'2.N
■A 3 /
TRST, torek 3. januarja 1956
Leto XII. - Št. 2 (3240)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93 808, 37 338
Prvi podatki o francoskih volitvah prinašajo precejšnje presenečenje
Slan je ob 3,45 je bilo: Faure 106 sedežev, KPF 78,Mendes-France 67, Poujade 22
PARIZ, 3. — Podatki ob volitvah za skupščino, ki so bili znani ob 3.45, so sledeči:
KPF 78 sedežev, Faurova koalicija 106, koalicija Men-de* Francea 67, poujadisti 22.
Število glasov pa je bilo sledeče:	KPF in zavezniki
638.551, socialisti 433.608, radikali 290.020, U.DSR 15.724, druga levica 34.651, RGR 77.17o. MRP 466.928, desni neodvisni in kmetje 383.946, socialni republikanci 123.532, Poujade 293.187, druga desnica 54.423.
Neuradni podatki, ki so jih dobili v notranjem ministrstvu, dajejo misliti,	da	bi
Poujade utegnil dobiti 65 sedežev, Ce bi temu bilo tako, bi to bilo velikansko presenečenje. Poujade ni kandidiral, toda ima kandidate v	treh
ločenih strankah, ki	so	po-
stavile kandidate v številnih departmajih. Vseh poujadovih ■kandidatov je 841. t.	j-	več
kakor kandidatov katere koli druge stranke.
Predsednik vlade Faure je nocoj v notranjem ministrstvu izjavil, da je bil poujadov u-speh »mnogo večji kakor se je predvidevalo«. Priznal je tudi uspeh republikanske fronte v Parizu in v nekaterih drugih departmajih. ,
Predsednik vlade Faure in bivši predsednik Mendes-Fran-ce sta bila ponovno izvoljena. Med ponovno izvoljenimi so tudi Antoine Pinay, bivši notranji minister v vladi Men-
:?.■
111*18111
EDGAR FAURE
des-Francea Francoig Mitte-rand, bivši finančni minister Pierre Pflimlin (MRP), bivši ministrski predsednik v letu 1940 Paul Reynaud, bivši socialistični ministrski predsednik Paul Ramadier. Glavni tajnik socialistične stranke Guy Mollet, bivši minister Maurice Schumann (MRP), bivši ministrski predsednik Rene Pleven (UDSR), bivši alžirski guverner Edmond Nae-gelen (socialist), bivši ministrski predsednik Edouard Dala-dier, bivši minister Georges Bonnet (radikal), bivši minister Robert Schuman (MRP), bivši predsednik vlade Henri Queuille (radikal). Y departmaju Vaucluse pa je bil izvoljen prvi poujadistični poslanec Pierre Pomier, ki je lastnik majhne pralnice.
Opolnoči po krajevnem času so funkcionarji notranjega ministrstva izjavili, da predvidevajo, da bi poujadovo gibanje utegnilo dobiti okoli 2 milijona glasov. To bi predstavljalo približno 10 odstotkov vseh glasov, kar je vsekakor presenečenje za vse.
Večina glasov, ki jih je dobil Poujade. se zdi, da gre v škodo bivših golistov, ki se zdi, da so najbolj prizadeti j pri sedanjih volitvah. Pri vo-' litvah leta 1951 so golisti dobili 120 sedežev in 4.047.392 glasov, t.j. 22 odstotkov.
Prvi podatki kažejo tudi na dokajšnjo moč koalicije Men-des-Francea- Nova koalicija se kosa s Faurovo koalicijo-
Ko bodo Francozi zjutraj brali časopise, si verjetno ne bodo mogli še ustvariti jasne slike o izidih volitev Tako javlja na primer glasilo KPF «Humanite» z velikimi naslovi «komunistično napredovanje«. medtem ko ugotavlja glasilo radikalne desnice »Au. rore» «jasno nazadovanje komunistovi). Glasilo Mendes Francea «Express» pa vidi ((republikansko fronto na čelu«. Drugi listi so bolj previdni pri ocenjevanju in ugotavljajo le veliko udeležbo pri volitvah.
Po bučnem praznovanju novega .leta je danes okoli 27 milijonov Francozov, od katerih je 14 milijonov žensk, odšlo na volitve, ki so se začele ob 8. uri in so se zaključile ob 20. Takoj nato pa se je začelo štetje glasov. Računa se, da bodo jutri popoldne dokončno znani vsi rezultati.
1. na 2. januarja večja skupina upornikov napadla dve vojaški postaji pri St. Pierre-St. Paul 35 km od Alžira. Pogrešajo enega francoskega častnika, enega podčastnika in pet vojakov ter šest muslimanskih vojakov.
BRITANSKI LABURISTI IN SREDNJI VZHOD
EDEN ZAVRNIL
predlog opozicije
Uradna ir java o prodajanju orožja - lijave Ben Guriona in Moše Šarela
LONDON, 2. — Nocoj je bil|važanje materiala, ki bi se v predsedstvu vlade napove- lahko popravil in ponovno
dani razgovor med predsednikom vlade Edenom ter novim voditelejm laburistične opozicije GaitsKellom. Navzoč je bil tudi zunanji minister Selwyn Lloyd. medtem ko sta Gaitskella spremljala Alfred Robens in Kenneth YoUnger. Razgovor je trajal poldrugo uro in zatem je Robens odpotoval z letalom v Tel Aviv, da se na kraju samem informira o vprašanjih Srednjega vzhoda.
Kakor javljajo, je predsednik vlade Eden zavrnil predlog opozicije, naj bi zahodne države pozvale Sovjetsko zvezo naj se jim pridruži pri poizkusih za ohranitev miru na Srednjem vzhodu.
Kakor izhaja iz uradnega poročila, ki je bilo pozneje objavljeno, je Gaitskell predlagal novo posredovanje pri sovjetski vladi, naj bi sodelovala pri poizkusih za ohranitev miru med Izraelom in arabskimi državami. LaPuri-stom je Eden tudi izjavil, da bo upošteval njihovo zahtevo, naj bi v parlamentu, ki se bo ponovno sestal 24. januarja. razpravljali o vprašanju prodajanja presežkov britanskega orožja, preden bosta on in Selwyn Lloyd odpotovala v VVashington 'Proti goncu meseca). Gaitskell pa je poudaril, da bi bilo treba parlament sklicati pred določenim datumom.
Laburistična stranka je preklicala odhod uradne delegacije v Jordan in Izrael. Ko-bens potuje neuradno in prav tako tudi bivša predsednica stranke gospa Summerskill, ki bo v Pe*ek odpotovala v države Srednjega vzhoda, da prouči vprašanje palestinskih beguncev.
Zvečer je predsedstvo vlade objavilo poročilo, ki daje pojasnila o izvozu britanskih tankov in drugega vojaškega materiala. Na koncu pravi poročilo:	»Politika vlade je
ge vedno v tem, da napravi vse mogoče za preprečitev tekme v oboroževanju na Srednjem ''zhodu. naj orožje «rihaia od koder koli. Dovo-Henia za izvoz se dajejo šali® v okviru te politike in nobeno dovoljenje ne bo dano pfivatnim trgovcem za iz-
izvažal kot vojno orožje, razen če ne bo država prejemnica dala jamstva proti tej možnosti«.
Med debato o zunanji politiki v izraelskem parlamentu je zunanji minister Moše Saret ponovno dejal, da bi moral Zahod dobavljati Izraelu orožje kot protiutež proti vojaškim dobavam arabskim državam. Saret je zatem zavrnil obtožbo, ki jo je pretekli teden izrekel v Moskvi Hruščev, češ da je Izrael o-rodje imperialističnih sil proti arabskim državam
Minisliski piedsednik Ben Gurion pa je v svojem govoru izjavil, da ni nikoli bilo in ni takih političnih, gospodarskih ali ozemeljskih spoi-mn vprašanj med Izraelom in Egiptom, ki bi opravičila vojno Dodal je, da se bo Izrael držal sporazumov o pre. mirju, da pa ne bo dopustil kršitve svojega ozemija. .Utegnila bi biti tragična napaka, če se ne bi zavedali nevarnosti bližnjih ali bodočih napadov Izraela in morda drugih držav. Toda prav tako bi bila napaka, če bi mislili, da je vojna neizbežna«.
Ben Gurion je nato dejal, da njegova vlada ne bo daia pobude za vojno, in je pripomnil, da je treba ohranitvi miru dati prednost pred vsakršno zmago, ki bi jo dosegli z orožjem. Nato je dejal, da Izrael želi nadaljnji razvoj svojega gospodarstva, in pripomnil; »Radi bi stopili v miroljubno zavezništvo z našimi sosedi, da zagotovimo blaginjo na Srednjem vzhodu in okrepimo mir v svetu«.
Zatem je Ben Gurion dejal, da so nasprotne redne in neredne sile v zadnjih petih letih povzročile smrt 884 Izraelcev, od katerih 258 v lanskem letu Izraelski napad na Sirijo pa je Ben Gurion opravičil * izjavami, da je to bila represalija proti sirskim napadom na Izraelce.
Na koncu je Ren Gurion izjavil da na Srednjem vzhodu je 'samo v Izraelu in Turčiji položaj trden, medtem ko da vlada v drugih državah zmeda, ki lahko povzroči oborožen napad.
MENDES FRANCE
Pri sedanjih, volitvah je vpisanih 2,340.000 več volivcev kakor leta 1951. Kandidatov je skoraj 6000. V razpuščeni skupščini je bilo 627 sedežev takole razdeljenih: KPF in zavezniki 98, socialisti 104, združenje republikanske levice 99, MRP 87, zmerni 103, socialni republikanci 103, prekomorski neodvisni 16, brez stranke 12, umrli ali odstopili 5.
Od 627 poslancev skupščine so jih danes izvolili 544 na francoskem ozemlju in 51 v prekomorskih ozemljih. Trideset poslancev bo izvoljenih pozneje v Alžiru, kjer so bile volitve odložene. Nova Kaledonija bo izvolila svojega predstavnika 8 januarja, o-ceanske francoske posesti pa 29. januarja.
Ker je bil danes v vsej Franciji praznik, je zlasti v Parizu večina izkoristila jutranje ure za spanje po ((napornem« silvestrovanju. Zato ni bilo v jutranjih urah na voliščih velike gneče in je bilo opaziti predvsem gospodinje- Nestrpni pa so bili tudi mlčdi, hi so letos prvič volilii in tudi ti so se požu-rili na volišče že zjutraj. Največji naval je bil v prestolnici ob urah kosila. Ob 15. uri je v vsej Franciji volilo nad 50 odstotkov volivcev. Ob 16.30 je v departmaju Seine-et-Oise (ki obkroža Pariz) volilo nad dve tretjini volivcev. Do iste ure je v Bor-deauxu, Marseilleu, Toulousi in v mnogih drugih manjših mestih volilo večje število volivcev kakor leta 1951, ko se jih je 19-8 odstotkov vzdržalo.
Kjer je bilo vreme bolj ugodno, je bil odstotek volivcev večji, na splošno pa je bila udeležba večja kakor pri volitvah leta 1951. Zadnje vesti, ki jih je objavilo notranje ministrstvo, potrjujejo, da se odstotek volivcev ob zaključku volitev (ob 19. uri) v številnih mestih in departmajih suče okoli 80 odstotkov.
V departmaju Pas de Calais je bila udeležba ponekod 90-odstotna, v departmaju Montpellier 81 odst., Metz, Strasbourg. Epinal od 70 do 80 odst.. Zgornja Loira 80 odst.. Allier od 80 do 85 odst., La Rochelle 75 odst., Aube od 75 do 80 odst-, Aurillac 80 odst., Biarritz 80 odst.. Aisne-Laon in St. Quentin 80 odst.
V Rennesu so morali podaljšati urnik zaradi velikega navala v zadnjih urah. V tem kraju in v industrijskem središču Lille je dve uri pred zaključkom že glasovalo 80 odstotkov vpisanih volivcev. Zaradi velikega navala v zadnjih urah so morali na raznih voliščih tako v Parizu kot drugod podaljšati urnik voli-tev.
Na severu pa je bila udeležba še večja; okoli 92 odst. v podeželskih občinah okrožja Lille m 90 odst. v mestu. V premogovnemu bazenu Mosel. le je udeležba bila velika zlasti v popoldanskih urah.
V Parizu, kjer je bilo zjutraj precej mrzlo, se je po-boldne vreme izboljšalo in zvečer je na tisoče ljudi na ulicah sledilo rezultatom, ki so jih objavljali na velikih .televizijskih platnih.
Moro zahteva postopek proti senatorju Restapu
RIM, 2. — Danes je pravosodni minister sporočil senatu zahtevo naj se odvzame parlamentarna imuniteta senatorju Restagnu. Zahteva je bila izročena v obravnavanje imunitetnemu odboru. Ime senatorja Restagna se je večkrat omenjalo v poročilih in polemiki listov v zvezi z afero v državnem tiskarskem zavodu. Sam Restagno je še nedavno v Cassinu zavračal vse obtožbe in vsako krivdo, de-mokristjansko glasilo «11 Po-polo» pa je objavilo njegovo
pismo, ki prav tako zanikuje krivdo.
Medtem je prispel v Rim dr. Giallombardo, preiskovalni sodnik, ki ga je pravosodni minister postavil pred disciplinsko sodi-če. O Giallom-bardu trdijo, da v njegovem primeru ne gre samo za škandal v državnem tiskarskem zavodu, temveč da je bil v zvezi tudi z nekaterimi drugimi sodnimi zadevami, ker je verjetno prav tako ravnal precej odločno. Tako je Giallom-bardo, ko je Sepe raziskoval afero Montesi, vodil stransko preiskavo o trgovini z mamili, vendar se mu kmalu preiskavo odvzeli
RIO DE JANEIRO. 2. — Ni bil še določen dokončni dan ko bo novi predsednik republike Kubiček začel svoje po-tovanje po Severni Ameriki in Evropi. Vsekakor pa je gotovo, da Kubiček ne bo mogel odpotovati pred 12. januarjem.
mo v fisuanu in Donouno v Kairu
KAIRO, 2.	—	Predsednik
Tito in njegova soproga in člani njegovega spremstva so silvestrovali v Palače hotelu v Luksorju. Okrog 300 inozemskih turistov iz raznih krajev sveta se je pridružilo čestitkam, ki jih je predsednik Tito sprejel iz raznih držav, zlasti pa iz Jugoslavije. Pošta v Luksorju je bila preplavljena s številnimi brzojavnimi čestitkami predsedniku FLRJ.
Med prvimi, ki so predsedniku Titu čestitali, je bil e-giptovski premier Naser.
Zadnji dan leta je predsednik Tito obiskal templje v Luksorju in Karnaku. Na Novo leto pa si je ogledal templje v Dolini kraljev. Sinoči je, navdušeno pozdravljen od ljudstva, predsednik Tito prispel v Asuan, kjer je obiskal stari Asuanski jez in kraj, kjer bo zgrajen nov 5 km dolg jez, ki bo zajel 130 milijard kubičnih metrov vode in omogočil, da se milijon hektarov puščave spremeni v plodno zemljo. Med pozdravi prebivalstva, ki je vzklikalo jugoslovansko-egiptovskemu prijateljstvu, je predsednik Tito s svojim spremstvom nocoj odpotoval iz Asuana ^ v Kairo, kamor bo prispel jutri zjutraj.
Vprašanja na dnevnem redu
predvolilnega zasedanja kongresa
Danes se začne letošnje zasedanje kongresa ZDA, zadnje pred jesenskimi predsedniškimi volitvami - Dohodninski davek, premajhni zaslužki farmarjev, socialno zavarovanje, avtomobilske ceste, podpore šolam in pomoč tujini
WASHINGTON, 2. — Jutri se bo začelo letošnje zasedanje kongresa, ki obeta biti važno in zanimivo predvsem zato, ker bodo ob koncu leta predsedniške volitve. Morda bodo tudi zato prevladovala notranjepolitična vprašanja, ki so večinoma takšne narave, da bodo sklepi o njih vplivali na družinske proračune milijonov volivcev.
Predvsem bo kongres moral sklepati o znižanju dohodninskega davka, o vprašanju nižanja kmetijskega dohodka, o liberalizaciji socialnega zavarovanja, o pospe-šenju gradnje avtomobilskih cest in o zapletenem vprašanju državne podpore šolam. Stališče, ki ga bo zavzela Eisenhowerjeva vlada o vsakem izmed teh vprašanj, bo neposredno vplivalo tudi na volitve.
Glavna vprašanja kažejo trenutno naslednjo sliko:
1. Davek na dohodek. Pričakovati je zelo razvneto de-
Profesorji podaljšali odsotnost od redovalnih konferenc do 6. t.m.
Kljub neprestanemu delu medparlamentarna posvetovalna komisija še ni končala razpravljanja o pravnem položaju državnih nameščencev - Kaj bo storila vlada, če komisija do poteka pooblastila ne bo opravila svojega dela? - Gronchijeva novoletna poslanica
(Od našega dopisnika)
RIM, 2. — Medparlamentarna posvetovalna komisija, Ki je počivala samo v nedeljo, je danes zjutraj spet nadaljevala z delom, deloma na plenarnih sejah, deloma v ožjem odboru. Qžji sindikalni odbor, ki je v soboto zasedal sedem ur, je imel predpoldne sejo, ki’ je trajala tri ure in pol, nato^pa je poročal komisiji. Popoldne se je ista procedura nadalje”ala. Komisija je nehala z delom ob 21. uri, odbor pa se je ponovno sestal, da bi na nočni seji končal pripravljalno delo o preostalih členih načrta pravilnika o pravnem položaju državnih nameščencev. Upajo, da bo komisija, ki bo jutri nadaljevala z delom ob 8. uri zjutraj, do večera končala diskusijo o pravnem položaju.
Največ diskusije so povzročali danes členi 127-140, zbrani v deveto poglavje, ki govorijo o kolegialnih organih javne uprave — o vrhovnem svetu javne uprave, o upravnem svetu in o disciplinskih komisijah za posamezne panoge. Predstavniki vseh treh sindikatov so zahtevali, naj pridejo v vrhovni svet javne uprave sindikalni predstavniki in naj se njihova obvezna navzočnost vnese v besedilo zakona. Minister Gonella, ki je sicer večinoma pristajal na spreminjevalne predloge, se je tokrat uprl in opozoril, da lahko sindikati predložijo svoje kandidate za izvolitev med onimi člani, ki jih volijo državni nameščenci sami. Sindikalisti Cappugi, Pieraccini in Bitossi so končno umaknili svojo zahtevo.
Minister pa je pristal na predlog, naj se poveča število
še vedno manj kot onih, ki
jih imenujejo razna ministrstva in predsedstva vlade. Tudi za upravne svete posameznih ministrstev so izključili neposredno sindikalno predstavništvo, povečali pa so število predstavnikov osebja.
Ker komisija danes ni dokončala diskusije o juridičnem pravilniku, je s tem zaostala za urnikom, po katerem je vlada računala, da bi morda že lahko k*- «e'a delo do 10. januarja. Ko bo komisija končno odpravila juridični pravilnik, se bo morala lotiti sistema napredovanj in lestvic prejemkov. Ostal ji bo pa samo pičel teden časa. Vendar glavno vprašanje ni več čas. Komisija je že tako bistveno spremenila vladni načrt, da se resno postavlja vprašanje, kaj zda.i. Ce hoče vlada spraviti ukrepe po zakonu o pooblastilu pod streho do poteka roka pooblastila, torej do 10. januarja, ji preostaja samo dvoje —- ali sprejme besedilo komisije, ali pa se na njene predloge sploh ne ozira in uzakoni svoj prvotni načrt, za kar ima po zakonu o pooblastilu vso pravico. Za pogajanja in iskanje kompromisa med enim in drugim stališčem ni več časa. Ce bi se vlada poslužila svoje pravice in prezrla mnenje parlamentarne posvetovalne komisije, bi nedvomno nastal pravi vihar med sindikati.
Položaj je torej vsak dan bolj zapleten. Toda kaj se bo zgodilo, če komisija do 10. januarja ne bo končala svojega dela? Spet sta možnosti dve: ali čakati, da rok pooblastila zapade, kar pomeni, da je bilo dosedanje delo zaman in da se vse vrne pred par-
voljenih članov, ki jih bo pa lament, ali pa ne glede na
Sporazum o sestavi
koalicijske vlade v Posarju
Predsednik vlade treh nemških strank bo demokristjan Ney, desničarski voditelj Schneider pa bo predsednik parlamenta
SAARBRUECKEN, 2. — Po
dveh tednih pogajanj so se Nemčiji naklonjene posarske stranke danes sporazumele o Sestavi koalicijske vlade, ki
Delovanje upornikov v Maroku In (Iliru
FEZ, 2. — Francosko poveljstvo v Fezu javlja, da so v noči med soboto in nedeljo maroški uporniki na področju Rifa napadli štiri francoske postojanke in od teh dve za-vzeli.	,
Večje število francoskih sil je ob podpori tankov, topov in letal danes nadaljevalo večje vojaške akcije proti skupinam upornikov na področju Rifa ob meji španskega Maroka. V zadnjih dneh leta 1955 je bilo delovanje upornikov precej živahno. Izvršili so več sabotažnih dejanj in več napadov na francoske postojanke. Poročila s področja Rifa, kjer se boji nadaljujejo, so zelo skopa. Po vesteh iz francoskih virov je baje francoskim silam uspelo znova zavzeti vas Taunate-Ek-Kchur, ki so jo uporniki zavzeli na Silvestrovo. Po prvih vesteh je pri spopadih bilo ubitih 38 maroških upornikov, medtem ko s francoske strani zatrjujejo, da je padel samo en francoski vojak. y Alžiru pa je v noči od
ji bo predsedoval demokrist-janski voditelj dr. Hubert Ney. Demokristjani so s 14 poslanci najmočnejša stranka v parlamentu.
Dr. Heinrich Schneider, voditelj desničarske demokratič-I ne stranke, ki ima 12 poslancev, ne bo v vladi, zato pa je bil izvoljen za predsednika parlamenta. Zaradi svojih nastopov med kampanjo za referendum, pa tudi med kasnejšo volilno kampanjo bi bil Schneider kot minister skrajno nezaželena osebnost za francosko vlado.
Po dogovoru med tremi strankami Heimatbunda bodo
komisijo uzakoniti vladne načrte, kar bi pomenilo pravo izzivanje sindikatov, pa tudi parlamenta. Težko si je misliti, da bi Segni hotel eno ali drugo. Bolj verjetno se zdi, da ima vsaj osebno že kak načrt, da ga pa noče razkriti v upanju, da bo komisija vendarle zmogla delo o pravem času. Morda je bila tudi zaradi tega vladna seja, ki je bila sprva napovedana za torek, najprej preložena do srede, nato pa na četrtek, morda pa bo še kasneje.
Medtem se je danes sestal odbor šolske fronte in proučil položaj. Po sestanku je bilo izdano poročilo, ki pravi, da tik pred potekom roka pooblastila ni nobenega znaka, da namerava vlada spremeniti svoje stališče. Zaradi tega je šolska fronta podaljšala odsotnost profesorjev od redovalnih konferenc vse do 6. januarja. Profesorji se bodo tega dela lotili po začetku rednega pouka 7. januarja, šolska fronta pa si pridržuje nadaljnje ukrepe.
Ko dozoreva položaj v zvezi z državnimi nameščenci, se spet pojavljata dve drugi vprašanji; zakon o tekočih gorivih in zakon o upravnih volitvah. Zakon o tekočih gorivih bo prišel pred parlament takoj po obnovitvi zasedanja, o upravnem volilnem zakonu pa se še niso končala pogajanja med demokristjani in manjšimi zavezniki: pogajanja se v glavnem tičejo vprašanja povezav.
Na Silvestrovo zvečer je predsednik republike Gronchi iz Neaplja, kjer se trenutno mudi, prebral po radiu in televiziji novoletno poslanico italijanskemu ljudstvu. V svoji poslanici je Gronchi poudaril, da je letos preteklo deset let obstoja demokratične Italije in omenil uspehe, ki so biji doseženi, zlasti v južni Italiji, «kjer lahko ljudske množice že z zaupanjem pričakujejo svojo osvoboditev iz stoletne manjvrednosti«. Nato je Gronchi omenil, da bo letos preteklo deset let od proglasitve republike in dejal, da se zadovolistvu ob tem. kar je bilo doseženo, pridružuje tudi obžalovanje zaradi tega, česar ni bilo mogoče uresničiti, in da mora iz tega obžalovanja zrasti pobuda, da se v novem letu stori več in bolje.
A. P.
mnenj, ki jo je začel poleti v Rimu med obiskom indijskega ministrskega predsednika.
Nedavno je bil med obiskom ministra za zunanjo trgovino Mattarelle v Novem Delhiju podpisan sporazum o tehničnem sodelovanju med Italijo in Indijo.
Sedež ustavnega sodišča
RIM, 2. — Ustavno sodišče bo imelo stalni sedež v palači Konzulte na Kvirinalskem trgu. Ta teden bodo pripravili načrte za preureditev prostorov in takoj nato bi se morala začeti dela. Zaenkrat je glavno nadstropje palače zasedeno z uradi medministrskega odbora za južno Italijo, ki jih bo treba preseliti kam drugam. Minister Campilli, predsednik medministrskega odbora, si je danes ogledal vilo Lubin, ki prihaja v poštev za preselitev odbora.
Vorošilov obiskal vzhodni Berlin
BERLIN, 2. — Danes je prišel v vzhodni Berlin predsednik prezidija vrhovnega sovjeta maršal Vorošilov, ki vodi sovjetsko delegacijo za proslave, ki bodo jutri v vzhodnem Berlinu za 80. rojstni dan predsednika vzhodnonemške republike Piecka.
Na postaji je Vorošilova pozdravil predsednik vzhodno, nemške vlade Otto Grotevvohl.
bato med zagovorniki in nasprotniki znižanja odmere davka in zelo verjetno je, da bo do sklepov prišla šele tik pred koncem zasedanja, torej v času, ko bo debata že povsem v znamenju volilne strategije obeh strank. Demokrati se bodo poskušali izogniti zavzemanju jasnega stališča, dokler vlada ne bo jasno povedala svojih name nov. Vladna priporočila pričakujejo za pomlad. V tem času bo Eisenhower verjetno zahteval enoletno podaljšanje veljavnosti nekaterih posebnih davkov, ki poteče aprila, kongres pa bo to skoraj gotovo izglasoval.
2. Cene kmetijskih pridelkov. Vlada bo zagovarjala svoj program aelastične« podpore cenam kmetijskih pridelkov in predlagala, naj se zemljiški dohodek poveča s subvencijami farmerjem, ki naj v zameno pustijo določen del zemljišča neobdelan. Verjetno bo kongres odobril ta predlog o »zemljiški banki«, toda demokrati bodo nadaljevali kampanjo v korist obnovitve politike »toge« podpore kmetijskim cenam z vladno intervencijo na osnovi točno določenih odstotkov. Ta ukrep je že bil odobren v predstavniški zbornici, naletel pa je na hud odpor v senatu. Ce pa bi vendarle prispel do Bele hiše, bi bil verjetno zavrnjen s predsedniškim vetom.
3. Socialno zavarovanje. N zadnjem zasedanju kongresa je demokratična večina v predstavniški zbornici odobrila zakon, ki znižuje starostno mejo za ženske in invalide. Demokratični načrt predvideva kot posledico povečanje prispevkov, ki jih plačujejo tako delodajalci kot delavci. Vlada pa namerava zahtevati od senata, naj zavrne demokratični načrt v korist »manj liberalnega« programa, po katerem se prispevki ne bi zvišali.
4. Avtostrade. Vprašanje je v tem; Kako obsežen naj bo program gradenj in kako ga finansirati? Vlada hoče najti kompromisno rešitev med sistemom finansiranja 7. državnimi zakladnimi boni, ki je bil predlagan lansko leto. in med programom «posrednega plačevanja« s prispevki tistih, ki bodo ceste uporabljali. Ta sistem podpira predsednik zbornice Sam ^ayburn, ki predlaga povečanje davka na bencin in na avtomobilske gume. Demokrati in republikanci se naenkrat strinjajo samo v tem, da bi program moral biti odobren še na tem zasedanju.
5. Podpore šolam. Vlada bo predlagala program večjih zveznih podpor šolam. Lanski program je kongres označil za »nezadosten«. Demokrati so postavili vprašanje podpore šolam kot eno izmed glavnih točk svojega političnega programa za zasedanje kongresa, ki se začne jutri. Položaj se je politično zapletel. ker je gotovo, da bo med spreminjevalnimi predlogi k vladnemu načrtu tudi nekaj takih, ki bodo zahtevali ukinitev vsake vladne- pomoči tistim šolskim okolišem in tistim šolam, kjer bi se nadaljevala ločitev med belimi in črnimi učenci ali sploh kakršna koli rasna diskriminacija.
Na zunanjepolitičnem pod-
ročju so vplivni demokratični in republikanski krogi iz-raizli svoje nasprotovanje vladnemu načrtu o treh milijardah kreditov za pomoč tujini. V teh krogih zatrjujejo, da je povsem gotovo, da bo kongres to številko znatno skrčil. Kar se tiče priseljevanja, bo vlada predlagala revizijo sedaj veljavnih za. konov, tako da bo omogočila povečanje izseljevanja iz Evrope. Vlada bo tudi zahtevala od kongresa, naj ukine običaj, da se vzamejo prstni odtisi vsakomur, kdor neurad. no obišče ZDA.
Kongres bo nadalje razpravljal o vladnih zahtevah po večjih kreditih za zdravstveno raziskovanje in o predlogu za finančno pomoč zdravstvenim ustanovam. Demokra. ti bodo zahtevali čim večje zvezne kredite za gradnjo bolnišnic in za razvoj znanstvenega medicinskega raziskovanja.
Ne di se pa verjetno, da bi kongres na tem zasedanju posvetil pozornost dvema vprašanjema, ki sta v preteklosti povzročali ostre debate: sprejem Alaske in Ha-\ ajskega otočja med zvezne države in revizija Taft-Hart-leyevega sindikalnega zakona.
Nehrujev poziv . atomskim znanstvenikom
NOVI DELHI, 2. — Indijski ministrski predsednik Nehru je danes v pozdravnem nagovoru na indijskem znanstvenem kongresu v Agri pozval znanstvenike vsega sveta, naj priznajo svojo odgovornost za vznemirjenost, ki teži ves svet, in jo poskušajo razpršiti s tem, da bodo dokazali narodom, da je nuklearne iznajdbe mogoče uporabiti v korist vsega sveta, ne pa za njegovo uničenje. Nehru je pozval učenjake, «naj ne živijo v slonokoščenem stolpcu«, temveč naj »ostanejo v stiku z življenjem m mislijo na posledice svojih dejanj«. Znanstveniki je poudaril Nehru, imajo važno vlogo v oblikovanju usode narodov.
Današnji londonski «Daily Express» pa nakazuje možnost, da bi prvo angleško vodikovo bombo preskusili na morju med Avstralijo in Antarktiko. List dodaja, da ta načrt zdaj proučujejo v pristojnih uradih. Kot potrjuje tudi «Daily Express», se avstralska vlada še vedno brani dati na razpolago otočje Mon-tebello ali puščavo Woomera, kjer so bile izvršene poskusne eksplozije atomskih bomb Ce bo načrt o poskusu nad morjem sprejet, bo eksploziji izvedena med aprilom in decembrom, torej v času, ko ni lova na kite.
VERONA. 2. — V tovarni tobaka blizu Verone je bilo 12 delavk zastrupljenih zaradi ogljikovega dioksida, ki je uhajal iz termosifona. Vse zastrupljene delavke so odpeljali v bolnišnico.
Neodvisna sudanska republika bo ostala izven zavezništev
Nehrujeve in Kardeljeve čestitke ob proglasitvi sudanske ne-odvisnosti • Tudi Egipt in Anglija priznala suverenost Sudana
Martino na poti v Novi Delhi
BOMBAY, 2. — Italijanski zunanji minister Martino je nocoj odpotoval z vlakom iz Bombaya v Novi Delhi, kamor bo prispel jutri zvečer. Martino je prispel v Bombay 7. demokristjani dobili še mini- letalom iz Kolomba. Po kosi-
Dr. HUBERT NEY, ki bo sestavil novo po-sarsko koaliciji, ko vlado
strstvi za gospodarstvo in	za
prosveto. Gospodarsko ministrstvo je zlasti važno glede na pogajanja s Francijo-Schneiderjeva stranka bo dobila ministrstvi za notranje zadeve in za obnovo, socialni demokrati (ki imajo 7	poslancev) pa ministrstvi za	de-
lo in za socialno politiko. Finančni minister bo dr. Blind, ki ne pripada nobeni stranki, pravosodno ministrstvo pa bo združeno s prosvetnim.
Danes predpoldne se je novi parlament prvič sestal in izvolil Schneiderja za predsednika z 32 glasovi proti 15 ob treh vzdržanih. Nemčiji naklonjene stranke so po sporazumu glasovale za Schneider- | ke	v	1tplijanskem	in	indii-
ja. Vendar parlament ne	bo | skem	stališču	o	mednarodnih
mogel glasovati o zaupnici \
lu pri italijanskem generalnem konzulu se je Martino sestal s predstavniki italijanske kolonije v Bombayu, nato pa z bombajskim škofom. V Bombayu je Martina sprejel posebni odposlanec indijskega zunanjega ministrstva, ki ga tudi spremlja na poti v Novi Delhi.
O prihodu v Bombay je Martino v izjavi novinarjem poudkril zanimanje Italije za razvoj položaja v Aziji in dejal, da je prepričan o pravilnosti Nehrujeve politike «v interesu indijskega ljudstva«. Pri tem je opozoril na razli-
HARTUM, 2- — Sudanski, javno čestital odboru petori-ministrski predsednik ismail j ce za suverenost Sudana ob El Azhari je danes izjavil. I proglasitvi neodvisnosti. »Sreda nova sudanska država, ka-| čen sem, da Vam lahko spo-tere neodvisnost je bila prav- j ročim, da je vlada FLRJ vze-kar proglašena, ne bo pristo- la na znanje deklaracijo su-pila k nobenemu zavezništvu j danskega parlamenta o pro-ali paktu in bo dosledno bra- | glasitvi Sudana za neodvisno nila svojo neodvisnost. «Go- j in suvereno državo, in da iz-stoljubm bomo z našimi go- razim zadovoljstvo, da ima ju-sti in naklonjeni našim so- j goslovanska vlada priložnost sedom», je dejal ministrski priznati neodvisno in suvere-
predsednik. Pač pa v Hartu-mu ne izključujejo možnosti, da se bo Sudan pridružil raznim arabskim organizmom.
Sudansko- neodvisnost je u-
no sudansko republiko«. E. Kardelj dodaja čestitke in želje za napredek ljudstva sudanske republike.
.	.	.. - ..	Obenem je podpredsednik
radno priznalo ze večje ste- Kardelj brZojavno čestital tu-vilo držav med njim, tud, d, predsedniku sudanske vla-Egipt in Anglija.	| de jsmadu g[ ^zhariju in iz-
Ob proglasitvi sudanske ne- J razji želje za uspeh sudan-odvisnosti je indijski mini- ! ske republike kot novega čla-strski predsednik Nehru po-] na mednarodne skupnosti na slal sudanski vladi poslanico, | področju konstruktivnega med-v kateri najprej izraža želje narodnega sodelovanja in sveža blaginjo nove države in tovnega miru za tesno sodelovanje med Sudanom in Indijo, nato pa o-menja, da se je sudanski predstavnik udeležil bandun-ške konference in izjavlja:
»Zelo zadovoljen sem, da je nekii narod, ki se je udeležil bandunške konference, dobil
vladi do 6. januarja, ko po-
vprašanjih in izrazil zadovolj-
teče rok za oporekanje man- I s,v°. da bo lahko z Nehru-datov.	'jem nadaljeval izmenjavo
Statistika OZN o svetovni trgovini
NEW YORK, 2. — Po let-. nem statističnem zborniku, ki neodvisnost. Upam, da se bo ’ ga izdaja glavno tajništvo
duh sodelovanja med azijskimi in afriškimi državami ohranil in da bo prispeval k uresničenju cilja, da bi na
OZN, se je obseg mednarodne blagovne izmenjave povečal za 51 odst. med letoma 1937 in 1954, povprečne cen
vsem svetu prevladal isti duh pa so se povečale za 118 odst. sodelovanja in miru«.	I Zaradi tega je bila leta 1954
Podpredsednik zveznega iz-) denarna vrednost mednarodne vršnega sveta FLRJ Edvard j blagovne izmenjave skoraj Kardelj je kot namestnik trikrat večja kot leta 1937.
o- 1 Statis
predsednika republike brzo- J Statistike ne obsegajo uvoza
in izvoza držav sovjetskega bloka, ki ne objavljajo natančnih podatkov.
Izvoz iz industrijsko najbolj razvitih držav (ZDA, Zahodna Evropa, Japonska) je znatno pripomogel k povečanju obsega mednarodne trgovine, v manjši meri pa k povišanju cen. V nezadostno razvite države je zdaj usmerjen večji odstotek izvoza razvitih držav. Največji porast izvoza pa so zabeležili na Srednjem vzhodu in v Severni Ameriki. Vrednost izvoza s Srednjega vzhoda (v glavnem nafta) se je povečala za 405 odst., iz Severne Amerike pa za 337 odst. Dežele Daljnega vzhoda so zabeležile dosti manjše povečanje (65 odst.). Najbolj se je povečal uvoz v države Latinske Amerike (326 odst.) in Severne Amerike (269 odst.).
Celinska Zahodna Evropa z odvisnim1 področji je zabeležila piecej enakomerno povečanje uvoza in izvoza; njen delež v svetovnem izvozu je leta 1954 znašal 32 odst. (leta 1937 31 odst.).
PNOM PENH, 2. — Bivši kralj Norodom Sihanuk, ki je po svojem odstopu postal kamboški ministrski presed-nik, bo jutri odstopil, ker poteče rok treh mesecev za katerega je sprejel predsedstvo vlade. Predvidevajo, da bo njegov naslednik ministrski podpredsednik Sam Sary. Norodom Sihanuk bo odpotoval v Francijo, kjer namerava zasebno ostati dva meseca,
Ljudska proKVeth
I FRIMORSK1 DNEVNIK
3. januarja 1956
Danes, TOREK 3. januarja
Genovefa, dev.. Siavomir Sonce vzide ob 7.47 in zatone ob 16.32. Dolžina dneva 8.45. Luna vzide ob 23.29 in zatone ob 10.35. Jutri, SREDA 4. januarja Tit šk.. Dobromir
Na današnji dan so brli leta 1942 hudi boji gorenjskih partizanov z Nemci v Bohinju. Padlo je 15 Nemcev.
IZ STATISTIČNIH PODATKOV TRGOVINSKE ZBORNICE
V preteklem novembru
nespremenjen gospod, položaj
Trgovci na drobno zabeležili nizek obseg prodaj, medtem ko se je izboljšal pofožaj v velikih industrijskih podjetjih
OB NOVOLETNI POSLANICI TRŽAŠKEGA ZUPANA
NAMENI OBČINSKE UPRAVE
v nasprotja s težnjami prebivalstva
Bartoli napoveduje zvišanje cen javnim uslugam, kar bi prizadelo predvsem revno prebivalstvo - Perspektive za Teto 1956
ZARADI PRESKOPEGA DRŽAVNEGA PRISPEVKA
Občutno zvišanje tarif za usluge Rdečega križa
Doslej se je prostovoljno odpovedalo službi samo 9 uslužbencev, medtem ko jih nameravajo odpustiti skupno 39
Arcobaleno, 15.30: «Lord Brtim-
mel». E. Tavlor. S. Granger. Astra Rojan. 16.00: «Satan<k. mo riltia puščica«. J, Wa.yne, R. Cameron.
Capitoi. 15.30: «Najlepša ženska ha svetu«, G. Lollobrigida, V. Gassman.
Cristallo. 16.00: «Neustrašni mol*.
K. Douglas. J Crain. Grattaclelo. 16.00: »Rimske zgodbe«. V. De Sica. Toto, S. Pampanini Alabarda. 15.30: ((Simfonija ljubezni« (Schubert). G. Laydu, M Vladv,
Ariston. 16.00: «Mizar». Dawn Ad.
dams, Paolo Stoppa.
Armonia. 15.00: «'I imberjack«, S.
Havden. V. Ralston.
Aurora. 15.30: «Dolga siva vrsta*, T Povver. M. 0’Hara. Garibaldi. 15.30: «Tihotapka Al!, na«, G. Lollobrigida. A. Naz-zari.
Ideale. 16.00:	«Proti vohunstvo*,
C Gable. L. Turner.
Impero. 16 00: «Annie» (Oh, mein
papa).
Italia. 15.30: ((Simfonija ljubezni« (Schubert), C Lavdu, M.
Vladv.
S. Marco. 16.00: «2elezna ljubica«. A La-dd, V Mayo Kino ob morju. 16.00: ((Kraljdčtot
vitezi«.
Moderno. 16.00: ((Gangsterjeva, žena«. M. R ponev. S. Fornesi. Savona. 15.00: «Pred orkanom*, V Heflin, N. Olson.
Viale, 16.00: «Pesem izseljenca«, T.uciano Tajoli Vittorio Veneto. 16.00: »Junak n*-Si h časov«, Alberto Sordi. Azzurro, 16.00: «Am)erikanec», G.
lord, U. Thiess Belvedere. 15.30: ((Sirota brezna.
smeha«. G. Garson, W Pidgeon, Marconi. 16.00: «Princ ' študent«.
A. Blyth. E. Purdom.
Massimo. 16.00: ((Neustrašni mož«, K. Douglas, J. Crain.
Novo cine. 16.00: ((Cigan*. DonnS Corcoran,
Odeon. 16.00: ((Toto v peklu«, M.
Frau, F. Franco Radio, 16.00: «Cast je vpila po maščevanju«. R. Hudson, D. Reed.
Venezia. 15 30: «Onečaščena» Skedenj. 18.00: «Spornl otroka.
cJl i Q
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
PRVA UPRIZORITEV »GLEDALIŠČA V KROGU* V TRSTU
MILAN BEGOVIC
Drama v treh dejanjih (dveh delih)
Prevedel Pavel Gofta
Nastopata ŠTEFKA DROLCEVA v vlogi Gige Baričeve in MIHA BALOH v vlogi Marka Bariča, njenega moža
Režiser JOŽE BABIC Premiera
v četrtek 5. januarja 1956 ob	20.30	v	dvorani	na
stadionu «1. maj«, Vrdel-ska cesta 7
Ponovitve: v petek 6. januarja 1956 ob	16.30	in	ob 20.	uri,
v soboto 7. januarja 1956 ob 20.30 in v nedeljo	8. januarja	1956
ob	16.30	in	ob 20.	uri
VSE PREDSTAVE V DVORANI NA STADIONU «1. MAJ«
Mladini izpod 14 let vstop ni dovoljen. Prosimo cenj. obiskovalce in starše, ki kljub našim opozorilom vodijo k predstavam svoje otroke, da tokrat upoštevajo naše navodilo, ker otrokom ne bo pod nobenim pogojem dovoljen vstop.
Tudi letos je župan Bartoli naslovil na prebivalstvo tržaške občine novoletno poslanico, ki vsebuje poleg običajnih fraz o njegovem patriotizmu in voščil v njegovem imenu in v imenu občinskega odbora tudi letošnji program občinske uprave, ki pa ni preveč razveseljiv za prebivalstvo. V svoji poslanici ing. Bartoli pravi med drugim;
»Potem ko smo uresničili ali pa postavili na trdne osnove velika javna dela in javne usluge, bo moral naš občinski odbor dokončno in odločno izvesti napovedana nakazana vprašanja na raznih področjih:	na notranjem
upravnem področju, za normalizacijo občinskih financ s pogumnimi iniciativami, ki naj zmanjšajo stroške, povečajo dohodke in vzporedijo dohodke s cenami in stroški na področju javnih uslug. Za dosego tega cilja je potrebno, da uživajo upravitelji, ki pripadajo raznim strankam, ustrezno avtonomijo glede svojega mandata, ki zajema, kot je znano, tudi široko področje javnih ustanov, kot so občinska podporna ustanova (ECA), bolnišnice, Zavod za ljudske hiše (IACP) itd. ter specifično področje občinskega podjetja ACEGAT«.
Kot prvo točko »pogumnih iniciativ«, postavlja Bartoli zmanjšanje stroškov občinske uprave. Zanimivo bi bilo vedeti, kje in kako bodo načeli vprašanje, ko pa so prav ob koncu preteklega leta sprejeli sklep za najem 2 milijard 50 milijonov lir posojila, ki bo zaradi visoke obrestne mere obremenilo občino za 184 milijonov lir za dobo 25 let. Stroške, ki jih občina krije z rednimi dohodki, lahko zmanjša samo na področju osebja, ki predstavlja največjo postavko v izdatkih in požre poleg vseh rednih dohodkov tudi precej milijonov izrednih dohodkov ali dotacij. Na tem področju pa obstaja nevarnost, da se bo položaj še poslabšal, če bodo sprejeli zahteve bivših občinskih uslužbencev v občinah, ki so sedaj pod Jugoslavijo in ki zahtevajo vstop v občinsko službo v Trstu. Ker sedanjih uslužbencev v občinski upravi ni moč vreči na cesto, je že sedaj jasno, da bodo stroški za osebje tudi letos požrli najmanj vse občinske redne dohodke. Zato občinski upravi ne ostaja drugega, kot da zmanjša stroške za vzdrževanje šol, raznih javnih del, podporo revežem, zdravstveno zaščito in drugih postavk podporno-so-cialnega značaja, kar bi prizadelo predvsem revnejše sloje. Edino področje, kjer občinska uprava lahko zmanjša svoje stroške, so stroški za reprezentanco, za razna nepotrebna potovanja političnega značaja župana in drugih članov odbora, za »nagrade«, določene visokim funkcionarjem, ki upravljajo
poleg svojega še kako »izredno delo« in podobno.
Vzporedno z zmanjšanjem stroškov, napoveduje Bartoli tudi vzporeditev dohodkov s cenami in stroški na področju javnih uslug. Ta napoved gotovo najbolj zanima prebivalstvo, ki bo od tega najbolj prizadeto. To pomeni, da hoče sedanja demokristjanska občinska uprava povišati cene tramvajskih, trolejbusnih in avtobusnih prevozov, plina, vode in električnega toka, tarife za pobiranje smeti, vzdrževalnino v bolnišnicah in cene drugih javnih uslug.
Povišanje cen tem uslugam bo prizadelo izključno delovno prebivalstvo in znižalo kupno moč delavskih plač. To ponovno potrjuje protiljudsko občinsko politiko demokrist-janske uprave, ki išče sredstva za «uravnovešenje» občinske bilance v žepih revnih ljudi, namesto da bi usmerila svojo finančno politiko na neposredno obdavčevanje velikih dohodkov zasebnikov in podjetij. Ce demokristjani računajo, da bodo s temi ukrepi povečali občinske dohodke in na ta način vsaj delno ((sanirali« občinski pasivni proračun, se precej motijo.
Kot smo že omenili, bo povišanje cen javnih uslug zmanjšalo kupno moč delavskih plač. Denar, ki ga bo morala delavska družina potrošiti zaradi povišanja teh cen, ga ne bo porabila za nakup drugih nujnih predmetov široke potrošnje, ki so obremenjeni s trošarino. Ker je ugotovljeno, da dohodki večine prebivalstva že danes ne zadostujejo za najnujnejše življenjske potrebe, je treba pričakovati, da bodo napovedani ukrepi zmanišali prodajo predmetov ljudske potrošnje in hkrati zmanjšali dohodke, ki jih ima občina s posrednimi davki. Med povečanjem enih in zmanjšanjem drugih dohodkov, si občinske finance gotovo ne bodo mnogo pomagale. Delavstvo pa bo ponovno prizadeto in se bo njegov položaj znatno poslabšal.
Ce pa pomislimo, da so se proti koncu preteklega leta že povišale cene soli, olju in drugim maščobam, da napovedujejo povišanje železniških tarif, povišanje davka na tekoča goriva in mazilno olje, davka na plašče za avtomobile, sedanje za odstotno povišanje najemnin in drugih povišanj cen.kki jih ima v načrtu vlada, kar bo posredno ali neposredno najbolj prizadelo večino potrošnikov in če pomislimo na vedno večjo brezposelnost, ne moremo razumeti, kako si Bartoli sploh upa govoriti o izboljšanju občinskih financ s povišanjem cen javnih uslug, ki bo poslabšalo sedanji položaj delovnega prebivalstva.
Bartoli se že v svoji poslanici zaveda tega protiljud-skega koraka in se zato sklicuje tudi na člane odbora, ki
Sestanki za pripravo ustanovne skupščine
Danes ob 19. uri bo na sedežu sindikata transportnih delavcev Delavske zveze na Trgu Duca degli Abruzzi 3 skupščina delavcev te stroke. Jutri ob 17. uri bo skupščina delavcev in nameščencev ACEGAT Delavske zveze v dvorani v Ul. Tiziano Vecel-lio št. 6. Drevi ob 18. uri se sestane pripravljalni odbor za sklicanje skupščine na sedežu na Trg Goldoni 3-1. Dome-nico Marchioro, ki bo sestanku predsedoval, bo podal poročilo o dosedanjih pripravah za sklicanje ustanovne skupščine.
Ker bo SNG to predstavo uprizorilo samo v dvorani na stadionu in v Prosvetni dvorani v Gorici, vabimo vse naše prijatelje iz mesta in okolice, da si uprizoritev ogledajo v gori navedenih dnevih.
* * *
Zaradi omejenega števila sedežev v dvorani, sredi katere je prirejen tudi prostor za igro, priporočamo pravočasno re-viziranje .vstopnic.
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ulica sv. Frančiška 20 od 4. t. m. dalje, v petek 6. t. m. •n v nedeljo 8. t. m. od 11. do 13. ure, v Ul. Roma 15-11 ter eno uro pred pričetkom vsake predstave pri blagajni dvorane.
TOREK, 3, januarja 1956 TKIVI rOMTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar, nekaj; 12.45 Iz kulturnega sveta; 12.55 Operetni odmevi; 17.30 Ples. na čajanka; 18.00 Dve romunski rapsodiji; 18.23 Južno-ameriški odmevi; 18.40 Koncert basista Et-tora Gerija; 19.15 Zdravniški vedet; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Veseli motivi; 20.30 Offenbach: stavki iz opere «Hoff. mannove pripovedke«: 20.41 Si-vic: Medjimurska in Kolo; 21.00 G. Forzano: »Don Buonaparte«, igra v 3 dejanjih; 23.00 Plesna glasba.
t it s r i.
11.45 Komorna glasba; 14.30
Tržaška kulturna kronika; 18.30 Otroška ura; 19.50 Igra pianist VVinifred Atvveil; 21.05 Simfonični koncert, dirigira Sergiu Geli-bidache.
H O 1» II It
Slovenska poročila; 14 15
Italijanska poročila: 7 30’ 12 30
17.40, 22.30.	'	’
7.15 Jutranja glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.25 Primorski pevski zbori; 16.15 Emil Adamič, slovenski klasik; 17.00 Iz srbske zgodovine; 17.15 Ritmi in pesmi; 17.55 Glasbeni inter-mezzo; 19.30 Veseli ritmi, izvajajo solisti na harmoniki, klavirju in orglah; 19.45 Primorski vestnik; 22.15 Igra Xavier Cugat;
22.45 Plesni ritmi.
v I. u » |<;	)	,|	a
327.1 111, 202,1 111. 212.4 in
Poročila ob 5.00.	6.00	7 00
13.00, 15.00. 17.00. 19.00, 22.00.
8.00 Slavko Tiran: Gunar He-kert je premagal samega sebe; 8.15 Z mikroionom pri naših zborih: 9.00 Otroška predstava: Čarovnik iz Oza (radijska priredba po povesti Volkova); 9.40 Veseli intermezzo; 10.00 Dr. Mirko Rupel: O našem ieziku; 10.15 Dopoldanski simfonični koncert;
11.00 Pesem slovesa (o obisku kitajskega gledališča v Ljubljani); 11.30 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12 00-12.10 Kramljanje ob Novem 'etu (dr. Iva Sesula); 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Obisk v ((Optiki« (reportaža); 13.45 2eleli ste — poslušajte!: 15.10 Melodije za prijetno razvedrilo; 16.00 Z besedo in glasbo po širnem svetu; 17.00 Solisti lahke glasbe vam igrajo; 17.30 Radijska igra - S. Slovmič: Deževje (prva izvedba); 18.30 Nekaj priljubljenih melodij iz znanih oper; 20.00 Srečanje v studiu 14 (posnetki z javnega večera slovenske narodne glasbe);
21.00 «Bele tišine« (zima v besedi in glasbi); 21.30 Lahka glasba: 22.15 Igramo za ples in razvedrilo.
mi 1: v i7,i.i a
17.30 Zena in dom; 20.30 VesM:
20.45 Paolo Ferrari: «Zdravilo za bolno deklico«, enodejanka- 2150 Giovanmi Verga; 22.20 Po sledu za zakladi; 22.50 Reportaža iz Cortine.
KLJUB ŠTEVILNIM INTERVENCIJAM IN PROTESTOM
Na Hudolelu in na Opčinah
še vedno rekvirirana zemljišča
Nobenega odgovora na pismo, ki so ga prizadeti Lonjerci poslali vladnemu komisarju - Do kdaj bo trajalo tako stanje?
Po tolikem času še ni rešeno vprašanje igrišča za golf in rekviriranih zemljišč na Hudoletu. O stvari smo že obširno lp večkrat pisali, bile so tudi razne intervencije in nastopi, ki pa niso še nič zalegli. Kakor-je znano, so An-gloamerikanci ob svojem odhodu derekvirirali vsa zemljišča in o tem obvestili lastnike' Nekaj mesecev nato pa so italijanske oblasti ponovno rekvirirale zemljišče, na katerem je golf igrišče, češ da ga z« svoje potrebe potrebuje \ojsaa Značilno je, da so rekvirirali le zemljišča, kjer je golf igrišče, ne pa tista zemljišča, ki so bila prej tudi rekvirirana in jih je angloameriška vojska rabila za svoje vaje. Ze skraja smo podvomili, da bi vojska res potrebovala omenjeno zemljišče in igrišče. Dejstvo je, da ga tudi ves čas sploh ni uporabljala, pač pa so tu pa tam prihajati tja in igrali razni gospodje.
Pred tremi tedni so kmetje iz Lonjerja in padrič, ki imajo rekvirirana zemljišča na Hudoletu, poslali vladnemu generalnemu komisarju pismeno vlogo s podpiši prizadetih. Do danes pa niso še dobili odgovora.
Pismo se glasi; ((Spodaj podpisani, tudi v imenu drugih posestnikov zemljišča «Hudo-leto«, ki leži poleg vasi Pa-driče, se obračajo na V.E. s prošnjo, da končno uredi vprašanje, ki zadeva zgoraj omenjeno zemljišče.
Preveč časa je že minilo, odkar zakoniti lastniki ne morejo razpolagati s svojo lastnino. To stanje traja sicer že od časa. ko so Angloameri-kanci na tem zemljišču napravili igrišče za golf. To zemljišče je bilo ponovno zasedeno po vojaških oblasteh s pretvezo, da bo služilo kot vojaško vežbališče. Resnica je drugačna. Se nadalje služi zgoraj omenjeno igrišče za igranje golfa, torej ni res, da bi bilo tako, kot sicer trdijo oblasti. Smatramo, da je tako početje protizakonito, ker se ne strinja s predpisi, ki vladajo v mirnem času in z duhom le-teh- Ne gle-
Zene, dekleta,
vaše znanke vam bodo povedale koliko zanimivega prinaša v vsaki številki revija
NAŠA ŽENA
Stane 75 lir.
( GLEDALIŠČA )
GLEDALIŠČE VERDI Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za gala predstavo Verdijeve opere »Don Carlos« ki bo v Četrtek 5 la-nuarja za abonma red A za parter in lože ter red C za balkone in galerijo. Dirigiral bo Marjo Rossi, v glavnih vlogah pa do-do nastopili Pili Martorell Mirtam Pierazzini, Roberto “umni. Rolando Panerai. Nicola Rossi Lemoni, Antonio Massaria. Režija Carlo Piccinato, zborovodja Adolfo Fanfani.
5. JANUARJA POTEČE ROK
Danes skupščina srednješolskih profesorjev
Danes ob 17. uri bo na sedežu Delavske zbornice skupščina ravnateljev italijanskih srednjih šol, ob 18.30 pa se zberejo na skupščini profesorji. Razpravljali bodo o položaju, ki je nastal po odločitvi profesorjev, da ne bodo ocenili uspehov dijakov za prvo tromesečje šolskega leta,
Včeraj je neki večerni list objavil vest, da bodo profesorji prenehali stavkovno gibanje in da bodo od jutri dalje ocenjevali uspehe dijakov. Sindikat srednje šole zanika to vest in pravi, da se profesorji vrnejo v službo po koncu zimskih počitnic, to je 7. trn. Ce bo vlada medtem pristala na odložitev roka za uveljavljenje zakona o pooblastilih. bodo profesorji tudi odložili stavkovno gibanje, ker bo še dovolj časa za rešitev spora med njimi in vlado. Ce pa ne bo odloženo uresničenje zakona o pooblastilih, tedaj bodo profesorji takoj ponovno stopili v stavko.
HUDA NESREČA NA PRVI DAN LETA
Lokomotiva ga je povozila ko je hotel prekoračiti progo
Moža je naiel neki mladenič na železniških tračnicah še živega, a je izdihnil med prevozom v bolnišnico
Prosvetno društvo v Barkovljah,
Prosimo vse pevce, da se današnje vaje udeleže polnoštevilno. Odborova seja bo v sredo 4. januarja ob običajni uri.
Ker manjka samo še 2 dni do 5. januarja, ko poteče rok, do katerega se je mogoče po-služiti ugodnosti čl. 8 Spomenice o soglasju, ki določa, da «se morejo osebe, ki so bile prej pristojne na področjih, ki pridejo pod civilno upravo Italije odnosno Jugoslavije, na isto takoj vrniti in da bodo osebe, ki se na ta način vrnejo, kakor tiste, ki so se že vrnile, uživate enake pravice kot ostali prebivalci teh področij.« ponovno opozarjamo vse prizadete, da se te možnosti pravočasno poslužijo. V ta namen jim svetujemo, da vložijo čim-prej, in da ne čakajo do zadnjega dne, t. j. do 5. jan. 1956, na Generalnem komisariatu posebno izjavo, da se poslužujejo ž vsemi učinki določb čl. 8. Izjavi naj priložijo potrdila o rezidenci zase in za vse svoje družinske člane, prepis izjave pa naj pošljejo kvesturi.
Zaradi pravilne sestave izjave podajamo še enkrat v naslednjem približen obrazec izjave:
Generalnemu vladnemu komisariatu za Tržaško ozemlje
TRST Trg Unita Podpisani (ime in priimek, ime očeta in matere) rojen dne (dan, mesec in leto rojstva) v (kraj rojstva in občina), po po-kucu .... pristojen (navedi občino), državljan (navedi državo), stanujoč v (kraj in ulica)
IZJAVLJAM, da hočem izkoristiti z vsemi učinki pravice, ki mi jih priznava čl. k Spomenice o soglasju od 5, oktobra 1954.
V utemeljitev svoje izje,-
| ve navajam: (navedi vse podatke, iz katerih je razvidno, da si bil kdaj koli pred 5. okt. 1954 pristojen (»pertinente* ali «re-sidente«) v kateri koli občini Tržaškega ozemlja; če bi eventualno emigriral, navedi tud! datume izselitve, vzrok in kraj ter da-, turn vrnitve).
Prilagam: (izjavi priloži »potrdilo o pristojnosti* -»certificato di residenza* -in eventualna druga potrdila, ki pričajo o prejšnji pristojnosti).
S spoštovanjem (Datum)	(Podpis)
Izjavo je treba napisati na kolkovanem papirju od 200 lir. Napravi tudi prepis izjave in ga pošlji na Kvesturo s sledečim spremnim pismom:
Kvestura
TRST
V prilogi vam pošiljam prepis izjave v smislu čl. k Spomenice o soglasju, ki sem jo dne ... poslal Generalnemu vladnemu komisariatu v Trstu.
S spoštovanjem (Datum)	(Podpis)
Izjavo za Generalni vladni komisariat je treba oddati na pošti priporočeno s podpisano povratnico («raccomandata con rice-vuta di ritorno*).
Pripominjamo, da se vseh učinkov cl. 8 lahko poslužijo vsi oni neitali-janski državljani, ki so bili kdaj koli pred podpisom Spomenice o soglasju, t. ,1. pred 5. oktobrom 1954, re-zidentni v eni izmed občin Tržaškega ozemlja.
(Za podrobnejše informacije in za morebitno sestavo izjave, se prizadeti lahko obrnejo na pisarno v Ul. Ruggero Manna 29 II. v Trstu).
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 8,3, nai-nižja 3,3, ob 17. uri 7,3, zračni tlak 1010,9 v porastu, veter vzhodriik-severo vzhodnik 11 km na urno. vlaga 62 odst., nebo 7 desetin oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,2 stopinje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM - Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godin«, Trg Sv, Jakoba 1; Sponza, Ul. Mor.torsino 9 (Rojan); Ver nar i, Trg Valmaura 10:	Vielmet.ti,
Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kov-ljah in Nicoli v Skednju poslujeta vedno
ZOBNI ZDRAVNIK
ordinira za ustne in zobne bolezni ter zobno pro-tetiko v Ul. Lavatoio 4-1 dnevno od 15. do 18. ure
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 1 in 2. januarja 1956 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrio ie 27 oseb. porok pa je bilo 10.
POROČILI SO SE:	mehanik
Renato Coli! in gospodinja Nives Postogna pomorščak Alessandro Severi in frizerka Matalda Ingrada. uradnik Guido Sorlmi in uradnica Stella 54atessi, uradnik Paolo Deveglra in učiteljica Stefani* Vicini, varilec Giovarmi Bratta in gospodinja Eufemia Vi-sinttn trgovec Luciane Pillin in gospodinja Augusta Zorz, natakar Emilio Brass in gospodinja Vida Slavič, mizar Rodolfo Bas-sa in gospodinja Olimpia Tum-mok). publicist Giampiero Pagot-ti in gospodinja Maria Berti, pomorščak Angelo Bronzin in gospodinja Lina Pirchio.
UMRLI SO: 91-letnl Giovannl Mltis. 61-letni Giuseppe Blasonl, 86-ietna Anna VVenig vd Ger-stein. 50-letna Marija Sinčič por. Cavalieri. 78-letna Caterina Bul-fon, 79-letna Maria Akulai vd. Romeo, 71-letna Ana Jerman vd. Sturman, 71-letni Lodovtco Stro-sar. 70-letna Olga Corte vd. Veri ler, 73-letni Lutgi Budiein, 86-letna Clorinda Carussi vd Fat-tori. 52-letni Luigi Budai, 35-let-nj Giorgiio Michelli, 68-letni Vittorio Bon. 76-letni Giuseppe Viez. zoli, 76-letna Maria Andretta vd. Braida, 75-letnj Miehele Lucca, 73-letna Valeria Infanti vd. Ster-pin, 65-letna Natalia Castellazzi, 79-letpa Giovanna Crosilla por. Predonzan. 63-letna Ivana Sever, 65-letni VValther Gessvvein, 79-letna Vittoria Furlan vd. Paoli. 62-letna Carmela Martire vd Del Negro, 72-letni Stefano Tremoli, 51-letni Stellio ilberti; 82-letni Antonio Parovel.
Rossetti. 15,00: «Državljan vesoljstva«, J. Mo-row, F. Domergue,
Escelsior. 15.00: «Lov na roparja«, C. Grant, G Kell.v.
Fenice. 15.00: «20.000 milj pod morji«. K Douglas. J. Mason.
Nazionale. 15.00:	((Policija	trka
na vrata«, C. Wilde, R. Conte.
Filodrammatico. 16.00: Walt Uis-ney: »LilU in klatež«. Cinema-scope,
Supercinema. Zaprto zaradi ob nove.
naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Naročnina znaša:
mesečno	lir 400.—
četrtletno	*	1.100.—
polletno	»	2.100.—
celoletno	*	4.100.—
za INOZEMSTVO
letno: lir 8.000.—
Ul. sv Fran.	F\\	//ZM
čiskn 20/111	I
tri. 17-338	I)
sprejema up	h	J*	jST.
serate. malt / žmIHI i hf/
oglase, osmrtnic* u> arugo od 8. do 12.30 tn od 15. do 18. ure.
in čitajto PUmoUlu dneimikl
Samo nedeljska številka
mesečna naročnina.
lir 100.-letna naročnina;
» 1.000-
(sto za INOZEMSTVO:
lir 2.300,-
delavnica mehaničnih izdelkov
A. Fabiani
TRST — UL COKI I 2 — TEL. 361-41
specializirana za izdelavo motorjev Diesel, oprem« T podjetjih revizije, mehanične Izdelke, obdelavo kovin, avtogeno in električno varjenje.
Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih in napravah na krovu.
Naročila sprejema upra va v Ul. sv. Frančišk: štev. 20 - Tel. 37338
Zneske lahko vplačate na naš poštni rač. št.. 11/5374
Albert Einstein in narodne manjšine
Ko je bil v Komisijo za intelektualno sodelovanje nekdanjega Društva narodov na mesto antifašista Ruffinija izvoljen fašistični minister Rocco/ /e podal Einstein ostavko na svoje mesto in lse iz komisije umaknil
Lani aprila je umrl v Združenih državah Amerike največji sodobni fizik in hkrati ena najbolj markantnih osebnosti našega stoletja Albert Einstein.
Splošno znano je, da je *am bil žrtev verskega in rasnega fanatizma Hitlerjeve Nemčije in da se je z vso svojo avtoriteto in z vso svojo dušo boril za pravice Zidov kot verske sekte in kot naroda proti nacističnemu in fašističnemu nasilju. Saj so pc smrti prvega predsednika židovske republike Izraela TVeizmana to mesto ponudili njemu. Okusiti pa je moral tudi najbolj grozno nehvaležnost svojih sovernikov in rojakov, kajti le nekaj let prej so mu za časa najhujšega zatiranja židovskega življa v Nemčiji 2idje očitali, da je nacistično divjanje proti njim samo maščevanje za Einsteinov možati nastop proti nacizmu.
Manj znano pa je, da se je Einstein tudi močno zavzemal za pravično rešitev vpra-i šanja manjšinske zaščite. Prvič se je seznanil s problemom narodnih manjšin na način, ki je njega osebno hudo Prizadel. Leta 1910 se je nam-reg odzval vabilu, da prevzame profesorsko stolico na
da poda ostavko in je napisal v tem smislu pismo podsekretarju Društva narodov, ki je bil hkrati ravnatelj oddelka za intelektualno sodelovanje.
V tem pismu je nadrobno prikazal razloge, ki so ga dovedli do tega koraka. ((Izkušnja me je, žal, poučila, da komisija nima resne volje napraviti kako vidno izboljšanje v mednarodnih odnosih. Meni se celo zdi, kakor da D, bila inkarnacija principa ,u1 aliquid fieri videatur’ (da bi se navidezno nekaj delalo). V tem pogledu kaže biti komisija še slabša kakor samo Društvo narodov. Tako je komisija blagoslovila zatiranje kulturnih manjšin v nekaterin državah s tem, da so se ustanovile nacionalne komisije, ki niso nič drugega kakor člen med intelektualci take države jr. komisije v Ženevi. Kom,-sija se je iz lastnega nagiba odpovedala svoji nalogi, da služi kot opora narodnih manjšin v boju proti vsakemu kulturnemu zatiranju.«
V zvezi z gori omenjeno debato o osnovnem pouku v miroljubne namene je Einstein dalje očital komisiji, da «je v boju proti šovinističnim in militarističnim tendencam v nekaterih državah zavzela tako mlačno stališče, da n>
kega resnega dela na tem sila važnem področju«.
Pozabil pa tudi ni na svoje nasprotovanje proti vstopu fašističnega ministra Rocca v komisijo, kot namestnika prejšnjega italijanskega člana, znanega italijanskega pravnika Ruffinija. Ker ni ta prikriva! svojega antifašističnega mišljenja, je Mussolini dal Ženevi na znanje, da mu prisotnost Ruffinija v komisiji za intelektualno sodelovanje ni po volji. Glavni sekretar Društva narodov se je Mussolinijevi zahtevi vdal in prepričal Ruffinija, da se je odpovedal članstvu. Na njegovo mesto je prišel Rocco, kt je kot pravosodni minister izdal znane zakone proti politični opoziciji.
Večina članov je prav hladno sprejela to spremembo. Ko se je Rocco prvič pojavil v komisiji, ga je tedanji pred-
nemški univerzi v Pragi. Po- mogoče od nje pričakovati ka-litične razmere, ki so tedaj na predvečer balkanske vojne vladale v Avstriji, a še posebno na Češkem, so močno vplivale na njegovo ženo Mi-levo Maričevo, ki je bila Srbkinja. Kot nemško orientirani Zid verjetno ni mogel povsem slediti svoji ženi, ki je hudo občutila, kako so Nemci v Avstriji zaničevali in zatirali Slovane. Zaradi tega je morda prav v Pragi prišlo do prvega nesoglasja med njima, ki je pozneje dovedlo do ločitve.
Leta 1922 se je pod okriljem tedaj obstoječega Društva narodov ustanovila mednarodna komisija za intelektualno sodelovanje. Vanjo je bil izvoljen tudi Albert Einstein in v hjej se je premnogokrat prav ostro zavzel za idejo splošnega miru in za mirno sožitje med narodi. Zadnjič jo lomil v njej svoje kopje na plenarni seji meseca avgusta 1930, ko je znani francoski fizik Painlevč, podprt od gospe Mazije Curie Sklodovske, načel vprašanje pouka na osnovnih šolah, ki naj bi bil usmerjen v ohranitev splošnega miru.
Einstein se je tedaj z vso vnemo zavzel za načrt. Toda proti njemu je nastopil italijanski član komisije, fašistični pravosodni minister Rocco in v ostrem govoru zavrgel ta načrt v imenu vseh totalitarnih držav, tedanjih in bodočih, češ da tako mednarodno nadzorstvo nad šolstvom ne bi bilo v skladu s pristojnostjo države.
Zaman je Einstein reagiral Proti ministru Roccu in zaključil svoj govor z besedami »Značaj, ki se daje osnovni šoli, je lahko odločilen za miroljubni ali za agresivni razvoj moderne civilizacije«. Toda na plenarni seji niso bili samo ti trije znanstveniki svetovnega slovesa in proti njim fn sam fašistični minister; v komisiji je bila cela vrsta ljudi, ki so bili dostopni pritisku od bolj ali manj prikrite fašistične strani. Tako je komisija za intelektualno sodelovanje že tedaj v skromnejši meri doživela tragedijo, kakor le nekaj let pozneje sama Liga narodov v velikem merilu. Načrt o šolskem pouku so poverili posebni subko-misiji in ga tako pokopali.
Na dnevnem redu te viharne seje pa je bilo tudi vprašanje »koeksistence (sožitja) ljudstev z različno civilizacijo na istem ozemlju«. Za to stilizacijo se je skrivalo, kar bi navaden človek imenoval »vprašanje narodnih manjšin«.
Vprašanje pa je bilo omejeno izvenevropske manjšine
Dnevni red je namreč označil t& točko kot «izvenevropski intelektualni problem«. Pred ysem so mislili tedaj na Azile in tendenca je bila, da zankajo obstoj že nastajajočega Vrenja v tem predelu sveta. E-nstein pa je na seji takoj Poudaril, da enak problem so-fttja obstaja tudi glede etni-ških manjšin evropskih naro-dov ter je še izrecno pripomnil, da prav ta problem «naj-b°H zastruplja medsebojne odnose v Evropi«. Kakor pro-lem osnovnega pouka, tako so tudi problem kulturne neodvisnosti etničnih manjšin odvalili na neko subkomisijo j naJ bi ga skrbno proučila«. Tam bi ga pag tako fino premlevali, da ne bi od prvotnega načrta ostalo nič drugega kakor prah.
Takšna je bila pač večina elanov mednarodne komisije z« intelektualno sodelovanje Bes je, da so se stalni člani njihove komisije volili za njihove osebne zasluge in neodvisno od njihovih vlad. Toda snov za razpravo je prihajala pred komisijo šele potem, ko so jo dobro prerešetale razne nacionalne komisije, ki so v nekaterih državah bile samo emanaeija režima. Zaradi tega je Einstein ozlovoljen zapustil Ženevo. Odločil se Je.
sednik, slavni holandski fizik Lorentr, pozdravil brez vsakega navdušenja. Na dnevnem redu je bila izvolitev člana v izvršni odbor, ki je nadzoroval institut za intelektualno nadzorovanje namesto odstopivšega Ruffinija. Ko je neki član omenil, da bi moral to mesto prevzeti Rocco. je najprej nastopila gospa Cu-' riejeva in v vljudni obliki povedala, da na takem mestu ne bi smel biti aktivni minister. Ostrejši pa je bil Einstein, ki je izjavil, da on ne more pristati na to, da bi bil v vodstvu instituta za intelektualno sodelovanje član vlade, ki se je lotila zatiranja svobodnega mišljenja. Sam je kandidiral za izpraznjeno mesto in je bil tudi izvoljen. Da bi se pa Roccu in fašistični I-taliji preveč ne zamerili, so ustanovili mesto namestnika in ga ponudili Roccu. Spričo tega se je Einstein odpovedal mestu v izvršnem odboru in zapustil dvorano.
Tudi svojo sedanjo odpoved
je Einstein namreč utemeljeval z dejstvom, da si komite
ni upal odbiti kot člane oseb, o katerih je vedel, da zastopajo druge tendence kakor tiste, ki bi jih morale zastopati. Zaključil je svoje pismo z besedami: «Ce bi imei le malo upanja, bi gotovo ne bil napravil tega koraka.« S temi besedami pa je zaključil Einstein tudi svoje sodelovanje v mednarodnem komiteju za intelektualno sodelovanje.
Ce ima vse človeštvo dolžnost, da slavi spomin velikega uma, ki je tako revolucionarno vplival na razvoj fizike in znanosti sploh, se ga moramo mi, tržaški in primorski Slovenci, spominjati še s posebno hvaležnostjo, saj se je nesebično in vztrajno boril za pravice narodnih manjšin, in še s posebno vehemenco proti tistemu članu v komisiji za intelektualno sodelovanje, ki je predstavljal ležim in ideologijo, ki sta nam bila skrajno sovražna.
L. ČERMELJ
Ostal sodišče in predsednik repnike
Italija ima programsko ustavo, ki je vladam začrtala politično linijo ubno-ve družbene ureditve - Predsednik republike, ki hi s svojo nedelavnostjo trpel konservativno vladno usmerjenost, bi bil sokrivec napada na ustavo
Oče je sicer izkušen in vase verujoč akrobat, toda oči njegove hčerke, ki mu služi za atrakcijo, govore, da ona ni istega mnenja
»Rojstvo ustavnega sodišča pomeni v zgodovini naše republike pomemben dogodek. Osem let je bilo potrebnih za premostitev pasti in slepomišenj, toda odločnost predsednika republike in razsodna previdnost predsednika vlade sta bili končno kos zavlačevalnim zvijačam. Kot demokrate nas mora to razveseliti ne samo zaradi tega, ker se je ustavno sodišče rodilo, ampak tudi zato, ker je sestavljeno tako:	odraz
vseh političnih sil (brez izjeme), ki so s svojim prispevkom v odporniškem gibanju priborile Italiji svobodo in u-stanovile republiko.
Kakor se večkrat dogaja, da se ustava primerja s stavbo, tako bi bili mogli reči, da je stavbi do danes manjkal oni zaključni element, ki mu stavbeniki pravijo zaključni obočni kamen. Ustavno sodišče je dejansko zaključni obočni kamen ustave; šele sedaj, ko bo ustavno sodišče začelo poslovati, začenjamo čutiti, da se republika ne b0 zrušila. Od sedaj
KNJIGA. Ki JE VZBDD1LA NA ANGLEŠKEM PRAVO SENZACIJO
«Zapuščeno dete ne sme biti sredstvo za krpanje	razpadajočzakonom
Dr. Ford je v svoji knjigi «Zapuščeno dete> razgalil porazno dejstvo, da se za raznimi uglednimi ustanovami krije prava tajna trgovina z dojenčki - Angleški zakon ima glede tega mnogo praznin
Vest, da obstaja v Veliki Britaniji ilegalna trgovino z otroki, je izzvala pravo senzacijo, ki je vzbudila precej piahu tudi izven meja Velike Britanije. Eden izmed vodilnih britanskih strokovnjakov za skrb in vzgojo otrok, dr. Donald Ford, je končno strgal zaveso, za katero se je doslej krila trgovina z otroki. Dr- Ford je bil nekaj let predsednik londonskega odbora, ki je skrbel za otroke. Kot tak
je imel dovolj priložnosti za
to, da je prišel do žalostnih m hkrati poučnih izkušenj v zvezi z usodo devet tisoč o-trok, ki so bili v oskrbi tega odbora. Plod njegovih opazovanj in njegove dejavnosti je knjiga, ki nosi naslov «Za-jjuščeno dete«. In prav ta knjiga je neposredni povod senzacije, ki se je kot požar razširila pred kratkim na Angleškem. Dr. Ford je namreč v knjigi opozoril javnost na
^	•v*'1
£	,	t;:
Betlehem obiskujejo mnogi tuji turisti, ki prihajajo sem na iibožjo potu v razkošnih Ca-dillacih, med katere se pogosto vsujejo kar cele črede ovc in koz, tako da si veliki avtomobili kar težko utirajo pot med topoglavo drobnico
dejstvo, da obstaja v Veliki Britaniji ilegalna . trgovina z dojenčki in tudi na dejstvo, da to trgovino britanska zakonodaja praktično dopušča.
Drama se začenja zelo e-nostavno. Koliko je v Londonu neporočenih žensk-deklet, ki bodo kmalu postale matere? Za posamezne take ženske pomeni to že pravo življenjsko katastrofo, izpostavljanje preziru in jim onemogoča nadaljnje delo. Družba je glede tega brez vsake milosti in njene tradicije se ne ozirajo na vprašanja posameznikovi Velika Britanija pa. kot dežela tradicij, je glede tega še posebno neizprosna.
Te nesrečne ženske pa se morajo vendarle izvleči iz zagate in za to poskrbijo posebni «spretni» posamezniki.
Z osebami, ki jih mučijo problemi nezakonskega otroka, se ni težko seznaniti. Preizkušeni ljudje se približajo bodočim materam in jim na lep način sporočijo, da jim bodo našli lepo in diskretno porodnišnico, v kateri bo dete prišlo na svet, ne da bi javnost za to sploh vedela. Cena za to uslugo je sicer velika, nudi pa oskrbo v porodnišnici za zadnje mesece nosečnosti, za porod in še za nadaljnjih nekai dni.
Vse to je bolj ali manj le galno. Obstoj take ustanove je povsem opravičljiv jjosei-nc če se vzane v poštev, da se zaradi konservativnih nazorov angleške javnosti s tem ženska ne izpostavlja nešte-
tim nevšečnostim. Toda ob tem obstaja tudi negativna plat takih ustanov. Porodnišnica, o kateri je govora, je dejansko filialka razširjene mreže pravih pravcatih ustanov za prodajo otrok. Povsem razumljivo, da se ta trgovina opravlja brez znanja in proti zakonom družbe.
Kmalu po prihodu v porodnišnico se bodoči materi po navadi približa ena glavnih negovalk in ji mimogrede o-meni, da bi se za otroka mo-; gl: najti primerni starši, na primer kak zakonski par brez otrok, ki bi za to «srečo» plačal preaejšnjo vsoto. Cena za takega otroka gre od 50 do 250 funtov šterlingov. Prvo sporočilo o tem izzveni tako, kot bi šlo za uslugo, storjeno bodoči materi in otroku. Toda v praksi je to drago plačana usluga, kajti vse te ((plemenite« ustanove, ki skrbijo za neporočene matere, imaio cd svojih «uslug» dvojno korist. Na eni strani zahtevajo od neporočenih mater visoko vzdrževalnino v porodnišnici, z druge strani pa terjajo visoko provizijo za svoje posredovanje.
S tem se pa sla po dobičku še ne konča. Temu sledi še rov izvor profita. Tega plačajo ljudje, ki želijo posvojiti otroka.
Vsa ta trgovina se seveda izvaja povsem tajno, saj so ta dejanja v popolnem nasprotju s kazenskim zakonikom. Za varnost pred tem pa skrbi zelo popolna organiza-
Kaj pripravlja mariborska založba «0bzorja»
Poleg vrste izvirnih del domačega slovstva bodo Obzorja* nudila slovenskemu bralcu še vrsto prevodov iz najrazličnejše tuje literature
Založba Obzorja deluje v
največjem industrijskem središču Slovenije Mariboru. To ji že samo po sebi narekuje, da usmerja svojo dejavnost k pospeševanju in izpopolnjevanju splošne izobrazbe delovnega človeka. Založba. Obzorja je v ta namen izdala že vrsto knjig, vendar pa namerava v prihodnje posvetiti še večjo pozornost knjigam splošno izobraževalnega značaja. Tako bo založba v bodoče iz-aala še več poljudno znanstvenih knjig, ki bodo skusale zajeti čim širše področje znanosti. Seveda pa se založba ne bo omejila samo na knjige te vrste, temveč bo skrbela tudi za kvalitetna leposlovna dela domačih in tujih avtorjev. Pri tem bo izdala poleg visoko kvalitetnih knjig tudi Založba Obzorja pa nikakor ne more mimo tradicije, ki jo ima Maribor v pogledu izdajanja pedagoške literature. To tradicijo bo založba tudi v bodoče nadaljevala. Razen staršem, katerim predvsem so namenjene knjige te vrste, bo založba pomagala tudi drugim vzgojiteljem, profesorjem in učiteljem ter deloma neposredno tudi mladini. Zato bc. nadaljevala z izdajanjem solskih priročnikov in posvetila tem knjigam še večjo skrb kot doslej. Glede na to, da je ta dejavnost v slovenskem založništvu edinstvena, jo je treba še toliko bolj upoštevati in dati založbi vse priznanje za to. Končno bi omenili
Obzorja, mladinsko književnost. Njen izbor ljudskih in umetnih pravljic, domačih in tujih, se je slovenski mladini zelo priljubil. Dokaz so mnoge prodane in razprodane knjige, pa čeprav so izšle v visoki nakladi. Prav to pa je špodbudilo založbo, da je o-snovala podobno zbirko «Bilo je nekoč«. V sistematično urejenih zvezkih te zbirke bodo natisnjene kratke poveslice iz naše preteklosti, od najstarejših časov pa do let narodnoosvobodilnega boja. Tako bo skušala založba naši mladini na mikaven način približati našo preteklost.
Naj na prvem mestu omenimo tri pesniške zbirke, ki so tudi v programu založbe Obzorja. Zbirko izvirne poezije bo izdal mladi mariborski pesnik Branko Hofman, kt se je uspešno uveljavil kot dramatik in se kot pisatelj predstavil s svojimi deli v revijah. Njegova pesniška zbirka «Za oblaki so zvezde«, bo že druga knjiga njegove lirike. Razen te pa bo založba izdala še dve knjigi lirike in sicer tuje. V prevodu Alojza Gradnika in z izčrpnim uvodom Janka Lairina bodo izšle pesmi Omarja Hajama. O-mar Ha jam, perzijski pesnik 11. stoletja, znan kot filozof, astronom in pesnik, bo prvič predstavljen slovenski javnosti. Za 2000-letnico smrti pa bedo v prevodu Jožeta Šmita izšle pesmi rimskega mojstra Katula, ki sodi med najbolj-
še eno vejo programa založbe I še rimske lirike.
Med leposlovnimi deli naj na prvem mestu navedemo izvirna dela. Znani tržaški pisatelj Alojz Rebula je zastopan z zbirko novel, v katerih obravnava življenje naših ljudi na spodnjem Krasu■ Njegova dela odlikujejo razgibani dialogi, tenkočutno risani značaji in globoka doživetost. Mladi Dominik Smole, ki se je javnosti predstavil z nekaterimi krajšimi deli po revijah, je napisal svojevrstno
knjtpo, ki nosi naslov «Jaz in tovariš v samotnem kraju«. To je zbirka prijetno in lahkotno napisanih zgodb v zvezi z živalmi, ki obkrožajo človeka v vsakdanjem življenju. Dobro znana pisateljica Mimi Malenšek pa se nam bo pred-; tanila z novim zgodovinskim romanom «Bratstvo», s katerim nadaljuje tradicije slovenske zgodovinske povesti, ki je dosegla svoj vrh s Finžgar-jevim «Pod svobodnim soncem«. Naj omenimo še potopisno povest mariborskega publicista Franca Srimfa «Ev ropu-Afrika-Evropa», ki bo dobrodošla knjiga v pomanjkanju domače potopisne literature.
Med prevodnimi leposlovnimi deli ima založba Obzorja ne sporedu vrsto knjig. Naj zato na kratko omenimo vsaj ) ojpomembnejša dela. Ameriško klasiko zastopa pisatelj James Cooper, čigar roman dPrerija« obravnava obdobje ameriškega prodiranja na divji zapad. Angleški pisatelj
Welles bo zastopan z roma-nom »Velikani prihajajo«. To je fantastični roman, v katerem pisatelj pripoveduje o dogodkih, ki bi se utegnili zgo-aiti v bodočnosti. Drugi fantastični roman, ki bo v slovenskem prevodu izšel pri založbi Obzorja, pa je izpod peresa Walishfurtha. Njega naslov «Na pomoč! Leteči krožni ki!« pove značaj tega romana, ki popisuje spopad obveščevalne službe s pripadniki nekega tujepa planeta. Nadalje bo založba izdala dvoje romanov švicarskega sodobnika Johna Knittla, čigar dela zavzemajo po vsem svetu velike naklade zaradi izredne privlačnosti, lahkotnega stila in globokih čustvenih pretresov, Poleg romana «Tereza F.tienpe«, tragične zgodbe o kmečkem dekletu s švicarskih gora, bo založba izdala Se prevod romana ((Amadeus«, ki je poleg eVie Male» med najbolj znanimi Knittlovimi remani. Sodobno nemško književnost bo zastopala Luise Rainer z romanom »Sredi življenja«, zajetim iz življenja Nemčije v letih 1930-1947.
Založba Obzorja je storila pomembno delo, ko je začela izdajati posebno zbirko knjig z izbori iz sodobnih svetovnih književnosti. Veliko zanimanje za do sedaj izšle prve tri knjige je potrdilo napovedi založbe, da nam primanjkuje Inke literature, ki bi nam približala kulturno snovanje in sodobno književnost drugih
narodov. Za izbori sodobne i-talijanske, ameriške in francoske proze bomo letos dobili še knjigi sodobne nemške in sodobne ruske proze, ki bosta z izborom novel prikazali prerez sodobne književnosti cbeh narodov.
Med odrskimi deli, ki jih pripravlja založba Obzorja, je drama Branka H.ofmana ((Življenje zmaguje«, ki je bila u-spešno uprizorjena na zadnjem festivalu slovenske dramatike v Celju. Nadalje bo izšla v knjigi mladinska igra «Najlepša roža«, ki jo je napisala Kristina Brenkova.
Pedagoška literatura, ki jo pripravlja založba Obzorja, obsega troje knjig, namenjenih staršem. O vzgojnih sredstvih v družini govori knjiga Gustava Šiliha. Draga Humek bo v knjižici «Kako naj se otrok uči« dala nekaj nasve-tov staršem v zvezi z učenjem njihovih otrok. Zdravnica Draga Cernelčeva pa pripravlja novo razširjeno izdajo svoje knjige o zdravem in bolnem otroku. Med pedagoškimi deli omenimo še knjige c risanju, o risbah, o novih poteh v šolstvu. Se pomembnejši pa so nekateri učbeniki. Profesor Stanko Janeš bo izdal drugat in izpopolnjeno izdajo Zgodovine slovenske Književnosti. Isti avtor pripravlja vsebino slovenskih literarnih del. Umetnostni zgodovinar Fran Sijanec je napisal pregled sodobne slovenske likovne umetnosti, Bogomir Fatur pa zgodovine svetovne književnosti. Obe knjigi bosta izpolnili občutno vrzel v naši tovrstni literaturi.
Naj omenimo še mladinsko književnost, kjer bo založba nadaljevala z izdajanjem cenenih knjižic v zbirki ePrav-liices. Pripravlja pa Še več mladinskih knjig Josipa Ribičiča, Draga Vresnika in O-skarja Hudalesa.	Sl.	Ru.
cija pravih podjetij za trgovino z otroki, deloma pa tudi sam britanski zakonik, ki je poln praznin.
Prisvajanje samo na sebi predstavlja ustanovo, proti kateri družba nima nikakega interesa boriti se. Vse pa je seveda odvisno od načina, kake se to izvaja in predvsem od motiva, ki vodi k prisvajanju tujega otroka. In britanski zakonik je vprav v tem zelo pomanjkljiv. Ta predvideva rok sedmih dni, ko je treba prijaviti izvršeno dejstvo. To pomeni praktično, da je treba uradniku, ki ugotavlja dejansko stanje v novi družini pri novih starših, prikazati idilično življenje in primerne življenjske pogoje samo v teh dneh, pa čeprav se razmere potem povsem spremenijo. Organi oblasti pa so v večini primerov prisvajanja otrok s posredovanjem že omenjenih porodnišnic u-gotovili, da novi starši ne izpolnjujejo najosnovnejših pogojev za tako odgovorno funkcijo. Največja pomanjkljivost zakona je torej v tem, da se prisvajanje otrok še vedno dovoljuje po neposredni poti ali pa posredno po tretji osebi, medtem ko bi morale o tem odločati same krajevne oblasti. Posebni vladni odbor, ki proučuje vprašanja prisvajanja otrok, pa je pred kratkim izjavil, da bi prisvajanje pod izključno kontrolo krajevnih oblasti privedlo do še večjega širjenja obstoječe trgovine z otroki!
Končno je treba omeniti še dejstvo, da britanski zakoni predvidevajo, da mora prisvojen otrok imeti potrdilo o zdrastvenem stanju, česar pa ne zahteva za starše. Dr. Ford navaja v svoji knjigi številne primere, ko so otroke prisvojili hudo bolni in neozdravljivi starši. Najresnejši pojav glede tega pa je prikazala tajnica državnega združenja za prisvajanje otrok, Helena Blakbern. Ta je izja. vila sledeče: «Ne verujem, da jo poizkusna doba treh mesecev dovolj. Uradnik, ki obiskuje hišo, v kateri živi prisvojen otrok, lahko vidi le to ali se otroku poklanja dovolj pozornosti glede njegovega fizičnega razvoja. Toda kaj je z njegovim psihičnim življenjem? Kakšno življenje more biti pri neuravnovešenih starših? Za to ne skrbi nihče!«
Ob tem razkritju so tudi zdravniki plačali svoj račun. Mnogi očitajo zdravnikom, da imajo zgrešene pojme o pri-svajanju otrok. Zdravniki menijo, da otrok lahko pripomore k pomirjenju v napetih odnosih družine brez otrok Zato tem družinam priporočajo prisvajanje otrok, pri tem pa ne vodijo računa, da otroci niso nikako zdravilo in da se mora zato prisvajanje je mati predvsem v korist otroka in ne staršev. Ko je pred kratkim londonski mestni od bor odklonil svoje dovoljenje za prisvojitev otroka, ker je za to prosila ženska, ki ie bi la zaradi svojih dejanj že kaznovana, je sodišče dalo sledeče pojasnilo; «Morda bi negovanje otroka prineslo v nieno življenje spremembo.« Tako mnenje in celo od take usta-nove je zbudilo med mnogimi javnimi delavci in pedagogi pravi odpor- Ponovno je bilo poudarjeno mnenje, da otroci r.iso zdravila, ki naj duševno bolnim ženskam služijo za o-zdravitev, niti sredstvo za kr-panje razpadajočih zakonov.
dalje bodo zakonodajni organi morali vedeti, da bo ustavno sodišče proglasilo za neveljavno tiste stare fašistične zakone, ki so v nasprotju z ustavnimi določili, če jih ne bodo le-ti razveljavili; vlade pa bodo vedele, da ne bi bilo več dopustno — ne da bi pri tem zabredli očitno v državni udar — vztrajati v tisti nesrečni diskriminatorski politiki, katere živa obsodba je vprav ustavno sodišče.
Toda ubraniti se je treba prepričanju, da bi ustavno sodišče pomenilo kratkomalo resničenje ustave. Ustavno sodišče ima svojo vrednost predvsem kot simbol: bolj kot zaradi svoje učinkovitosti, ie pomembno zaradi svojega obstoja. Ustavno sodišče ne more biti cilj: gre le za premi-so, da bi mogli končno pristopiti k metodičnemu uresniče vanju programa socialne obnove, ki ga je določila ustava. Ko smo dozidali glavne zidove in postavili streho, je sedaj potrebno urediti notranje prostore, da bi mogli prebivalci začeti z dostojnim življenjem v njih: in to bo dolgo delo.
A ustavno sodišče bo moglo malo napraviti za uresničenje programa. Ustavno sodišče je ( organ negativnega jamstvi: moglo bo preprečiti, da stopi v veljavo ali ostane v veljavi protiustavni zakon; toda brez moči bo proti nedelavnosti zakonodavca, ki bi --e upiral novim zakonom, ki jih ustava zahteva.
Organ, ki mu izrecno pripada funkcija nadzorovanja in pobude proti ustavni nepremičnosti (če vlada sama ne čuti te dolžnosti), je predsednik republike. Italijanski narod morda ne ve še povsem dobro, kaj pomeni imeti programsko ustavo: ustavo, namreč, ki je že v naprej začrtala bodočim vladam — kot stalno ustavno dolžnost — politično linijo, ki mora nujno dovesti do obnove gospodarske strukture italijanske družbene ureditve. Odstranitev o-vir gospodarske in socialne narave, ki dejansko omejujejo svobodo in enakost državljanom, je po tretjem členu ustave postala za vlade ustavna dolžnost: varuh in porok te dolžnosti pa je predsednik republike. Ne gre za to — kakor so pretekle tedne ponavljali vsi bedaki — da ni parlamentarni režim spremenili v predsedniški režim: Italija je in ostane parlamentarna republika, v kateri pa pai-lament ni vsemogočen, ker je nad njim ustava, ki jo mora tudi on spoštovati. In to spoštovanje jamčita ustavno sodišče in predsednik republike.
Ustavno sodišče in predsednik republike sta dva organa ustavnega jamstva, ki se vzajemno izpopolnjujeta: prvo je negativno jamstvo, ki bedi. nad tem, da zakoni ne kršijo
temeljnih ustavnih določil; drugi pa je pozitivno jamstvo, ki bedi nad tem, da se pro-' gramska ustavna določila spremene v zakone. Ponoven dokaz o povezanosti med tema dvema dopolnilnima jamstvoma smo dobili v teh poslednjih tednih, ko so reakcionarne sile, ki so se skozi osem let trudile, da bi preprečile u-stanovitev ustavnega sodišča, bile tudi edine, ki so se postavile po robu predsedniku republike, ko se je brez oklevanja nameraval poslužiti pooblastil ustavnega nadzorstva, ki mu jih ustava zaupa. Te sile še niso razumele, da on ustavi, ki si je postavila za program postopno obnovo družbene ureditve, postane konservativna politika nujno tudi protiustavna politika: predsednika republike, ki bi s svojo nedelavnost podpiral ali trpel politično konservativnost vladno usmerjenost, bi postal sokrivec napada na ustavo, katere najvišji porok je vprav on sam«.
P. C.
(Iz revije «/l Ponter)
PLEMENITO
SODELOVANJE
Kakor poroča neka francoska revija, so sovjetski in angleški zdravniki prvič po vojni izdali v Londonu posebno sKupno poročilo, v katerem javljajo, da so odkrili dve novi zdravili, ki bosta želo pripomogli k zmanjšanju muk, ki danes tarejo človeštvo.
Rusi so Angležem zaupali tajnost svojega novega zdravila za. borbo proti raku. To je antibiotik albomicm, o katerem smo v našem dnevniku že nekaj pisali, in ki je po svojem učinku desetkiat močnejši od penicilina. Z novim zdravilom so Rusi dosegli do sedaj že izredne rezultate. Ruski znanstveniki so ugotovili, da neke rastline, kot na pr. cikorija, prav taxo bolcna-jo za kanceroznimi boleznimi kot človek ali žival. Pri tem, bolna rastlina izloča posebno antiKancerozno snov. Strokovnjakom je uspelo, da so to snov pridobili tudi na umeten način in ta snov je zelo učinkovita proti raku.
Kot protiuslugo pa so britanski zdravniki zaupali ruskim kolegom tajnost zdravila- proti bolezni, ki jo poznamo pod imenom filaria-sis, in za katero boleha kakih 15 milijonov Afričanov.
To bolezen povzroča neki insekt, ki polaga jajčeca, ki so celo pod mikroskopom nevidna. Ko pridejo ta jajčeca na človekov obraz, prodirajo V razne organe, kot na primer v nos, oči ali ušesa. Tu se tako zaredijo, da postane nesrečnikova glava kakor panj drobnih n.sektov.kar povzroča neznosne bolečine, ki privedejo človeka tudi do samomora.
Angleški zdravnik doktor Bratim pa je našel proti tej bolezni učinkovito zdravilo in že v nekaj tednih rešil vid deset tisočem Afričanom.
V dolini Mirne bodo gojili riž
Dvoletni poizkusi so dali obetajoče rezultate
Na plodnih tleh
dolini
reke Mirne že nekaj let goje riž. Zaenkrat gre samo za poizkuse, kasneje, ko bodo natančno proučeni zemlja, podnebne prilike in ostali pogoji, pa se bo, če bodo ti u-strezali, pristopilo k širšemu obsegu proizvajanja te žitarice, ki jo je treba sicer u-važati.
Prvo setev riža v dolini reke Mirne so opravili že leta 1953, in sicer na zemljišču, kakih 1900 kvadratnih metrov. Pobudo za to je dal nekdanji Zavod za pospeševanje gospodarstva v Poreču. Vsi potrebni agrotehnični ukrepi so bili izvršeni v pravem času, razen setve, ki je bila opravljena nekoliko kasneje. Sejali so več vrst riža, tako seme vrste Arboria, Rozza in Bei-sano. Setev se je opravila na najpreprostejši način, z roko, nakar se je s pomočjo ustreznih kanalov posejana površina poplavila. Pri prvem poskusu pa so se nekateri kanali zamašili, tako da se določeni predeli zemljišča sploh niso mogli poplaviti. Klitje ie bilo y začetku zelo neenakomerno, zatem se je izenačilo. Razvoj riževih bilk je bil v mesecu juniju izredno slab julija pa je letino močno prizadela tudi toča, ki je ta mesec padala v dolini Mirne. Sele v drugi polovici julija, ko so nastopili toplejši dnevi, so se pogoji toliko izboljšali, da je zatem setev v drugi polovici avgusta pognala v klasje. Prvi je dozorel riž vrste Arboria, s čimer se je pokazalo, da je ta vrsta še najbolj primerna za to zemljo in klimatske pogoje. Žetev se je opravila 17. oktobra, a hektarski donos je znašal 23 kvintalov za vrsto riža Arboria, 10,54 q za vrsto Rozza in 8,86 q za vrsto Ber-sano.
Riž vrste Arboria je bovje
toplejša kot na ostalih, ki so bila preblizu glavnega toka. Čeprav uspehi v prvem poskusnem letu niso bili najboljši, doseženi rezultat vendarle dokazuje, da so pogoji za gojitev riža v dolini reke Mirne zadovoljivi. Posebno, če se upoštevajo omenjene težave z namakanjem in pa nenavadno neugodne vremenske prilike.
Leta 1954 so se sejale štiri vrste riža, in sicer vrsta Ardiccione, Makedonska «62», Arcaria in Makedonska «69«. Setev je bila opravljena junija, žetev pa oktobra meseca. Rezultati so bili sledeči: Ardiccione 41 q. Makedonska «62» 56,84 q, Arcaria 49 q in Makedonska «69»	46 q na
hektar.
Kot je razvidno, bi povprečje znašalo okrog 50 q na hektar. Treba je še pripomniti, da se je kakovost pridelka pokazala več kot zadovoljiva, kar dokazuje, da so pogoji za gojitev riža v Mirn-ski dolini zadovoljivi. Ko bo dokončno določena vrsta riža z najvišjo donosnostjo, se to v dolini reke Mirne začel riž gojiti v širokem obsegu.
PREJELI SMO
«Naša vasi) — list, slovenskega kmetijskega zadružništva. Leto 4., št. 21. Odgovorni urednik inž. Jože Berko-pec. Letna naročnina 360 din.
«Naša vasv — list slovenskega kmetijskega zadružništva. Leto 4., št. 23. Odgovorni urednik inž. Jože Berko-pec. Letna naročnina 360 din.
«Pesmi o morj u». Izdala primorska založba Lipa v Kopru. Izbral, uredil in uvod napisal Stane Suhadolnik. — Opremil Tone Bitenc. Ured-
nik Bogomir Magajna. Natis-obrodil tudi zato, ker je bili rila in zvezala Triglavska ti-na posejanih površinah vodaskarna v Ljubljani.
4 —
8. januarja 1956
ihudapro nesreča v ul. aquileia
Občinski odbor
se je znašel v zadregi
Predzadnji dan starega leta je bil izglasovan občinski proračun za leto 1956. Dis kusija o poročilu k proračunu, kakor tudi diskusija o posameznih proračunskih postovkah za dohodke in izdatke, se je vlekla skozi več sej. Pri tem smo lahko ugotovili nadvse zanimivo dejstvo, da so kritično ocenjevali proračun samo predstavniki opozicijskih strank, medtem ko predstavniki večinske demokristjanske stranke, ki ima monopol v občinskem odboru, sploh niso izražali kritičnih pripomb. Razen nekaterih izjem se v diskusiji sploh niso oglašali.
Proračun je bil sprejet z glasovalnim strojem demokristjanske večine, ki se je slepo podredila partijski disciplini.
Prav gotovo tudi demo-k 7 is t jonski svetovalci niso bili povsem prepričani, da je predloženi proračun pravilen m sestavljen tako, da bo imelo prebivalstvo od njega koristi. Kdor se količkaj razume na številke, je moral namreč ugotoviti marsikatero resnico, ki je prišla iz ust opozicijskih predstavnikov, ki so kritizirali proračun in preti njemu tudi glasovali, pri tem pa iz vljudnostnih razlogov pripominjali, da vii-hovo nasprotovanje proračunu «ne pomeni izražanja antipatij do občinskega odbora, ampak samo način da se opozorijo višje oblasti«, da ni mogoče odpomoči gospodarskemu stanju našega mesta s proračunom, ki daje manj za javna dela kot prejšnji proračun, ki predvideva povečanje davkov na osebo itd.
Za primer naj navedemo, da se je davčna obremenitev v zadnjih dveh letih povečala na vsakega prebivalca za 18,4 odstotka, in sicer od 11.366 lir na 13.449 lir. Izredno se je zmanjšala tudi postavka za javna dela in za socialno pomoč. Za javno dela je bilo v proračunu za leto 1955 predvidenih 436 milijonov lir, v letošnjem pa samo 208 milijonov lir. Te postavke niso kritizirali samo predstavniki leve opozicije, ampak tudi predstavnik monarhistov, ki je celo dejal, da verjetno jroračunska postavka za leto 1955 zaradi pomanjkljivih državnih prispevkov sploh ni bila dosežena. Svetovalec Batti je omenil tudi občutno znižanje nakazil za zimsko pomoč in delovne centre.
Predvsem pa sta bila poročilo in proračun pomanjkljiva v nekaterih važnih vprašanjih, kot so prosta cona, rotacijski fond in dežel-t-a avtonomija s posebnim statutom. O teh življenjsko važnih vprašanjih za naše mesto občinski odbor ni zavzel odločnega in izdelanega stališča. Se celo pa je povsem prezrl vprašanje naše manjšine, katera se na straneh debele proračunske knjige sploh ne omenja, čeprav bi to predstavljalo priznanje določenega stanja, obenem pa izraz naklonjenosti do naših pravic.
Nujno je bilo, da sta pomanjkljivo sestavljeno poročilo in proračun doživela pri glasovanju presenečenje: od 40 svetovalcev jih je samo 21 glasovalo v prid■ Doslej so bili proračuni sprejeti z veliko večino, tokrat se skoraj tradicionalna praksa ni ponovila. Občinski odbor, ki je proračun sestavil, bo moral s tem računati. Javnosti pa ne bo težko priti do zaključka, da občinski odbor pri svetovalcih en uživa prevelikih simpatij.
LAMBRETIST SE JE ZALETEL V CISTERNO PODJETJA OLIVO
Di Guidu so ugotovili pretres možganov in verjeten zlom lobanje
Včeraj okrog 8.15 so v bol rušnici Brigata Pavia sprejeli 24-letnega Luigija Di Guido n. Gorice, Ul, Aquileia, ki se je poškodoval pri prometni nesreči. Malo prej je Di Gui da z lambreto z evidenčno tablico GO 10672 vozil po Ul. LunghTsonzo. Ko je prišel do križišča v Ul. Aquileia malo pred Mostom IX. avgusta, je tičil v avtocisterno z evidenčno tablico GO 4605, last podjetja Olivo-Primožič, katero je vozil 55-letni Arcibaldo A-mazzoli iz Ul. Aquileia proti Lotniku. Pri trčenju je Di Guida padel z vozila in se hudo poškodoval. V bolniš nici. kamor ga je odpeljal rešilni avto, so mu ugotovili pretres možganov, verjetno prebitje lobanje in druge poškodbe. O njegovem zdravstvenem stanju se zdravniki niso izrekli.
Rešilni avto Zelenega križa je včeraj popoldne odpeljal v bolnišnico k Rdeči hiši An-no Belic, bivajočo v občinski sirotišnici, kateri je na ulici renadoma postalo slabo. V bolnišnici so ji nudili zdravniško pomoč.
Avtobus ori Moši podrl kolesarja
Na državni cesti proti Moši, je včeraj ob 7.05 prišlo do prometne nesreče. Avtobus podjetja Drossi-Saina iz Gorice je peljal delavce na delo. Ko je prišel do nekega podvoza pred Mošo, je s stranske poti na desni strani prišel kolesar 58-letni mizar Umberto Medeot iz Moše Šofer Avtobusa je skušal preprečiti nesrečo, vendar je bilo prepozno. Avtobus je zadel Medeota od strani in ga vrgel na tla. Ponesrečenca je neki zasebni avtomobil odpeljal v bolnišnico brigata Pavia, kjer so ga pridržali na zdiavljenju zaradi zloma leve noge in drugih poškodb.
nja Maria Matelič, 83-letna gospodinja Agnese Gorian, vd. Tinta, 86-letna gospodinja An-na Bassin, vd. Bandel, 61-let-ni upokojenec Luigi Gartner, 90-letni mizar Giuseppe Klanjšček, 78-letni državni upokojenec Giovanni Perco, 31-let-ni mizar Marino Cargnel, 52-letna Vittoria Bruno.
Oklici,- mizar Salvino Lo-renzut in gospodinja Bruna Picotti, gasilec Antonio D’A-gestino in gospodinja Marta Segatti.
Poroke.- delavec Luigi Ma-driz in gospodinja Clara Co-glot, uradnik dr. Luigi Ferra lio in gospodinja Bruna Cal ligaris, uradnik Antonio Vi sini in šivilja Pierina Zottar, kmetovalec Antono Paulin in gospodinja Maria Eugenia De-vetag, uradnik Giovanni Qua-glia in gospodinja Silva Bian. ca Cassani.
|I pilliil
liliji, j
n dan
•:r. . t
TRINAJSTO KOLO - ZA NEKATERE ZELO SREČNO
Mogoče se bo Triestina prerodila
(toda ena lastavica še ne naredi pomladi)
Presenetljiva rezultata v Milanu in Vicenzi ■ Po dolgi dobi Udinese zopet poražen
SERIJA A REZULTATI Inter-Padova	0:1
Juventus-Lazio	1:0
Lanerossi-Bologna	2:3
v Rimu:
Napoli Fiorentina	2:4
(odigrana v soboto) Novara-Milan	3:4
Roma-Atalanta	3:2
(odigrana v soboto) Sampdoria-Pro Patria 7:0 Spal-Torino	1:2
Triestina-Genoa	2:0
LESTVICA
Novo leto sta slabo pričela
Na dokaj žalosten način sta pričela novo leto mladeniča 27-letni čuerrino Mucig iz Standreža in 29-letni Albert Peric iz Bonetov v Dolu Silvestrov večer sta preživela v gostilni Nanut na Tr. žaški cesti. V prvih jutranjih urah na novo leto pa je med njima naenkrat nastal prepir, ki se je slabo kon čal. Beseda je dala hesedo, in ko je bilo teh že precej, sta se poslužila steklenic. Ta ko je Mucigu naenkrat prile *ela steklenica piva v gla vo. Končalo se je tako, da sta oba mladeniča morala v bolnišnico, kamor ju je odpeljal rešilni avto Zelenega križa. Dočim so v bolnišnici Pe-licu obvezali nekaj .poškodb, sc Muciga pridržali na opazovanju, kjer so mu pri pregledu ugotovili rano na gla-v. ter rahel pretres možganov.
Rojstva smrti in poroke
V goriški občini je bilo od 25. do 31. decembra 13 rojstev, 10 primerov smrti, 2 o-klica in 5 porok.
Rojstva; Tiziana Lužnik, Franca Grusovin, Oielina Va-lantig, Gloria Berloso, Gen-ziana Santirocco, Bartolomeo Zadnik, Giuliana Cescon, Marina Piciulin, Lorenzo Pailin, Moreale Fabia. Franco Za-mar, Enrico Neumann, Mas-similiano Fazzi.
Smrti26-letna gospodinja Angela Corsetto, 75-letni železniški upokojenec Giovanni Schmucker, 78-letna gospodi-
Siiveslrovanje
pri Zietem pejku
Precejšnja mrzlica se je lotevala Goričanov, ko so na zadnji dan starega leta pripravljali načrte, kam bi šli dočakat prihod novega leta, da bi bilo čimbolj zabavno in v skladu z njihovimi gmotnimi zmožnostmi. Veliko jih je ostalo doma, nekateri so povabili prijatelje in sorodnike, s katerimi so pričakali dvanajsto uro. Veliko jih je šlo tudi spat, ne da bi si preveč belili glave.
Prijetno presenečenje so pripravili organizatorji silvestrovanja pri «Zlatem pajku« v Gorici. V dvoranici se je nabralo veliko ljudi iz mesta in okolice, katerim je dober orkester veselih godcev zaigral vrsto poskočnih in sentimentalnih plesnih skladb, katerih zvoki so privabljali na plesišče mlado in staro. Novo leto so pozdravili poki zamaškov, ki so zleteli proti stropu iz steklenic šampanjca, ter stiski rok in voščila.
Do zgodnjih jutranjih ur se je plesalo, pilo in jedlo, saj se ni v nedeljo nikomur mu dilo na delo.
Precej Goričanov je silve-stiovalo tudi v dvorani u-pravne palače v Novi Gorici ir v hotelu Sabotin v Solkanu.
Fiorentina	13 9 4 0		26	7 22	
Torino	13 7 3 3 22			11	17
Milan	13 6 3	4 29		19	15
Roma	13 4 7	2	23	19	15
Sampdoria	13 7 1	5 25 21			15
Lanerossi	13 5 5	3	15	13	15
Napoli	13 4 6	3	24	20	14
Padova	13 6 2	5	16	18	14
Juventus	13 4 6 3		15	17	14
Inter	13 6 1	6	22	17	13
Atalanta	13 6 1	6	26	25	13
Spal	13 4 4	5	19	19	12
Lazio	13 4 3	6	14	15	11
Genoa	13 5 1	7	21	24	11
Bologna	13 4 2	7	22 25		10
Novara	13 2 6	5	16	19	10
Triestina	13 3 2 8		7	24	8
Pro Patria	13 1 3	9	12	41	5
SERIJA B REZULTATI Bari-Como	2:1
Brescia-Modena	1:1
Cagliari-Parma	0:1
Catania-Salernitana	1:1
Legnano-Taranto	0:0
Livorno-Messina	1:1
Simm. Monza-Udinese	2:1
Verona-Marzotto	4:1
Alessandria-Palermo	2:1
LESTVICA
UEZUHNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna DTTdine, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24.
R I N O
CORSO. 17.00: «Najlepša ženska na svetu«, panoramsko platno, G. Lollbbrigida in V Gassman.
VERDI. 16.00:	«Nad	usodo«,
cinemascope, E. Parker in G. Ford CENTRALE. 17.00: «Nobenega usmiljenja za može«, R. Rus-sel in R. Cummings. VITTORIA. 17.00: »Moja žena ima raje svojega moža«, cinemascope, B. Grable. MODERNO. 17.00: «Otok na nebu«.
Udinese	13	9	3	1	27	11	21
Palermo	13	8	3	2	16	12	19
Catania	13	6	5	2	15	8	17
Cagliari	13	6	4	3	15	10	16
Simmenthal	13	6	3	4	13	U	15
Legnano	13	6	3	4	2U	18	15
Parma	13	6	2	5	18	14	14
Marzotto	13	6	2	5	19	19	14
Brescia	13 5 4 4				13	14	14
Bari	13	6	1	6	16	16	13
Modena	13 3		6	4	U	11	12
Taranto	13	4 4 5			17	18	12
Como	13	4	3	6	16	14	U
Verona	13 4 2 7				16	21	10
Alessandria	13 3 3 7				12	15	9
Messina	13	3	3	7	13	19	9
Livorno	13	3 3		7	14 22		9
Salernitana	13 0 4 9				10 28		4
Ce bi se	hoteli			predajati			
mitu SHBIIKM
Danes 3. t. m. ob 17. url film:
Sporni otrok
(Razdvojena srca)
C. Borchers, Y. Mitchell Zgodba o slovenskem otroku, ki so ga nacisti med vojno izročili nemški družini, katera ga po vojni staršem noče vrniti.
prezgodnjemu optimizmu, bi sedaj že govorili, da gre pot Triestine zopet navzgor, da je v moštvu zavladal drugi duh, da je Pasinati našel čudotvor-ni kamen, s katerim je ozdravil zavratno bolezen, ki je moštvu izsrkavala moči itd. Res je. da je nekaj igralcev zaigralo nekoliko bolje, kot so jih bili vajeni gledalci letos videti, toda zaradi tega smo še zelo daleč od tega, da bi že lahko govorili o moštvu, ki zares igra tako, da lahko predstavlja za vsakega nasprotnika resnično trd oreh tudi v ortodoksni igri. Upoštevati je nadalje treba, da se je v nedeljo Genoa predstavila kot najslabše moštvo, kar jih je bilo letos v Trstu, čeprav ima na lestvici šest točk več kot zadnje moštvo — Pro Patria — ki je že tudi nastopila v Trstu. Nekoliko se pa še lahko govori o sreči, ki jo je prinesla Triestini nesreča Genoe. Eden izmed igralcev gostov se je namreč poškodoval že v prvem po?času in je na igrišču le še statiral.
Pasinati je moštvo nekoliko po svoje preuredil in mogoče je nekaj vzroka za nedeljski uspeh tudi v tem. Vsekakor je rezultat 2:0 (gola sta dosegla Lucentini v prvem in Brighenti v drugem polčasu) letošnji najlepši rezultat Trie-
stine. Treba bo pa še mnogo zmag, ce se bo hotela Triestina rešiti z roba prepada.
Zdelo se je že, da bo Triestini delala družbo Bologna, vendar se je pokazalo, da se pri Bologni lahko mnogo bolj upravičeno govori o preroje-nju, kajti igralci tega moštva so zares lepo zaigrali. In odlikoval se je Pivatelli. Ce povemo, da je Lanerossi igral kljub porazu v stilu svojih ostalih tekem, tedaj lahko zaključimo, da je bila tudi v Vicenzi dobra tekma. Bologna je torej spet ušla Triestini za dve točki. Kako bo prihodnjo nedeljo? V Trstu bo gostoval Napoli in lahko trdimo, da bo prav proti Partenopeicem Triestina morala pokazati, ali je mogoče govoriti o prerojen ju ali ne. V Bologni pa bo nastopila Sampdoria. ki je v nedeljo na svojem igrišču nasula Pro Patrii 7 golov. Toda pri tem so domači še obilico zrelih priložnosti zapravili. Res pa je, da nedeljske Pro Patrie ni mogoče prestrogo soditi, saj je imela kup smole j z raznimi poškodbami igralcev. Sedaj je torej tudi Sampdoria med moštvi, ki se bijejo za drugo mesto, čeprav je trenutno na tem častnem stolčku sam Torino. Po igri, ki jo je v nedeljo prikazal v Ferrari, bi pravzaprav tega mesta ne zaslužil. Slabo sta igrali obe moštvi, vendar pa zmaga Torinčanov ni nezaslužena. S štirimi zaporednimi zmagami v zadnjih petih tekmah se je Torino lepo povzpel, kot je na drugi strani Spal s štirimi porazi prav tako \ zadnjih petih tekmah občut no zaostal, potem ko je bil ■dlje časa odkritje tega prvenstva.
Državni prvak je v Novari zaigral vsaj v delu drugega polčasa kot se za tako moštvo spodobi in tedaj so v kratkem času padli trije goli. Potem pa so igralci Milana zopet začeli neko igro, ki bi naj bila mogoče ekshibicija, pa ni bila, in d,obro, da je prišel konec, ker bi se sicer še kako drugače zaobrnilo. Od 4:1 so namreč Novarci popravili na 4:3.
Zelo čudno pa jo je zagodel drugi predstavnik milanskega mesta, ki je dovolil Padovi, novincu v seriji A, da se vrne iz Milana z obema točkama. t Padova ima včasih na San Siru srečo, saj je že pred leti odvzela obe točki Milanu.) Za Inter bi ne smelo biti opravičilo, da se je Skoglund po pol ure igranja ponesrečil in v drugem polčasu ni mogel več igrati. Inter je v nedeljo pokazal pravo revščino in mogoče je res zadnji trenutek, da pride Anglež Car-ver in poskuša rešiti, kar se rešiti da.
In končno se je zopet pomaknila v lestvici naprej Ju-ventus, ki je z edinim Boni-pertijevim golom odvzela obe točki Laziu. Rimljani so igrali dokaj previdno, čeprav ne smemo govoriti o kaki verižni obrambi. Tudi za Juven-tus velja, da se popravlja, Pretirano bi bilo pričakovati, da kako moštvo ne bo nikoli več premagano, če je uspelo prebroditi dolgo dobo brez poraza. Tudi en sam poraz še nikakor ne pomeni kakega «začetka konca«. Udinese je pač v nedeljo doživela svoj prvi poraz v Monzi po zelo dolgem presledku, kakršnega ne pozna nobeno drugo moštvo v Italiji. Vendar se lahko tolaži, da je izgubil proti krepkemu nasprotniku, ki je znal predvsem vzdržati tem-
po igre vseh 90 minut, medtem ko so bili Furlani že izčrpani. Ugodno je, da je tudi Palermo v Alessandrii izgubil in je tako ostal isti razmak na lestvici. Seveda pa bi Videmčani ne smeli prihodnjo nedeljo izgubiti v Valda-gnu z Marzottom, kajti Palermo je v ugodnejšem- položaju, ko bo igral doma z Brescio.
Na splošno je tekmovanje v seriji B znatno bolj napeto, kajti nihče ni tako daleč spredaj kot Fiorentina v seriji A. Spremembe so možne tudi na prvem mestu vsako nedeljo.
TOTOCALCIO
Dobre tri milijone je prineslo Novo leto 64 srečnikom, ki so pogodili vseh trinajst tekem. Dvanajstkarji, ki jih je več kot tridesetkrat toliko, pa si bodo tudi nekoliko opomogli, ker bodo le prejeli čer 100.000 lir.
Zmagoviti stolpec; 122121111121 X
Crvena zvezda je gostovala v Atenah in premagala domači AIK s 4:1 (1:1). BSK, ki gostuje na Malti, pa je v igri z madžarskim klubom Ki nyiszi izgubil 1:2.
* * *
Honved je v Aleksandriji premagal neko izbrano egiptovsko enajstorico s 3:1.
♦ * *
Dunajski Wacker je v Haagu premagal moštvo Schevvei-ningen s 3:0.
* * *
RIM, 2. — Tehnični vodja Lazia Roberto Copernico je podal ostavko na svoj položaj.
Jugoslovanski klubi v inozemstvu
Jugoslovanski klubi Partizan, Crvena zvezda in BSK so za Novo leto igrali na turnejah po inozemstvu. Partizan
Spet Mitrijeva zmaga
Tiberio Mitri je v Tunisu premagal Cohena s tehničnim k. o. v osmi rundi. Dvoboj je bil določen na 10 rund.
* * *
Najbolj privlačna točka boksarske prireditve v Grossetu 6. t. m. bo gotovo dvoboj med italijanskim prvakom peresne kategorije Altidorom Po-lidorijem in Spancem Boby-jem Rosom.
V Davosu je na tekmovanju za Spenglerjev pokal nemško hokejsko moštvo E. V. Fues-sen premagalo milansko moš-
VELIKO PRIZNANJE JUGOSLAVIJI
Evropsko veslaško prvenstvo bo letos avgusta na Bledu
Vse priprave za lo prireditev vodi slovenska veslaška zveza
je v Essenu igral z Rotweis-| tvo Milaninter s 6:4 (2:2, 3~1 som neodločeno 2:2	(2:1).I 1:1).
V poletju letošnjega leta bo na Bledu po pomenu eno doslej največjih mednarodnih športnih tekmovanj po osvoboditvi v Jugoslaviji — evropsko prvenstvo v veslanju za moške in ženske pod pokroviteljstvom maršala Tita. Ženski del prvenstva, za katerega je Mednarodna veslaška federacija poskrbela šele tretjič, bo v dneh od 24. do 26. avgusta, medtem ko se bodo najboljši tekmovalci iz vse Evrope in morda nekateri tudi iz ZDA in Argentine zbrali na Bledu nekaj dni pozneje, to je 30. avgusta. Najvišji naslovi in lovorovi venci za najboljše tekmovanje bodo dokončno oddani 2. septembra.
Jugoslovanski veslači so si tokrat ze drugič pridobili organizacijo tako velikega in pomembnega tekmovanja. Pred 24 leti je bilo tekmovanje enakega pomena v Beogradu. Po obeh kongresih mednarodne zveze v zadnjem času v Amsterdamu in Gandu in obiskih uglednih voditeljev te zveze so izbrali jugoslovanski turi stični kraj za prizorišče srditih borb, v glavnem zaradi ugodnih pogojev za nastope na Blejskem jezeru.
S tem so jugoslovanski veslači in organizatorji prevzeli veliko nalogo nase. Veslaška zveza Jugoslavije je po dalj-
PRED ZIMSKO OLIMPIADO V CORT1NI
Nemec Glass v Garmisclm skočil 90.5 m
Ttidi Američani si obetajo uspehov v sKoKih - Japonec Igaya v slalomu pred Švicarjem Schneiderjem
GARMISCH - PARTENKIR CHEN, 2. — Harry Glass iz Vzhodne Nemčije je danes dosegel najdaljši skok na olim pijski skakalnici v Garmischu Doslej je imel najdaljši skok Avstrijec Walter Steinegger z
88.5 m, Glass pa je pristal pri
90.5 m. Ta skok je Glass dosegel med treningom najbolj, ših skakalcev osmih držav, k trenirajo v Garmischu pred odhodom v Cortino.
Od Norvežanov so skakal Jarlstad (78 m), Olav Bjoern-stad (78 m) in Osnes (80 ml ADELBODEN (Ženeva), 2 ■ Tukaj je bila danes popoldne prva smučarska tekma v tej sezoni. Presenečenje je povzročil Japonec Agaya, ki je zmagal v prvi vožnji v sla lomu. Nekateri izmed najbolj ših tekmovalcev so padli in si tako pokvarili plasma. Rezultati prve vožnje:
1. Igaya (Jap.) 1’18”3;
2. Bonlieu (Fr.) 1’18"6;
3. Corcoran (ZDA) 1’196”3.
V drugi vožnji je dosegel
najboljši čas Švicar Georges Schneider (81.8) pred Japoncem Igayo, ki pa je vendar osvojil končno zmago zaradi dobrega plasmaja v prvi vožnji.
Končna klasifikacija:
1. Igaya (Jap.) 160”6 (79"3, 82”); 2. Corcoran (ZDA) 162”2 (79”9, 3’10); 3. Duvillard (Fr.) 162”6 (80”2. 82”4); 4. Schneider (Šv.) 163”6 (81 ”8, 81 ”8); 5. Bonlieu (Fr.) 164”7 (78”6, 86” 1).
* * *
Eden izmed najboljših švicarskih alpskih smučarjev Perret si je na treningu zlomil nogo in tako s-i ne bo mogel udeležiti zimske olimpiade.
* 4 «
LAKE PLACID, 2. — Art Devlin je zmagal na tekmi v smučarskih skokih v Lake
Plačidu. Skočil je 67 in 70 m.
Za njim se je plasiralo drugih pet Američanov. Devlin je dejal, da ameriško moštvo še nikoli ni bilo tako močno.
* * *
MOSKVA, 2. — Prvi dan izbirnih tekem v hitrostnem
drsanju za zimske olimpijske -------------------v...	**
igre je na 500 m zmagal Ev-j 2. Štritof (Jug.) 22’23”6 genija Grišin iz Moskve v ča- ~ su 42,7. Boris Šilkov pa le bil prvi na 5000 m v času 8:29.6.
ših razpravah sklenila, da naj skrb za prireditev prevzame veslaška zveza Slovenije, ki si je pridobila dragocene -z-kušnje in dobre delavce z mednarodnimi regatami na Bledu. Sestavljen je že poseben komite, ki dela na posameznih področjih, njegov sekretariat pa vodi vse priprave za prvenstvo Evrope.
Na Bledu so že storili prve korake za naprave in vse ostalo, kar zahteva mednarodna zveza od prirediteljev. Start, ciljna hiša. merilne naprave, fotocelica, prenočišča, plavajoča tribuna, novinarska in telefonska služba, lopa za tekmovalne čolne in še mnogo drugih stvari je potrebno za veliko tekmovanje. Velika o-pora so veslačem mornarji, ki bodo poskrbeli za tehnična dela na prvenstvu.
Organizacijski komite pričakuje na šampionat približno 700 do 300 tekmovalcev in tekmovalk s skupno 100 čolni iz 20 držav, med njimi tudi trenerje, sodnike in delegate za kongres mednarodne veslaške zveze, ki bo v dneh prvenstva na Bledu. Istočasno pa bodo tudi izpiti za mednarodne sodnike.
Vse priprave za prihodnje evropsko prvenstvo v veslanju bodo končane do 29. julija, ko bo na Blejskem jezeru prvenstvo Jugoslavije.
SILVESTROV TEK V SAO PAOLU
Norris prvi Štritof drugi
Atleti 12 držav so nastopili na tradicionalnem Silvestrovem teku v Sao Paolu. Proga je dolga 7300 m in prvi jo je pretekel Anglež Ken Norris v 22:18,2. Anglež je takoj prevzel vodstvo, ki ga je ohranil do konca, čeprav je moral zlasti v zadnjem delu z vsemi močmi braniti prvenstvo pred napadi Jugoslovana Štritofa. V začetku so bili za Norrisom Oliveira (Brazilija), Sairanem (Finska), Nilsson (Švedska), Miranda (Argentina). Štritof se je odtrgal šele nekoliko pozneje in začel prehitevati drugega za drugim. Za petami pa mu je bil Nemec Konrad. Ko so pretekli približno eno miljo, je Norris še povečal tempo, da bi se otresel zasledovalcev Nilssona, Štritofa, Sairanema in Konrada, ki so se pravzaprav borili za drugo mesto. Toda na 5 km je Štritof Norrisa dohitel in ni ga več spustil daleč naprej vse do cilja. Anglež se je moral zelo truditi, da se je obdržal na prvem mestu, pa tudi Štri-
tof je bil izčrpan. Prišel je drugi in je za Norrisom manj zaostal, kot je za njim samim zaostal Brazilec Gonzaga, ki je prispel tretji. Štritof se je to pot revanžiral Konradu za nedavni poraz v Boznu.
Na cilj so prišli v *em redu: 1. Norris Ken (Angl.) 22’18”2;
3.
Gonzaga (Braz.) ?2’31”;	4.
Konrad (Nemč.) 22'47”6;	5.
Oliveira (Braz.) 22’53”9; 6. Miranda (Arg.) 22’58”6; 7. Santos (Braz.) 23'01”53: 8. Mendes (Braz.) 23’02”;	9. Calixto
(Braz.) 23*05”;	10. Santiago
(Cile) 23’33”;	11. Nilsson
(Šved.) 23*34”; 12. Armando Bino (Braz.) 23’36”.
Med moštvi je zmagala Brazilija.
tenis
V finalu teniškega' prvenstva Južne Avstralije je Nea-le Fraser premagal Lewa Hoa-da z 9:7, 4:6, 5:7, 7:5, 7:5,
Na mednarodnem teniškem turnirju za prvenstvo Kalkute je zmagal Danec Kurt Niel-sen. V finalu je premagal Avstralca Arkinstalla s 6-2 6:4. 6:1.
Slrehler rekorder tudi na 10 km
Švicarju Strehlerju je uspel poskus zrušiti rekord Messi-ne v vožnji na 10 km na pokriti progi. Dosegel je čas 12:39.6, cas Messine pa je bil 12:51,8.	J
Prvakinja SZ v šahu za letošnje leto je postala Valentina Borisenko iz Leningrada, ki je od 15 možnih točk zbrala 13.5 točke in ni izgubila nobene partije.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
fuiifi	na Onrfilnh
predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
PEKEL V JUMl
HOVVARD
HUGHES
:GUY DE MAUPASSANT
fil>l timi
65
(LEPI STRIČEK)
Medtem se mu je materina ljubezen, katere je bil že zdavnaj sit, nepremagljivo prigabila; niti videti niti slišati je ni mogel več, niti ne brez jeze misliti nanjo. Zato je nehal hoditi k nji, odgovarjati na njena pisma in se ozirati na njene
pozive.
Naposled je spoznala, da je ne ljubi več, in Je grozovito trpela. Vendar se ga je trdovratno držala, prežala nanj, ga zasledovala, ga v izvoščku s spuščenimi zavesami čakala pred uredništvom, pred njegovimi hišnimi vrati, po ulicah, kjer je upala, da pride mimo.
Najraje bi jo bil trpinčil, opsoval, pretepel in ji naravnost povedal: »Pustite me pri miru, dovolj m; je, nikar me ne gnjavite.» Ali zaradi »Vie Francaise» je bil še zmeraj nekoliko obziren; z vztrajno hladnostjo, s trdoto, ki jo je zavijal v spoštljivost, in kdaj pa kdaj celo z osornimi besedami ji je skušal dopovedati, da je pač najbolje, ako se stvar konča.
Ona Je predvsem trdovratno iskala zvijač, da bi ga zvabila v rue de Constantinople, ta pa je nenehoma trepetal, da bi se ženski kak dan iz oči v oči ne srečali pred vrati.
Nasprotno pa se je njegovo nagnjenje do gospe de Ma-relle v tem poletju še povečalo Klical jo je svojega «fanta-linčka« in bila mu je odločno všeč. Njuni naravi sta bili enakega kova; oba sta se pač prištevala pustolovskemu plemenu potepuhov na tem svetu, klatežev iz svetske družbe, ki so,
ne da bi se tega zavedali, močno podobni ciganom s širokih cest.
Preživela sta bila očarljivo ljubezensko poletje, se zabavala kakor študentje, ki ponočujejo s svojimi dekleti, jo po-pihavala zdaj na kosilo, zdaj na večerjo v Argenteuil, v Bou-gival, v Maisons ali v Poissy, se po ure in ure vozila v čolnu in trgala cvetlice vzdolž bregov. Ona je nadvse ljubila ocvrte seinske ribe, kunčji paprikaš in ribe na mornarski način, krčmarske hladnice in krike čolnarjev. On spet je ob lepih dnevih rad odhajal z njo na vozni strehi kakega predmestnega vlaka, ki je drdral, medtem ko sta čebljala vesele neumnosti, skozi grdo pariško okolico, po kateri so poganjale grozotne malomeščanske vile v švicarskem slogu.
In kadar se je moral vrniti, da gre večerjat h gospe Wal-terjevi, Je sovražil trdovratno staro ljubico ob spominu na mlado, od katere se je bil pravkar poslovil in ki mu je bila utolažila prve želje ter požela njegove plamene v obvodni travi.
že je mislil, da je toliko ko rešen ravnateljice, ki ji je bil jasno, malodane surovo izrazil svoj trdni sklep, da prekine, kar ti prejme v uredništvo brzojavko, ki ga je klicala ob dveh v rue de Constantinople.
Spotoma jo je vnovič prebral: »Brezpogojno moram danes govoriti s teboj. Važno je, zelo važno. Pričakuj me ob dveh v rue de Constantinople. Lahko ti storim veliko uslugo. Tvoja do smrti vdana — Virginie.«
Razmišljal je; «Kaj mi neki še hoče ta stara sova? stavim, da mi nima nič povedati Spec mi bo ponavljala, da me ljubi. A pogledati je vendarle treba. Piše mi o nečem zelo vaznem in o veliki uslugi, nemara je pa le resnica. Pa Klotilda, ki pride ob štinh! Prvo moram odpraviti najpozneje ob treh. Presneto, da bi se le ne srečali! Kakšne mrcine so vendar te babnice!»
In pomislil je, da je njegova borne edina, ki mu nikoli ne dela sitnosti, živela je sama zase, in videti je bilo, da ga močno ljubi — ob urah pač, ki so bile določene za ljubezen, kajti o tem pri nji ni bilo govora, da bi kdo motil nespremenljivi red vsakdanjih življenjskih opravkov.
Počasnih korakov je stopal proti svojemu stanovanju v rue
de Constantinople in se v mislih razburjal zoper ravnateljico:
»A! lep sprejem ji pripravim, ako mi nima nič povedati. Cambronnova francoščina bo še akademična v primeri z mojo. Zabrusim ji, da njenega praga niti ne prestopim več, to bo prvo.«
Tako misleč, je stopil noter, da bi počakal gospe Walterjeve.
Prišla je skoraj precej zatem in vzkliknila, komaj ga je zagledala:
«A! torej si dobil mojo zalepko! Kakšna sreča!«
Obraz se mu je bil zlobno spačil:
«Bome, našel sem jo v uredništvu, ravno v trenutku, ko sem se odpravljal v zbornico. Kaj pa hočeš že spet od mene?«
Zavihnila si je bila koprenico, da bi ga poljubila, in se mu je bližala z boječim, ponižnim izrazom psice, ki jo pogosto tepo.
«Kako si okruten z menoj... Kako trdo govoriš... Kaj sem ti vendar storila? Ne moreš si misliti, kako trpim zavoljo tebe!«
Zagodrnjal je: «Menda ne misliš znova začeti?«
Stala je prav blizu njega, pričakujoč nasmeha ali kretnje, da bi se mu vrgla v objem.
Zamrmrala je: «Mar bi se me ne bil lotil, ko z menoj takoie ravnaš; mar bi me bil pustil razumno in srečno, kakršna sem bila. še veš, kaj si mi pravil takrat v cerkvi, in tako si me šiloma zvlekel v to hišo? Zdaj pa poslušaj sam sebe, kako govoriš z menoj! Takole me sprejemaš! Moj bog, moj bog, kako me trpinčiš!«
Udaril je z nogo ob tla.
»A, kaj to meni mar!« je togotno vzrojil. «Dovolj mi je tega. Niti minute ne morem več prebiti s teboj, ne da bi slišal to pesem. Kakšen bi res mislil, da sem te zapeljal, ko ti je bilo dvanajst let in si bila še nedolžna kakor angel. Ne, draga, postaviva dejstva v pravilno luč; nedoletne te nisem pohujšal. Vdala si se mi v svojih zrelih, razsodnih letih. Hvala ti lepa za to, hvaležen sem ti brezpogojno, ali nič me ne more prisiliti, da bi se te do smrti držal za krilo. Ti imaš moža, jaz imam ženo. Ne jaz ne ti, nobeden naju ni prost. Dovolila sva si samoglavo nagodo, nihče naju ni videl, nihče nič ne ve, in zdaj — konec!«
Rekla je: «0, kako si nečloveški! Kako si surov in nesra-
Ne,’- I?lado dek]e nisem bila več, ali nikdar prei nisem nikogar ljubila, nikoli se nisem spotaknila...« P J Sem
dala Tn^al ji ie besed0: «Vem, t0> že dvajsetkrat si mi pove-Odminumela Si dvoje °trok... razdevičil te torej nisem . « Odmaknila se je: «0, Georges, da te le sram ni! »
ki s^fo Sušilf v^grTm6 na PrSi m j6la l0VlU Sap°’ meii lhtljaj1-
nreiKnnwuidel’ da Prlhajaj0 solze’ je vzel klobuk, ki ga je bil eom Na tivna V0,?a. kamina. «A! jokala boš! Potem pa zbo-gonu Na tako predstavo si me povabila?«
r„Hrn°?Jla je predenj> da bi ,mu zabraniia pot, naglo potegnila n k rprj. zepa ln si z urno kretnjo obrisala oči. Glas se ji ie napora volje, in spregovorila je, borec se z žalostnim
trepetom, ki ji je prekinjal besede:	m
dati	a*8« Siem’ da"' d-a P°vem novico... politično novico
S ce l ovSi.jko S52*- 0* ««des« «« »»nkov:
Hipoma omehčan, je vprašal: »Kako to? Kaj hočeš reči?« t t>r^Sv?°Či slučajno ujela par besed med mojim možem in em' Sicer 56 nasPr°ti meni nista kdo ve skrrvada Ali Walter je priporočal ministru, naj ti skrivnost nikar ne zauži ces da bi vse izblebetal.«	zaupa,
je caL^kafba1 SP6t °dl°Žil kl°buk na St°l Poln Pozornosti »Torej za kaj gre?«
»Polastiti se hočejo Maroka!«
tolik?S	P"	k'	ml	Je
niita«.fi.rs,s,.“za nos'ker “ boji*a- »* -
»Sedi«, je rekel Georges.
S to besedo je tudi sam sedel v naslanjač. Tedai si ie nn tleh pritegnila majhen podnožnik in počenila nanj nilademn mozu med kolena. Z laskajočim glasom je naffivate «k£
SSS miSlim natC' PaZim Zdaj na VSC’ kar žuSalo- ok?oCg
'Nadaljevanje sledi)
%