in nacizmu kjerkoli po svetu. Tudi velenjsko-šaleški prostor je bil pomemben del tega upora: to pričajo stotine žrtev padlih in ustreljenih, pregnanih ali odpeljanih v koncentracijska taborišča. LDS je usmerjena v reševanje sedanjih in prihodnjih dilem, ki so pred nami. S tem civilizacijskim simbolnim dejanjem pa poudarjamo, da upamo, da smo se vsi skupaj iz preteklosti tudi nekaj naučili in da nenehni spori, očitki in vračanja na stare okope ne prinašajo boljšega življenja in splošnega napredka.
■ Izvršni odbor Liberalne demokracije Slovenije, Velenje
Danes je obala jezera lepša
V teh hladnih in vetrovnih spomladanskih dnevih ob velenjskem jezeru ni veliko dejavnosti; kakšen sprehajalec s psom ali brez njega, kolesar, ki je zašel na sprehajalno pot po obali in mlačno sonce in veter.
Prejšnji četertrek pa smo se šaleški raftingaši učinkovito
vključili v akcijo "Očistimo naše okolje". Takšnih pa je bilo doslej že veliko.
Skupina dobro opremljenih raftingašev (v tistih nepremočljivih oblekah, anorakih in gumijastih čevljih) je čistila obalo velikega in malega jezera. Del moštva po kopnem, del iz čolna. V tako vetrovnem vremenu nič kaj prijetno opravilo.
Rezultat: pet velikih črnih vreč raznoraznih smeti in odpadkov. Kriterij pobiranja je bil: vse stvari, ob katere se spotakne oko (končno je to začetek naravne estetike). Najhujši odpadki so seveda steklovina, ker je nevarna, in razne pločevine in žice. Takoj za tem so očesu v naravi "vtujki" (beseda je humorno Davidova) razni kričeči barvni papirčki, ostanki kartonov od ognjemeta, plastenke, pločevinke in plastika (le od kod se vzame).
Lani smo nabrali dvanajst vreč. Letošnjih pet morda pomeni napredek kulture obiskovalcev jezera. Pohvalno. Tudi v bodoče prosim premislite, ko boste hoteli papirček od bonbonov ali prazno cigaretno škatlo, vreči v vodo ali travo- tam se sveti več kot tri leta in je "vtu-jek"- v tem primeru nesnaga.
Hvala vsem, ki niste nemarno odvrgli nobenega odpadka na obali našega lepega jezera. Hvala tudi Vam, ki tega ne boste več počeli.
Raftingaši imamo ob jezeru svoj dom, svojo prvo (pa čeprav mirno) vodo. Smo ljubitelji vse narave, dasiravno nam je deroča voda posebej blizu.
Ohranjamo človekov stik z naravo, spretnost preživetja in skrb za lepo in zdravo okolje.
Upam, da bomo v naslednji akciji nabrali samo eno vrečo smeti, za katero bo kriv zgolj veter.
■ D.Č.
Umirajo tako kot so živeli -- neopazno
Živijo med nami. Lahko odgovorimo, kako jim je ime in v katerem nadstropju imajo stanovanje - vendar jih ne poznamo. O njih ne vemo ničesar! Ali imajo kje sorodnike, morda otroke? Z njimi se srečujemo na hodnikih, v dvigalu. Pozdravimo se ali pa še to ne. S sklonjeno glavo odpro vrata svoje garsonjere in skrbno zaklenejo za sabo. To je vse, kar nam je znano o njih!
Nenadoma so pred njihovimi vrati gasilci, policija, zdravnik,... Na vprašanje, kdaj smo jih nazadnje videli, ne znamo odgovoriti. Tako neopazni so bili. Zavemo se krute resničnosti, leta in leta so živeli z nami, pa jih nismo pogrešili. Zapeče nas vest, toda samo za trenutek. Življenje teče naprej.
B H
d.o.o., Celje
CELJSKA BORZNO - POSREDNIŠKA HIŠA
Prešernova 18. 3000 Celie
Pred prodajo ali nakupom delnic in obveznic se posvetujte z borznimi posredniki CBH. OBIŠČITE nas v Celju na
Vrunčevi 1, v Velenju na Rudarski 2d ali pokličite 40200.
Telefon: 063 40 200 Telefax: 063 441 491 Internet: http://www.cbh.si
Jutri bo nekdo drug v tem stanovanju. Bomo storili še kaj drugega kot samo pozdravili, se bomo potrudili vzpostaviti stik, ne da bi bili vsiljivi? Najbrž ne, ker se ne moremo odločiti, kje je meja vljudnosti in vtikanja v tuje življenje.
Živijo med nami, pa jih ne vidimo. Kaj pa, če si niso namerno izbrali samote? Morda si želijo naše bližine, pa so preveč
sramežljivi. Ste pomislili tudi na
to?
Naslednjič jih povprašajte po zdravju ali pa jih povabite na kavo. Vzemite si pol ure časa za nekoga, ki ima samo ime in številko stanovanja.
■ Milojka Mohor, Velenje
Za notranji mir pred prazniki
Velika noč. Od pradavnine dalje ostaja za vse nas praznik. Praznik prebujenja vsega živega, praznik pomladi. Za krščanski svet je simbolno najpomembnejši praznik, saj vedno znova spominja na vstajenje Kristusa. Tako nam odpira pot v smisel življenja. V smisel, ki bi ga lahko poimenovali z večnim življenjem.
Od začetkov Človeštva do danes poskušamo pogledati resnici v oči in se dokončno zavedeti, kako je naše življenje res le hip v vesolju ali pa je morda več. Želimo si ne izginiti za vedno z obličja kozmosa. Želimo se vedno znova potrjevati, misliti na prihodnost, ki je ni konec in ni samo nič ...
Želimo, da bi bila tudi ta velika noč praznik miru, praznik popolne sprostitve, praznik veselja in tudi praznik upanja. Tistega, ki je pomaknjeno v negotov jutri, tisto, ki naj postane za nas vse bolj osmišljeno, bolj veselo.
Želimo si notranjega miru! In če nas bo to prevevalo v dnevih do praznika, smo praznik resnično in lepo preživeli!
■ Vis
V	slovo Milanu Štimcu
Pomladno veličastje narave oblači v pisane tančice vso dolino.
V	te prelesti se prerada vgnezdi smrt, nepremagljiva in zakonita življenjska spremljevalka vsega živega. Tako je omahnil 66 let star, lahko bi zapisali, ljudski zobar Milan Štimac iz Velenja.
Davnega J959. leta je prišel v Topolšico kot mlad oficir, se ves posvetil zobarstvu in si v najkrajšem času ust\'aril sloves. Tam je spoznal ženo Terezijo in si z njo zgradil ljubek domek v Velenju.
Kdo ni poznal Milana? Vsako uro dneva in noči je bil pripravljen pomagati vsem, tudi ubogim.
Neposredni sosedje so uživali prioriteto, saj jim je zdravil zobe zastonj.
Od 1966. leta dalje se je z vsem ognjem predal tako svojemu poklicu kot delu v družbenopolitičnih organizacijah občine. To kažejo tudi številna odlikovanja. Med njimi je najlepši Orden zasluge za narod s srebrno zvezdo. Trditi smemo, da je z aktivnim poseganjem na področje občine med ljudmi, ki so za to skupnost priložili dragocen kamenček za boljše življenje vseh.
Zasebne ure so bile zanj redkost. Takrat se je ob domu z mnogo cvetja predal družini: ženi in otrokom. Rad se je od srca nasmejal in rad je zašel tudi v tako družbo.
Leta 1988 so ga invalidsko upokojili. Kljub temu so se vrata njegove prve zasebne ordinacije v Velenju še odpirala. Odlikovali so ga pridnost, natančnost in ljubezen do dela ter ljudi. Tudi sicer je bil dobričina v pravem pomenu besede.
Zadnje leto ni zmogel več delati. Pot v mesto se je ustavila. Za mnogo let predsedovanja rezervnim oficirjem so ga nagradili z naslovom "Častni član občinskega združenja rezervnih vojaških starešin".
Prehitro je minilo njegovo življenje... Ostala nam bo le njegova pripravljenost, pomagati človeku v stiski in ljubezen do svojih najdražjih.
Milanu želimo miren pokoj!
Viš
PRotOK d.O.O. Cesta 111/13, Velenje projektiranje in izdelava Geografskih Informacijskih Sistemov za infrastrukturne dobrine
RAZPIS za delovna mesta:
1.	VODJA MARKETINGA
Pogoji: - gradbena, geodetska aH strojna fakulteta
-	poznavanje dela na PC
2.	PROGRAMER
Pogoji: - programer v Oracle RDB:
administriranje, SQL* +, SQL Forms, SQL Report writer, ProC, 4GL
-	znanje angleškega jezika
3.	PROJEKTANT
Pogoji: - gradbena fakulteta
-	angleški jezik
-	poznavanja dela na PC
Delovna razmeija se sklenejo za nedoločen čas.
Kratke prošnje pošljite po pošti ali na fax: 063/864-428 do 1.5. Zainteresiram bodo poklicani na pogovor do 15. 5.1998. Dodatne informacije na tel.: 063/864-428.
9. aprila 1998
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4
Odlično se počutite tudi zato, ker vam je uspelo nekaj, v kar so vsi dvomili, tudi vi po malem! Sedaj pred vami ne bo več nepremagljivih ovir. Ze nekaj časa vam bodo zvezde tako naklonjene, da boste uspeli uresničiti prav vse, česar se boste lotili. Nekdo bo sicer zavisten in bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vasi strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično ljubezen.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Neka novica vas je precej razburila, a ste se se pravočasno vzeli v roke in se umirili. leden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Držite se novodil zdravnika in se izogibajte vsega, kar vam škodi. Da se izplača, boste ugotovili že po nekaj dneh. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Ves čas se boste krivili za stvari, za katere niste prav veliko krivi. Zato se ne čudite, če vas bo pogosto zbadalo po telesu in vas bodo bolele vse stare rane in poškodovani deli telesa. Namesto, da jemljete analgetike, se raje posvetite samemu sebi in svoji duši. Marsikaj ji manjka, predvsem pa vam manjka več zaupanja vase in v vaša dejanja. Samozavest vam bo dvignila tudi ljubezen, če jo boste le znali poiskati.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Nek star prijatelj vas že dolgo pričakuje, saj se vse preveč zadržujete doma. Tega tisti, ki vas dobro poznajo niso vajeni. Res se vas bo malce lotilo malodušje, prav nič vam ne bo šlo od rok. Morda bo še najbolje, če se poskusite spet pridružiti kakšni veseli družbi, večjih nalog pa si še nikar ne nalagajte, saj ste trenutno precej brez energije in jih zagotovo ne bi bili sposobni izpeljati. V torek se bo zgodilo nekaj lepega.
LEV OD 23.7. DO 23.8
Ko boste že mislili, da ste umirili strasti, ki so se razplamtele zaradi finančnih zadev, bodo te prerasle v pravo malo vojno. Nič kaj prijetni dnevi niso pred vami, poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih, lo ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite. Čas bo prinesel svoje in spet bo vse tako
kot si želite.
0 237?! ~
Usoda se je v preteklih tednih malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj časa precej naklonjena. Zato prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Jutri pazite na cesti in sploh pri ravnanju s stroji, ker so možne poškodbe, v soboto pa nikar ne bodite doma. V družbi boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti
še veliko pomenil.
TEHTNI CA OD 24. 9. DO 23. 10.
S partnerjem bosta kovala načrte za prihodnost, ki se bodo sprva zdeli neuresničljivi, že ob koncu prihodnjega tedna pa bosta spoznala, da so več kot uresničljivi. Zato boste naenkrat zelo zaposleni, utrujenosti pa vseeno ne boste čutili. Sploh, ker se vam bodo dobre poti odpirale ena za drugo. Doletela vas bo neizmerna sreča, ki ste si jo dolgo želeli in po malem že izgubili upanje, da se vam bo kdaj nasmehnila. Vaše življenje se bo precej spremenilo.
ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Čeprav ste do svojega telesa pogosto neizprosni, si s škodljivimi razvadami in mnogo prenapetim urnikom škodite bolj, kot si priznate. Zato se ne čudite, če bo vaš imunski sitem vedno slabši in vas bo že malo večji veter položil v posteljo. Navade, ki so že železne srajce je težko spreminjati, a drugače res ne bo šlo, kot da vsaj nekaj navad krepko spremenite. Na ljubezenskem področju se vam odpirajo prijazni dogodki in dnevi.
STRELEC
OD 23.11. DO 22.12.
Zal se vam vaše sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Kadar koli ste to počeli, seje slabo končalo, zato končno poslušajte srce, možgane pa uporabljajte za kaj drugega.
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
leden, ki je pred vami, bo lep, saj se boste v njem odločili pomesti z nekaterimi starimi grehi. Čeprav vas bo kakšnega koraka strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, nekatere le začeti, druge tudi dokončati. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in početju, saj vam bo končno odprlo oči.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Vaše finančno stanje bo tisto, ki vam bo kravžljalo živce, saj si boste naenkrat želeli privoščiti zelo velik zalogaj, ki ga trenutno niste sposobni izpeljati. Zal si ne boste dali kaj veliko reči in boste spet rili z glavo skozi zid. Partner vam bo povedal nekaj krepkih in pametnih, zato bi bilo dobro, če bi mu vsaj malce prisluhnili. Če boste še naprej trmarili, se ne čudite, če se boste naenkrat počutili
zelo osamljeno.
RTBTOFKTTDOIOT"'
Se vedno se boste bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to prej škodi kot koristi. Sele, ko se vam bo zdravje precej poslabšalo boste verjeli opozorilom.
lo pa se zna zgoditi kar kmalu, če se ne boste vzeli v roke in pričeli živeti tako, kot od vas pričakujejo tudi vaši najbližji. li so

: že precej naveličali vaših obljub, ki jim ni konca, uresničite pa bore katero.
ZA RAZVEDRILO
-

XAS vas 11
_
NAGRADNA KRIŽANKA GOSTILNE PRI ZLATKI
Nagradna križanka GOSTILNE PRI ZLATKI, pri tovarni Elkroj v Šoštanju. Tel.: 063 / 882 - 230. VSAK DAN ŽIVA GLASBA !
Malice s sladico le 430 Sit, tedenska kosila 750 Sit, nedeljska kosila 900 Sit. Vabimo vas vsak dan od 6. - 23. ure, ob nedeljah od 9. do 23. ure.
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje s pripisom " GOSTILNA PRI ZLATKI ", najkasneje do 20.aprila.
IZŽREBALI BOMO 3 NAGRADE:
1.	nagrada:
postrv v gobovi omaki s šampinjoni za 2 osebi
2.	nagrada:
kosilo za 2 osebi
3.	nagrada:
domači narezek za 2 osebi
AVTOR KRIŽANKI R. NOC
LJUBLJANA V RIMSKI DOBI
SLOV.IME ITALIJ. MESTA TARANTO
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE TRGOVINE M ŠPORT, Šaleška 19, Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, 26. marca
1.	nagrado: nakup v vrednosti 5.000 Sit prejme Slavko Polenik, Tovarniška 2, 3325 Šoštanj
2.	nagrado: nakup v vrednosti 3.000 Sit prejme Majda Pajer, Malgajeva 13, 2380 Slovenj Gradec
3.	nagrado: nakup v vrednosti 2.000 Sit prejme Wal-traud Planine, Lipa 35,3320 Velenje
Nagrade dvignete v TRGOVINI M ŠPORT s predložitvijo osebne izkaznice !
ČESTITAMO !
FRANC. REKA, PRITOK SEINE, VANJO SE IZLIVA NAD PARIZOM
PRIPADNIKI ARIJ-SKE RASE
DOMAČA OBLIKA IMENA TEREZIJA
DEBELA PALICA
AMER. PISATELJ TVVAIN
MOČNO MAMILO IZ INDIJSKE KONOPLJE PRITRGOVANJE PRI HRANI V DOL.OBDOBJU
SOD.SLOV. PISATEJ.J BOŽI C
PALICA .ZA ČIŠČENJE PLUGA
NEMŠKA PESNICA (INA)
TANJA RACMAN
DUHOVNIK
MERILEC GOSTOTE TEKOČIN
POVZPETNIK
7.CBKA GRŠKE ABECEDE
PREBIVALEC ETIOPIJE
'RDEČKAST PLANET NAŠEGA OSONČJA
ANG.REAL
PISEC JCHARLES)
R
D
RTV ŠPANIJI GOSTIJA, POJEDINA
GOVORNIK
IZOBRAZBA
REZANJE
USTANOV. KRALJESTVA V ARGU
N
KIT.UTEZ-NA MERA EDVVARD TELLER
H
MOČNA TRENUTNA SVETLOBA
POD
VELEBLAGOVNICA
OTOK V ANTILIH
MEtA ERZISNIK
GERMAN-SKI OREL
PRVI SKLON
VRTNA OKRASNA CVETLICA, PERUNIKA
KOKOŠ
RAZČLENITEV
ALBERTO TOMBA IT.NAFTNI KONCERN
EGIPČ. BOG SONCA
PRAVOSLAVNI SAMOSTAN
GLASBENIK SOSS
TO^AZ OKRSLAR ROMAN
URSIC
KOŠČEVO ORODJE
MM	■Ml
iniiiin	HIPU
	[ilFlIMi^Hlll
Riba v
pomarančni
omaki

MODA ZA MOČNEJŠE
Delovni čas od 12.-19. ure, sobote od 9.-13. ure
'Tel.: 881-029
Odpira 16.4. ob 12. uri svojo novo prodajalno na Tovarniški 2 bv Šoštanju. Na predvečer otvoritve 15.4. ob 19. uri bo v Kulturnem domu Velenje velika modna revija.
Vodil jo bo Janez Dolinar, za popestritev bo poskrbel Jan Plestenjak. Vsi obiskovalci modne revije imajo prve tri dni 10 % popusta. Vabljeni vsi, ki ras moda za močnejše zanima! Vstopnine ni!
Ribe niso le zelo zdrave, so tudi izredno okusne. Prav je, da so na vašem krožniku vsaj enkrat tedensko, ni pa treba, da jih vedno pripravite na vaš priljubljen, tradicionalen način. Poskusite kdaj tudi današnji preprost recept! Potrebujemo (za 4 osebe): 8 ribjih filejev, ki nimajo ne koze, ne kosti, šest neškropljenih pomaranč, 10 dkg čebule, 2 dkg masla, 2,5 del sladke smetane, 1,5 del belega vina, sol, poper. Iztisnite sok 4 pomaranč, ostali dve pa olupite in meso narezite na koščke. Drobno sesekljano čebulo preprazite na maslu;*"' zalijte s pomarančnim sokom, smetano in vinom. Kuhajte na nizki temperaturi, da se omaka zgosti. Posolite in popoprajte. Ribje filete prepolovite in zvijte v roladice. Kuhajte jih dobre 3 minute v pripravljeni omaki. Postrezite jih na krožniku z omako, ki ji dodajte še sveže narezane koščke pomaranče.
Da boste preprečili nastajanje drobnih gub okoli ustnic, morate uporabljati primerne kozmetične preparate za nego ustnic, poleg tega pa opravljati nekaj čisto preprostih vaj. Ves čar je le v tem, da se spomnite na njih in jih res izvajate. Verjemite pa, da se vam izplača! Med ustnici dajte papirček. Nežno ga stisnite in popustite. Kadarkoli se spomnite, ponovite vsaj desetkrat. Pomaga tudi, če boste delali grimase vseh vrst, ki bodo pomagale odpraviti tudi morebitni podbradek...
12 NAŠ vas
VRTILJAK
9. aprila 199F
Šoferji sami izbirajo postaje?
V sredo, 1. aprila (ni prvoaprilska), so na šoštanjski avtobusni postaji potniki zman čakali z objavo voznega reda napovedan Izletnikov avtobus, ki naj bi jih ob 14.20 odpeljal proti Velenju. Prišel je, potnike pobral ob nekdanji bencinski črpalki (ti so očitno vedeli, da jih bo pobral tam), tiste, ki o takem režimu niso pučeni, pa z dolgim nosom pustil na postaji. Menda se tako zgodi večkrat. Ni jim preostalo drugega, kot da počakajo na naslednjega. 10 minut, kolikor je bilo vmes, ni veliko, ali pa je, če se ti mudi. Predvsem pa ni prav, da jih izgubiš zato, ker si šofer sam izbira, kje bo imel postajo.
Pozabljen Šaleški grad
Veliko denarja davkoplačevalcev je bilo vloženega v obnovo razvalin Šaleškega gradu, ki se mogočno dvigajo nad Velenjem. Obnova seveda še ni sklenjena, ni pa tudi nikogar, ki bi tisto, kar je bilo opravljenega, zavaroval. Tako ležijo povsod okoli zaščitne ograje, da o nesnagi, ki jo je na vsakem koraku polno sploh ne govorimo.
Res škoda, saj je postal Šaleški grad priljubljena izletniška točka priložnostnim sprehajalcem.
REZANJE ŠOŠTANJA
IZTEPAČ
je priprava, ki je v dneh okoli velike noči še vedno potrebna. Tradicija namreč veleva, da se pomladansko čiščenje opravi pred tem krščanskim praznikom, saj je praznovanje Kristusovega vnebohoda treba pričakati kar se da čist. Če že na znotraj ne pa vsaj na zunaj. V dušo nas tako ali tako nihče ne vidi.
Tako se je razvila vsakoletna organizirana akcija čiščenja našega okolja. Akcija pa je postala uspešna potem, ko je nekaterim ponudila tudi zaslužek. Zadnja leta pa se onesnaženemu okolju zoperstavljamo tudi z uvedbo ločenega zbiranja odpadkov. To v prvi vrsti terja od tistih, ki odpadke proizvajamo, da vemo, kaj sodi v eno in kaj v drugo kanto. Prvi korak je tako storjen, čeprav že bežen pogled na vsebino posod za smeti kaže na to, da so smeti za nas še vedno zgolj smeti, pa naj bodo to izpraznjene baterije, steklenice, kartonska embalaža ah pa olupki od krompirja. Zato je akcijsko zbiranje večjih kosovnih odpadkov pravzaprav edini resni projekt ločenega zbiranja odpadkov, samo da gre v tem primeru za ločitev velikih kosov neuporabnega odpada od volumensko manjših smeti, ki so mnogokrat zelo nevarne. Saj veste tisto, daje strup vedno v majhnih steklenicah!
Bolj kot vsakoletna kampanjska akcija pa se obnese sistemsko in stalno urejanje te zadeve. Konec koncev, zakaj bi bilo čisto samo ob veliki noči. Tako se ponoči tudi k nam prebija ideja tako imenovanih ekoloških otokov. To so določene lokacije v naseljih, ki bi morale biti estetsko urejene, nevpadljive in primerne za postavitev večjih kant za smeti ali večjih zabojnikov, ki zdaj praviloma stojijo na tem ali onem parkirišču. Z ekološkimi otoki je potem mogoče odpraviti vtis dominantnosti posod za smeti, kajti sedaj je na prav vsakem vogalu videti temne plastične posode ah pa se pobliskavajo večji pocinkani zabojniki. A tudi tukaj se premika in predvsem novejši objekti že imajo prigra-
Ijene lične niše, okoli katerih je možno počistiti in kamor so diskretno umaknjene posode za zbiranje odpadkov. Za vse pa je lahko zgled urejen prostor za kontejner, ki stoji za menzo TEŠ.
Prvi so se tudi letos v pomladansko čiščenje zagnali ribiči. Ti že dve soboti zaporedoma čistijo brežine Pake in njenih pritokov ter seveda obalo šoštanjskega jezera. Nekateri vedo povedati, da se ribiči ne bi smeli postavljati s to vsakoletno akcijo, saj menda pospravljajo večji del za sabo. A resnica je drugačna. Če se sprehodimo okoli jezera, vidimo, da največ ostankov pustijo za sabo tisti, ki jim obala služi za razne piknike in druge pivske zabave in pa znani in neznani nočni prevozniki odpadkov vseh vrst. Odkar je rudnik precej strogo zamejil dostope na ugreznin-sko območje, je zdaj manj nočnih obiskovalcev, ki so prej s prikolicami raje kolovratih v temi, kot pa da bi podnevi zapeljali svoje odpadke na za to urejeno odlagališče nad Velenjskim jezerom. Zato najhujši onesnaževalci Šoštanjskega jezera slejkoprej ostajajo prebivalci, ki živijo ob Velunji. Le težko se odvajajo, da ta hudournik ni transportni trak za njihove odpadke. Velunja je živ organizem, ki pa žal ravno zaradi njih in zaradi neumnih posegov vodarjev v strugo vse bolj postaja mrtev kanal. Žalosten je pogled na živalske kadavre, na goveja čreva in kar je še takšnih odpadkov, ki bi sodili drugam kot v narasli potok.
Predvsem mlajši ljudje so prepričani, daje čas iztepačev zaradi tehnološkega razvoja raznoraznih globinskih sesalcev dokončno mimo. Toda "prakerji" so danes potrebni bolj kot kadarkoli v preteklosti. Vendar ne za izpraševanje preprog, ampak za izpraševanje zadnjic tistih, ki kljub večletnemu spodbujanju in celo plačevanju urejenega odvažanja odpadkov nevarne in strupene stvari še vedno odmetujejo ponoči in na skrivaj tja, kamor le-te najmanj sodijo.
■ Perorez
0 ni vedno le 0
Le kdo pravi, da je nič le nič. V primeru zadnje tekme velenjskih nogometašev v Mariboru seje izkazalo, da nič niti ni vedno zanič.
Razcvet
Že so se tudi odkrito začeli boji za županske stolčke. In to v Šoštanju. In to ženska. Odločna in odločna. Obljublja razvoj skladen svojemu imenu. Cvetka za razcvet Šoštanja.
S praga na prag
Po domala vsej Sloveniji potekajo očiščevalne akcije, marsikje pod uveljavljenim geslom: pometimo pred svojim pragom. To je seveda lepo. Da le ne pome-temo pred prag drugegih.
Brez protokola
Janez Drnovšek se tako velikokrat mudi v Logarski dolini, da so se po zadnjem obisku z visokim francoskim gostom ljudje začeli upravičeno spraševati, če bo postal pension Plesnik nov protokolarni objekt slovenske
evo
n
vlade. Pa iz tega ne bo nič. Sem bodo visoke živine le občasno hodile uživati mir.
Petek slab...
Pogajanja z evropsko skupnostjo so se začela na petek. Ob našem uveljavljenem reku, da je petek slab začetek, se lahko le tolažimo, da so se na isti dan začela pogajanja za vse kandidate.
Delitvena
Nedeljsko slavje velenjskega rokometnega kluba je odprlo spet nekaj novih ran. Glede na to, da se je ta klub rodil v Šoštanju, so nekateri mnenja, da bi ga tudi morali vključiti v delitveno bilanco.
Veliki dnevi
Za nekatere težko pričakovana velika
Etnološka paberkovanja 61
110
Piše: mag. Jože Hudales
Smo sredi velikega tedna - najpomembnejšega praznika cerkvenega leta, ki je bil tudi v Šaleški dolini tako pomemben, daje od današnjega dne dalje - na veliki četrtek -morala počivati tudi živina: "V velikem tednu ima še živina delopust, kdor bi jo upregal v Šaleški dolini dokler so (cerkveni) zvonovi zavezani, bi imel nesrečo pri živini in domu sploh..." Pripravljali so lahko le krmo, kolikor so jo potrebovali med prazniki.
Po več kot pol stoletja starem Mlinškovem izročilu pa je bil velikonočni teden "zelo posvečen čas, posebno veliki četrtek, petek in sobota. Te dneve se na zemlji ne sme opravljati del. Strog post; zajtrk samo kruh - šele ob devetih, kosilo ob enajstih. Južina se smatra po veliki noči ob dvanajstih. Te dni se moli v čast Kristusovem trpljenju in smrti."
Gospodinje so v tem času morale od vrha do tal počistiti vso hišo in jo pobeliti. 'Ako se na veliki petek zjutraj pred sončnim vzhodom pomete iz vseh kotov pajčevina v smeri proti izhodu, bo izginila vsa golazen in mrčes" je zapisal Mlinšek v okolici Velenja okrog leta 1935.
Vse drugo delo pa je bilo na veliki petek
strogo prepovedano in od zdaj pa do velike noči bi z delom na zemlji njive napravil celo nerodovitne, ker tudi zemlja v tem času žaluje. Velikega petka se je v dolini držala še cela vrsta drugih vraž. Tako so npr. lovci verjeli, da "kdor pije na ta dan pred sončnim vzhodom gorko zajčjo kri, ta bo čez leto naletel na divjačino kadar bo hotel". Na bližnjem Koroškem je bilo treba na veliki petek za isti namen pred sončnim vzhodom pojesti srce divjačine ki je bila ustreljena na veliki petek v prejšnem letu. Izročilo sicer kar naravnost pove: "še psa težko pripraviš, da požre tako meso. Če ga pa požre, bo to najboljši pes na svetu in bo lovcu vsak čas prignal divjačino pred puško..."
Zelo star običaji pa so bili nekdaj znani na veliko soboto. Tudi v Šaleški dolini so nekdaj šli ob streljanju kropit polja in zatikat v njive vejice oz. križce narejene iz lesa cvet-nonedeljske butare, ko je zvonilo jutran-jice. Prav tako so nekdaj tudi po Šaleški dolini še kurili velikonočne kresove, ki naj bi soncu pomagali do nove moči. Danes se jih v dolini menda nihče več ne spominja, čeprav znani slovenski etnolog France Kotnik piše, da so jih poznali tudi pri nas. Do
noč je že pred vrati. Le kdaj bomo Slovenci končno tudi dočakali svoj tako težko | pričakovani veliki dan.
(Ne)pomlad
V osnovni šoli Šalek ob nastajajočem J lepem vremenu najbolj ugotavljajo, kako invaliden je njihov hram učenosti. Bolje malo potrpeti, kot z otvoritvijo hiteti!
Počasnost
Veliko slišimo o počasnosti naših sodnih I mlinov. Še posebno se jezijo tisti, ki kljub tej počasnosti pridejo na vrsto; še bolj tisti, j so ob kroničnih očitkih o neučinkovitosti sodstva celo obsojeni.
Šolska
Po državi gradimo kar nekaj osemletk, v Nazarjah pa so začeli graditi devetletko. To seveda ne pomeni, da naj bi bila končana šele tedaj, ko bo povsod po Sloveniji uvedena devetletna osnovna šola.
današnjih dni pa se je ohranil običaj, da so na veliko soboto otroci z lesnimi gobami odšli do farne cerkve in z njimi prinesli k hiši blagoslovljeni ogenj. Ta običaj zagotovo predstavlja že precej okrnjen ostanek kulta domačega ognjišča, ki so ga ugasnili samo enkrat v letu in ga nato na novo prižgali s svetim ognjem. Marsikje po Sloveniji pa so še pred desetletji velikonočni ogenj (žerjavico) v peči varovali vse do binkošti.
Najbolj pa je ljudem v spominu ostal velikonočni žegen; temu bi se težko čudili, če se spomnimo, kako strog je bil nekdaj post. Po štiridesetih dneh stradeža so že vsi kar težko čakali "vuzma", "vuzema" (iz vzeti), kar je najstarejše slovensko ime za veliko noč. Sicer pa je bilo tedaj res kaj vzeti z mize; v jerbasu, ki so ga pripravili za velikonočni žegen v soboto popoldne je bilo običajno dovolj mesa, potic, pobarvanih jajc in obredne velikonočne jedi - hrena. Poleg tega so nekdaj marsikje v Šaleški dolini k "žegnu" dajali še bučnega olja, koruznega zrnja, v Šmartnem ob Paki pa tudi otrobe. Koruzo so pozobale kokoši, "da jih potem lisica ni odnesla"... 258 - (25), otrobe pa so dajali živini za zdravje, nekaj pa so jih zažgali ob hudi uri, hkrati z lesom z cvet nonedeljskih butar, da je bilo več svetega dima. Povsod v dolini pa je bila znana navada, da so dekleta z velikonočnim blagoslovom čim hitreje tekle domov, saj se je najhitrejša v naslednjem letu poročila. A šaleško predvojno izročilo pravi tudi, si je marsikatero dekle namesto moža "s tekom tudi nakopalo bolezen"...
Zdenko Lah, eden od šefov v Premogovniku Velenje, se že vneto pripravlja na novo teniško sezono na prostem. Lani je lopar tako uničil, da bo moral letos razmišljati bodisi o tem, da nabavi novega, bodisi o tem, da na pomoč pokliče strokovnjaka. Morda bo pa zadevi kos sam, kdo bi si ga vedel? Na fotografiji je odgovor na vprašanje, na kom je
(ali bi) lopar lahko tako sesul.
Tudi mesarji znajo plesati, tudi mesarji! V dokaz fotografija, na kateri se veselo vrti, pa še požvižgava si zraven, Vili Poz-nič. Kako vesel bo šele, ko bo računal, koliko mu bodo navrgle velikonočne šunke.
9. aprila 1998
OBJAVE
KilS vas 13
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p. o.
3320 Velenje, Koroška 37b tel.: (063) 856-251 fax: (063) 855-796
v
VSEM OBČANOM N UPORABNIKOM KOMUNALNIH DOBRIN IN STORITEV ŽELIMO PRIJETNE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
U
Želite postati JADRALNI PILOT, spoznati, doživeti in občutiti tihi svet višav, adrenalina in izziva?
Vabimo vas, da se nam pridružite na začetnem šolanju novih JADRALNIH PILOTOV. Vpis bo potekal ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure na letališču v Lajšah. Pridružite se nam in spoznajte svet iz drugačne perspektive. Ostale inf. na tel.: 063/892-306.
Telekom Vi
Slovenije	w
Poslovna enota Celje
Lava 1, 3000 Celje
tel.: 063/4210, faks: 063/421309
VSEM OBČANOM, POSLOVNIM
PARTNERJEM IN NAŠIM
UPORABNIKOM ŽELIMO VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Obiščite naši
TELETRGOVINI
Cankarjeva 4, Celje	tel.: 063/421 -444, faks: 483-350
Kidričeva 2/a, Velenje	tel.: 063/861 -335, faks: 859-100
•	Vteletrgovini lahko spoznate in brez rizika preizkusite vse storitve, ki jih nudijo javne telefonske centrale.
•	Nudimo Vam tudi široko izbiro telefonskih in drugih aparatov, naprav ter druge telekomunikacijske opreme. Vse po konkurenčnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih - od ideje do realizacije!
SERVIS
b i r 0 t e h n elektronika bruno p0dvinsek s.p. Mobil: 0609 638 714 Tel./fax: 063 S93 385
\M
ANDRAGOŠKI ZAVOD
t LJUDSKA UNIVERZA ^k* VELENJE
Titov trg 2, Velenje oraniziramo
Poletno šolo ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA MLADINO
v Preddvoru 27.6. - 4.7.
60 urni tečaj STROJNIKI GRADBENE MEHANIZACIJE
25 urni tečaj VSE 0 VIDE0KAMERI IN SNEMANJU - videodelavnico
30 urni tečaj OSNOVNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA
Informacije in prijave: 063 854 539
KREKOVA BANKA
ZA VAS
VI SAMI NAJBOLJE VESTE, ZA KAJ POTREBUJETE DENAR.
Z ugodnimi potrošniškimi krediti smo v Krekovi banki poskrbeli, da ga boste kar najhitreje in brez nepotrebnih zapletov tudi dobili.
♦ TAKOJŠNJE REŠEVANJE VLOG ♦ ♦ ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST ♦ NIZKA OBRESTNA MERA ♦
Prijazno vabljeni v naše poslovne enote in poslovalnice.
MARIBOR, Slomškov trg 18, (062) 22 93 100 LJUBLJANA, Pogačajjev trg 2, (061) 13 28 135 LJUBLJANA, Linhartova cesta 9, (061) 301 - 722 NOVO MESTO, Prešernov trg 1, (068) 322-190 NOVA GORICA, Bevkov trg 2, (065) 26-654 ŠMARTNO PRI IJTIJL Tomazinova ul. 2, (061) 887-285 KOPER Ul. Zore Perello Godina 2, (066) 392-311 MURSKA SOBOTA Ul arhitektu Novaka 13, (069) 21-136 ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 2, (064) 624-540 CELJE, Prešernova ul. 23, (063) 485-911 ZREČE, Cesta na Roglo 11 i, (063) 762-575 ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, (063) 883-020
14 M1S vas
TV SPORED
9. aprila 1998
ČETRTEK, 9. aprila
SLOVENIJA 1
09.30	Pod klobukom
10.15	Brez vode ni življenja
10.35	Med nebom in reko
11.10	Bettyjino potovenje, 1/5
11.40	Homo turisticus
12.05	Nash bridges, 14/14
13.00	Poročila
13.10 Zgodbe iz školjke
13.40	Koncert simfonikov RTV
15.00	Razgledi slovenskih vrhov
15.30	Osmi dan
15.55	/Ne/znani oder
16.20	Slovenski utrinki
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Jasno in glasno
18.20	Parada plesa
18.35	Humanistika
19.10	Risanka
19.20	Napovedniki, oglasi
19.30	Dnevnik, vreme
19.55	Šport
20.05	Vrtinec rož, 11/14
21.05	Tednik
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Polnočni klub
00.00	Parada plesa
00.15	Humanistika
SLOVENIJA 2
11.05	Iz dobrega gnezda, 9/13
12.00	10.000 obratov
12.50	Primož Trubar, 1/4
14.00	Svet poroča
16.30	Tri barve: modra,
franc.švic.polj. film
18.05	Doktor Sylvestre, 11/12
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Tuji show
20.55	Svetnica iz VVashingtona,
amer. film
22.40	Pop festival Baden Baden, 5/8
07.00 Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. Razprtije, nan. POP kviz Na zdravje!, nan. Obalna straža, nan. Tarzan, nan. Senca, nan. Esmeralda, nad. Pop kviz Roseanne, nan. Obalna straža ponoči, nan. 24 ur
Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim Melsore plače, nan. Prijatelji, nan. Na zdravje!, nan. Zabava 2, amer. film 24 ur, ponovitev
10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00
21.30 22.30 23.00 23.30 01.30
09.25	NAJ SPOT DNEVA	10.25
09.30	SOSEDJE, 12. del,	10.30
	ponovitev	
09.55	EPP/VABIMO K OGLEDU	12.00
10.00	GREMO V KINO, oddaja za	
	ljubitelje filma	
10.30	VIDEO TOP glasbena oddaja	12.45
11.15	POD ZVEZDNIM SVODOM; z	12.50
	astrologinjo ROŽO KAČIČ	17.55
12.00	TV IZLOŽBA	18.00
12.05	VIDEOSTRANI	
18.55	NAJ SPOT DNEVA	19.00
19.00	REGIONALNE NOVICE	19.05
19.05	SOSEDJE, 13. del	19.30
19.30	RISANKE	19.40
19.40	TV IZLOŽBA	19.45
19.45	OBVESTILA	20.00
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	20.05
20.05	PREKLICANA POGODBA	21.40
	(1988)	
21.35	KARTE USODE, kontaktna	
	oddaja; vedeževanje iz tarot	22.10
	kart	22.15
22.20	REGIONALNE NOVICE	
22.25	NAJ SPOT DNEVA	22.40
22.30	TV IZLOŽBA	22.45
22.35	VIDEOSTRANI do 24.00	22.50
PETEK, 10. aprila
SLOVENIJA 1
09.30	Jasno in glasno
10.15	Parada plesa
10.30	Humanistika
11.05	Pomagajmo si
11.35	Na vrtu
12.05	Vrtinec rož, 11/14
13.00	Poročila
13.10	Polnočni klub
14.40	Razbiti vrč, gled. predstava
16.20	Mostovi
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.20	Vreme
17.30	Lahkih nog naokrog
18.20	Divje nebo, 1/4
19.10	Risanka
19.20	Napovedniki, oglasi
19.30	TV dnevnik, vreme, š port
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Samson in Dalila, 1. del koprodukcijskega filma
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.45	Oglasi
22.55	Križevpot
sledi	Gala koncert ob 25-letnici jamesa Levina
SLOVENIJA 2
11.05	Dr. Sylvestre, 11/12
12.00	TV poper
13.00	Vrnitev domov, amer. film
15.50	TV prodaja
16.20	Svetnica iz VVashingtona,
amer. film
18.05	VVildbach, 5/13
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Glasbeni show
21.30	Veliki miti in skrivnosti 20.
stoletja, 19/26
22.00	Veliki teden, poljski film
23.35	Charlie Grace, 6/9
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 01.30
09.00 10.00
T\/
Dobro jutro, Slovenija Senca, nan. Top shop, tv prodaja Esmeralda, nan. Dinastija Monroe, nan. Pop kviz
Na zdravje!, nan. Obalna straža, nad. Tarzan, nan. Senca, nan. Esmeralda, nad. Pop kviz Roseanne, nan. Obalna straža ponoči, nan. 24 ur
Prva izdaja, nan. Dosjeji X, nan. Rahel spanec, amer. film Žrebci, erotični film 24 ur
DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja SOSEDJE, 13. del, ponovitev
EPP/VABIMO K OGLEDU PREKLICANA POGODBA (1988)
KARTE USODE, ponovitev oddaje: vedeževanje iz tarot kart
"IV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 14. del RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU MAC (MAC, 1989) KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-12. oddaja
REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 11. aprila
SLOVENIJA 1
08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Čarobni šolski avtobus, 15/39
08.55 Ojoj, boli, lutkovna igrica 09.50 Samson in Dalila, 1. del koprodukcijskega filma 11.25 Mladi virtuozi: kvartet flavt 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Vreme, šport 13.35 Belladonna, evropski ženski
magazin 14.05 Mojstri jazza 15.20 Princesa v ubožni deželici,
ang. film 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Naša pesem 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare
18.20 Velike pustolovščine, 3/5 19.10 Risanka 19.25 Oglasi
19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.15 Samson in Dalila, 2. del
koprod. filma 21.45 Prazničan oddaja 22.50 Poročila, vreme 23.20 Dias contados, španski film 00.50 Na vrtu
SLOVENIJA 2
09.30 Zlata šestdeseta 10.25 "IV poper
11.30 Ponovitev PE glasbeni show 13.00 Šport 17.30 Teniški magazin 17.55 Novo mesto: košarka polfinale slov. pokala (M) PIVOVARNA LAŠK0.KRKA sledi Odbojka: 1. tekma finala končnice SP (M+Ž) 19.30 Videoring 20.00 Pravi biznis 21.00 Novice iz sveta razvedrila 21.30 V vrtincu 22.15 Sobotna noč
HH 07.00 Dobro jutro, Slovenija 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka
Ruxpina, ris. serija 09.00 Bojevniki prihodnosti, ris. serija
09.30 Guliverjeva potovanja, ris. serija
10.00 Vrnitev v prihodnost, ris. serija
10.30 Mlajši bratec, nan.
11.00 Gooniji, amer. mladinski film
13.00 Morska deklica, nan.
13.30 Odiseja, nan.
14.00 Super pop s S. Auerjem
15.30 Tekwar, nan.
16.30 Highlander, nan.
17.30 Pop party, glasbena oddaja
18.30 Beverly hills 90210, nad.
19.30 24 ur
20.00 Dredd, amer. akcijski film 21.45 Formulal, trening (posnetek)
22.45 Teksaški mož postave 23.45 Ameriško srce, amer. film 02.00 Playboy special 03.00 24 ur, ponovitev
kanali 21 46
52
09.25 09.30
10.30 10.35 11.00 12.55
13.25 13.30 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05
20.25
21.25 21.30 21.35
21.55
NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev
EPP/ VABIMO K OGLEDU SOSEDJE, 14.del, ponovitev MAC (MAC, 1989) KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-12. TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA SOSEDJE, 15.de! RISANKA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 677. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
PRED 5. GLASBENIM SEJMOM V CELJU; GLASBENA SKRINJA ŽELJA IN ZLATE TROBENTICE; pogovor v studiu NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 677. VTV MAGAZIN, ponovitev
VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA, 12. marca
SLOVENIJA 1
08.00	Kdo bo barval pirhe, risanka
08.25	Zvezdica, lutk. serija, 7/26
09.00	Živahni svet iz zgodb
Richarda Scarryja, 7/13
09.25	Telerime
09.30	Pustolovščine, 6/24
09.50	Ozare
09.55	Nedeljska maša
11.15	Divja razmerja, 4/4
11.55	Mestu in svetu, prenos iz Rima
12.30	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila
13.10	Praznična oddaja
14.15	Pravi biznis
15.20	Let albatrosa, ang. film
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.15	Slovenski magazin
17.45	Boš videl kaj dela Dolenc
18.40	Razgledi slovenskih vrhov
19.10	Risanka
19.25	Oglasi
19.30	Dnevnik, vreme, š port
20.00	ZOOM
21.35	Intervju
22.35	Poročila, vreme
22.45	Šport
22.55	Lesfauxmedicaments,
franc. film
00.25	Razgledi slovenskih vrhov
SLOVENIJA 2
09.25 Teater paradižnik 10.20 V vrtincu 11.05 Čarli in Luiza, nemški film 13.00 Šport
16.30 Košarka NBA action 17.00 Ljubljana: grand prix v ŠRG,
posnetek 17.55 Novo mesto: košarka finale
slovenskega pokala (M) 19.00 Košarka NBA - DETROIT:
LAKERSI 19.30 Videoring 20.00 Primož Trubar, 2/4 21.05 Zmagoslavje računalniških
gurujev, 3/3 22.00 Šport v nedeljo
08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka
Ruxpina, ris. serija 09.00 Klop, risana serija 09.30 Maček Felix, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Parker Lewis, nan. 11.00 Beveriy hills 90210, nan. 12.00 Melrose plače, nan. .12.45 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim 14.15 Prihaja jezdec, amer. film 16.00 Čez lužo, ang. mini serija 17.00 Formulal 19.00 Športni krog 20.00 24 ur
20.30 Super POP s S. Auerjem 22.15 Športna scena 23.30 Enigma, ang. franc. film 01.00 24 ur
kanali 27
46
52
PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 10.00 676. VTV MAGAZIN 10.20 ŠPORTNI TOREK 10.40 ŠPORTNI GOST; ODBOJKARSKI KLUB FUŽINAR 11.10 677. VTV MAGAZIN 11.30 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.05 VIDEO TOP glasbena oddaja 12.50 POSLANSKA PISARNA; Gost: MIRKO ZAMERNIK, poslanec v Državnem zboru 13.50 KAKO BITI ZDRAV IN
ZMAGOVATI; S.E.M. -12. 14.20 GOST SREDINE ODDAJE
DOBRO JUTRO 14.50 GREMO V KINO 15.20 GOST PETKOVE ODDAJE
DOBRO JUTRO 15.50 VIDEOSTRANI 16.00 PRED GLASBENIM SEJMOM V CELJU; GLASBENA SKRINJA ŽELJA IN ZLATE TROBENTICE; pogovor 17.00 PREKLICANA POGODBA 18.30 SOSEDJE, 15. del, ponov. 18.55 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA; ODDAJA Studia AS MURSKA SOBOTA 19.25 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE 20.10 POD ZVEZDNIM SVODOM; z
astrologinjo ROŽO KAČIČ 20.55 VIDEOSTRANI
PONEDELJEK, 13. aprila
SLOVENIJA 1
09.30	Lahkih nog naokrog
10.15	Divji nebo, 1/4
11.10	Velike pustolovščine, 3/5
12.00	Slovenski magazin
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.15	Ljudje in zemlja
13.50	Intervju
14.50	ZOOM
16.20	Dober dan, Koroš ka
16.50	Obvestila, oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Radovedni Taček
17.40	Narava in človek, dokum.
oddaja
18.15	Oglasi
18.20	Recept za zdravo življenje
19.10	Risanka
19.15	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30	Dnevnik, vreme
20.00	Savannah, 15/34
21.05	Mobilizacija Slovencev v
nemško vojsko
21.55	Odmevi, vreme, univerzitetni
razgledi
22.10	Vreme, šport
22.15	Dosje
sledi	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
11.05	VVildbach, 5/13
12.00	Šport v nedeljo
12.45	Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja
13.15	Princesa v ubožni deželici,
ang. film
16.30	Veliki teden, poljski film
18.05	Propad, 4/6
19.00	Lingo, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Studio city
21.00	Cikcak
21.55	POMP
23.00	Brane Rončel izza odra
00.25	Studio city
fe*a» TT\x -g
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Senca, nad.
10.50	Top shop
11.00	Esmeralda, nan.
11.45	Športna scena
13.00	POP kviz
13.30	Športni krog
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Tarzan, nan.
15.30	Senca, nan.
16.30	Esmeralda, nad.
17.30	Pop kviz
18.00	Roseanne, nan.
18.30	Obalna straža ponoči, nan.
19.30	24 ur
20.00	Osumljenec, amer. film
22.00	Možje v modrem, nan.
23.00	Prejšnja noč, amer.
komedija
01.00	24 ur, ponovitev
09.00
10.00 10.05
10.25
11.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 19.45 20.00 20.05
21.05
21.50 21.55
22.25 22.30 22.35
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 677. VTV MAGAZIN, ponovitev
PRED GLASBENIM SEJMOV V CELJU; GLASBENA SKRINJA ŽELJA IN ZLATE TROBENTICE TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 16. del RISANKA TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU DRUGAČEN SVET; Gost: KARLVOGRIN, župnik iz Zgornje Korene TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (My so called life), ameriška nadaljevanka 19. del REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
09.30	Radovedni Taček
09.45	Narava in človek, 5/13
10.15	Recept za zdravo življenje
11.05	Boš videl kaj dela Dolenc
12.05	Savannah, 15/34
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
14.15	Mobilizacija Slovencev v
	nemško vojsko
15.05	Dosje
16.20	Prisluhnimo tišini
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.25	Oglasi,napovedniki
17.30	Mejniki naravoslovja in
	tehnike
17.45	Kraljičin nos, 1/6
18.20	Besede
19.10	Risanka
19.20	Dobro je vedeti
19.25	Oglasi
19.30	TV dnevnik
19.50	Vreme
19.55	Šport
20.05	Gimnazija strtih src, 15/26
21.05	Made in Slovenia
22.00	Odmevi, vreme
22.33	Kultura
22.40	Šport
22.45	Oglasi
22.50	Nočni varuh, franc. drama
00.10	Besede
TOREK, 14. aprila
SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 2
11.05	Propad, 4/6
12.00	Studio city
13.00	Sobotna noč
16.20	Samson in Dalila, koprod. film
17.55	Modni atelje, 6/6
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.05	Osamljeni planet: Avstralija
20.55	Mekong, švic. film
22.30	Svet poroča
_
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.00
09.25 09.30
09.55
10.55 11.00
11.45 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30
20.00 20.05
20.25 20.45 21.00
22.00 22.05 22.10
22.30
Dobro jutro, Slovenija
Senca, nad.
Top shop
Esmeralda, nan.
POP party
Pop party
Pauly, nan.
Obalna straža, nan.
Tarzan, nan.
Senca, nan.
Esmeralda, nan.
Pop kviz
Roseanne, nan.
Obalna straža ponoči, nan.
24 ur
Pobegli oče, amer. drama Bolnišnica upanja, nan. Na zdravje!, nan. Slava, amer. film 24 ur, ponovitev
NAJ SPOT DNEVA SOSEDJE, 16. del, ponovitev
DRUGAČEN SVET; Gost: KARLVOGRIN, župnik iz Zgornje Korene EPP/VABIMO K OGLEDU TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (My so called life); zadnji del nadaljevanke TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA SOSEDJE, 17. del IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJA; ODDAJA TV PTUJ EPP/VABIMO K OGLEDU 678. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST: MILAN ŽIVIC, skakalec ŽUPANOVA TORTA, kontaktna oddaja; Gost MILAN DOBNIK, župan občine Žalec NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 678. VTV MAGAZIN, ponovitev
VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 15. aprila
SLOVENIJA 1
09.30 10.00
10.15 11.10 12.00 13.00 14.50 16.20 17.00 17.10 17.30 18.20 18.40 19.10 19.30 20.00 20.30 21.05 22.00 22.30 22.40 22.55 23.20 23.50 Tomšič 01.05 01.25
Kraljičin nos, 1/6 Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. Besede
Made in Slovenia Gimnazija strtih src, 15/26 Poročila Let albatrosov, novozel.lilm Alica, evrop. kult. magazin Obzornik Po Sloveniji Male sive celice, kviz Brez vode ni življenja Dravsko polje Risanka
Dnevnik, vreme, š port Moj prijatelj Amold, 1/5 Fina gospa, 1/5 Osmi dan Odmevi, vreme Kultura Šport
Podoba podobe Alica, evrop. kult. magazin Letni koncert APZ Tone
Brez vode ni življenja Dravsko polje
SLOVENIJA 2
11.05 Modni atelje, 6/6 12.10 POMP
13.05 Zmagoslavje računalniških
gurujev, 3/3 14.55 Čarli in Luiza, nemški film 16.25 SP v hokeju na ledu skupine
B SLOVENIJA:POUSKA 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Nogomet liga prvakov,
polfinale 23.35 Zbor, 5/5 00.35 Šport, ponovitev
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.20 19.30 20.00
21.45 22.30 23.00
01.00
09.00
10.00
10.25
10.45 10.50 11.10
11.25
12.25 12.30 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 19.45 20.00 20.05
21.35 21.40
22.10 22.15 22.20
Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. Bolnišnica upanja, nan. , Pop kviz Na zdravje, nan. Obalna straža, nan. Tarzan, nan. Senca, nan. Esmeralda, nad. Pop kviz, nan. Roseanne
Obalna straža ponoči, nan.
Vreme
24 ur
Policijski obračun, amer. film
Newyorška policija, nan. Na zdravje!, nan. Posebno obvestilo, amer. film
24 ur, ponovitev
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja SOSEDJE, 17. del, ponovitev
678. VTV MAGAZIN, ponovitev
EPP/VABIMO K OGLEDU ŠPORTNI TOREK, ponovto ŠPORTNI GOST: MILAN ŽIVIC, skakalec ŽUPANOVA TORTA, kontaktna oddaja; Gost MILAN DOBNIK, župan občine Žalec TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 18. del RISANKA TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT, glasbena oddaja; Gost: Založba MIKA in pevka MARTA ZORE REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih. U
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija). Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450. telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063! 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naščasd.o.o.
Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je 'Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5S prometni davek.
9. aprila 1998	MODRO	KRONIKA	NAŠ vas 15
Osumljenec v priporu
Pisali smo o tem, da je 28. marca v celjski bolnišnici zaradi hudih telesnih poškodb umrl Stanko Založnik iz Velenja. Kriminalisti in policisti so ugotovili, da obstaja utemeljen sum, daje pokojnega 27. marca zvečer pretepel in ga pri tem hudo telesno poškodoval 20-letni Mario B. iz Velenja. Osumljenega so v soboto s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor.
Poskus posilstva
V nedeljo, okoli 18.30, je na policijski postaji v Velenju prijavila poskus posilstva 36-letna Velenjčanka. Do dogodka naj bi prišlo v zgodnjih jutranjih urah na območju velenjskega gradu, pri poskusu pa naj bi sodelovali trije neznani moški. Okoliščine dogodka policisti in kriminalisti še raziskujejo.
Otrok streljal z zračno puško
Zadnji dan marca je v bife upokojencev v Velenju neko streljal z zračno puško. Zgodilo se ni kaj posebnega, je pa povzročilo malo preplaha. Izkazalo se je, da se je z zračno puško igral otrok, ki je z njo ciljal na goste v bifeju. Namesto pravih nabojev pa je uporabljal plastelin.
"Seznam" kraj
V	noči na četrtek, 2. aprila, je neznanec v Šmartnem ob Paki Stanislavu N. iz avtoodpada odpeljal za okoli 200.000 tolarjev različnega orodja.
Med 1. in 3. aprilom je neznanec na Efenkovi v Velenju vlomil v Območno pisarno Zveze potrošnikov in odnesel telefonski aparat, modem za elektronsko pošto in tiskalnik v skupni vrednosti 87.000 tolarjev.
V	noči na soboto, 4. aprila, je vlomilec na Šlandrovi v Velenju iz osebnega avtomobila Renault 4 last Bogdana B. odnesel avtora-dio, polico z zvočnikoma in fotoaparat. Lastnik je oškodovan za okoli 60.000 tolaijev.
V	noči na ponedeljek, 6. aprila, je neznanec vlomil v jugo parkiran na Prešernovi v Velenju. Na škodo Jerneja P. je ukradel avto-radiokasetofon in dva zvočnika v vrednosti okoli 35.000 tolarjev.
Ogenj je bil podtaknjen
V torek, 31. marca, zvečer je zgorel leseni vikend last Mirsada D. v Studencih in lastniku povzročil za kakšen milijon tolarjev škode. Ugotovitve kažejo, daje bil ogenj podtaknjen. V sredo, 1. aprila, je H.B., ki ima svojo brunarico v bližini te, ki je zgorela, opazil, daje bil ogenj"podtaknjen tudi na njegovem objektu. Neznanec je zažgal kombi ploščo na vratih, ki je zgorela, na srečo pa se ogenj ni razši-
Zadruga mozirje
z.o.o.
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z. o. o.
Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/ 831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/832-140, 832-272
V VSEH SAMOPOSTREŽNIH TRGOVINAH - VELIKA VELIKONOČNA AKCIJA!
-čokolada Milka 100 g	109 Sit	- rum 1 I	929	Sit
-čokolada Gorenjka 100 g	106 Sit	- bio 8 delna posoda		
- frappe	79 Sit	s termostati	23.900	Sit
- orehi 0,5 kg	349 Sit	- bio 23 delna posoda		
- moka posebna bela	94,90 Sit	s termostati	46.900	Sit
- lešniki 0,5 kg	544 Sit	- ekonom lonci 41, 61,81 in set (	4 + 8 I)	
-jajca 10/1	190 Sit	od 14.900 Sit	-19.900	Sit
- domači keksi - čokoladni	379 Sit	- kuhinjski pripomočki	5.700	Sit
- domači keksi	209 Sit	- posode 12 delne -		
- sok Pfanner 21	239 Sit	dno 9 mm debeline	16.600	Sit
- kava Bar - zrno	1.399 Sit	- NOVO - 21 delna bio posoda		
- testenine 450 g	179 Sit	s termostatom - kuhanje brez vode		
- majoneza 630 g	459 Sit	in maščob SAMO 34.900		Sit
-hren 190 g	199 Sit	- noži Solingen - lesen ročaj	5.700	Sit
- prekajena šunka 1 kg	1.159 Sit	- noži Solingen - plastični ročaj	4.500	Sit
- prekajen vrat 1 kg	1.159 Sit	- čajnik 2,51	7.900	Sit
- prekajena krača 1 kg	498 Sit	- video kasete CD 180	599	Sit
-sirup 1,51	279 Sit	- video kasete CD 240	690	Sit
- pralni prašek Persil 3,6 kg	890 Sit	- radio kasete HF 60	179	Sit
- olje Sončni cvet 11	199 Sit	- radio kasete HF 90	189	Sit
UGODNI PLAČILNI POGOJI ! Naj vam naša ponudba polepša velikonočne praznike!
ril na ves objekt.
Ukradli kadeta
V	četrtek, 2. aprila, popoldne, je neznanec s parkirnega prostora izpred tovarne Garant Polzela odpeljal osebni avto znamke opel kadet, krem barve, registrskih oznak CE 71-81N, last Jureta Ž. iz Dobriča.
Bo vlomilec gostilničar?
Med nedeljo in ponedeljkom, 5. In 6. aprilom, je neznanec vlomil v skladišče podjetja P&P FUN v Vrečarjevi ulici v Žalcu. Odpeljal je prenosni telefonski aparat znamke Panasonic, prenosno blagajno z okoli 15.000 tolarjev gotovine, 30 platojev laškega piva v pločevinkah in 18 zabojev vina. Povzročena škoda znaša okoli 360.000 tolarjev.
V	Latkovi vasi pa je neznanec v istem času vlomil v trgovino Mi-klavc ter odnesel oziroma odpeljal več steklenic žganih pijač, sokov, večjo količino kave, cigaret in prehrambenih izdelkov. Vrednost odnešenega blaga znaša okoli 100.000 tolarjev.
Kdo bo dišal?
V	noči na ponedeljek, 6. aprila, je neznanec na Graščinski cesti v Preboldu iz avtomobila renault 4 ukradel kovček, v katerem je bilo več kot 20 različnih parfumov znamke Lamis. Lastnico Heleno Ž. je oškodoval za kakšnih 40.000 tolarjev.
Da bo bolje videl
V	noči iz sobote na nedeljo, med 4. in 5. aprilom, je neznanec vlomil v vikend Ivana P. v Založah pri Polzeli. Odnesel je daljnogled češke izdelave in starejši radijski sprejemnik. Lastnika je oškodoval za 25.000 tolarjev.
Vikend v znamenju hudih prometnih nesreč
Pri Dobriču umrl voznik
V	dneh minulega vikenda so policisti na cestah Uprave za notranje zadeve Celje obravnavali 42 prometnih nesreč. V enajstih je ena oseba umrla, pet udeležencev je utrpelo hude in dvanajst lažje telesne poškodbe. Na območju Policijskih postaj Mozirje in Žalec so se pripetile tri hude nesreče.
V	soboto, 4. aprila, ob 19.35 je 29-letni Zlatko D. iz Podhoma vozil osebni avtomobil iz smeri Spodnja Rečica proti Okonini. Zunaj naselja Šentjanž je z vozilom zapeljal na nasprotni vozni pas v času, ko je po njem pripeljal voznik osebnega avtomobila 29-letni Jože G. iz Okonine. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem sta se voznik Zlatko in njegov sopotnik 55-letni Mirko B. iz Podhoma hudo telesno poškodovala, voznik Jože in njegova sopotnica 21-letna Danijela S. iz Krnice pa lažje.
Nesreča s smrtno posledico se je pripetila med 20.15 in 21. uro na lokalni cesti izven naselja Dobrič. Iz smeri Oljke proti Podvinu je vozil osebni avtomobil 68-letni Vladimir S. s Polzele. Med vožnjo po klancu navzdol je v desnem ostrem nepreglednem ovinku zapeljal levo izven vozišča, kjer se je avtomobil po strmini večkrat prevrnil in nato obstal na kolesih,
Ponesrečenega v Šentjanžu, kije ostal vkleščen v vozilu, so iz avtomobila rešili gasilci PGD Nazarje, člani enote za reševanje v prometnih nesrečah. (fotoJ.P.)
na kolovozni poti okoli 50 metrov pod lokalno cesto. Med prevračanjem je Vladimir padel iz vozila in mrtev obležal ob njem. Pokojnega je našel sin naslednji dan okoli 9. ure dopoldne.
V nedeljo, 5. aprila, ob 6.45 je po magistralni cesti iz smeri Arje vasi proti Velenju vozil osebni avto 36-letni Mirsad J. iz Velenja. V ostrem desnem nepreglednem ovinku je zapeljal levo in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil 35-letnega Nedžata S. iz Velenja. Ta se je v trčenju hudo poškodoval, lažje pa njegova sopotnika 33-letni Zijad S. ter 26-letni Enever Z. , oba iz Velenja ter voznik Mirsad J.
■ mkp
■T
■	r
■	I

i
i t
m
Mtmkm
ASTRA
Tehnična trgovina d.d.
Prodajalna CELJE, Miklošičeva
Trgovina# kjer se nakup IZPi
-	razni tesnilni materiali (tesnilna guma, klingerit, penasti profillf
-	pleksi stekla
-	razne cevi (guma in PVC)
-	klinasti jermeni
-	delovna zaščita
-	folije (vseh vrst)
-talne obloge (Vinflex plošče, itisoni, topli podi) TA HIP SUPER UGODNO:
-	Sympa Tex (kopalniške talne obloge) 1.380,00 SIT/m -Vrteks	483,00 SIT/kom
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o.
3320 Velenje
Koroška 37/b
tel.: 063/856-251
fax: 063/855-796
žiro račun: 52800-601-46145
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon:
Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje
856-251
856-380
862-582
MESTNA OBČINA VELENJE
V Mestni občini Velenje so bili sprejeti odloki o določitvi pogojev opravljanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb:
-	urejanja in vzdrževanja javnih prometnih površin,
-	javne snage in čiščenja javnih površin,
-	izobešanje zastav,
-	ravnanje s komunalnimi odpadki.
Javni razpis za izbiro koncesionarja za opravljanje gospodarske javne službe javne snage in čiščenja javnih površin v Mestni občini Velenje je objavljen v Uradnem listu RS, št. 7/98, dne 3.4.1998. Ostali razpisi bodo sledili.
16 NAŠ i:AS
ŠPORT
9. aprila 1998
NK Rudar
Presenetili gostitelje
V sobotnem prvenstvenem krogu je presenečenje uspelo rudarjem, ki so se iz Maribora vrnili neporaženi. S tem so Mariborčanom in njihovemu trenerju precej zagrenili počutje v doslej uspešnih pomladanskih napadih na vrh prvenstvene lestvice, Mariborčanom v uteho pa je bil gotovo poraz Mure na domačem igrišču s Primorjem. Mura je seveda še naprej prva na lestvici, je pa zamudila lepo priložnost, da bi prednost pred Mariborčani po njihovem spodrsljaju še povečala. Za točko jo je celo zmanjšala in je sedaj tri točke, velenjski Rudar pa je kljub lepemu dosežku še vedno na sedmem mestu, vendar se je odlepil od Korotana in Potrošnika, Vevčani pa praktičnih možnosti za prepustitev zadnjega mesta komu drugemu že dolgo nimajo več.
Uspešnega gostovanja v Ljudskem vrtu so se v klubu vsi nadvse razveselili. S tem je, kot so prepričani, tudi ta ekipa dokazala, da lahko igra. Kapetan Mladen Dabanovič, ki je bil najboljši mož tekme, je na koncu ves navdušen poudaril, da tako dobro spomladi še niso igrali.
Maribor Teatanic je bil prva ekipa iz zgornjega dela lestvice, sedaj pa so pred Velenjčani nove tri težke tekme. Najprej bodo pomerili moči z obema primorskima kluboma - v soboto s hitovci v Novi Gorici, nato v Velenju s Primorjem, nakar bo sledil vedno zanimiv štajerski derbi med Publikumom in Rudarjem.
Na veliki preizkušnji pa so "rudarji" bili včeraj v Murski Soboti na prvi polfinalni pokalni tekmi z Muro.
NK ESOTECH Šmartno
Zadnji so bili boljši
Smarčani so se z gostovanja v Črnučah vrnili s prvim pomladanskim porazom. V tekmi z zadnjeuvrščenim moštvom so zaigrali slabo in gladko izgubili. Začetek tekme je sicer pripadel gostom, ki so imeli pobudo, domačini pa so iskali priložnosti v nasprotnih napadih. Ne glede na to si nobeno moštvo ni priigralo nobene resnejše prilike, Črnučani pa so tik pred koncem polčasa po hudi napaki šmarske obrambe povedli.
Po odmoru so Smarčani začeli zelo napadalno, da bi izid izenačili, gostitelji pa so spet iz nasprotnega napada dosegli zadetek in povišali vodstvo na 2:0. To je bil precej "nenavaden" zadetek, saj se je domači napadalec dobesedno sprehodil skozi šmarsko obrambo, ko je preigral kar pet gostujočih igralcev. Že v 59. minuti so domači vodili s 3:0, podobno kot prvega pa so dosegli s strelom z glavo s kakšnih 20 metrov. Igralci Esotecha so želeli doseči vsaj častni zadetek, vendar v nedeljo niso imeli igralca, ki bi bil to sposoben.
Vsekakor se bodo morali šmarski igralci prebuditi iz maloduš-ja, zaigrati bolj napadalno in zlasti učinkovito, saj je sedaj razlika do zadnjega na lestvici že zelo majhna. V soboto bo v Šmartnem ob Paki gostovala enajsterica Goriških opekarn iz Renč, ki je na lestvici tik za Šmarčani in to je nova prilika za pomik proti sredini lestvice.
■ Janko Goričnik
NK Usnjar
Pohorje je previsoko
Igralci šoštanjskega Usnjarja v tretji ligi tokrat niso uspeli pripraviti novega presenečenja na gostovanju. To je bilo tudi težko pričakovati, saj so v Rušah igrali z vodilnim Pohorjem. Domači so povedli že v prvi minuti, v šesti so dosegli še drugi zadetek in polčas dobili kar s 4:0. V nadaljevanju so gostitelji dosegli še dva zadetka, Šoštanjčani pa enega in končni izid je bil 6:1 za Pohorje. Tudi usnjarji imajo sedaj le še pičlo prednost pred ekipami za njimi, nova prilika za prvo zmago na domačem igrišču in za okrepitev položaja na lestvici pa bo v soboto, ko bodo gostili zadnjeuvrščene Turnišče.
Športnik - športnica marca
Danes objavljamo že drugi kupon za športnika ali športnico v mesecu marcu.
Tudi za mesec marec vam ponujamo nekaj imen, ki so se izkazali v preteklem mesecu, o ostalih razmislite sami: košarkar Vladimir Rizman, alpska smučarka Ana Drev, vratar RK Gorenje Uroš Senica, mladi sabljač Lenart Jerabek, seveda pa odločate vi.
Izpolnite kupon, vnesite svojega kandidata ali kandidatko, za katerega menite, da je bil najboljši v marcu, kupon izrežite in prinesite ali pošljite v uredništvo Našega časa, Foitova 10, Velenje.
Vsakdo lahko napiše neomejeno število kuponov, ki morajo seveda biti pravi.
r_-------"J--------------1
i Športnica - športnik marca	i
i i
I Glasujem za športnico(ka).................................................. 1
I	I
| Naslov glasovalca............................................................ |
I	I
I ............................................................................................... I
I_______________________I
KK Elektra
Slovo dostojno prvaka
V zadnjem krogu 2. SKL za razigravanje od 1. do 8. mesta so košarkarji Elektre le še potrdili prvo mesto in neposredno napredovanje v 1. B SKL. V soboto so namreč v Cerknici brez večjih težav premagali domačine s 97:92.
Že v prvem polčasu so visoko povedli in pokazali, da so kljub zagotovljenemu napredovanju v Cerknico prišli po zmago. Polčas so dobili z 48:37, v 32. minuti pa je bilo njihovo vodstvo kar 20 točk (81:61). Domačim je do konca tekme uspelo le ublažiti poraz, kaj več pa tokrat niso mogli doseči. Zaradi napake zapi-snikarske mize je moral v 36. minuti zaradi petih osebnih napak zapustiti Darko Mirt, čeprav je imel le štiri, kljub temu pa je dosegel 27 točk, od tega kar 7 trojk. Z uspešnimi meti izza črte sta se mu pridružila še Rizman s štirimi in Medvešek s tremi.
Košarkarji Elektre imajo sedaj dve tedna zasluženega počitka, nato pa bodo začeli priprave na novo sezono, ko bodo igrali v 1. B ligi, kjer jih seveda čakajo boljši nasprotniki in mnoga uveljavljena košarkarska imena. Zato v klubu že razmišljajo o nekaterih okrepitvah.
■ Tjaša Rehar
RK Gorenje
Dolgo so se jim upirali
Rokometaši Gorenja so v sobotnem 20.krogu premagali mlado ekipo Slovana z 20:14. Očitno so Ljubljančane v prvem delu malce podcenjevali, saj sta moštvi odšli na odmor z neodločenim izidom 8:8, v nadaljevanju pa so Velenjčani dokazali, da so vendarle precej boljša ekipa.
Že na samem začetku drugega polčasa so zaigrali zelo dobro tudi v napadu in po treh zaporednih zadetkih prvič na tekmi povedli za tri (11:8). Nato so se jim gostje resda še dvakrat približali na zadetek, tedaj pa je končno prišla do izraza večja izkušenost in močnejša domača klop.
Rokometaši Gorenja so trenutno peti s 25 točkami, prav toliko jih imajo Prule na četrtem mestu, obe ekipi pa za drugim Preventom in tretjim Trebnjem zaostajata le še za dve točki.
V soboto bodo gostovali v Izoli.
RK Vegrad
Pokazale, da so prvoligašice
V	sobotni prvi tekmi končnice ženskega državnega prvenstva so rokometašice velenjskega Vegrada napovedale, da se niso odrekle igranju v prvi ligi. Drugouvrščeno ekipo druge lige Savo iz Kranja so premagale s 26:18.
Domače so podobno kot ves prvi polčas izvrstno igrale tudi dobršen del nadaljevanja. Dobrih deset minut pred koncem so imele že prednost 12 zadetkov (25:13), gostje pa so se vendarle "srečno" izvlekle. Domače so se vendarle še prehitro zadovoljile z visokim vodstvom in zaigrale precej slabše. Kranjčanke so to darilo spretno izkoristile in z delnim izidom 5:1 v zadnjih 10 minutah precej omilile poraz.
V	sobotnem drugem krogu bodo igralke Vegrada prav tako gostiteljice, njihove nasprotnice pa bodo igralke škofjeloškega Šeširja, ki so zmagale v drugi ligi. Kaže, da je ta ekipa zelo dobro pripravljena za končnico, saj je v svoji dvorani premagala Mlinotest kar s 30:18.
■ vos
Tako so igrali:
SNL, 24. krog:
Maribor Teatanic - Rudar 0:0
RUDAR: Dabanovič, Kosič, Sulejmanovič, Balagič, Hribar Chausllari^ Gajser (Purg), Podvinski, Brezič, Javornik (Vidojevič Pavlovič (Šumnik).
SNL, 19. krog:
Črnuče - ESOTECH 3:0(1:0)
STRELCI: 1:0- Perič (44), 2:0- Živkovič (61), 3 : 0 - Todor ov (70).
ESOTECH ŠMARTNO: Kališek, Oblak (Fajdiga), Polovšak, Bulajič, Javornik, Doler, Štefančič, Grobelšek, Puckmeister (Poki ka), Smajlovič, Zec (Žurej).
SNL - vzhod, 16. krog:
Pohorje - Usnjar 6 : 1 (4 : 0)
STRELCI: 1:0- Krepek (1), 2:0- Majcen (6), 3:0- Dob (23 - 11 m), 4 : 0 - Majcen (37), 5:0- Dobaj (53), 5:1- Krlič (65), 6:2- Majcen (68).
USNJAR: Canič, Češnovar, Usnik (Kovačič) Omič, Kočnik, Daničič, Pavič, Omerovič, Krlič, Mujakovič, Pudgar.
SRL - moški, 20. krog:
Gorenje - Slovan 20 : 14 (8 : 8)
GORENJE: Lainšček, Tamše 3, Bedekovič 2, Plaskan 2, Khimtchenko 1, Sovič 4, Tome 4, Rozman 4, Cvetko, Ojsteršek, Gavriloski, Senica.
1. SRL - ženske, l.krog za obstanek:
Vegrad - Sava 26 : 18 (13 : 6)
VEGRAD: Tadič, Jukič 1, Stevanovič, Dešman 3, Kneževič, Rodič 5, Nojinovič 4, Krajnc 4, Notersberg 5, Ibralič 4, Osmanovič, Grudnik.
B DOL - moški, 28. (zadnji) krog:
Šoštanj Topolšica - Granit 3:1 (14, -12, 2, 9)
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Kravcov, Zulič, Medved, S. Sevčnikar D. Sevčnikar, Bevc, Dimec, Mihalinec, Kugovnič.
SKL - moški, 8. (zadnji) krog:
Cerknica - Elektra 92 : 97 (37 : 48)
ELEKTRA: Brinovšek 7, Kovačevič 8, Rupreht, Rizman 18, Ručigaj 16, Klepec, Mirt 27, Maličevič, Memič 3, Medvešek 18, NikoE
OK Šoštanj Topolšica
Pripravljeni na kvalifikacije
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so z zmago sklenili drugi del prvenstva, saj so v zadnjem 28. krogu s 3:1 premagali drugouvrščeni Granit iz Slovenske Bistrice. S tem so se še utrdili na 3. mestu in si zagotovili nastop v kvalifikacijah za vrnitev v 1. državno ligo, torej med najboljše slovenske ekipe.
Sobotno srečanje je bilo privlačno in je zadovoljilo skromna pri ~ kovanja gledalcev. V prvem nizu sta bili ekipi precej enakovredni, naraz-liko pa so ga dobili domači. V drugem so gostje povedli s 4:0, domači so jih ujeli šele pri enajst, nato pa niz tesno izgubili. Odločeni, da zaigrajc na vse ali nič, so Šoštanjčani začeli tretji niz. Zaigrali so odlično in povsem onesposobili goste, ki so povsem odpovedali in osvojili vsega2toč ki. Po vodstvu z 2:1 v nizih so domači uvideli, da lahko zmagajo, čeprav so pred tekmo to upali le na tiho, z veliko željo po zmagi pa so zanesljivo dobili še četrti niz in zmagali.
NIKO JERONČIČ, trener: "Čeprav smo tekmo odigrali brez pravega žara, smo zasluženo zmagali. Veseli me, da se posamezni igralci vračajo v pravo formo, saj začenjamo kvalifikacije za ponovno uvrstitev v med najboljše. Računamo tudi na podporo naših zvestih navijačev."
■ N.R.
sfik5 L m
trovičem ki je bil zame, pa ne samo zame, najboljši igralec na svetu. Veliko sem se naučil tudi od ostalih soigralcev. To so bili Dra-ženov brat Aco, pa Knego, Čutu-ra, Nakič in drugi. Po odhodu iz Cibone, ki lastnih igralcev še danes ne ceni, sem dve leti igral na Hrvaškem, nato leto dni v Kopru, od tam pa sem prišel k Elektri. Vmes sem res podpisal tudi za polzelski klub, vendar se tudi zaradi državljanstva nismo ujeli, zato sem se vrnil v Šoštanj in moram reči, da mi sploh ni žal. Nas-
Vladimir Rizman, športnik februarja:
"Elektra v prvi ligi? Je možno!"
Košarkarji Elektre so prepričljivo zmagali v drugi slovenski ligi. Prvo mesto in neposredno napredovanje v l.B državno ligo so si zagotovili že v predzadnjem krogu, v zadnjem pa so zmagali še v Cerknici in samo potrdili svojo vrednost. Zabeležili so 20 zmag in le 2 poraza. Velik delež k lepemu uspehu šoštanjskega kluba in k izpolnitvi letošnjega cilja je gotovo prispeval Vladimir Rizman, ki je na koncu menda dejal "hvala bogu, da je konec. Je to res?
"Res je. Zame je bilo namreč to prvenstvo dolgo in naporno, saj zaradi državljanstva celi dve leti nisem igral. Ko sem lani dobil slovensko državljanstvo, sem se na minulo sezono dobro pripravil in sem danes zelo zadovoljen," pravi Vladimir Rizman. Elektra je prvo mesto osvojila zelo prepričljivo. So v klubu pred prvenstvom pričakovali, da bo napredovanje tako "lahko"? "Ne. Res smo se v l.B ligo uvrstili lažje od pričakovanj. Ob tem je bila vzhodna skupina 2.1ige veliko močnejša od zahodne, kar so potrdili izidi drugega dela prvenstva, ko so najboljša moštva iz obeh skupin igrala med sabo. Malo nam je pomagala tudi Rogla, ki nam je še pred tremi tedni "dihala za ovratnik," po našem sobotnem porazu v Novi Gorici v nedeljo pod-cenjevalno zaigrala v Cerknici in izgubila, naša prednost pred Zre-čani paje bila tudi v tem, da smo
jih premagali najprej v njihovi in nato še v naši dvorani. Prvenstvo je bilo s tem odločeno, našo premoč pa smo po zmagi nad Medvodami v Šoštanju samo še potrdili v zadnjem krogu z zmago v Cerknici," pravi Vladimir Rizman.
V Elektrinem moštvu se prepletata mladost in "starost," torej izkušenost, koliko so k zmagoslavju pripomogle izkušnje Vladimirja Rizmana? "Kar se tega tiče se moram najprej zahvaliti trenerju, ki je zelo zaupal Darku Mirtu in meni. Imela sva proste roke in veliko prostora, sva pa seveda tudi najbolj izkušena. Kljub temu, da so razlike v letih v ekipi zelo velike, smo se dobro ujeli in bili dobra ekipa, sama z Mirtom vsega seveda nikakor ne bi zmogla. Temu naj dodam še dejstvo, da sta se takoj na začetku poškodovala dva naša centra in smo vso prvenstvo odigrali praktično brez klasičnega centra. Veliko so nam pomagali tudi zvesti navijači, zlasti na tekmah z Roglo in Novo Gorico je bilo enkratno. Pred polno dvorano vsak igralec zaigra 200 - odstotno in to so najlepši občutki. Kakorkoli že, po dveh letih prisilnega počivanja je bila to zame enkratna sezona."
Košarkarska pot Vladimirja Rizmana je dolga in bogata. "Tudi to je res. Pričel sem leta 1980 v zagrebški Ciboni in prehodil pot od pionirske do članske vrste. Za
prvo moštvo sem igral štiri leta in v tem času osvojil tudi pokal evropskih prvakov z zmago proti Žalgirisu. Posebej moram povedati, da sem igral z Draženom Pe-
protno. Malo za šalo naj povem, da sem zdaj edini pravi Šoštanj-čan v Elektri. Večina soigralcev je iz Velenja, pa tudi nekateri Šoštanjčani so se preselili tja."
Bo Vladimir Rizman tudi v naslednjem prvenstvu igral za Elektro? "Sedli bomo za mizo in mislim, da se bomo dogovorili. Zelo si želim, da bi se Elektra uvrstila v 1. slovensko ligo in potem bi končal kariero. To po moje niso previsoke želje. Elektra je namreč imela precej visokih igralcev, ki so jo zapustili, zdaj pa v prvi ligi grejejo rezervno klop. Naj se vrnejov matični klub, skupaj bi bili močna ekipa in zelo mogoče je, da bi se uspeli spet uvrstiti v prvo ligo."
Pa za konec še "obvezno" vprašanje, kaj mu pomeni, da so ga bralci Našega časa izbrali za šport nika februarja? "Predvsem sem presenečen, da je prišel košarkar "zraven," še zlasti zaradi slabših dosežkov prejšnjih let. Posebej sem seveda vesel, da se to prav jaz. Zame je to resnično velika čast, predvsem zaradi močnih tekmecev in tekmic, saj nekateri nastopajo v Evropi, jaz pa igram "le" pri Elektri. Res je to mogoče družinsko glasovanje, vendar toliko glasov "moji" zagotovo niso zbrali, torej so se zame odločili tudi številni drugi, to pa tudi veliko pomeni," je zadovoljen sklenil pogovor Vladimir Rizman.
■ vos,jp
9. aprila 1998
ŠPORT IN REKREACIJA
NAŠ vas 17
Teniški turnir obrtnikov in podjetnikov
Na igriščih ob velenjskem jezeru sta pripravila Obrtna zbornica Velenje in TRC Jezero TOP teniški turnir za obrtnike in podjetnike. Udeležilo se gaje 14 igralcev in veliko gledalcev, saj je bil turnir tudi priložnost za izmenjavo izkušenj. Igrali so po sistemu naključno izžrebanih parov. Prehodni pokal TOP turnirja sta osvojila Blaž Weiss in Samo Za-kržnik, ki sta v finalu premagala Metoda Tratnika in Karla Špegla.
■ SZ
Alpsko smučanje
Najmlajši odlični tudi na koncu
Cicibani in cicibanke so zadnje tekme v tej sezoni opravili na Rogli. Na regijski tekmi so se cicibanke velenjskega smučarskega kluba uvrstile takole: 5. Alenka Vaši, 5. Špela Osterc, 7. Sara Stefanovič, 20. Anja Viš-ček; cicibani: 7. Matija Plazi, 39. Nejc Lernart, 54. Jaka Žohar, 55. Nejc Korenič.
Na 8. tekmi za Zmajčkov pokal je nastopilo 268 mlajših cicibanov in cicibank iz vse Slovenije, velenjski nadebudnežl pa so bili spet odlični. Mlajše cicibanke, letnik 92:1. Teja Hofinger; letnik 91: 3. Kaja Glinšek, 12. Nastja Lesnik; letnik 90: 7. Maruša Skornišek, 8. Nika Lajlar, 9. Vanja Glinšek; mlajši cicibani, letnik 91: 5. Anže Polovšak, 13. Matic Ogrizek; letnik 90: 1. Tomaž Sovič, 2. Vid Osterc, 17. Luka Klobučar, 22. Jaka Fric; letnik 89: 12. Vasja Mihajlovič, 15. Miha Pešak, 21. Matic Plazar, 23. Miha Kvartič.
Na Rogli je bila tudi finalna tekma tekmovanja ski open, vsi velenjski smučarji in smučarke pa so nastopili v kategoriji 89 in mlajši. Mlajše cicibanke: 11. Nika Lajlar, 14. Tea Hofinger, 15. Kaja Glinšek; mlajši cicibani: 7. Miha Pešak, 10. Tomaž Sovič, 12. Vasja Mihajlovič, 13. Vid Osterc.
Šah - Mlajši, vendar uspešni
V Novem Mestu je bilo v soboto in nedeljo letošnje državno prvenstvo v pospešenem šahu za dečke do 12 let. Nastopilo je 79 mladih šahis-tov, med njimi tudi štirje iz Šaleške doline. Odličen je bil Peter Lendero, ki je z 10 leti igral v konkurenci dve leti starejših in je osvoji! 14. mesto, začetrim pa je zaostal samo pol točke. Mitja Županje bil 40., IgorTopič 41. in Siniša Topič 57.
Osnovna šola Livada
Košarkarji 4. v Sloveniji
Košarkarji OŠ Livada (7. in 8. razred) so se uvrstili med štiri najboljše ekipe v Sloveniji v pionirskem košarkarskem festivalu. V petek so v Litiji igrali na zaključnem turnirju četverice in z veliko smole zasedli četrto mesto.
Na turnir so se uvrstile OŠ dr. Vita Kraigherja in OŠ Franceta Bevka iz Ljubljane, OŠ Litija in OŠ Livada. V prvi tekmi je OŠ Franceta Bevka po podaljšku premagala domačine za dve točki, v drugi pa sta se pomerili OŠ dr. Vita Kraigherja in OŠ Livada. Dečki Livade so skoraj vso tekmo vodili, na koncu pa je Ljubljančanom uspelo izsiliti podaljšek, v katerem so imeli več sreče in na koncu zmagali s 64:62.
V tekmi za prvo mesto je OŠ dr. Vita Kraigherja, za katero igra tudi sin Zmaga Sagadina Klemen, z devetimi točkami razlike premagala OŠ Franceta Bevka, tekma za tretje mesto med OŠ Litija in OŠ Livada pa se je končala z rezultatom 54:47 v prid domačinov. Pri Livadi, ki jo vodi Kristan Magi, so bili najboljši Jasmin Husič, Mitja Repinc in Rok Sevčnikar, treba pa je seveda pohvaliti celotno ekipo, ki je vso sezono igrala zelo dobro. Mitja Repinc in Rok Sevčnikar sta bila izbrana v najboljšo peterko turnirja, Jasmin Husič pa je dobil posebno nagrado. Po besedah strokovnjakov je bil to najboljši finale v zgodovini pionirskih festivalov.
OŠ Livada pa uspešno igra tudi v šolski košarkarski ligi. Tudi tukaj so se uvrstili med štiri najboljše. Fantje in dekleta, njihov rezultat se sešteva, so v sredo v Portorožu sicer izgubili s šestimi točkami, vendar lahko razliko nadoknadijo doma. Zmagovalec tega dvoboja bo 22. aprila na finalu v dvorani Tivoli igral za prvo, poraženec pa za tretje mesto.
■ Tjaša Rehar
Mladinci Gorenja 3. na turnirju v Avstriji
Izgubili le eno tekmo
Na drugem rokometnem turnirju za Remusov pokal v avstrijskem Koeflachu so minulo soboto in nedeljo nastopili tudi mladi rokometaši Gorenja (letnik 79 in mlajši). V konkurenci vrstnikov iz Nemčije, Hrvaške (2 ekipi), Madžarske in domačih so si izbranci trenerja Iva Vajgla priigrali odmeven uspeh. Zasedli so tretje mesto, posebej pa je bil vesel tudi Iztok Gajšek, ki je bil s 33 zadetki najboljši strelec tega spominskega turnirja. Zmagala je ekipa zagrebškega Badela, drugi je bil Fotex Veszprem, četrti Medveščak, peti Kiel, šesti pa so bili domačini.
Izidi Velenjčanov prvi dan: Avstrijce so premagali s 30:19, Medveščaka 18:16, Kiel z 20:18. Drugi dan so v sklepnem delu izgubili z Badelom 19:25 in v tekmi za tretje mesto premagali Fotex z 19:15. Igrali so: Arsekič, Lainšček, Stankovič, Gajšek, Ocepek, Štefanič, Majhen, Povh, Zaje, Glavič, Goldman, Dobelšek, Venišnik.
■ VOS
Karate - Dve zmagi v Litiji
V Litiji je bilo v soboto 3. vsakoletno mednarodno tekmovanje v ka-rateju, na katerem je nastopilo preko 250 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Češke in Slovenije, tekmovali pa so v katah ekipno in posamezno.
Izredno lep uspeh je dosegel Karate klub Tiger iz Velenja, saj sta Jasmina Hodžič in Alisa Redžič zmagali, pa tudi ostali so posegli po vidnih uvrstitvah.
Malčki: 2. Edvin Vejzovič; mlajši dečki: 3. Omer Tabakovič; mlajše deklice: 1. Jasmina Hodžič, 2. Anita Anušič; starejše deklice: 1. Alisa Redžič; kadeti: 4. Željko Banovič.
Kegljanje
Končali na 5. mestu
V zadnjem 18. krogu druge državne lige sta se na šoštanjskem kegljišču v sosedskem derbiju pomerili ekipi domačinov in gostov iz Žalca. Ljubitelji kegljanja so lahko uživali v igri obeh ekip, kegljač-I pa so pokazali eno najboljših iger v sezoni. To pove podatek, da je kar pet igralcev preseglo mejo 900 kegljev, za nameček pa so domačini postavili nov ekipni rekord kegljišča. Zmagali so Šoštanjčani s 5:3 in 5436:5382.
ŠOŠTANJ: S. Fidej 933 (1), Glavič 866 (0), Kramer 892 (0), L. Fi-dej 934 (1), Hasičič 936 (1) in Križovnik 875 (0).
Ekipa Šoštanja je z 20 točkami zasedla 5. mesto, kar je manj kot so načrtovali pred prvenstvom. Zmagala je Litija, ki se bo v kvalifikacijah borila za vstop v prvo državno ligo. Izpadla je ekipa ravenskega Fužinar-ja, če pa se Litiji ne bo uspelo uvrstiti naprej, se bo Fužinarju pridružila še Radenska. Nova drugoligaša sta prvak 3. lige celjska Kovinotehna in povratnik iz prve Sinet iz Hrastnika.
■ L. F.
^0 n>0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^i? ^0 vsi0 ^0 ^0 ^0 ^0 ?n0
0^, 0^ 0t\ 0^ 00Vn 0^ 0^ 0<i\ 0^ 0^ 0% 0\\ 0Sv ^Vn 0Vi,
—	^0
0^ -	Podjetje za urejanje prostora, d.d. ^
^ lfl	n Koroška 37/b. 3320 Velenje ^
w < p m H p - ^	v
X ^^^ ; PE VRTNARSTVO **
^0	v	^
g POGREBNA SLUŽBA g
571
** os/ fi&ocet^..	X
•^0 <7	^0
0^	0"5,
00%
X Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih	X
X priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse	X
X potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje	X
X plačila dogovarjamo posebej.	X
00^
** Vedno na voljo: tel. št.: 063/851*012 ali 861*508,	**
in mobitel 0609/640*208 ali 620*128.	**
0^	0^ ^0 ^0 %0 V«,0 ^0 ^0 ^0 Vj,0 \0 1*0 ^0 VN0 ^0 ^0 w ^0 %0 ^0 0^ 0^ 0^ 0*S> 0^ 0H> 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^
Andi
Če bi vedela v Vini, kaj naju čaka? Ne vem, kako bi se odločila. Andi so nama dali vedeti, kdo je glavni, da sva midva le mala neznatna evropejčka, ki se morata spoštljivo in ponižno obnašati do tega mogočnega gorskega masiva. Dali so nama življenjsko lekcijo, ki si jo bova zapomnila za vse čase.
Prvi dan nisva imela težav. Vroče je bilo, toda na to sva se že navadila. Pokrajina po dolini reke Aconcague je zanimiva. Sadovnjaki, nasadi zelenjave in rož, predvsem pa ogromni vinogradi. To področje je znano po svojih vinih širom celega sveta. Ob cest je polno prodajaln, okrepčevalnic in bencinskih črpalk. Na eni od njih sva si tudi privoščila opoldanski počitek. Siesta je na tem koncu sveta nekakšen obred, ki ga skoraj vsi strogo upoštevajo.
Proti večeru sva prispela v mesto Los Andes. Leži na nadmorski višini 820 metrov in je zadnje mesto pred vzponom v gore, česar nisva vedela. Prenočišče, ki sva ga uspela najti, je bilo solidno, le lastnica penziona ni hotela niti čuti, da bi plačala v dolarjih, vzela nama je skoraj ves čilenski denar, ki sva ga še imela.
Naslednje jutro sva krenila zelo zgodaj. Poizkus, da bi kupila hrano v edini odprti trgovini, ni bil uspešen. Datumov na embalaži izdelkov sicer ni bilo, vendar bi po njihovem izgledu rekel, da so tu še od časa vojaških hunt. O kruhu in salamah raje nebi govoril. Njihova barva in vonj sta povedala vse. Ni nama preostalo drugega, kot da greva naprej in upava, da bova kmalu našla kakšno boljšo trgovino, kjer bi sprejemali kreditne kartice ali vsaj dolarje, kajti pesov nisva imela niti za pošteno malico. Menjalnice seveda ni bilo nikjer. Na zemljevidu je bilo do konkretnih vzponov še kar nekaj mest ali vsaj večjih vasi, kjer bi naj dobila vse potrebno, celo nekaj hotelov je bilo označenih in ni naju preveč skrbelo, kje bova dobila hrano.
Hrib je postajal vedno bolj strm, midva vedno bolj lačna, naselja pa nikjer. V redkih prodajalnah sadja ob cesti za kakšne kartice in dolatje niso hoteli niti čuti. Že pošteno lačna sva si v nekakšni gostilni kupila za skoraj zadnje pese kilo jagodnega sladoleda. Vem, da je bil najboljši kar sem jih jedel do tedaj. Po nekaj kilometrih naposled črpalka, a spet isto. "Tarjetas, dolares? No aceptar." Zadnjih 700
Pise: Matjaž Kovač
pesov sva porabila za liter in pol coca-cole, ki je bila trikrat cenejša od vode, upajoč, da se bo končno prikazal vsaj obljubljeni hotel.
Na nadmorski višini 2.000 metrov je ob lepem gorskem potoku stala kočica. V njej so prodajali vse kar si človek želi tako visoko. Police so se šibile pod zalogami hrane in pijače. Toda kaj ti to pomaga, če nimaš primernega denarja, čilskih pesov. Lastniku sem dajal 100 ameriških dolarjev, samo naj mi da nekaj hrane. Toda ne. Hotel sem že ukrasti kekse, ampak sem se spomnil, da ne morem niti bežati, tako sem bil lačen.
Kar je sledilo, je težko opisati. Vse se je zarotilo proti nama. Cesta je postala navpična (v naslednjih 10 km se je dvignila za 1.000 metrov), začel je pihati mrzel veter, midva pa vsak meter bolj lačna in žejna. Postanki so postajali vedno bolj pogosti. Pred očmi seje nama začelo megliti. Iz torb sva potegnila še zadnji liter vode in v njem raztopila še zadnje vitaminske tablete. Ni dosti pomagalo. Bila sva že na koncu moči, ko sem zagledal v enem izmed avtov, ki so čakali v tunelu, kekse. Potrkal sem in žensko v avtu prosil za hrano. Brez velikega obotavljanja mi je dala dva sendviča. Ko sem rekel Robiju, če
	.
	
W" Lf	~ i i
	
.	
bo jedel, skoraj ni mogel verjeti. Po skoraj 24 urah prava hrana in še kozarec hladne pijače po vrhu. V tem trenutku sva bila najbolj zadovoljna človeka na svetu. Žal mi je le, da nisem vzel naslova te prijazne argentinske družine, da bi seji lahko zahvalil.
Po 3 kilometrih se je prikazal hotel, kjer sva se lahko končno najedla do sitega. Čeprav je bilo zelo drago, se s tem nisva obremenjevala. Plačala sva lahko s kartico. Malo naprej je bila čilska mejna kontrola. Cariniku ni bilo nič jasno, ko naju je zagledal. Tako otovorjena naj bi prikolesarila po takšnem klancu! Ne, to ni mogoče. Ko sva mu končno le dopovedala, daje vse res, je le zmajeval z glavo. Mejne formalnosti sva opravila hitro in brez zapletov. Nato pa še dobra dva kilometra do prelaza. Nisva mogla veijeti, da sva končno na vrhu. Prelaz Portillo je na višina 3.200 metrov. To v bistvu niti ni prelaz ampak tunel. Natančneje dva tunela dolga po 3.300 metrov. Prvi je namenjen običajnemu prometu, drugi pa vojski. Po drugem sva se peljala tudi midva. Še prej sva opravila obvezno fotografiranje. Slikal naju je oficir argentinske vojske, ki sem ga povišal v polkovnika, za kar mi je bil zelo hvaležen. In ko sva že hotela oditi, zagledava dva kolesarja, ki sta prišla iz argentinske smeri. Presenečanje je bilo popolno. Bila sta Angleža, fant in dekle, ki potujeta po Južni Ameriki že nekaj let. Ker imata časa kolikor hočeta, potujeta izredno počasi. Nekaj deset kilometrov na dan. Ko sta slišala koliko jih delava midva, nista mogla verjeti.
Na drugi strani tunela je bila prva argentinska mejna kontrola. Za njo pa kakšnih 10 kilometrov klanca navzdol. Kakšen užitek, ki bi se lahko kmalu sprevrgel v "kakšen" padec. Pod vtisom muk izpred nekaj ur, sva se spustila po hribu kot norca. Nekajkrat sta kolesi na ovinkih prav čudno zaplesali. Midva pa uživala. Očitno se nisva zavedala, kaj počneva. Napori so nama najbrž skisali možgane. Še sreča, da so na sredi klanca obcestne table opozarjale na goro Aconcaguo, ki se je videla od tam. Zato sva se ustavila in naredila nekaj posnetkov te najvišje južnoameriške gore, visoke 6959 m. Vrh je bil sicer v oblaki, toda to naju ni preveč motilo.
Kmalu nato je bila druga od številnih carinskih in policijskih kontrol. Tudi tu nisva imela težav in še pred mrakom sva prispela v idilično naselje imenovano Puente del Inca z izviri tople vode, znani še iz inkovskih časov. V bistvu so bile m že tedaj nekakšne toplice. Sedaj pa naselje služi bolj kot baza odpravam za naskok na Aconcaguo. Mesto je polno alpinistov (tu jim pravijo andinisti) in ostalih avan-turistov, ki tu delajo vse mogoče. Šotor sva postavila ob taboru kanadskih alpinistov. Med njimi je bil tudi coprol, kije bil kot pripadnik modrih čelad dve leti v Bosni in je dobro obvladal enega izmed bosanski jezikov. Katerega ne vem, ker jih ne razlikujem najbolje.
V edini restavraciji naju je čakalo presenečanje. Natakarje bil neverjetno podoben legendi rudniške rekreacije Jožetu Grubel-niku. Takšne podobnosti še nisem videl. Očitno ima res vsak človek svojega dvojnika.
Cesta v Ande
18 NAS vas
OBVESCEVALEC
9. aprila 1998
Zasebna zdravnica Dušanka Janežič Blatnik sporoča; da nima več pogodbe z zavarovalnico ZZZS. Koncesijsko pogodbo je dobil njen mož dr. Otmar Blatnik, ki bo delal na račun zavarovalnice v isti ambulanti.
Izbrani pacienti se lahko (brez izjav o prekinitvi) opredelijo za drugega zdravnika ali v kolikor bi želeli; podpišejo izjavo o izbiri pri dr. Otmar Blatniku.
KINO
Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje, skladno z določili Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. I. RS št. 18/74 in 34/88) objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo 120 m2 velikega poslovnega prostora v Mladinskem centru, Šaleška 3, Velenje, v najem
I.	NAROČNIK: Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje
II.	PREDMET RAZPISA: Oddaja v najem 120 m2 velike površine poslovnega prostora za opravljanje gostinske dejavnosti. Prostor mora najemnik urediti na lastne stroške. Oprema prostorov in uporabljeni materiali morajo biti izbrani s soglasjem naročnika.
Cene storitev in delovni čas se določajo v soglasju z direktorjem Mladinskega centra. Ponudba naj ne vključuje žganih pijač in tobačnih izdelkov. Prostor se oddaja v najem za obdobje enega leta s pričetkom junija 1998 ter možnostjo podaljšanja. Opravljanje gostinskih storitev ne sme ovirati programske dejavnosti Mladinskega centra. Izbrani ponudnik bo z naročnikom pred opravljanjem moral pridobiti vsa potrebna dovoljenja.
III.	PONUDBA MORA VSEBOVATI:
•	firmo oz. ime ponudnika
•	dokazilo o registraciji oz. dokazilo, da ponudnik lahko opravlja zahtevano dejavnost
•	navedbo višine najemnine v SIT, ki ne sme biti manjša kot 650,00 SIT/m2
•	pooblaščeno osebo, ki daje pojasnila v zvezi s ponudbo ■ ugodnosti, ki jih nudi ponudnik naročniku
•	dokazilo o finančnem stanju ponudnika
IV.	MERILA ZA IZBOR NAJUGODNEJŠE PONUDBE
- ponudbena dokumentacija v skladu z razpisnimi pogoji
•	višina najemnine
•	dodatne ugodnosti
V.	PONUDNIKI MORAJO OOSTAVITI PONUDBO V ZAPRTIH KUVERTAH NA NASLOV: Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje, z oznako "ne odpiraj - za razpis Mladinski center". Ponudniki ponudbe oddajo osebno ali priporočeno po pošti. Kuverte morajo imeti razvidno označeno ime ponudnika. Osebno se ponudba odda pri Janji KASTELIC, pravna služba, pritličje.
Prepozno prejete ali nepopolne ponudbe, bo komisija zavrnila kot neveljavne.
VI.	Dodatna pojasnila v zvezi s tem razpisom, dobijo ponudniki pri direktorju Mladinskega centra - g. Ojsteršek Alešu, Šaleška 3, Velenje, tel.: 863-140, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 ure.
VII.	ROK ZA ODDAJO PONUDB: 15 dni od dneva objave tega razpisa v časopisu Naščas.
VIII.	KRAJ IN ČAS ODPIRANJA PONUDB: prvi naslednji delovni dan po izteku roka za oddajo ponudb, v sejni sobi IV. nadstropja ob 12. uri, Titov trg 1. Predstavniki ponudnikov morajo imeti pisna pooblastila.
IX.	0 izbiri bodo ponudniki obveščeni v roku 30 dni od dneva odpiranja ponudb.
MESTNA OBČINA VELENJE
od 30. marca do 5 aprila 1998 S02, emeijene v AMP na območju Mestne obetne Velenje, Gbpme Smrtno oe Pakt. so presegale mejne 24-urrse koncentracije 125\ mikro-g S02/m3 zraka:
1.4.
Im^h
2.4. 2.4. 3.4. 4.4. 5.4.
m
AMP Šoštanj AfVf IP i^dvodnjs AMP Zavodnje AMP Graška gora AMP Graška gora AMP Šoštanj AMP Šoštanj


m
lipfi ffii
■
240 mikro-g/m3 130 mikro-g/m3 200 mikra-g/m3 250 mikro-g/m3 380 mikro-g/m3 210 mikro-g/m3
MESTNA OBČINA VELENJE Urad za okolje in prostor
MAKSMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 30maica do 5 aprila 1998
ŠOŠTANJ	TOPOLŠICA	VEUKI VRH	ZAVODNJE VELENJE	GRAŠKAG.
H30J.	□ 313.	■ 1.4. e	B2.4. d 3 .4. 14.4.	EB5.4.
DOM KULTURE VELENJE
MARVINOVA SOBA (drama) Sobota, 11.4. ob 18. uri Nedelja, 12.4. ob 19. uri Režija: Jerry Zacks Vloge: Meryl Streep, Leonardo DiCaprio, Diane Kearon, Robert De Nero,... Dolžina: 162 minut Že pred dvajsetimi leti sta sestri odšli svojo pot. Medtem, ko se je Lea odselila, končala kozmetilogijo in neuspešno vzgojila dva sinova, požigalca Hanka in mlajšega Chariija, se je Bessie vrnila domov in skrbela za bolnega očeta in senilno teto. Ko pa Bessie izve, da ima levkemijo in da potrebuje krvni mozek, ki odgovarja njenemu in bi ji ga daroval sorodnik, sestri navežeta stike. Da bi se dobro razumeli morata razčistiti stvari iz preteklosti, na skrbi pa imata še problematičnega Hanka, ki mu zaradi požiga domače hiše grozi umobolnica... OSKARJEVEC! DO NAGEGA Sobota, 11.4. ob 21. uri Nedelja, 12.4. ob 17. uri Režija: Peter Cataneo Vloga: Robert Cartyle, Tom VVilkinson,... Dolžina: 100 minut Radoživi in malce neodgovorni Gaz je brez službe in denarja. Ker želi preživeti več časa s svojim sinom, ki sicer živi z nekdanjo ženo, potrebuje več denarja zato si izmisli način, kako priti do njega. Zbere pet njemu podobnih brezdelnežev in obupancev in začnejo trenirati točko striptiza pri kateri bi se slekli do konca. Naredijo plakate in določijo datum, vneto vadijo ples in pomembne gibe toda zadeva nit ako lahka kot so si predstavljali. Eden je predebel, drugi nima volje do življenja, tretji je popolnoma obubožal, četrti nima smisla za ritmiko, petega zagrabi panika. Jim bo končno le us-
pelo priti do velikega zaslužka? Vstopnice so razprodane...
Če se želite do srca nasmejati je to film za vas! OSKAR za glasbo v komediji! NEPOMEMBNEM (kultna kriminalka) Ponedeljek, 13. 4. ob 20. uri Režija: Billy Mackinnon Vloga: lan Robertson,... Dolžina: 108 minut Glasgovv ob koncu šestdesetih let. Mesto so ob sobotah preplavile mladostniške tolpe, ki so razgrajale po ulicah in se med sabo spopadale. Film govori o treh bratih in njihovimi izkušnjami z lokalnimi tolpami. Namlajši se revolveraško vmeša v obračune okoliških band, da bi maščevala brata, kar pa ima neslutene posledice. Tragične dogodke podkrepi tudi dejstvo, da so bratje zaljubljeni v isto dekle, ki pa ljubimka z vodjo tolpe iz drugega konca mesta.
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 10.4. ob 19. uri MARVINOVA SOBA (drama)
Sobota, 11.4. ob 18. uri DO NAGEGA (komedija)
IGNO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 10.4. ob 17. uri DO NAGEGA (komedija)
Sobota, 11.4. ob 20. uri MARVINOVA SOBA (drama)
Filmi v aprilu: BOUE NE BO NIKOLI, JE IN NI, ZLOMLJEN GLAS, DOBRI WILL HUNTING, RAZTRESENI PROFESOR, TITANIK, MIŠJI LOV, MOŽ Z ŽELEZNO MASKO.
Rezervacije vstopnic: vsak delavnik na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo!
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
OSEBNI RAČUNALNIK 486 DX2 z
vso opremo, prodam. Telefon 863-348, zvečer od 19. ure dalje.
KUPIM
DELNICE TELEKOMA IN OSTALE KUPUJEMO. Telefon 0609-651-470.
KUPIM RABLJENO TV, novejše izdelave, ekran vsaj 55. Telefon 893-607.
LOKALI
V BLAGOVNICI GORICA V VELENJU, oddamo v najem poslovni prostor, primeren za trgovino ali uslužnostno dejavnost. Pisne ponudbe sprejemamo na naslovu: Dolina d.d., Goriška 46, Velenje in po telefonu 852-592.
NAJDENO
NAŠEL SEM ZAPESTNICO z vpisanim manogramom. Telefon 862-440, zvečer.
OSTALO
VODOVODNE INSTALACIJE,
centralno ogrevanje, novogradnje in popravila. Telefon 041-727-465.
INSTRUIRAM MATEMATIKO za
osnovno in srednje šole. Telefon 857-729.
POSESTI
PARCELO OB GOZDU PRODAM.
Homec pri Dobrni. 1500 m2, voda in elektrika na parceli. Telefon 041-685-719.
HIŠO V NAZARJIH - center, prodamo. Informacije popoldan, po 17. uri, na telefon 834-118. HIŠO, vikend, 1 ha zemlje, ali po parcelah, Topolšica, prodam. Telefon 892-240.
HIŠO V MALEM VRHU, ugodno
prodam. Telefon 854-627 dopoldne, 885-452, zvečer. PARCELO Z GRADBENIM DOVOLJENJEM, prodam. Telefon 856-899.
RAZNO PRODAM
ŠR0TER NOV, mikser 4 KW, prodam. Telefon 856-715. KERAMIČNE PLOŠČICE, 22,5 m2, prva klasa-Keramix, prodam za 36.000 SIT. Telefon 856-837. GARAŽNA VRATA vel. 3x2,8 m, dvokrilna, kovinska, prodam. Telefon 865-489.
NEONSKE LUČI, 120 cm in inštalacijske kanale 100 mm, prodam. Telefon 857-459.
P0L0KR0GLE KOVINSKE STOPNICE
višine 240 cm, z zaščitno ograjo, prodam. Telefon 861-671. VRTNO HIŠO 200 x 240 cm, z vso opremo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 0602-53-412, zvečer. ŠIVALNI STROJ BAGAT PRODAM. Telefon 863-399.
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK,
prodam. Telefon 063-854-349 ali 0602-55-981.
JOGI 200X180 PRODAM. Telefon 882-676, dopoldan; popoldan 882-042.
SENO PRODAM. Telefon 881-969. LIGUSTER ZA ŽIVO MEJO, ugodno prodam. Telefon 041-690-014.
STANOVANJA
TRISOBNO STANOVANJE NA ŠERCERJEVI v Velenju, prodam. Telefon 858-852.
NA TOMŠIČEVI V VELENJU oddam
v najem opremljeno dvosobno stanovanje. Telefon 063-857-349. TRISOBNO STANOVANJE na Foitovi, prodam. Telefon 832-756. TRISOBNO STANOVANJE zamenjam za enosobno z doplačilom. Telefon 853-777. STANOVANJSKO HIŠO v Velenju, prodam. Telefon 853-189. TRISOBNO STANOVANJE, 85 m2 v Velenju, prodam. (70.500 SIT/m2). GSM 041-720-940. TRIINP0LS0BN0 STANOVANJE,
l
ČETRTEK, 9. aprila: * 6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 f današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze | Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijsl nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega | komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa | zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 DJ news - vodi Simon | Klamfer; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
PETEK, lO.aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na I
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec | tedna; 16.30 Poročila; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 11. aprila:	6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 f
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze | Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmosi sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na I svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz Trinajstica; 18.00 V imenu | sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 12. aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na I
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi | ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 13. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na I današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov | šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 14. aprila:	6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 1
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.001 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno I po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem | tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 15. aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na I
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša (iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami ne uspete razrešiti)
8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.001 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PRODAMO. Telefon 852-303. TRISOBNO STANOVANJE V CENTRU VELENJA zamenjam za manjše (Prešernova in Šaleška). Telefon 856-899.
VOZILA
125 P PRODAM. Cena po dogovoru. Telefon 853-763. PRODAM 0S0VIN0 ZA KIPER PRIKOLICO. Telefon 832-612. KOLO P0NY, odlično ohranjeno, promerno za odrasle in otroke, poceni prodam. Telefon 852-996. AVTO LAD01600, prodam. Telefon 850-405.
OPEL 1,8, letnik 85, reg. 98/5, prodam za 300.000 SIT in GOLF, letnik 85, prodam za 420.000 SIT, registriran do 99/3. Telefon 863-313. GOLF, letnik 78, zelo ugodno prodam. Telefon 720-292.
VRHUNSKO GORSKO KOLO SCOTT
TEAM RACING, oprema ShimanoXT, prodam. Telefon 063-843-092. ŽENSKO, SREDNJE VELIKO GORSKO kolo znamke Rog, dobro ohranjeno, prodamo. Telefon 882-554. K1A SPORTAGE MRDI, letnik 95 in motokultivator Labin 14 KS, prodam. Telefon 852-600.
ZAPOSLITVE
IZKUŠENO GOSPODINJO za pomoč v gospodinjstvu, iščemo za delo v dopoldanskem času. Telefon 041-624-066.
NUDIM DELO. Informacije od 7. do 13. ure. Telefon 063-711-985.
ŽIVALI
PRAŠIČA TEŽKEGA 130 kg, v celoti ali polovico, prodam. Telefon 881-
763.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: JHHHH Četrtek, 9. april - dnevni dežurni dr. Janežič in dr. Žuber, nočni dr. Urbane in dr. Friškovec
Petek, 10. april - dnevni dežurni dr. Budnjo in dr. Friškovec, nočni dr.Lovrec-Veternik in dr. Kočevar Sobota, 11. april in nedelja, 12.
april - dežurni dr. Slavič in dr. Vrabič
Ponedeljek, 13.april - dnevni dežurni dr. Rus in dr. Vrabič, nočni dr. Rus in dr. Vrabič
Torek, 14. april - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Stravnik, nočni dr. Gusič in dr. Grošelj
Sreda, 15. april - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Stupar in dr. Vi-dovič
Zobozdravstvo:	i
Sobota, 11. april in nedelja, 12. april - dr. Cvetka Rogan, v zasebni zobni ambulanti, Šalek 8, Velenje.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja Šoštanj: Od 10. aprila do 17. aprila - Ivo
Zagožen, dr. vet. med., mobitel 0609/633-677.
9. aprila 1998
OBVEŠČEVALEC
nas čas 19
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Anton Jančič, roj. 1934, Žalec, Čopova 4; Franc Kosel, roj. 1931, Plat 10, Ravne na Koroškem; Danica Kovačevič, roj. 1922, Jasenak št. 71, Rep. Hrvaška; Marija Korent, roj. 1916, Žalec, Savinjska c. št. 25; Janez Razdevšek, roj. 1932, Ponikva pri
Žalcu št. 25; Franc Afner, roj. 1911, Spodnja Rečica št. 53, Laško; Marija Vrabič, roj. 1922, Velenje, Prešernova c. št. 9/b; Marija Ivana Granda, roj. 1927, Velenje, Goriška c. št. 51; Jakob Koradej, roj. 1939, Podgorje št. 18; Frančišek Pristan, roj. 1915, Radmirje št. 8; Rudolf Franc Čujež, roj. 1943, Šoštanj, Koroška c. št. 4; Anton Skaza, roj. 1927, Šoštanj, Tekavčeva c. št.
12; Milorad Štimac, roj. 1932, Velenje, Efenkova c. št. 27; Ivan Plevnik, roj. 1948, Velenje, Selo št. 3.
Upravna enota Žalec
Elizabeta Krajnc, stara 88 let, Gotovlje 88; Jožef Ribič, star 72 let, Latkova vas 16; Marija Pečnik, stara 52 let, Pernova 23; Andrejček Požun, star 48 let, Galicija 73/b; Jože Paul, star 35 let, Jeronim 9; Antonija Hrastovec, stara 55 let, Stopnik 22.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta
IVANA S LAP NIKA
29. 8.1932 - 29. 3.1998
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, njegovim in našim prijateljem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena in hčerki z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sina, očeta in brata
STANKA ZALOŽNIKA
7. 5.1949 - 28. 3.1998 iz Velenja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku Tinetu Tajniku za opravljen pogrebni obred, gospodu Križaj u za govor in cerkvenim pevcem za zapete žalostinke. Posebna hvala podjetju Vegrad iz Velenja za izkazano pomoč.
VSINJEGOVI
\
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
ZOFIJE KOPITAR
11. 3.1930 - 29. 3.1998 iz Šentilja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami in jo tako številno pospremili na njeno zadnjo pot.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
FRANČIŠKE RAMŠAK
iz Podgorja pri Velenju 5. 3.1922 - 29. 3.1998
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste prišli od blizu in daleč, nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in
svete maše, ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Angelci Koradej in Mariji Vodovnik za njuno nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi pevcem, gospodu Usaiju za pogrebne storitve, gospodu župniku za opravljen obred in govornikoma gospodu Zapušku in gospe Žorževi
za lepe poslovilne besede.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre
MARIJE VRABIČ - MIKLA VŽINA
iz Skal 23.11.1922 - 30. 3.1998
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala vodstvu in Domu za varstvo odraslih Velenje, Adolfu Upniku za besede slovesa, društvu upokojencev, zvezi borcev, rdečemu križu, pevcem, gospodu župniku in
pogrebni službi Tišina. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala.
Žalujoči: sin Vlado, hčerki Vlasta in Miša z družinami ter ostali sorodniki
ZAHVALA
Po daljši, neozdravljivi bolezni nas je v 61. letu zapustil mož, oče,
dedi
FRANJO PUTAR
4.10.1937 - 1. 4.1998
Zaman je bil Tvoj boj, zaman vsi dnevi Tvojega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Urši, dr. Petru Lazarju, osebju ORL oddelka Bolnišnice Celje, NK Usnjar, Društvu upokojencev Šoštanj, sosedi gospe Ovčjak, gospodu Medvedu za poslovilni govor. Enako zahvalo izrekamo gospodu duhovniku za opravljen obred in gospodu Usaiju za
opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči: žena Štefka, hči Lilijana z možem Željkom, sin Nedeljko z Ženo Brigito in vnuk Klemen
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, žene, babice in prababice
MARIJE MEH
6.10.1929 - 28. 3.1998
Le delo, skrb, skromnost in poštenje bilo Tvoje je življenje. Solza, žalost, bolečina, Te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Hribaijevi in dr. Kočevarju za nesebično pomoč. Hvala gospodu govorniku za govor in pevcem za izpete pesmi. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Rudolf in otroci sinovi: Rudi, Branko in Robert z družinami ter hčerki Darja in Zvonka z družinami, vnuki Astrid, Gordana, Anita, Anamarija, Ingrid, Haidi, Gregor, Dejan,
Nejc in Rok ter pravnukinji Sara in Janja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata, očima, strica, botra in svaka
JAKOBA KORADEJ A
18. 7.1939 - 2. 4.1998
Ne joči več. Obriši si solze.
On je onkraj groze in trpljenja. Ne moti mu miru - ne joči več, najhujše breme, je breme življenja. (S. Makarovičj
se iskreno zahvaljujemo govorniku gospodu Blagotinšku, vsem sovaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih žalosti priskočili na pomoč. Hvala vsem za izraženo pisno ali ustno sožalje, darovane sveče in cvetje in hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za cerkveni obred, vsem govornikom, godbi Premogovnika Velenje, častni straži, hvala tudi pevcem za vse žalostinke in hvala Ivanu
Glušiču ml. za igrano Tišino. Hvala tudi gospodu Usaiju za pogrebne storitve. Zahvaljujemo se vsem kolektivom in sodelavcem svojcev za izrečeno sožalje, cvetje in
poklon na grobu.
Žalujoči: žena Pavla in ostalo sorodstvo.
V Metlečah bodo ob novem mostu preuredili tudi križišče /nI
cestišče
V BESEDI IN SLIKI
valno sezono je priznanja za najboljše rokometaše podelil vra-tarki Mojci Brezovar, igralki Tanji Oder (obe Krim Electa), vratarju Dejanu Periču in igralcu Iztoku Pucu (oba Pivovarna Laško). Še posebej z velikim navdušenjem je nabito polna dvorana zaploskala Tanji Oder. Moško tekmo si je ogledala tudi celotna slovenska nordijska reprezentanca s Primožem Peterko na čelu, in ko so Primoža povabili na igralno površino, se je naenkrat okrog njega znašlo veliko mladih, in vsak je od njega hotel podpis. Nato pa so zmagovalca svetovmnega pokala v smučarskih skokih in predsednika organizacijskega odbora prireditve Boruta Meha povabili,
Izžrebali so tudi vstopnice. To nalogo je opravil Primož in nagradil s pralnim strojem do včeraj še neznanega lastnika vstopnice s številko 274.
da se preizkusita v streljanju se-demmetrovk. Vsak je izvedel tri, izid je bil 2:0 za Primoža in novo navdušenje ter dokaz, daje Primož gotovo trenutno najbolj priljubljen slovenski športnik.
■ S. Vovk
goren\
Prisrčno, v nedeljo rokometno, srečanje našega najboljšega skakalca Primoža Peterka in Boruta Meha, predsednika organizacijskega odbora. Tudi uspeha v izvajanju sedem-metrovk je bil mladi skakalec zelo vesel.
Center za socialno delo Velenje
221 vlog več kot lani
31. marec je bil zadnji dan za oddajo vloge za pridobitev pravice do otroškega dodatka. Vložiti so jo morali vsi, ki so to pravico uveljavili že prej ali na novo. Na Centru za socialno delo v Velenju so do omenjenega dne prejeli 6892 vlog, kar je 221 več kot lani v tem času. Več vlagateljev ni presenečenje, ampak pričakovano število.
Upravičenci bodo otroški dodatek, izračunan na novo, prejeli pri nakazilu 12. junija, veljal pa bo seveda za mesec maj.	|tp
Zoran Jankovič, predsednik RZS:
Domači
Nad nedeljsko prireditvijo -dnevom slovenskega rokometa v Rdeči dvorani, so bili resnično navdušeni vsi, ki so ves dan ali vsaj kakšno urico preživeli skupaj z mnogimi rokometašicami in rokometaši. Prireditev, ki so jo ob sodelovanju Rokometne zveze Slovenije in časopisa Ekipa resnično vzorno pripravili zavzeti delavci velenjskega rokometnega kluba ob 40 - letnici kluba, je uspela bolj, kot so verjetno celo sami pričakovali. Zato ni čudno, daje predsednik Rokometne zveze Slovenije Zoran Jankovič tudi sam nadvse navdušen nad izvedbo, potem ko je čestital Velenjčanom za štiridesetletja nadvse bogatega in uspešnega dela, med drugim dejal: "Danes je resnično pravi praznik slovenskega rokometa.
Videli smo vse najboljše, kar imamo v Sloveniji. Prireditelj - RK Gorenje je z današnjo prireditvijo postavil pred težko nalogo tistega, ki bo dneve pripravil naslednje leto. Ko smo začeli z njimi, smo se dogovorili, da bodo vsako leto v drugem kraju, toda Velenjčani bi si zaslužili, da bi bili prireditelji že kar naslednje leto. Skratka, današnji dan lahko strnem v treh točkah: izvrstna organizacija, polna dvorana in vrhunske igre vseh naših igralk in igralcev." Rokometni praznik so začeli mladi rokomertaši in rokometa-šice: - pionirji, pionirke, kadeti, kadetinje, mladinci, mladinke s tekmami vzhod : zahod. Prvi vrhunec je prireditev doživela zgodaj popoldne s sreča-
pomlajene in oslabljene slovenske izbrane vrste precej boljše in so zmagale s 33:27. Za najboljšo igralko te tekme so razglasili Ivo Dolgun (Robit Olimpija), odlično je igrala tudi Odrova , ki je bila skupaj z Dolgunovo (obe sta dosegli po deset zadetkov) tudi najboljša strelka tekme. Sledilo je srečanje novi-narjev in zvezd, ki je še dodatno spravilo v dobro voljo gledalce. Boljši so bili novinarji (15:13), nato so zaigrali veterani, ki so tudi veliko zanesenjaštva vtkali v RK Gorenje. V jubilejni tekmi so gostili ekipo veteranov Zagoije-Trbovlje (10:9), nato pa je prišel višek "Drugega dneva slovenskega rokometa v Velenju" - tekma med slovensko moško reprezentanco in ekipo
Razstava sladkih dobrot
V Domu krajanov Stara vas so pripravili zanimivo razstavo "Dobrote gospodinj iz Stare vasi". Dobrote 30 gospodinj in tudi dveh gospodinjcev so si ogledali številni prebivalci Stare vasi in
ko Floijančice. Oba mostova naj bi namenu predali najpozneje konec tega meseca.
■ mlf
bi si zaslužili ponovitev
cu Plaskanu priznanje ob 40 -letnici kluba. Za minulo tekmo-
Butara se je
dotaknila
zvonika
ŠENTILJ - Pred nedavnim je v Šentilju tudi uradno pričelo delovati Športno-rekreacijsko društvo HOH Podkoželj-Šen-tilj. V društvu, ki trenutno šteje 38 članov, so v obširni program vnesli tudi obujanje starih ljudskih običajev, kamor prav gotovo spada tudi izdelava velikonočnih butar. Vendar so "Hohovci" že pred leti sklenili, da poizkušajo narediti kolikor mogoče veliko.
To svojo zamisel so letos že tretjih uresničili. Tudi tokrat lahko zapišemo, daje po vsej verjetnosti bila največja v Šaleški dolini in okolici, saj je s svojimi 24 metri segala skoraj do polovice strehe na zvoniku domače cerkve. Ni namreč tako težko narediti še tako dolge butare, mnogo težje jo je postaviti pokonci. Zato je bolj na mestu beseda in dosežek, ki se šteje v višino in ne v dolžino. Janko Jevšnik, ki je pri društvu zadolžen za stare ljudske običaje in je tudi pri izdelavi letošnje butare velikanke imel vse niti v rokah, nam je še povedal, daje tehtala krepko čez 300 kilogramov, od tega jih je deset odpadlo na pomaranče, s katerimi so jo okrasili. Dvajset nosačev je bilo potrebnih, da so jo varno prinesli do cerkve, in še več spretnosti, da so jo postavili pokonci.
MM. H.
Velenja, obiskovalka Anica, na primer, je povedala, da je razstava prilika za prijazno druženje, koristno izmenjavo izkušenj, pa še paša za oči. Obiskovalka Daija pa je dodala "Slastno - za oči in usta. Prave male umetnine." Maruša pa je dodala "Pridemo po recepte!". Razstavo si je ogledalo tudi več skupin velenjskih osnovnošolcev. Po končani razstavi je bilo v petek, 27. marca, že tradicionalno srečanje krajank Stare vasi.
■ an
Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki Boeing, boeing ali Mednarodni harem v dvorano, nato pa na sproščen klepet v avlo šmarškega kulturnega doma.
Ob tej priložnosti sta udeležence srečanja pozdravila direktor Ere Koplas Bojan Kladnik in šmarški župan Ivan Rakun, v imenu predsednika uprave Ere d.d. Gvida Omladiča pa je nekaj misli spregovorila Nada Zavolovšek Hudarin, vodja poslovne funkcije. Ocenila je, da takšna srečanja pomenijo stopničko višje v kakovosti dela in v medsebojnih odnosih, ki sta še kako pomembna pri ustvarjanju prihodnosti ter izboljšanju sedanjosti. Obema pa namenjajo m Eri d.d. iz Velenja precejšnjo pozornost.
Itp
Pomladno pomlajena Zibka
VELENJE - Pomlad ni prišla le v našo deželo, pomlad je pred kratkim zavela tudi v ERINI ZIBKI. Trgovina ima namreč novo podobo, oddelki v njej so dobili nove prostore in barve. Že ob pr-
Slaščičarna Sladek butik, ki ima svoje prostore v drugem nadstropju veleblagovnice Nama pa je pripravila veliko razstavo sladkih dobrot. Med drugim so razstavili dvajset tort različnih oblik in likov, primernih za različne priložnosti.
msz
vem obisku boste ugotovili, da je v prenovljeni Zibki še prijetneje | kupovati, dogajanje v trgovini pa so popestrili z obiski čarovnika in nastopi malčkov iz velenjskih vrtcev. Posnetek je nastal med simpatičnim nastopom pevskega zborčka iz vrtca Lučka.
■ foto: bš
Preurejajo mostova
ŠOŠTANJ - V teh dneh pospešeno urejajo dva mostova, enega v Metlečah preko Bečovnice in drugega v Zgornjem Florjanu pre-
njem ženske reprezentance Slovenije proti ekipi tujk, ki igrajo v naši državi. V izbrani slovenski vrsti sta bila tudi dve nekdanji velenjski igralki Tanja Oder in Sonja Zidar. Tujke so bile od
tujcev, ki igrajo v Sloveniji ter z vsem, kar se je dogajalo med odmorom. S to tekmo se je prvič predstavil javnosti novi selektor moške reprezentance Leopold Jeras, prvič pa je za izbrano slovensko vrsto zaigral tudi Gorenjev rokometaš Brane Bedekovič, v ekipi tujcev pa je bil tudi Sašo Khimtchenko. Srečanje ni dalo zmagovalca (28:28), novinarji pa so za najboljšega igralca izbrali rokometaša Pivovarne Laško, ki je igral za tujce, Rastka Stefanoviča. Najboljša igralka in igralec nedeljske tekme sta dobila od prirediteljev bon za 50.000 tolarjev. Med odmorom je predsednik RZS Zoran Jankovič podelil predsedniku RK Gorenje Fran-
Era Koplas
Srečanje kooperantov in poslovnih partnerjev
ŠMARTNO OB PAKI, 2. aprila - Na Eri Koplas so se odločili, da
letos na celjskem sejmu ne bodo sodelovali. Pozornost koope tom in poslovnim partnerjem so zato izkazali na nekoliko dru čen način kot običajno. Povabili so jih namreč na ogled preds