Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 ¥©ifea prehrambena kriza Jugoslavije Predlogi beograjske trgovske zbornice za preprečenje gospodarske katastrofe, ki grozi vsled letošnje strašne suše BEOGRAD, 1. avguta. Tukajšnja trgovska zbornica je po obširnem poročilu •Predsednika Stanojeviča o katastrofalnih posledicah suše v naši državi, sklenila sledečo resolucijo, ki jo je predložila vladi glede prepirečenja sicer neizbežne gospodarske katastrofe. 1- Uvozna carina za pšenico, turščico, ^men in fižol naj se takoj odpravi. Sedaj znaga carina za 100' kg pšenice in .iteomena 25, za koruzo 12.50 in za fižol 75 srebrnih dinarjev. 2. Znižana železniška tarifa, ki velja za pasivne pokrajine, naj se razširi na vso držvo, da se na. ta način pospeši in poceni transport živil. 3. Vprašanje izdelovanja moke naj sg uredi na ta način, da se poviša produkcija do največše možnosti. Iz 100 kg pšenice, naj se pridobi najmanj 80 kg moke. V vsej državi naj se uvede enotna moka, kakor je uvedena že v Franciji, Belgiji in Italiji. Izdelovanje finega peciva naj se prepove. Resolucija trgovrske zbornice naglaša, da je katastrofa naravnost neizbežna, ako vlada ne bo po svetila tem vprašanjem največjo pozornost. Zbornica je dalje ugotovila, da je trgovina v vsej državi nazadovala v prvem polletju 1927 za 30 Posledica vladajoče gospodarske krize je stra hotno naraščanje insolvence in dejstvo, da bo dolgove sploh zelo težko poravnati. (O krizi letošnje žetve smo priobčili daljši članek že v sobotni številki. Op. ured.) Mednarodna kolesarska dirka Maribor—Gradec—Maribor Nad 2000 gledalcev na cilju v Mariboru -r Lep sprejel« naših kolesarjev v Gradcu — Janko Vesenjak prvak mednarodne dirke Po zopetnem 10 minutnem na grmiči so posamezne grupe krenile Strašen roparski ym@r na Dunalu Mariborčan zadavi! svo|o teto radi 5 šilingov zJočinec prijet na divjem begu Po poročilu z Dunaja so sinoči v Prodajalni kanditov Ane Matz na Smelci razkrili strašen zločin. Mimoidoči so slišali vpitje iz zaprte prodajalne ter opozorili na to policijo. Ko so prodajalno odprli, so našli na tleh zadavljeno prodajalko Ano Matz, njenega moža v božjastnih krčih, iz nekega kota je pa planil nečak umorjene Karol jaroš ter stekcl po veži. Bilo je takoj jasn0! da je on morilec r olicisti so se spustili za njim in začel se je divje-fantastični lov. Zločinec je dirjal na vso moč ter se nazadnje vspel na steber nekega viadukta ob železnici. Policisti so hoteli že streljati, ko je naenkrat poskusil svojo srečo s skokom na tla. Predno se je dvignil, so ga zgrabile policijske pesti. Preiskava je ugotovila, da je Ja- roš — kakor že večkrat — nadlegoval teto za denar. Teta se je tokrat razjezila ter mu dala par zaušnic. To je nečaka razdivjalo in skočil je teti za vrat. Boj med njima je moral biti strašen. Po prodajalni in sobi je vse razmetano. Morilec je svojo žrtev davil najprej z rokami, potem pa z vrvjo za perilo. Ko je strašno delo dovršil je segel v predal po denar. Našel pa ni več kot — 5 in pol šilinga. Dunajsko poročilo pravi, da je morilec star 25 let, po poklicu drogist ter rojen in pristojen v Maribor. Mi smo pa našli v zglasilnih uradih v Mariboru vpisanega Jaroša Hermana, samskega, drogerista, rojenega 13. VI. 1902. Mati njegova je rojena Matz. Stariši stanujejo v Mariboru, Ghegova ul. 4. Burna radikalska zborovanja Nasilstva vladnih kandidatov. BEOGRAD. 1. avgusta. Po vsej Sr-biji sc jc vršilo vccrcij mnogo shodov radikalne stranke, na katerih je prišlo med pristaši vlade in pasiucvci do hudih konfliktov in celo dejanskih spopadov. V Beogradu so pristaši Bože Maksimoviča, bivšega notranjega Ministra, ki kandidira na vladni usti, s silo pognali pašifievce iz dvorane, ki so sklicali nato lastni shod in postavili za svojega kandidata v Beogradu bivšega ministra Nastaza -Petroviča, ki ga sploh smatrajo sedaj za svojega voditelja. V Subotici je dal vladni kandidat Dr. Subotič na svojem shodu nasprotnike kratkomalo aretirati in zapreti. Pašičevski kandidat v tem okraju, dr. Radonjič, jc proti temu brutalnemu nastopanju vladinovcev energično protestiral in obenem brzojavno zaprosil za zaščito kralja samega. V Somboru je bivši predsednik narodne skupščine, Marko 1 rifkovič. vehementno napadal vlado in ji očital, da hoče za vsako ceno razbiti radikalno stranko. Jasno je, da bodo izšli zato radikali. iz volitev decimlrani. 10.000 žrtev povodnji v Indii BOMBAY, i. avgusta. Zveze s poplavljenim ozemljem v Barodi so že obnovljene.^Po dosedanjih ugotovitvah^ znaša število človeških žrtev 10 tisoč. Samo v Ahmedabadu je nad 5 tisoč hiš porušenih. Število ljudi, ki so ostali brez strehe, pa jc naravnost stra hotno. Tragikomična rodbinska drama Ze delj časa jo sumil neki mesar Welsu, da mu postaja žena nezvesta. Da se na lastne oči prepriča, koliko je nje go v sum upravičen, si je izmislil originalno past. V spalnico je postavil omaro za led in jo dodobra napolnil s to mrzlo zadevo. Soprogi javil, da odpotuje in se poslovil. Ze isto noč je prišel k ženi njen ljubimec. Ko sta bila seveda v spalni sobi, se nenadoma vrne soprog, Prestrašena žena si ni vedela pomagati drugače, kakor <1° je zaprl ljubimce v omaro za led. Njen mož, ki je za to vedel, pa jo legel lepo mirno k počitku tako da si jetnik ni upal i/, ledene ječe Ko j-ra je naslednji dan hotel mesar izpustili, j;;j je našel v omari napol mrtve-'rn V "n ’ r mu je n! "na temperatura knmlu vrnila zavest Zveza kolesarskih društev za mariborsko oblast je v zvezi z Alpenlandisclier Radfahrer Bundom v Gradcu priredila v nedeljo '3l. julija, mednarodno kolesarsko dirko, na progi Maribor—-Graz— Maribor na eni strani, na drugi strani Graz—Maribor—Graz. Dirke so se udeležili skoraj vsi klubi mariborske oblasti, kakor tudi graške zveze. Že ob 5. uri so se začeli zbirati na Aleksandrovi cesti, pred frančiškansko cerkvijo. Kmalo po 5. uri je krenila prva četa kolesarjev-paznikov, pod vodstvom g- Kvasa, ki so zastražili cesto na opas-nih točkah do avstrijske meje. Ob 6. uri napovedani start dirkačev se je zakasnil do 6.12. Točno ob 6.12 je izmed 3l prijavljenih vozačev startalo 28. Dirkalni vodja Zveze je podučil dirkače o voznih predpisih, nakar je grupa 28 vozačev zdirjala po Aleksandrovi cesti proti Št. _']ju, Takoj v pričetku so že imeli Pelko (Perun), Rad (Del. kol. dr.) in Pernek (Edehveis) defekte ter so odstopili od nadaljne vožnje. Kmalu se je odcepila glavna grupa, jatero je vodil Devetek (Edehveis), ki je tudi prvi prispel na granico ob 6.49.50; v tej grupi so bili še Bračič, Ulbl, Arnu-Šek, (Edehveis), Pelko, Jurič, Kramaršič (Perun). 2e sekundo kasneje in to 6.49-51 je privozila druga grupa, obstoječa ^ iz vozačev Uhl, Nekrep, Pock, (Edelweis), Nabergoj Šenk, Šibenik, Kifman (Perun) Vezjak (Sekc. Perun. Sl. Bistrica), Kocbek, Kert, Vesenjak, Pšeničnik’ Sidar (I. Del. kol. dr-), Ramšak (SK Ptuj). Nato so jim v posameznih kratkih presledkih sledili še dirugi. Ko so se izvršile po 10 minutnem predpisanem času potrebne carinske^ in za prekoračenje meje potrebne manipulacije, so posamezne grupe odvozile po vrstnem redu prihoda, v Avstrijo. V Gradec na obratno točko je kot prvi dospel ob 8.27.52 Joško Ramšak, (SKPtuj), takoj za njim Perunaš Kamaršič ob 8.27-53. V grupi so še bili Jurič, Vesenjak, Kert, Nabergoj, Nekrep, Pok. Sledilo jim je v kratkem času še 15 vozačev, tako, da je pasiralo obratno točko v Gradcu 24 vozačev. Naši kolesarji so bili od Avstrijcev prav lepo sprejeti, po-goščeni z jedilo m brezalkoholnimi pijačami. Po 10 minutnem predpisanem odmoru so se vračali kolesarji vi istem redu, kakor so dospeli na obratno točko. Vozač Joško Ramšak (SK Ptuj), ki je vodil prvo skupino, je moral vsled defekta odstopiti od nadaljne vožnje. Prva grupa, ki je pasirala zopet našo granico ob 10.21.59, je obstojala iz 7 vozačev ter so vozili v njej Šibenik, Jurič, Kramaršič, (Perun), Nekrep, Pok (Edelweis), Vesenjak, Kert (Del- Kol. dr.). V tej grupi je vozil tik do granice tudi Fr. Nabergoj (Perun), ki pa je tik pred granico močno padel ter se lahko poškodoval. Kljub temu pa je vožnjo še nadaljeval. V kratkih presledkih je pasiralo granico še 14 vozačbv. Padce, manjše in večje, so Še imeli Arnuš, ki je prispel z vlakom iz Avstrije, Kmetič, Strah (Penin), CLuar (Del. kol. dr.) Uhl, Perko (Edehveis), Bmčič (Edelweis) pa je imel med vožnjo 4 defekte proti cilju v Maribor, kjer je 2000 glava; možice z. velikim aplavzom in godbo sprejela prvaka mednarodne dirke Janka Vesenjaka (Del. kol. dr.), ki je prevozil 122 km. dolgo progo v 4.28-20, drugi mu je sledil Maks Kert (Del. kol. dr.) v času 4.28.25, tretji Franjo Kramaršič (Perun) v 4-28-30, četrti Pok Ervin (Edelweis) v 4.28.40, peti Jurič Ivan (Pe run) 4.28.41. Nato so v kratkih presledkih -privozili še na cilj: Šibenik, Kifman, Pelko, Šenk, Nabergoj (Perun), Bračič, Ulbl, Dewetak, Pernik, Nekrep, Jug, (Edehveis), Kocbek, Kert, Pšeničnik, Si-dair (Del. kol. dr-), Vezjak, Kmetič, (Sek-Perun Sl. Bistrica). Ob 7. uri so startali v Gradcu avstrijski kolesarji, 28 po številu. Ob 8.20 uri je pasirala grupa 16 vozačev nago granico, med katerimi se je videlo 4 pre cej ranjene vsled padcev- Po 10 minutnem predpisanem odmoru so nadaljevali pot proti Mariboru, kamor so dospeli1 prvi ob 9-05 uri. Ljudstvo jih je v Mariboru prav lepo sprejelo in so bili kolesarji od tukajšnje Zveze pogoščeni, nakar so so ob 9.13 uri, veseli in zadovoljni vrnili v Gradec. Kot prvi je prispel v Gradec Trattner v časa 4.5.3, drugi Rainer 4.5.4, tretji Kolovratnifc 4.5.22. V grupi Juniorrjev je privozil prvi na cilj v Gradec Futteling v času 4.5.9, drugi Reiter v času 4.5.10, -tretji Stanzl 4.5.11. Obratno točko v Mariboru je prevozilo 23 dirkačev. Težje sta se poškodovala dva avstrijska vozača in sicer eden na Lajtersberškem hribu in drugi v Avstriji. Oba sta nadaljevala pot z vlakom. , ■' , ' J Da so avstrijski vozači dosegli tako lepe čase, je vzrok ta, da so oni bili proge že vajeni ter jo že neštetokrat prevozili, nasprotno naši vozači še progo Maribor—Gradec niso vozili niti enkrat. Obča pritožba vseh’ vozačev pa je bma, da na vsej progi ni tako slabe ceste, kakor ravno tik -pred mestom Mariborom: in to od LajteTsberga v Maribor, katero, bi res že bilo treba malo poplaviti. TEŽKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V ITALIJI. RIM, 1. avgusta. Vsled napačnih' znamenj na kolodvoru CastilSia pri Terranuova je zadel potniški vlak v prihajajoči tovorni vlak, pri čemer je bilo ubitih 25 oseb. Na;novejše športne vesti BEOGRAD, 1. avgusta. Meddržavna nogometna tekma Češkoslovaška-Jugoslavija je končala neodločno 1:1 (0:0). ZAGREB, 1, avgusta. Lahkoatletski miting v Zagrebu je končal z zmago poljske reprezentance, 94 : 46. LJUBLJANA, 1. avgusta. Pri včerajšnji plavalni tekmi, ki so seje udeležili klubi »Primorje«, »Ilirija« in »Lask«, je doseglo »Primorje« 269, »Ilirija« 231 in »Lask« 63 točk. V Wa-tcrpolu je zmagala »Ilirija« nad »Primorjem« 4:0 in nad »Laskom« 8:6. Cena 1 Din Leto I. (VIS!.), štev. 74 Maribor, pondeSjek, 1. avgusta 1927 »JUTRA Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 15. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din U red n ištvo in uprava: M ari bor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu ' ’ , Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulit* St. 4' PoStntna pTagSna v ^oTovTnT Srednješolski tipi v Mariboru Za ustanovitev Pod gornjim naslovom je razpravljal g. D. v »Večemiku« od 27. julija o urniku in predmetniku, veljavnem s po-eetkom prih. šolskega leta, ter je pledi-ral na tej osnovi glede na korist staršev in otrok za realko (poleg humanistične gimnazije) v Mariboru- Redkokdaj se je rodilo kaj pametnega, kadar je prišla »revolucija od zgoraj«; dokaz: večkratna menjava urnika oz. predmetnika za srednje in meščanske šole v zadnjih šolskih letih, da, včasih celo večkratna menjava tekom istega šolskega leta. Toda tokrat je »revolucija od zgoraj« pač zadela pravo, ne le, ker se je skoro povsem držala predlogov, ki jih je vestno, skrbno in premišljeno sestavila slovenska sekcija Prof. društva, ampak tudi s tem ako bo pro-vedla princip, ki ga je bilo letos čitati spomladi v beograjskih listih, da naj dobijo realke le ona mesta, ki imajo vsaj 3 srednje šole; sicer pa bodi normalni tip t. zv. realna gimnazija. Zakaj? Prav iz interesov staršev in otrok. Kam pa je absolventu realke odprta pot po maturi oz. vprašajmo raje, kam realčni abitu-rijent po maturi ne more? Zaprta mu je (poleg bogoslovja seveda) vsa univerza izvzemši matematiko in fiziko na filozofski fakulteti. Ako hoče torej absolvi-ran realčan na univerzo, mora polagati izpit iz latinščine (in pod okolščinami tudi iz grščine), kar pomeni v Sloveniji, sodeč po praksi mariborske gimnazije, po realčni maturi še maturo kot prfvatist (z vsemi taksami seveda!) na humanistični gimnaziji! Kam pa je zaprta pot absolventu realne gimnazije? Poleg bogoslovja edino na filozofski fakultetni študij slavistike in germanistike ter menda latinščine, za kar je potrebno znanje grščine. Odprte so mu torej vse poti, kakor realčan in še vsa univerza, izvzemši omenjene stroke. Le pozdraviti bi torej bilo, ako bi Maribor dobil poleg humanistične gimnazije še realno, to se pravi, če bi se ,90 že izenačenih 4 spodnjih razredih s realne gimnazije prih. šolskim letom uvedel v 5. razred (in potem seveda leto za letom postopoma naprej) predmetnik realne gimnazije. Bifurkacija v 7. in 8- razredu omogoča takim dijakom, ki so bolj realistično nadarjeni, itak, da sledijo svojim zmožnostim ter svoje znanje v tej smeri poglobijo in razširijo. Kaj pa je treba misliti o pobožni želji po »moderni delovni šoli, opremljeni s potrebnimi laboratoriji« za »izborno pripravo« za tehnične poklice; v to svrho zadostuj konštatacija, da državna uprava tako »obilno« dotira zavod, da mora kredo, gobe, črnilnike, črnlo itd. kupovati za šolo Podp. društvo; na večje investicije pri sedanjem »štediljivem« sistemu niti misliti ni; ako kustosi kabinetov in laboratorijev ne bi žrtvovali svojega truda in včasi tudi lastnega denarja, bi bila podoba kabinetov in laboratorijev na mariborski Tealki precej borna. (Kar je bilo investicij na tem zavodu po prevratu, je skoro vse finansirala mariborska mestna občina!) Taka je; torej idealno zamišljena oprema potrebnih laboratorijev. Napačen pa je tudi nazor g. D., da je neumestno posplošenje učenja francoščine in latinščine. Ravno nasprotno: vsak inteligenten človek naj bi znal vsaj toliko latinščine, kolikor je nudi realna gimnazija. A tudi praktični razlogi govore za znanje latinščine do gotove mere. Kar se pa tiče francoščine, je lahko vsakomur žal, ako je ne zna in ako ni porabil prilike, ki se mu je eventualno nudila da bi se je naučil; razloge za to navajati se mi zdi odveč. Toliko sem smatral za potrebno, da pojasnim stvaT s t a r š e m, ki želijo naj boljše svojih otrok. Merodajni krogi pa naj izvedejo »revolucijo od zgoraj« ter naj provedejo načelo: realke le v mesta z najmanj 3 srednješolskimi zavodi; v Maribor torej realno gimnazijo!! Profesor. Ptujsko pismo Blaznež na ptujskih ulicah. — Hudomušna strela. — Točilnice na stoječe goste. — Neurje v Ptuiu. — Dijaški rekruti — 6 po številu — so odšli danes v vojake. Med njimi sta učitelja Juro Tomažič in Jamšek ter okoličan jurist Zdravko Kajnih. — V četrtek, dne 28. julija se je pojavil v Ptuju neznan mladenič. Begal je po ulicah in šel končno na dravski most, vrgel raz sebe suknjič, telovnik, srajco in čevlje in pognal vse skupaj v Dravo. Hotel je skočiti tudi sam v vodo, a si je premislil in zdirjal pred magistrat, kjer ga je ustavila policija in po zaslišanju iz pustil^. Neznanec, na pol blazen, je krenil potem v brivnico pri pošti in stano-ivanjg brivca, odkoder je skozi okno zlival vodo na ulico, nato pa v gostilno »Beli križ«, kjer je zahteval sodček piva za gledalce. Napravil je še več neumnosti v zabavo številne mladine, ki je tekala za njim, ter krenil končno proti Rogoznici- Drugo jutro pa je policija zopet prijela in dognala, da je doma blizu Celja in da je enkrat že bil v umobolnici. Odposlala ga je zato odgonskim potom M njegovo domovinsko občino. — Točilnica na stoječe goste je bila Hosedaj samo ena. Drugo pripravlja sedaj g. Dostal. V Ptuju imamo le dve gostilni,kjer se toči največ dalmatinskega vina, sicer se toči po vseh gostilnah večinoma le dobro in pristno vino iz Haloz ali Ljutomerskih goric. — Pri Sv. Marjeti niž.ie Ptuja so stali v nedeljo, 24. julija, fantje blizu vaške lipe. Nastala je nevihta in strela je udarila v drevo. Iskra strele se je utrnila na enega izmed fantov ter ga oplazila po vratu in roki. Fant je začutil sicer oster, boleč udarec in ima rdečo progo po koži, sicer pa se mu ni zgodilo nič hudega. Niti zavedel se ni takoj, da ga je zadela iskra strele. — Mariborski »yečernik« jutra se bo dostavljal naročnikom zvečer od 19. do 20- ure na dom. Naročnike sprejema raznašajoč časopisov g. Mohorič. O naših „morskih deklicah*1 v Krki Jutri se vrnejo mariborske deklice z morja. Deklice ferijalne kolonije Ženskega društva mariborskega, ki so bile pod vodstvom gospe M. Kožuhove, tri tedne na oddihu v Krku na otoku Krku, se jutri, dne 2. avgusta vrnejo v Maribor, kamor dospejo ob 16.30, gotovo pričakovane od staršev in znancev z veliko radovednostjo in radostjo.* Razpoloženje in zdravstveno stanje deklic je — kakor se nam poroča — naravnost izvrstno. Kopanje in solnčenje je vplivalo silno blagodejno nanje in so se v razmeroma kratki dobi skoro vse naučile plavati. Seveda je prišla pri tem marsiktera v neljub in neprijeten dotik z morskim ježkom, toda po kratki »operaciji« je bilo takoj zopet vse dobro. Nekatere so si nabavile buče in si pri učenju plavanja pomagale ž njimi. Večkrat so pripluli tudi domači mornarji in rade volje popeljali naše deklice na odprto morje. Cesto so mornarji potegnili svoj čoln z jadri na suho, nakar so si naše najmlajše naredile v njem udobna ležišča: Kako ljubko je bilo slišati njihovo čebljanje, posebno če sta si Nadica in Rinčica pripovedovali bajke. Druge zopet so se prav rade igrale z vodno žogo itd. Sicer vlada letos na otoku huda suša in je bilo treba zato z vodo zelo štediti. Zanimivo je gledati, kako prihajajo ob določenih urah ženice in dekleta od vseh strani s škafi na glavi kobčinskim vodnjakom, kjer si zajemajo v navzočnosti občinskega redarja vodo, da se je preveč ne potrati. Kljub hudi suši pa ni v mestu skoro nobenega prahu, ker so vse ulice tlakovane- Tudi vročina nipre huda, ker so ulice tako ozke, da solnčni žarki prav malo prodrejo do njih. Škoda, da so dnevi potekali tako hitro. Težko nam bo slovo od morja. Tolaži pa nas zavest, da bomo zopet kma-f lu doma. Četudi je namreč prekrasno na morju, vendar: PreUubo doma, kdor ga ima! Mariborski in dnevni drobil Našim naročnikom Današnji številki smo priložili položnice! Prosimo cenjene naročnike, da poravnajo naročnino in eventualno zaostanke. One pa, ki imajo naročnino plačano, prosimo, da izročijo položnico kakemu prijatelju, ki bi si list naročil. Uprava »Večernika«. Usodna pomota paglavcev. V soboto zvečer je legel na travniku pri starem dravskem kopališču v neko jamo utrujen mož in sladko zaspal. Okoli 19- ure so se zbrali Ivan, Alojz, Edvard in Ferdo, sami 14 letni šolarški, in soglasno ugotovili, da leži v jami »ropar«. Oborožili so se kamenjem in pričeli obmetavati spečega moža, dokler ga ni Ivan zadel s kilogram težkim kamnom. Mož se je onesvestil. Poklicani avto rešilnega oddelka ga je odpeljal na njegov dom. Ranjenec je 561etni delavec pri magistratu Alojz Danko, ki ee je hotel na travi malo odpočiti. — Kmalu bo več nesTeč radi hudobnega metanja kamenja s strani otrok kakor vseh ostalih skupaj. — Voz s celo rodbino se je prevrnil. Včeraj popoldne se je peljala 381etna na Meljskem hribu štev. 42 stanujoča posestnica Marija Ropena s svojimi štirimi otroci in deklo domov. Pri Počehovi je prišel nasproti avto, konj se je splašil in zavozil v jarek. Ko se je voz nagnil, so padli vsi z voza in dobili deloma lahke, posestnica in njena šestletna hčerka Nada tudi težje telesne poškodbe. Člani rešilnega oddelka_ so ranjencem obvezali rane in prepeljali Md-rijo Ropeno in njeno hčer Nado v bolnišnico, druge pa je dekla z vozom in konjem vred spravila domov. — Policijski drobiž. Sinoči okoli 20.30 se je prikradel v stanovanje 511etne Marije Pilih v Fran-kopanovi ulici neki Stanko R. ter starko brez povoda udaril z roko po glavi in jo ranil na levem očesu- Po zaslišanju je policija suroveža izpustila, kazen pa mu gotovo ne uide. — Sinoči ob 22.30 je poklical natakar Grajske kleti stražnika, češ da razgraja neki gost v kleti. Došle-mu varnostnemu organu je izjavil razjarjeni Ferdo L., da je oklofutal svojo ženo, ker jo je našel v družbi drugih moških in ker sumi, da mu je nezvesta družica. — 9letni Oton U. in 6letni O-skar K. sta se zakadila v soboto zvečer na vrt trgovca Ančiča onkraj Drave po krompir. Ekskurzija se jima je pa deloma ponesrečila. Opazil ju je neki železničar, ko sta tekla po Levstikovi ulici s krompirjem in jo javil stražniku. Takrat sta dečka sicer odnesla pete, vendar ju je včeraj stražnik poiskal in zabeležil. Na njivi p^ so našli, še isti večer kupček krompirja petih kilogramov, pripravljenega za tujo bisago. Ančiču sta izruvala mlada tatiča 50 grmov. — Včeraj zjutraj je bilo komisarijatu javljenih dvoje aretacij, in sicer radi prekoračenja državne mejo in na ukaz komisarijata. Prijav je bilo vloženih 24. Davi pa je bilo pet aretacij in 22 prijav. — Upokoieno učiteljstvo! Sestanek v četrtek dne 4. t. m. pri Balonu. K. poroča o jako važni zadevi-Upokojenci, pozor! Kdor ima otroka absolventa, kr ho nadaljeval študij, naj se čimprej oglasi pri tajniku »Društva drž. upokojencev« v Mariboru. — Provizijonisti, rentniki (bivši delavci), njihove zakonite žene in zakonski otroci, kakor tudi njihove vdove in zakonski otroci uživajo brezplačno vožnjo trikrat na leto v III. razTedu, kakor tudi vožnjo po režijski coni, ako so rentniki in provizijonisti prebili v službi državnih prometnih ustanov najmanj pot let. Glede rentnikov se zahteva tudi, da so za delo popolnoma nesposobni. — Rodbinski člani — zakonske žene in o-troci — uživajo vožnjo po režijski ceni štirikrat na mesec, kakor žene in otroci aktivnih delavcev. Vsi zgoraj omenjeni, naj sc čimprej javijo s listno legitimacijo in zadnjim odrezkom položnice poštno čekovnega urada pri svojih evidenčnih postajah. — Vuzenica v srednjem veku. Orožnu, Stegenšku, Kovačiču se pridružuje s svojim vestnim preciznim, s trudom in ljubeznijo pisanim delcem Jo* sip Mravljak. »Vuzenica« diši po arhivskih prašinah in pisateljevem znoju; široka objektivnost, znanstv. temeljitost in upravičena metodika označujejo knji* go in pisatelja. Ko knjigo najtopleje priporočam, želim samo, da postane gosp,' Mravljak zgodovinar Dravske doline. »Vuzenica« naj bi bila samo legitimaciji samouka med našim znanstvenim svetom. — Fr. Baš. — Imenik železniških posta!. Generalna direkcija državnih železni v Beogradu je izdala »Imenik železniških postaj kraljevine Srbov, Hrvatov is Slovencev« z novo železniško karto. — Imenik vsebuje vse podatke o odprav-nih možnostih (pravicah) vseh železniških postaj, postajališč, izogibališč i* tovorišč naše kraljevine. V veljavo stopi 1- avgusta. Posamezen izvod stane (9 karto vred) 125 dinarjev ter se naroč* pri finančnem odeleniu direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Prosta stanovanja. Stanovanjsko sodišče v Mariboru ra* pisuje oddajo sledečih prostih stanovanj! 1 .Tezno, Ptujska c. 53, dvorišče, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Josip Horvat. 2. Koroška c. 39, podstrešje na dvorišču, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Dimeč. 3. Koroška c. 18, dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Iv. Plohl. 4. Koroška c. 56 I-,T soba, kuhinja in pritikline od stranke Branislav Lovrenčič. 5. Jugoslovanski trg 3, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od strank® Franc Ferk. 6. Tatenbachova ul- 14, dvorišče, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Tomaž Jenšac- 7. Mlinska ul. št 33, dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Josipine Selinšek- 8. Krčevina, Praprotnikova ulica 126, 1 soba, kabinet kuhinja in pritikline od stranke Josip Primožič. 9. Kettejeva ulica 7 I., I soba* kuhinja in pritikline od stranke Franc Klemenčič. 10. Ipavčeva ulica 55, dvorišče, 1 soba, kuhinja in pritikline od stran ke Ivan Mohr. Prošnje za dodelitev teh stanovanj naj se vlože najkasneje do če« tTtka, 4. avgusta dopoldne- — Inštruiram matematiko za srednje šole po zmerni ceni. Našlo* v upravi lista. 664 G. Povhe, komik Narodnega gledališč* { v Ljubljani, * gostuje par dni v Veliki kavarni in ba« ru. Prva predstava se vrši danes ,v pen-j del j ek. — 6651 Velika kavarna, Danes gostuje g. Povhe,— 666 Kavarna Rotovž priporoča svoj prijeten prahuprosti v: t. Strašna smrt starčka. Preko 80 letni Gramel iz okolic* Linča se je podal na pot, da obišče svojega sina, kmeta dobro uro oddaljene vasi. Na potu j0 starček zašel v močvirje, iz katerega se ni mogel več izkopati-Tretji dan so ga našb strašno objedenega od muh, črvov in druge golazni. Bil jo še živ, a vsled strašnega boja z mo* čvirnim blatom, z lakoto in žejo tako i2' črpan, da je umrl ko so ga prenesli v sinovo hišo. Parniki z gorečimi tovori. Ko je bil angleški parnik »Saint A1*' drew« že precej daleč od hamburški pristanišča, so na njem opazili, kako kadi iz velikih tovorov bombaža, i11 0 in orehov. Parnik je napel vse sile, _ bi čimprej dosegel pristanišče. Prisl/1” nišče je dosegel ovit v velike gostega črnega dima. Potrebni {n silni napori vlikega števila Kas!,c!genj delavcev, da so ladjo .raztovorili b1 udušili. Napačno ga jo razumi nTei?t^ Zdravnik je obiskal bolnika n. vem domu. Pred odhodom b"1 zagotovil, da bolezen ni smr‘J,onevarna in je dodal: . ,• _y »Vendar pa morate biti pripravljeni na posledice vaše bolezni-« „„11*11«. Paciient obupno odvrne zdiravnnm. »Zelo ljubeznivo od vas, da i® daj pripravljate ua račun, tor!« v *»artborti, 'dne t. vrrr. T9ZT. Mariborski V c' C F [f N I 1 ^itra. Stran 3 k Sreča in konec Špekulanta pekulant, ki naleti povsod na slepo zaupanje — Loterijska kupčija z Vatikanom V Rimu se bori s smrtjo, ker se je zastrupjl( znani špekulant Leopold Rostau, ki je pred dvema letoma izginil z Dunaja in zapustil milijone in milijone dolgov. Rostau je značilen primer svetovnega špekulanta pred- in medvojne dobe in posebej še povojne inflacijske iarijere. , ^oma je 12 malega mesteca v Galiciji ln je začel pred vojno s svojimi špekulacijami v Parizu. Vse, kar si je pridobil z malo trgovino doma v Galiciji, je stavil na eno karto. Lepo se je oblačil In s pomočjo svojega uglajenega nastopa in nekake sugistivne moči je v Parizu Prav bitro prišel v središče denarnega in špekulativnega sveta. Bogati ljudje so mu kar ponujali svoj denar. Najbolj se ga je pa oklenil elzaški bankir Schvvob, ki mu je slepo zaupal. Rostau je imel vsak dan kako novo idejo, enkrat amerikansko nafto, drugič velika španska podjetja, potem indijske transakcije in tako je šlo naprej v fantastični mešanici- L. 1912 je pa prišla katastrofa ia izkazalo se je, da so vse njegove špe-. kulacije v zraku in na pesku. Lahkoverni francoski bogatini so izgubili nad 10 milijonov predvojne valute, bankir Sclrvvob je pa izgubil vse svoje premoženje — nekaj nad tri milijone. Rostau je izginil iz Pariza. Med ‘Vojno se je pa pojavljal po Italiji, Švici in Nemčiji ter je veljal za kompanjona slovitega Bolo-paše, ki je bil končno v Parizu obsojen in justificiran kot špi-jon. Leta 1921 se pojavi Rostau na Dunaju ln postane glavni akcijonar Kontinentalne banke. Mnogoštevilni upniki treh dežel so ga izgubili iz vida, edino bankir Schwob je neumorno iskal njegovo Sled po vsej Evropi in ga je končno tudi iztaknil na Dunaju. Ko je bil Rostau na Dunaju na višku sijaja in ugleda povojnega bogatina, se pa kakor strah preteklosti pojavi 72 letni bankir Schwob in terja od njega svoje premoženje. Rostau je bankirja pregovoril, naj nekaj časa počaka, da spravi skupaj dovolj gotovine in naj nikomur ne pripoveduje, kakšne račune imata med seboj. Starega bankirja je nastanil v nekem hotelu ter mu strogo zabičal, da se ne sme pojaviti niti na ulici. Schwob je nekaj časa res skrit čakal, ko mu je pa potrpežljivost pošla, je vdrl v Rostau-ovo pisarno ter z revolverjem v roki zahteval svoj denar. Starca so razorožili in zaprli. Rostau ga je obdolžil poskusnega umora, kar pa ni držalo. Na mah se je vse zvedelo in na Rostau-a je navalila množica dunajskih upnikov. Kakor nekdaj v Parizu, tako je bila sedaj na Dunaju velika katastrofa, iz katere se je špekulant rešil z begom. Nekaj Sasa o njem ni bilo ne duha ne sluha, naenkrat se je pa culo, da priprav lja v Rimu svojo največio špekulacijo. Rostau — gališki Žid, ki je s kupčijami menjaval tudi vero — si je pridobil dostop do Vatikana. Izdelal je obširen pred log za Sveto Stolico, kateri predlaga osnovanje posebne loterije, ki bi sta’a pod pokroviteljstvom papeža in za katero bi delali vsi cerkveni organi od škofov do zadnjih vaških duhovnikov. Predlog je našel v Rimu lepo število zagovornikov. Ko je bilo že vse kolikor-toliko v redu ali vsaj v najboljšem teku, je pa prišlo v Rim obvestilo z Dunaja, da je Rostau tak in tak, in kakor so se prej hitro odprla, tako so se sedaj hitro zaprla vatikanska vrata pred špekulantom. To ga je gnalo v obup. Panika na pogrebu kneza-primasa Kneza-primasa Csernocha so takoj po sniti bazami: ali in po;ožili na mrtvaški cdei \ nadškofijski cerkvi, 'o so ga “■unčo položili v grob, se je na>- ila ve-‘'.^"ska nrcrica ljudstva i” je vsled .ne vročine med dolgotrajnim pogreb-mm °bredom padlo več ljudi v omedle-VlCo- Rešilna postaja je morala 40krat nastop^ Ko ^ rak6v no8iii iz cerkve, ? n*stala v nat]ačeno polni cerkvi stra-rov‘ta gneča. Policija je poprej odredi-’, a !*e sme nihče iz cerkve, predno fe ° d*no znamenje od vodstva pogreba. Množica je pa policijski kordon potisnila nazaj }n u^Tja v največjein neredu proti pokopali§ču. v gneči je bilo več oseb nevarno poteptanih. Nastala je silna panika z vpitjem, ki je prevpilo godbo m žalostinke. Nova ulična imena na Dunaju. Dunajski občinski svet je sklenil imenovati nekaj ulic po padlih žrtvah izgredov od 15- julija. Tedaj je padlo med drugimi 11 članov republikanskega bram bovstva (Schutzbund) in vse novo o-tvorjeno ulico bodo dobile imena teh žrtev. Proti temu sklepu je seveda veliko nasprotovanje v monarhističnih in krščanskosocialnih krogih. Prvi zrakoplov z restavracijo. Iz francoskega letališča Le Bourget Jo vzletel proti Londonu prvi zrakoplov, ki ima restavracijo. Poleg pilota, mehanika, radio-telefonista in dveh restavra cijskih uslužbencev, je bilo na krovu 10 ipotnikov — večinoma Angležav. Turin brez pitne vode. Mesto Turin je nenadoma zadela velika nesreča. Na mnogih mestih so popokale vodovodne cevi, ulice, kleti in celo pritličja so bila naenkrat pod vodo, cestna železnica se je morala ustaviti in niesto je bilo brez pitno vode. Cigareta zanetila gozdni Požar. Blizu Berlina je nastal velik gozdni (Požar, ker jo neki šetalec vrgel gorečo cigareto v grmovje. Gasilci izKopenicka in drugih krajev so s sto in sto prebivalci delali vso noč, da so ogenj lokalizirali. Škoda jo velika. Nevarna desinfekci|a V Pragi so desinfisciralj neko stanovanje s cijanplinom, ki je sestavni del kisline, iz katere se pridobiva znani strup cijankali. Prdno se je opazilo, kako deluje ta desinfekcija na stenice in drugo mrčes, je že v sosednjem stanovanju omedlelo par žensk in ko je nastopila rešilna postaja s policisti in gasilci, je bila že hiša polna strupenega plina. Zastrupilo se je devet oseb, med njim5 tudi policist, ki je v bolnici že umrl. Celo zdravnik, ki je smrtno-zastrup-ljenega policista skušal rešiti, je omedlel. Proti podjetju, ki je izvedlo tako nevarno desinfekcijo, je uvedena kazenska preiskava, ki pa še ni ugotovila, ali je bilo stanovanje, ki se je desinfesci-ralo, preslabo zaprto, ali pa se cijan-plin sploh ne da in ne sme uporabljati v take svrhe. Brezuspešno Iskanje Nungesserja. Predvčerajšnjem sta pristala v Port Washingtonu letalca major Sid-ney Cottan in Caldwell, ki sta sedem tednov brez uspeha raziskovala iz letala nevvfundlandsko ozemlje, kjer bi se mogoče nahajala ponesrečena Nun-gesser in Colli. Sidney in Caldwell sta sedaj prepričana, da francoska letalca sploh do Newfundlanda prišla nista. Kako je L tyard VII. pripravljal antanto Nekateri londonski listi priobčujejo v odlomkih življenjepis Edvarda VIL, ki govori tudi o prvem začetku antante. Po razgovorih Cambona s Chamberlainom in Landsdownom je sledila oiicijelna ponudba osnutka antante v obliki privatnega pisma Cambona Landsdownu. Ta je izročil to pismo Edvardu VII., ta pa svojemu sinu, sedanjemu angleškemu kralju. Vladar in prestolonaslednik sta bila navdušena nad vsebino pisma. Edvard se je odločil za oficijelen obisk v Parizu. Ta sklep je naglo izvedel, četudi je bila v Franciji radi burske vojne in še nekaterih drugih dogodkov prava mržnja proti Angliji. Ko se je angleški kralj v uniformi angleškega velikega maršala vozil s predsednikom francoske republike po Parizu, je čul številne klice: »Živijo Buri!« V pozdrav mu je mahalo samo par klobukov. Ko je kralj prišel v angleško poslaništvo v Parizu, je dejal nekdo iz spremstva: »Kakor se vidi, nas Francozi nimajo radi!« »Zakaj naj bi nas imeli?« je odvrnil kralj z nasmehom. Neprijazen sprejem kralja ni ne ozlovoljil, ne razžalil. Hotel je na vsak način nadaljevati svoje diplomatsko delo. Zvečer se je odpeljal v gledališče, kjer je pa med odmorom ložo zapustil in se pomešal med gledalce. V preddvorani je ljubeznivo pozdravil francoske umetnice, ki so mu bile znane iz Londona, kjer so gostovale. S tem se je Francozom silno prikupil. Mržnja se je na mah spremenila v simpatije. Drugi večer so ga Parižani v gledališču že burno pozdravljali. Ko se je vozil k neki vojaški paradi, je vodila pot skozi predmestja in celo tu so se slišali živijo-klici. Ko je kralj pri slavnostnem banketu izjavil, kako potrebno bi bilo. da hodi na potu civilizacije in miru Francija skupaj z Anglijo, so v Parizu šele razumeli, da pomeni obisk angleškega kralja več kot navadno vljudnost. Ko se je odpeljal, je bil kralj z največjim navdušenjem pozdravljen. Njegova biografija pravi: S tem je bila odprta pot za sporazumno razmo-trivanje in reševanje vseh še obstoječih diferenc med Francijo in Anglijo. Antanta se je začela. Šport v AiriKl. Blizu Rio-Ora v španski Južni Afriki se je v nevihti potopila ribiška la-ere lastniki, petorica revnih ribičev, se je rešila na obrežje. Trije SO Dlll bpanCL dva nn Vr\ i.i. £ “ . na uuiuajc. mu spanci, dva pa Marokanca. Ko so sli v smeri španske vojaške stražnice, so jih zgrabili marokanski kača-ki in zahtevali ogromne odkupnine. Ker niso nneli reveži denarja, so jih po vrsti pomorili. Kačaki so pač po-vsod enaki bodisi v Jugoslaviji bodisi v Afriki. Čuden dramatik. — Kako pa to, ja Se njg yeg ne gjjgj o vašem prijatelju, ki pjge ^rame? Prav redko dajejo kako njegovo stvar v gledališču. — Seveda se to marsikomu čudno zdi. Saj še inteligenca ne ve vsa, da piše imoj prijatelj samo premijer® ■ . • Kje se lahko pije , na kredo"? Tik pred počitniemi je bil v nemškem državnem zboru vložen predlog, naj se s posebnim zakonom odreče možnost tožbe in sodnijske terjatve za vse obveznosti in dolgove, ki jih pivci napravijo v gostilnah, da bi se tako znatno omejilo pijančevanje. — Predlagatelji razlagajo, da mnogi ljudje — dokler so trezni — nalašč malo denarja vzamejo s seboj v gostilno ter se šele v pijanosti — torej proti svoji volji — lotijo pijančevanja »na kredos. če gostilničar tega, kar je napisal, ne bo mogel iztožiti, se bo dosti manj pijančevalo. ^ Če bo ta predlog sprejet, lakho Nemci črtajo lepo število svojih pesmi, ki govorijo o pijači in pitju na kredo. Tu je n. pr. stara pripovedka o možu, ki je tri dni in tri noči pil pri »črni ribi« v Askalonu, da je trd obležal pri marmornati mizi in mu jo tropa točajev na šestih kamnih v klinopisu prezentirala račun. Potem pride nešteto študentovskih pesmi, ki opevajo veselega študenta, ki obrača prazne žepe ter kaže krčmarju za pisanje s kredo pripravno steno. Tudi zgodovina ve povedati, kako so mnogi nemški kralji, knezi in drugi velika ši enako veselemu študentu svojim upnikom priporočali steno in kredo. — Jemati »na kredo« spada med takozvani »boljši ton« in če se tudi proglasi neizterljivost s kredo napisanega, bo kreda še vedno ostala v veljavi in rabi. Edino to bo, da bodo razni nepošte-njakoviči hoteli sploh vse imeti na kredo in da bodo gostilničarji pri rabi krede bolj pozorni ko so bili doslej. — Kreda tpa ostane kakor nekdaj v — Askalonu. Prispevajte za spomenik Krauti Petru v Mariboru Rapid — K.A.C. 8:2 (3:1) Včeraj je gostoval v Mariboru celovški prvak KAC. Celovčani so doživeli od Rapida katastrofalen poraz, vendar pa tako visokega poraza zdaleka niso zaslu žili. Gostje so bili Rapidu tehnično nad-močni, v igri z glavo so jih daleko prekašali, ravno tako v kombinaciji. Glavni vzrok, da so bili gostje tako visoko poraženi, je Rapidovo premajhno igrišče; saj je vsaka kombinacija nemogoča, čim se nagnete v kazenski prostor 10 ljudi. Mnogo večje od kazenskega prostora pa Rapidovo igrišče itak ni. Igra je bila vseskozi odprta. Gostje so v polju lepo in uspešno kombinirali; toda čim so prišli v nasprotnikov kazenski prostoir, niso mogli naprej* gneča je bila prevelika- Medtem ko so se gostje izgubljali v brezplodno kombinacijo, je Rapid, vajen svojega malega igrišSa, vse svoje uspehe dosegal iz prodorov. Tu se je predvsem odlikoval hitri in predorni Pavlin. Tudi Terglec kot vodja napada je bil zelo dober. Slabejša je bila desna stran napada. Lešnik L. in Venko. Doklerr si R. ne omisli drugega igrišča, oziroma tega ne poveča, bodo vsi njegovi uspehi iluzorni. Sodil je dobro g. Nemec. Publike zelo malo — najbrž vzrok premalo igrišče. V predtekmi so komb. juniorji »Maribora« igrali s (rezervo Svobode. Čehoslovaška . Avstrija. Včeraj se je vršil na Dunaju me3-državni lahkoatletski meeting med Če-hoslovaško in Avstrijo. Kot se je pričakovalo so zmagali Čehi s 50.5 točkami. Avstrijci so dosegli le 32-5 točk. ISSK Maribor — nogometna sekcija. Mladina SK Maribora se poziva, da se udeleži jutri v torek treninga, ki se bo vršil za sestavo moštva za nastop v Ljubljani. Ravnotako se pozivata tudi rezerva in prvo moštvo, da se treninga polnoštevilno udeležita. — Načelnik. Avtomobili v zaporu V Ameriki se posvečuje veliko po* zoTnost javni varnosti, kar je prav razumljivo in potrebno pri tako silno vrve čem življenju amerikanskih velikih mest. Velike težave so z avtomobili, kajti po statistiki se na leto smrtno povozi okrog 26.000 ljudi, okrog 800.000 se jih pa rani. Vse mogoče se poskuša, da bi se znižalo to veliko in strašno število, pa vse zaman. Šoferje se strogo kaznuje, lastnikom avtomobilov, ki so koga povozili, se nalagajo visoke globe itd. nesreče se pa množijo in število povoženih narašča, mesto da bi padalo. V nekem mestu Kalifornije so se odločili sedaj za posebno kazensko metodo. Zapirati so začeli — avtomobile. —. Mesto je zgradilo velikansko garažo — zapor za avtomobile, ki so koga povozili. Ko se zgodi nesreča, spravijo avtomobil v ta zapor ter mu prisodijo toliko in toliko dni, tednov in celo mesecev, da lastnik med tem časom sam okuša življenje pešca z vsemi nevarnostmi ter premišljuje, kako bo v bodoče previdnejše vioeal. Pri zapiranju avtomobilov Pa ostanejo v veljavj seveda tudi vse kazni za neprevidne šoferje, globe lastnikov avtomobilov, visoke odškodnine ponesrečencem itd. Od nove kazenske metode pričakujejo velike uspehe vsled tega, ker bodo lastniki zaprtih avtomobilov prisiljeni spoznati nevarnosti prenagle vožnje in se jih bo tako oprijelo tudi nekaj čuta in obzirnosti do drugih in za skupnost. Razbita starinska vaza. Služkinja Urša je pri snaženju salona razbila vazo. V trenutku nezgode pridrvi gospa, ljubiteljica starinskih predmetov in zastoka; »Za božjo voljo, Uršona, ali se zavedate, da ste mi ubili več sto let staro vazo?« Služkinja pa se odreže: »Hvala bog«, gospa! Kar odleglo mi je po vaših besedah. Mislila sgMt namreč, da je vaz* Šfran % MarffiorsftT VECFPNTR JuTrS. V MarTErirOne T. m TM E. G. Brat: llgrabllenl milijoni Roman ameriškega jugoslovena. 73 Lepo se je zahvalil Jack in odšel s staršim po strmih vrtinčastih stopnicah višje in višje, preko železnih galerij in hodnikov. Sobica je bila poleg sobce, nad vsako druga številka, vsaka vrata z železnimi zapahi in malim zamreženim okencem. Povsod pazniki, policaji, orožniki, vojaki. In Jack je dobil samotno celico št. 170. Starši mu je še naročal, naj si celico vsak dan ♦emeljito sam osnaži, naj ne išče z nikomur nikakih zvez in naj si ne vtihotaplja nikakih časopisov in knjig, nato ga je zaklenil in odšel. »Prišel sem torej vendar zopet v luknjo!« si je dejal Jack in sedel na klop. »Ampak, kdo ve, čemu je tako prav? V hotelu Dagmar stikajo za re-volucijonarnimi socijalisti, ki trosijo opozicijonal-ne letake; drugje pa so morda zalotili prave pravcate ruske anarhiste, ki fabricirajo namesto papirnih letakov pristne bombe. He, nič obupati, Jack! Če ne bo hujšega, kot tukaj past lenobo, ni da bi se pritoževal. Zunaj je mraz, tu sem na gorkem. In če mi pošlje pristav res nekaj knjig, ne bom godrnjal makar prav do pomladi. Medtem pa se lahko zgodi, da se Heganovi papirji lepo dvignejo, in jaz nato takoj odhitim naravnost zopet domov k ženki. Pri stricu je Polly dobro spravljena, jaz pa sem pred Doddom tukajle v najvarnejšem zavetju.« Kmalu nato se je vrnil starši ter mu je prinesel debel, umazan in ogoljen zaznamek knjig, ki so redkim čitanja sposobnim jetnikom v jetnišnici na razpolago. »Ej, pa je res dober človek gospod pristav!« se je razveselil Jack ter začel listati po katalogu. »Angel v človeku, tako ti rečem!« je pritrdil starši. »Dušo bi dal, če bi mogel in smel. Vsi ga ljubimo. Nesrečen človek je Vladimir Nikolajevič: lepa vesela žena mu je umrla mlada, brata so mu odgnali v sibirsko katorgo, a ko se je izkazalo, da je popolnoma nedolžen, je medtem že umrl na su-sici. Sam je na vsem svetu, brez otrok, brez sorodnikov, vedno žalosten, zamišljen in molčeč. Z nikomur ne občuje, opravlja najvestneje svojo službo in bere, bere neprestano . . . Zato pa mi je Vladimir Nikolajevič dejal: »Na, nesi mu katalog. Knjige ljubi... to pomenja, da ni hudoben človek.« In tako sem ti prinesel katalog, pa čaja, sladkorja in to skodelico. Trikrat na dan lahko piješ caj, čitaš knjige in spiš ... O, videl boš_, kako hitro ti minejo meseci — leta! Le prvi dnevi so strasni neznosni. Potem pa se človek navadi vsega; jaz, ki sem tukaj že tretje leto, si niti ne zelmi vec °dt0»Tudi ti si videti dober človek,« je dejal Jack in ogledoval jetnika, krepkega starčka skoraj ci- Ta pa je zmajal glavo, povesil oči in zamahnil »Ne, velik grešnik sem pred Gospodom, in če se pokorim do svoje smrti, ne izbrišem sv°lc^ dolga! Pustiva to! Izberi knjige, potem se vrnem po katalog.« , In kakor bi ga preganjala težka vest, se je urno okrenil ter ostavil celico. Jack pa je listal po katalogu: izbral si je Cervantesovega »Don_ Uui- xota«. Bil je francoski prevod z ilustracijami. _ »Cervantes ga je spisal v ječi,« si je mislil Jack, »jaz ga prečitam v ječi.« In ko se je vrnil starsi, mu je povedal, kakšne knjige si želi. c . »O, izvrstno!« se je razveselil starsi. »Sarn je še nisem čital, kajpada, saj ne znam francoski. Toda to vem: kdorkoli jo je čital, je pozabil nase, na ves svet, na vse bridkosti in žalosti ter se je smejal ... smejal . . . ah, tako srečno se je smejal, da sem se moral smejati še jaz ž njim! Prav dobro si izvolil, tako ti rečem.« Pograbil je katalog in izginil. Na hodniku pa se je razlegal krik: »Kipjatog! Kipjatog!« Od celice do celice je stopal paznik in kričal to besedo, kije razburjala vso jetnišnico. Raznašali so krop za caj. Za v sakimi duricami je stal jetnik s kovinasto posodico m nestrpno čakal, da mu jo napolnijo skozi lino. Tudi Jack je pograbil skodelo in čakal, da se je začul klic »Kipjatog!« pred njegovimi^ durmi. Nato si je priredil čaj. In ko je popil štiri čase, se je počutil tako dobro, da je veselo koračil iz kota v kot ter si žvižgal poredno amerikansko pesmico. XXVI. BLAGE RUSKE DUŠE. Minil je mesec februar, a Jacft Še vedno v peterburški jetnišnici. kakor bi bili popolnoma pozabili nanj. Daleč, daleč za njim je bila njegova svoboda. Kadar se je spomnil na njo, ga je v srcu zabolelo; začel je misliti na bodočnet, a zameglilo se mu je v glavi. Ničesar na svn najnovejšim blagom. Nadejam se, da mi ohranite naklonjenost, ki sem jo pridobil v svojem 25-letnem obratovanju ter se Vam priporočam z odličnim spoštovanjem Franc Cverlin 658 nnnoTrinnrVTininnnf^lTffnmnnnDnDDOaDODDPODoSDaaSSSlDffiBBBSGfo Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa in kisa za kumarce dobite po ugodnih cenah v trgovini Gosposka ul. 19 Postrežba točna. — Za obilen obisk se priporoča Jakob Perhavec tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin In sirupov 423 Zopet došlo novo blago, vseh vrst manufakture. 495 Cene nizke, brez konkurence. Snkno že od Din 25‘— naprej se dobi le pri Trpin - Maribor - Glavni trg 17 Zahvala! Občni zbor zadruge za gostilničarsko obrt v Mariboru me le z ozirom na moje 25-letno nepretrgano delovanje v odboru te zadruge Imenoval za prvega častnega člana ter me je odbor z lepo diplomo In cvetlicami še posebej počastil. Ker se ne morem pri vseh članih zadruge osebno zahvaliti, jim izrekam tem potom svojo prisrčno zahvalo, ter želim zadrugi iz vsega srca najboljši uspeh. Alojz Kafer 659 kavarna „Rotovž”, Maribor Kje te dobi najcenjši koki in kovaški oremo«? 542 Meiovšek. Maribor, Tattenbachova 13. Henrik Sienkiewicz: Povest iz davnih let. Iz poljščine prevel dr. Rudolf Mole. Ilustracije Olivove. Br»*. Din 80'—, venn t pol-platno Din 94'—, celo platno Din 104'—. * Doiii se v Knjigarni Tiskovne zadruss v Ljuliliani. PreSoruoTA ul. 54. Nnuproll glitrne po**6. ^-------------------------------------------------------------------------------- _----------------------------------------------------------------------------------- pflstcivfliK tdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: oredstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d- d Siiauko Detela v Mariboru