Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Izhaja vsak torek in petek za časa vojne.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold.in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo, druga stran naj bo prazna.
Hokopisi se ne vračajo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinii
Glasilo koroških Slooenceo.
miimmiiimiimimmiimiiimimimsimimiiiiiiiii
Velja za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestješt.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
iiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiitiiimiii
Leto XXXffl.
Celovec, 17. novembra 1914.
St. 58.
zmožnosti. Pri ogrskih manjših narodih ni bil priljubljen, pa v bodočnosti bo najbrž drugače. Njegova politika v sedanjih resnih časih je: Vsi narodi, tudi ogrski Romuni, se v tej vojni enako junaško bijejo za cesarja in domovino, zato naj dobijo za plačilo tiste pravice, ki jih dosedaj še niso uživali.
Tisza je obljubil ogrskim Romunom reformo ljudskih šol, po kateri pridejo konfesionalne šole za Romunce v njihovo samoupravo, da bo romunski jezik v ko-mitatih, v katerih pridejo Romuni v poštev, uradni jezik, da se bo ugodilo željam Romunov glede volilne reforme, za vse politične delikte se podeli amnestija in dovoljuje se tudi svoboda glede rabe romunskih narodnih barv!
Opozarjamo pri tem na modro politiko grofa Tisze, ki bo obrodila brez dvoma lepe sadove in ogrske narodnosti zelo navdušila. Grof Tisza je mož jeklene volje in velikih
Z bojišč.
S SEVERNEGA BOJIŠČA.
En ruski kavalerijski kor poražen.
Berolin, 12. novembra. Wolffov urad poroča:	Na vzhodu je naša konjenica
vzhodno od Kališa potisnila nazaj rusko, po številu večjo konjenico, ki je vnovič prodirala.
Najvišje armadno poveljništvo.
Dunaj, 12. novembra. Uradno se poroča: 12. novembra. Razen zmagonosnega boja konjenice pri Kosmineku proti enemu koru ruske konjenice včeraj na severovzhodnem bojišču ni bilo večjih bojev.
Sovražni patruljni oddelki, ki so hoteli poizvedovati za naša gibanja, so bili zavrnjeni.
Pri izvedbi zadnjih operacij se je iznova obnesla preizkušena vrlina in moč naših
čet.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hòfer, generalni major.
Ruski generalni štab.
Bern, 9. novembra. Iz ruskih listov se je izvedelo sedaj za ime šefa velikega generalnega štaba cele ruske armade: ta je ge-nerallajtnant Januškevič, ki je dobil red sv. Jurija 4. razreda, ker je med operacijami zoper Nemčijo in Avstrijo »na poseben način poskrbel za življenje vrhovnega poveljnika« in je pazil, da se je vojni načrt izvajal.
Obenem je prejel vrhovni poveljnik veliki knez Nikolaj Nikolajevič red sv. Jurija 3. razreda za »osebno junaštvo«. Iz obeh odlikovanj in njihovih utemeljevanj vidimo, da je bilo v bojih na Poljskem življenje vrhovnega poveljnika enkrat v nevarnosti in je bil vrhovni poveljnik rešen vsled pazljivosti šefa generalnega, štaba.
Z JUŽNEGA BOJIŠČA.
Srbska armada se s težavo umika. — Bogat vojni plen.
Dunaj, 12. novembra. Z južnega bojišča se uradno poroča: 12. november. Med neprestanim bojevanjem z zadnjimi sovražnikovimi četami, ki se vgnezdujejo v pripravljenih postojankah, se je včeraj nadaljevalo zasledovanje sovražnika na celi črti in se je v splošnem dosegla črta višin vzhodno od Osečina^—Nakucani—Novoselo ob Savi.
Sovražnik je na popolnem umikanju proti Koceljevu in Valjevu, kjer po poroči-
lih naših letalcev več tisoč vozov trena zapira vsa cesie.
Eazen včeraj poročanega vojnega plena so vnovič zaplenjeni 4 topovi, 14 muni-cijskih voz, 1 municijska kolona, več muni-cijskih in živilnih zalog, trena, šotorov in drugega vojnega materijala. Veliko ujetnikov, katerih število še ni znano.
S FRANOOSKO-NSMŠKEGA BOJIŠČA.
Nemška armada napreduje.
Berolm, 12. novembra. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana nemške armade :
Sovražnik, ki je prodrl preko Nieu-porta do predmestja Lombartzyde, je bil od naših čet potisnjen preko Ysere. Vzhodni breg Ysere do morja je sovražnik zapustil.
Napad preko Yserkanala južno od Dix-muidena je napredoval.
Vzhodno od Yperna so naše čete prodrle naprej. V celem je bilo več nego 700 Francozov ujetih in zaplenjene štiri strojne puške.
Sovražni napadi zahodno od argon-skega lesa in v gozdu samem so bili odbiti.
Nove čete iz Indije.
»Gazetta del popolo« priobčuje poročilo iz Porto Maurizio, glasom katerega je iz Marseilla poročal kapitan ladje »Ustica« svoji družbi, da je dospelo dne 10. t. m. v Marseille 25 francoskih in angleških transportnih parnikov, spremljanih od vojnih ladij s skupaj 45.000 indijskimi vojaki.
Še 25S.000 angleških vojakov.
Dne 9. novembra je bila tradicionalna procesija lordmajorja v Londonu. Vršila se je ob sodelovanju vojaštva in prvič so se je udeležile tudi deputacije iz Kanade, Nove Zelandije in drugih kolonij. Zvečer je bil slavnostni banket, ki so se ga .udeležili vsi ministri. Vojni minister lord Kitchener je v svojem govoru slavil angleško armado, ki se vojskuje ob strani Francozov, in je rekel: Naše navdušenje je tako veliko, da še misliti ni na kak poraz. Naše izgube so bile resne, a niso zmanjšale vneme angleškega naroda ter podžgale pogum naše mladine. Lord Kitchener je potem govoril o velikih topovih, katere so Nemci z veliko skrbnostjo pripravili, in je povedal, da je poleg koloni-jalnih armad pripravljenih še 250.000 mož angleške armade, da odidejo na bojišče.
BUSI IN TUEKI.
Nemčija izroča ujete mohamedanske francoske vojake Turčiji.
Carigrajski »Tanin« poroča: Iz Nemčije je dospelo v Carigrad 200 mohamedanskih vojnih ujetnikov. So to po večini nekdanji vojaki francoskih regimentov iz Alžira in Tunisa, ki so se borili na francoskih bojiščih, ki pa bodo vstopili sedaj v turško armado. Prvemu oddelku teh vojnih ujetnikov bodo sledili še drugi.
Boji v Kavkazu.
Ženeva, 11. novembra. Listi priobčujejo rusko poročilo o zadnjih bojih v Kavkazu. Poročilo pravi, da se je boj dne 8. novembra iznova pričel. Pri Erzerumu koncentrirane turške čete so napadle Ruse. Pričel se je srdit boj. Turkom se ni posrečilo objeti ruskega krila. Rusi so svoje pozicije vzdržali.
Pregledovanje črnovojnikov,
ki so rojeni leta 1878. do vštetega 1890.
Vsi v letih 1878. do vštetega leta 1890; rojeni črno voj ni obvezanci, ki so bili pri naboru ali pri pregledovanju »za orožje nesposobni m« spoznani, ali če so bili potom superarbitracije izpuščeni iz skupne vojske, iz vojne mornarice, iz domobranstva ali iz orožništva, pridejo k pregledovanju (naboru). Pregledovanje se vrši v tem-le redu:
Na Koroškem:
V Kòtschach od 17. do 18. novembra in v Šmohorju od 20. do 22. novembra (v obeh je 1339 črnovojnih zavezancev).
Za celovško okolico (3825 črnovojnih obvezancev) bo v Celovcu od 24. novembra do 8. decembra; za mesto Celovec (612) od 17. do 19. novembra.
Za Velikovec (3492) v Velikovcu od 7. do 20. decembra.
Za Beljak (3836) od 2. do 16. decembra v Beljaku.
Za mesto Celovec, za tujce (2000), od 17. do 23. decembra.
Na Štajerskem:
V	Brežicah (3350 črnovojnih obvezancev) od 18. do 30. novembra.
V	C e 1 j u, za mesto (100) in okolico (6260), od 2. do 23. decembra.
V	Ljutomeru (1280) od 18. do 21. novembra.
V	Ptuju, za mesto (81) in okolico (4051), od 23. novembra do 6. decembra.
V	Konjicah (1200) od 8. do 11. de-
cembra
V	Slov. Gradcu (2352) od 13. do 20. decembra.
V	Mariboru, za mesto (600) in okolico (6000), od 23. novembra do 18. decembra.
V	Celovcu bo pregledovanje za sledeče občine celovške okolice:
Dne 24. novembra:	Trnjavas, Zrele,
Grabštanj in Trdnjavas.
Dne 26. novembra: Hodiše, Kotnaravaš, Krivavrba, Dhorše, Bilčovs, Žihpolje.
Dne 26. novembra: Gospa Sveta, Otok, Šmartin pri Celovcu, Šmartin na Dholici, Medgorje.
Dne 27. novembra: Blatograd, Zg. Vesca, O ! manj e, Št. Peter pri Celovcu, Vetrinj.
Dne 28. novembra:	Pokrče, Ponfeld,
Poreče ob jezeru, Radiše, Škofiče, Št. Tomaž, Tigrče.
Dne 30. novembra: Št. Rupert pri Celovcu.
Dne 1. decembra: Borovlje, Bistrica v Rožu, Svetnavas.
Dne 2. decembra: Podljubelj, Slov. Plaj-berk, Glinje, Šmarjeta v Rožu in Sele.
Dne 3. decembra: Albeck, Trg, Glanek in Solkovo.
Dne 4. decembra: Knežova, Reichenau, Steindorf, Mali Št. Vid, Osoje in Sittich.
Dne 5. decembra: Maria-Feicht, Steuer-berg, Tauchendorf, Št. Vrban, Waiern, Glan-lofen.
Kraj pregledovanja:
Celovec, hotel Sandwirt. Za sodna okraja Celovec in Borovlje ob 8. uri zjutraj in za sodni okraj Trg ob pol 9. uri dopoldne.
Božic v vojni.
Božič se bliža, praznik ljubezni in domovine.
Ubog ali bogat, vsakdo pripravlja — bodisi iz tega, kar si je s trudom prihranil, bodisi iz izobilja — darilo za tiste, ki so njegovemu srcu naj bližji. Komu se ne porosi oko, ako se spominja naših vojakov, ki izpolnjujejo ob tem času, daleč od doma, morda v pustih krajih, najplemenitejšo, toda najtežjo izmed dolžnosti!
Vojni oskrbovalni urad c. in kr. vojnega ministrstva je sklenil tem vrlim možem poslati skromno božično darilo in posveča temu namenu
pol milijona kron.
Kakor znamenita je ta vsota, vendar daleč ne zadošča, da bi se vsakemu vojaku, ki je v vojni, naredilo majhno veselje. Zato je treba sodelovanja vseh! Z neznatnim številom onih, ki nimajo dragega svojca v vojni, bodo tekmovali tisti, kojih sin, kojih brat, kojih mož ali zaročenec se bojuje za domovino...
Zato prosi vojni oskrbovalni urad (IX. Berggasse 16), da bi se mu s tem namenom velikodušno in kar najhitreje naklanjala darila v denarju. Ta urad bo skrbel, da pridejo božična darila našim četam po oddelkih pravočasno v roke kakor drag pozdrav iz ljube domovine, kakor dokaz najiskrenejšega spomina, kakor znak upanja na veselo svidenje!
C. in kr. vojno ministrstvo, vojni oskrbovalni urad, IX., Berggasse 16.
Na Dunaju, oktobra 1914.
Fml. Lobi, s. r.
Avstrijsko vojno posojilo.
Dunaj, 10. novembra. Poganjanja zastopnikov bančnega konsorcija v stvari emisije vojnega posojila so dovedla do popolnega sporazuma. »Fremdenblatt« piše:
V vseh merodajnih krogih vlada popolno zaupanje v uspeh tega posojila in ta nazor je tudi dobro utemeljen. Ni ga razsodnega človeka v tej državi, ki bi ne bil pre-šinjen od spoznanja, kako velikega pomena mora biti to, da se posreči ta državno-financielna transakcija, ki se ima izvesti sredi teh na dogodkih bogatih dneh svetovnozgodovinskega pomena.
Sedaj ima monarhija besedo. Sedaj je na narodih Avstrije in Ogrske, da podajo svetu prepričevalen dokaz o naši finančni moči.
Sicer pa kličemo: podpisujte vojno posojilo — vsakomur v tej državi, ki razpolaga s prihranki!
Bilo je povsem pravo postopanje, da se je čakalo tako dolgo, da razmere dovoljujejo emisijo posojila ob ugodnih okolnostih. Danes pač ne dvomi nikdo več na tem, da je naše narodno gospodarstvo vrženo v položaj, ustvarjen po silni vojni.
Vojno posojilo — tako zaključuje list — pokaže, da je ne le silno delo naše vojske, ampak, da si tudi naša finančna sila zna zagotoviti rešpekt. Kdor podpiše vojno posojilo, služi domovini v usodnotežkem času.
Usoda ujetnikov.
Glasom uradnih podatkov je sedaj v Nemčiji kakih 450.000 vojnih ujetnikov, v naši monarhiji pa okolo 90.000. Koliko pa je ujetih naših vojakov v deželah, vojujo-! čih se proti nam, to se pa za sedaj ne more določiti. Čim dalje, tem živeja postaja skrb, kaj naj storimo mi s tolikimi ujetniki, in kaka je usoda naših v ujetništvu?
Pravni položaj ujetnikov določa prva haaška konvencija iz 1. 1899. o vojni na kopnem (čl. 4—'20). Vojni ujetniki so ujetniki države, rie pa morda poedinih zapovedni-kov ali zborov. Danes imajo ujetniki vsi osebne pravice, n. pr. lastninstva, a vzdrževati se jih mora primerno njihovemu stanu. Seveda: orožja, konj in spisov vojaške vsebine ne smejo imeti, in pa — naravno — svobode! Saj to je ravno cilj vojnega ujetništva, da se osebam sovražne države pi'e-preči sodelovanje v boju. Ali ujetnik ni kaznjenec. More se sicer porabiti za delo, ali v glavnem se mora gledati na to, da se postopa ž njim kakor z lastnim vojakom in primerno njegovim življenskim navadam.
V starih časih je zmagovalec napravljal iz ujetnikov sužnje. Znano je, da so Rimljani vodili ujetnike v triumfalnem sprevodu, ko so se vračali iz vojne, a često so jih tudi ubijali. Šele od tridesetletne vojne sem se je izpremenila usoda ujetnikov. Dokler je bil smatran ujetnik za lastnino sovražnika, bila je tudi navada, da se more odkupiti iz ujetništva z gotovo vsoto denarja.
Največja težava za državo je vzdrževanje ujetnikov, ker morajo dobivati stanovanje, hrano in obleko kakor lastni vojaki. Za časa ujetništva spadajo te osebe pod zakone dotične države, v kateri se nahajajo. Tako se beg ujetnika, ako so ga vlovili, kaznuje samo disciplinarno.
Ujetniki so dolžni točno označiti svoje ime in svoj poklic. Gotove osebe, n. pr. častniki, morejo biti proti častni besedi izpuščene na svobodo, toda kršenje take obveze se kaznuje navadno pred vojnim sodiščem in s smrtjo.
Vsaka država mora takoj v začetku urediti poseben urad za ujetnike, kjer se mora o vsakem voditi posebna listina: o njegovi bolezni, bivanju, poklicu in eventuelni smrti. V ujetništvo morejo priti: vladarji sovražne države, ministri, vojaki vseh kategorij, diplomat j e in civilni uradniki, nadalje vse osebe, ki se nahajajo pri armadi, končno tudi taki ljudje, katerih svoboda bi pomenjala nevarnost za državo, n. pr. sovražni časnikarji, pronosirani (izraziti) politiki. Ujetništvo se nehuje z zvršetkom vojne (sicer z begom, smrtjo, sprejemom državljanstva tuje države).
Toliko v pojasnilo našim ljudem, da bodo v interesu naših ujetnikov v Rusiji in Srbiji poučeni o pravni naravi ujetništva v kulturnih državah.
Alt ste že pridobili
novega naročnika? --
Sveta vojska.
»Zmagoslavje abstinence« imenuje sedanjo svetovno vojsko v uvodniku zadnje številke slov. protialkoholno glasilo »Zlata doba«. (Naroča se list pri upravništvu v Ljubljani, Katoliška tiskarna, ter stane 3 K letno. Toplo priporočamo!) — V nadalj-nem podaja silno zanimiv pregled:
»Vojskujoče se države spregledujejo in s svojimi odredbami dokazujejo, da je alkohol ničvreden, abstinenca (zdržnost) pa da je rešilna, zmagoslavna.
Prvi je — takoj začetkom mobilizacije -— prepovedal alkohol dajati svojemu vojaštvu nemški cesar, ki je že dolgo časa velik zagovornik in pospeševalec abstinence.
Takoj za njim je isto zaukazal ruski c a r.
In potem — po dveh mesecih vojske — je tudi avstrijsko vojaško poveljstvo prepovedalo vojaštvu na bojišču vsako kapljo alkohola.
Zdaj se slišijo glasovi s Francoskega, da sta predsednik republike in mestni prefekt v Parizu prepovedala prodajo ab-simta.
In zopet se sliši z Ruskega, da je prodaja žganja, — ki je tam državni monopol — popolnoma ustavljena in odpravljena. Tamošn j a abstinentska organizacija je vložila prošnjo, naj ta prepoved velja za vedno. In car je baje obljubil, da se bo to zgodilo; tako vsaj se je citalo v naših listih.
Nemški cesar se pa v času vojske, kakor tudi že prej, zopet in zopet oglaša zoper alkohol, ker le-ta notranjo silo človekovo, energijo, najvišje in najpotrebnejše duševne in telesne moči le slabi in manjša ...«
Ne le v vojski, tudi doma, na polju, v delavnici ali v pisarni se ni dobro pajdašiti s tako nevarnim potuhnjencem kakor je alkohol ali vse vrste opijanljivih pijač. Ne po-zélimo jih preveč! Še bolje: ne navajajmo sc jih sploh ne!
Oieioe novice m dopisi.
Sodalitas ss. G. J. ima večji sestanek v Celovcu v četrtek dne 19. t. m. Na dnevnem redu je razgovor o dušnem pastirstvu v vojnem času.
Župnijo Žalec v Savinjski dolini na Štajerskem je dobil č. g. Anton Veternik, župnik na Dolu pri Hrastniku.
Proti obrekovalcem. Iz Zavrha pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah se nam poroča: Martin Čeh, viničar na Kljunovščaku, je hotel po svoji volji izrabiti vojni čas proti našemu gospodu župniku. Zato je bil dne 8. novembra pri Sv. Lenartu obsojen na tri tedne zapora, poostrenega z enkratnim trdim ležiščem na teden. — Pametnejše je napravila Julijana Grah v Spodnji Voličini v enaki zadevi. Ona se je namreč raj še poravnala ter plačala 40 K za avstrijski Rdeči križ in stroške.
Juiiak-časisiik umrl. V bolnišnici v Szolnoku na Ogrskem je umrl poročnik 97. pešpolka g. Vladimir Babič. Trikrat je bil ranjen, dvakrat se je ozdravil, a tretjič je dobil smrtni strel v trebuh. V boju se je tako odlikoval, da je postal adjutant in je dobil najvišje priznanje in odlikovanje. Rajni je iz slovenske ljubljanske rodbine.
Gosp. dr. Marko Stajnko, rezervni poročnik, je po neki privatni vesti s severnega bojišča ranjen.
Odlikovanje. Nadporočnik 27. pešpolka g. Ivan P e r 1 e s iz znane ljubljanske rodovine, ki je bil na severnem bojišču ranjen, je dobil oficirski zaslužni križec z vojno dekoracijo.
V seznamu izgub ši. 47. in 48. so izkazani ti-le domači častniki kot ranjeni: rez. kadet bos. lov. bataljona, 4. stotnija, Josip B a s a j , doma iz Predoselj ; res. praporščak 84. peh. polka Adolf Hribernik ; stotnik Adolf Ferlinz, 27. pešpolka; res. kadet 29. pešpolka, 5. stotnija, Fran Gogola, nadporočnik 7. lov. bataljona E. Gombač, stotnik 23. črnovojniškega polka Fran Hočevar, poročnik v ev. 23. črnovojniškega polka Stanislav Jenčič, rez. praporščak 7. lov. bataljona Štefan Križaj, rez. poročnik istega bataljona Fr. Marko in nadporočnik 27. pehotnega polka J. P e r 1 e s. Kot mrtva sta izkazana rez. kadet 27. peš-
polka Karol Kuralt in poročnik 67. pešpolka Štefan Podboj.
Odlikovani slovenski vojaki. Srebrno svetinjo za hrabrost so dobili: infanterist 7. pešpolka Anton Ogris ; četovodja 47. pešpolka Matevž Petek, Fran Pučko, Anton V e r č k o in hornist Ivan T r g 1 a v ; infanterista 87. pešpolka Jakob Fras in Vilko Pub; četovodja Anton Benčina; lovec Alojzij Rekar in častniški sluga Alojzij P i č e m vsi lovskega bataljona št. 7.; četovodja Fran Ahac in korporali Jožef Mozetič, Fran Pšeničnik, Jurij Vavpotič; poddesetniki Viljem Ojol, R. Skorja in dragonec Matija Krhne, vsi dragonskega polka št. 5; kanonir Alojzij Lik in korporal Ignacij Poljanšek, poljskega havbičnega polka št. 3.; ognjičar Ivan Rudnik, jahajoče artiljerijske divizije št. 11. in orožniška stražmojstra orož. kora za Bosno in Hercegovino Lovrenc Naglič in Jakob Mart ino vic. Srebrno kolajno I. vrste sta dobila pijonir Frančišek Gaber, pijonirskega bataljona št. 5. in stražmojster Anton Puc, žandarmerijske-ga kora za Bosno in Hercegovino.
Požar na Krištofovi gori. Na Krištofovi gori je dne 10. t. m. pri Mežnarju izbruhnil požar in sta do tal pogorela hlev in hiša. Živino so rešili. Kako je nastal požar, ni znano.
Srebrno hrabrostim svetinjo II. razreda je dobil poddesetnik brzojavnega polka Ferdinand B r e ž n i k.
Na limane© se je vsedeL Graški listi poročajo: Čevljar Janez Korošec iz Št. Jurja ob južni železnici se je zelo rad pogovarjal o vojni. Tudi se je kaj rad pobahal, da je pri vojakih spravil do frajtarja, pri čemur je zatrjeval, da bi avstrijske čete pod njegovim poveljstvom prav kmalu užugale Srbe, treba le, da jim on podeljuje. To priliko sta uporabila sin nadučitelja Košutnika ter posestnik in občinski tajnik v Dramljah Ivan Jarnovič. Pisala sta čevljarju Korošcu pismo z vsebino, da je avstrijski armadi znano, da je on — spreten vojskovodja ter da se naj takoj napoti v — Kečkemet na Ogrsko, da prevzame ondi poveljstvo čez avstrijsko armado. Pismo sta podpisala na ime načelnika avstrijskega generalnega štaba barona pl. Konrada Hòtzendorfa. Kakor hitro je domišljavi čevljarček dne 30. oktobra prejel dotično pismo, se je kar s prvim vlakom podal v Kečkemet na Ogrsko, kjer je na svoje veliko začudenje pri tamošnji vojaški oblasti izvedel, da je pošteno nasedel. Oba pisca pisma se bosta zagovarjala pred sodiščem.
Srebru© hrabrostim svetinjo II. razreda so dobili vodja patrulje dragonskega polka št. 5 Mihael Gorjup, četovodja istega polka Franc Cajnko, stražmojster istega polka Ivan Kos, infanterist 47. pešpolka Martin Korošec, narednik pešpolka št. 87. Ivan J a n ž e k, korporal pešpolka št. 87. Josip Hribovšek, korporal 87. pešpolka Anton H u d a 1 e s , infanterist 87. pešpolka Valentin Poličnik, četovodja 87. pešpolka Jakob I r g e 1 j , infanterista pešpolka št. 7. Lovrenc Tarman, infanterist 87. pešpolka Martin Novak, korporal 87. pešpolka Josip Vrtačnik, infanterist 17. pešpolka Anton Krkovič, infanterist 47. pešpolka Rudolf P šeni če k, kadet 47. pešpolka Martin Pevk, infanterist 47. pešpolka Avgust L e ber, korporal 47. pešpolka Anton Zupan in infanterist 47. pešpolka Ivan Senekovič.
V srbskem ujetništvu je trgovec iz Lokve na Krasu g. Slavoljub Praprotnik, ki je bil z drugimi vojaki vred ujet. Iz Valjeva je pisal pismo, datirano z dne 29. oktobra, v katerem naznanja, da je zdrav in da se mu v ujetništvu godi dosti dobro. Iz Valjeva je bil prepeljan v Niš.
Kako se godi našim ujetnikom na Ruskem? Graški listi poročajo: Sorodniki nekega tirolskega cesarskega lovca, ki je postal ruski ujetnik, so prijeli od njega pismo, v katerem sporoča, da se mu »zelo dobro godi«. Obenem pa je pristavil, naj znamko na dotičnem pismu previdno odstranijo in shranijo, ker zna dobiti s časom veliko vrednost. Ko so doma odstranili znamko, so pa brali na mestu, na katerem je bila prilepljena, pisano od iste roke sledeče: »Nič ni res, godi se nam slabo, ne bomo dolgo vzdržali.«
Kaj je s Slovenci v Egiptu? V Egiptu,
zlasti v Aleksandriji, je lepo število Sloven-
cev. Samo udov Mohorjeve družbe je tam 94. Anglija je dala v Egiptu aretirati vse polno avstro-ogrskih in nemških državljanov ter so jih prepeljali v vojno ujetništvo na otok Malta.
Iz ruskega ujetništva. Franc Sirca, korporal pri 97. pešpolku, doma iz Postojne, piše svojemu prijatelju iz ruskega ujetništva tako-le: Mesto Rosto pri Donavi, dne 13. septembra 1914. Dragi prijatelj! Naznanjam ti iz bolnišnice, da sem ranjen. Dne 26. avgusta ob pol 7. uri zvečer sta me zadeli dve ruski krogli v levo nogo. Dne 12. septembra sem bil operiran in mislim, da se mi bo zdravje povrnilo, ker se čutim vsak dan boljšega. Tukaj v bolnišnici je za nas ranjene Avstrijce prav dobro. Ruski zdravniki z nami prav lepo ravnajo in tudi strežnice, ki nam rane obvezujejo, so prijazne. Druge civilne osebe dobro in dosti darujejo za jesti in kaditi. Še denar nam darujejo. Ko smo bili na bojišču, so nam prinašali ruski vojaki vode, obvezovali rane in nas nosili stran. (Pisec misli tu gotovo na rusko saniteto. Op. ured.) Tukaj nas je več Avstrijcev. Kdaj se vidiva? Bog ve!
Najnovejša poročila.
PRODIRANJE NAŠE ARMADE ¥ SRBIJO.
Dunaj, 14. novembra, Z južnega bojišča se uradno poroča; Naše prodiranje je zadelo severnozahodno od Valjeva na močan odpor. Tudi otežkočuje napredovanje arli-Ijerije zemlja, ki je vsled dežja in snega postala ferez temelja. Kljub temu so vse kolone pridobile naprej na prostoru, zavzele so več važnih pozicij ter so dosegle črto Skola na Savi do južno Kočeljeva in nato v nadaljnji smeri do Brine. Naše čete so ujele številno Srbov.
Ujetniki so izjavili, da se hočejo Srbi pri Valjevu vnovič upreti našim četam. V nekaterih srbskih polkih je baje izbruhnil upor.
V zadnjih dneh so uspešno sodelovali tudi monitorji »Koros«, »Matos« in »Leitha«, ki so podpirali zmagovito prodiranje naših čet ob Savi z uničujočim delom v sovražnikov bok.
Dunaj, 15. novembra. (Kor. urad.) Z južnega bojišča z dne 15. novembra poroča:
Da pridobi čas za odvažanje svojega Irena, je podvzel sovražnik na višinah severno in zahodno od Valjeva v pripravljenih postojankah zopet obrambo. Našim četam, ki jih kljub neprestanim bojem in hudim naporom preveva najboljši duh, se je že včeraj posrečilo, da so s trdimi boji zavzeli višine pri Kamenici oh cesti, ki vodi iz Ložnice v Valjevo, ki tvorijo ključ sovražnikove postojanke. Naše čete so stale sinoči zvečer pred Obrenovcem in pri Ubu ter so napadale gorski hrbet Javtino na umikalni črti vzhodno od Kamenice in v južni smeri do Stubice, ki ivori točko gorskega sedla na cesti iz Ro-gačice v Valjevo.
Obrenovac padel.
Vojni poročevalec »Pester Lloyda« poroča: Naše hrabre čete so v soboto, dne 14. t. m. popoldne ob 5. uri z naskokom osvojile
Obrenovac. Naša artiljerija se je postavila na višino Mali Brgule in dve uri obstreljevala Obrenovac. Srbske čete so se v divjem begu umikale našemu ognju, nakar so naše čete naskočile Obrenovac in ga zavzele. S padcem Obrenovca je pot do prehoda po srbskem ozemlju prosta skoro vsakega zadržka.
Od Obrenovca do Belgrada je 30 km, do železniške proge Belgrad—Niš pa samo 22 kilometrov. Belgrad je tedaj v nevarnosti, da foa kmalu popolnoma odrezan od ostale Srbije.
VOJSKA Z RUSI.
Dunaj, 14. novembra. (Kor. urad.) Uradno se objavlja 14. novembra. Na severno-\zhodnem bojišču se v naši fronti tudi včeraj ni bojevalo.
Namestnik generalnega štaba:	pl. Hòfer,
generalni major.
Dunaj, 15. novembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Dne 15. novembra opoldne. Obramba trdnjave Przemysl se, kakor pri prvi obkolitvi, vodi z na j več j o aktiviteto. Včeraj podvzeti večji izpad je potisnil sovražnika na severu do višine pri Rokietnici
Hranilno ìnposojilno društvo v Celovcu
———————— uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in	■	—--—
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
nazaj. Naše čete so imele pri tem podjetju le minimalne izgube.
V	Karpatih so se posamezni sunki sovražnikovih oddelkov odbili brez truda.
Tudi na ostali fronti ni moglo rusko poizvedovanje prodreti.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H5fer, generalni major.
Berolin, 15. novembra. (Kor. ur.) Veliki glavni stan, 15. novembra dopoldne:	Boji
ob meji vzhodne Prusije in na Ruskem Poljskem se na vzhodnem bojišču nadaljujejo. Odločitev še ni padla.
Najvišje poveljstvo armade.
Ruski glavni stan.
Dunajski listi poročajo: Agence Havas poroča 9. t. m., da se je ruski glavni stan naselil v Lvovu. Višji armadni poveljnik veliki knez Nikolaj Nikolajevič pa točasno ne biva v Lvovu, ker vodi boje na Vzhodnem Pruskem.
BOJI MED RUSI IN NEMCI V VZHODNI PRUSIJI.
Berolin, 14. novembra. V vzhodni Prusiji boj še dalje traja. Pri Stalluponenu smo ujeli 500 Rusov. Pri Soldau še ni odločitve.
V	okolici Wloclaweka smo vrgli nazaj en ruski armadni zbor, ujeli smo 1500 Rusov in zaplenili 15 strojnih pušk.
BOJI NEMŠKIH ARMAD NA ZAHODU.
Berolin, 14. novembra. (Uradno. Boji v zahodni Flandriji trajajo še dalje, zadnje dni jih ovira deževno in viharno vreme. Naši napadi počasi napredujejo. Južno od Yperna smo ujeli 700 Francozov.
Angleški napadi zahodno od Lille so bili odbiti. Pri Beroy au Bac so morali Francozi zapustiti obvladujoče stališče.
V	argonskem gozdu je naš napad dobro napredoval. Francozi so imeli močne izgube in so pustili tudi včeraj zopet nad 150 ujetnikov v naših rokah.
Berolin, 15. novembra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan, 15. novembra dopoldne. Boji na desnem krilu so tudi včeraj trpeli radi neugodnega vremena in so le malo napredovali. Med utrudljivimi preddeli je bilo ujetih nekaj sto Francozov in Angležev ter sta bili zaplenjeni dve strojni puški. V Argonskem gozdu se je posrečilo, da se je razbilo močno francosko opirališče, ki se je z naskokom vzelo. Izmišljeno je poročilo Francozov, da so neki nemški oddelek pri Coincourtu (vzhodno od Marsala) spravili v nered. Francozi so marveč pri Coincourtu imeli izdatne izgube, medtem ko nismo mi niti enega moža izgubili.
Najvišje poveljstvo armade.
Japonska artiljerija hiti Francozom na pomoč.
Berolin, 14. novembra. (Brzojavno poročilo »Wiener Algg. Ztg.«) »Vossische Zei-tung« poroča iz Genia: Iz Marseilla došla poročila izvajajo, da se vozi v Marseille transport 17 ladij z japonskimi topničarji, ki se kmalu v Marseille pripeljejo.
ZOPETNI BOJI OB BELGIJSKI OBALI.
Amsterdam, 16. novembra. »Telegraaf« poroča iz Sluisa z dne 14. novembra: Včeraj
zvečer so pričeli ob obali zopet grometi topovi. Istočasno so se zopet pričeli boji na fronti in v okolici Lombartzyde in Nieupor-ta. Morje je zelo viharno. Nemški mornarji love mine in jih razstreljujejo. Obal od Ost-ende do Rnocke je v obrambnem stanju.
PRED POMORSKO BITKO MED NEMCI IN RUSI.
Kodanj, 16. novembra. Rusko brodovje je zapustilo Helsingfors in odplulo v jugozahodno smer. Baje namerava prisiliti nemško brodovje do bitke.
GRŠKA MOBILIZIRA.
Galac, 16. novembra. Vsi grški vojaški zavezanci od letnika 1885. so vpoklicani.
JAPONSKA PROTI KITAJSKI.
Feking, 16. novembra. Japonska je prepeljala v Tsingtau in v provinco šantung 50.000 mož.
Gospodarske stvari.
Sadjarjeva opravila v pozni jeseni.
(Izvleček iz »Slov. S a d j a r j a«).
Sadjarstvo je sicer tista panoga, ki bo pod sedanjimi ra’zmerami največ trpelo, ker najpridnejši res komaj zmagujejo najnujnejša dela. Vendar je potrebno opozoriti na nekatera jesenska in zimska sadjarska opravila, s katerimi je večji ali manjši sadni pridelek prihodnjega leta v najtesnejši zvezi in odvisnosti.
Prevsem je sedaj treba misliti na sna-ž e n j e sadnega drevja. Naj se porabi za to vsak ugoden trenutek. To delo je v zabavo in razvedrilo posebno ako ima sadjar najpotrebnejše orodje v rabljivem stanu ter vedno lepo skupaj pri rokah, da izostane nepotrebno, mudno in sitno iskanje. Ta orodja so: drevesna žagica, škarje, močen nož, s t r g u 1 j a , par š č e t i, posoda s kar-bolinejem in čopič — vse skupaj v primernem lesenem tvorilu, ki se ga lahko prenaša od drevesa do drevesa ali vzame tudi seboj na drevo z uporabo lahke priročne lestve.
Razne sadne bolezni se silno širijo, in sicer od leta do leta bolj. Največ kali teh bolezni prebije tudi najhujšo zimo v odpadlem listju. Zato naj bi vsaj vsak sadjar v pozni jeseni, ko je drevje že popolnoma golo, pod drevje vse listje pograbil ter ga uporabil za steljo živini; boljše seveda bi bilo, da se tako listje sežge.
Gnojenje sadnemu drevju je nadalj-no velevažno in zelo hvaležno sadjarsko opravilo; to se lahko prične v novembru ter nadaljuje skozi celo zimo. Prav posebno moramo postreči tistemu sadnemu drevju, ki je letos obilo rodilo in zato uporabilo vse svoje moči. Mnogoletne skušnje novejšega časa kažejo vedno jasneje, da čim izdatnejše se gnoji sadnemu drevju, tem rednejše in bogatejše so letine ter tem lepši in okusnejši je sad. Torej gnoja in gnojnice v sadovnjak, kadarkoli in kjerkoli je prilika za to!
Koncem oktobra in začetkom novembra je najugodnejši čas za presajanje od-
raslega sadnega drevja. V jeseni presajeno starejše sadno drevje se prime boljše in go-toveje kakor spomladi. Tudi zasajanje novih nasadov se izvršuje lahko v jeseni, posebno v lahki zemlji, gorki legi in milejšemu podnebju Z jesensko saditvijo se pridobi skoro eno celo leto, ker tako drevje raste dalje skoro nemoteno, kakor bi bilo ostalo na svojem prvotnem mestu. Toda prepozno jesensko sajenje ni kaj prida, ker zemlja prej zmrzne, preden se more drevo le količkaj prirasti.
Kdor ima v sadovnjaku mlada drevesca z nežno kožo, naj jih ovije. Pri ograjah naj se pravočasno popravijo morebitne vrzeli. Zajec lahko napravi v eni noči nenadomestljivo škodo.
Boljša od spomladne je jesenska setev sadnega semena. Dokler ne pade sneg in zemlja ne zmrzne, je ugoden čas za to delo.
davka prosto avstrijsko vojno posojilo 1914. Ljubljanska kreditna banka, podružnica Celovec, sprejema kot oficielno subskripcijsko mesto od danes naprej prijave k subskripciji 5%% davka prostega avstrijskega vojnega posojila 1914 po originalnih pogojih. Prospekti in obrazci za prijave so subskribentom na razpolago pri blagajni Ljubljanske kreditne banke, podružnice Celovec.
Loterijske številke:
Line, 14. novembra: 20. 55. 58. 18. 1.
Gradec, 11. novembra: 57. 37. 63. 62. 55.
Organist-Cerkvenik
oženjen, vojaščine prost, z dobrimi spričevali, želi slažbo takoj premeniti. Naslov pove Josip Stergar, Benediktinski trg 4, Celovec.
e2$ Zakaj? tio
♦1$ ne pišete takoj po krasni cenik in najno- OjO iTft veì§e vzorce, kateri se dopošljejo vsakemu |T| zastonj in poštnine prosto iz
Jll Prve Gorenjske razpošiljalnice Ivan Savnik, Kranj 162 Jj*
Paramenti!
^ Maina oblačila ;„srr^s
g J	opremi, dobro blago in poceni,
k c plašči za Cerkvenika in ministrante, g E	ovratni plaščki in štole zelo ceno.
„ Čmivoto v različnih oblikah od 1 K '■* £ aimiglK naprej. — Komplet z o vratar-o	nim trakom od K 2-— do	K	2-80,
S n	kakršen je izdelek,
jj = Divnii v vsakršni obsežnosti po K 3-80, £5 DinSll K 4-—, K 4-80.
N g Rožaste svetilke za večno luč za paten-”,£	tovanl stenj.
Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da ~ "o	bodete stalen odjemalec
" oddelka za paramente, knjigarne in trgovine
Jožefovega društva v Celovcu.
co
o
3
3
P
j podružnica Ljubljanske kredifne banke v Jelovcu.
9 Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000'—.
Gl
SSKJ F, UL SSS,.
imiižice Sfi Dire-	J A Rentni davek
Stillili!! P3 M (U Rlaša banka sama.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje In eskomptnje Izžrebane vrednostne papirje In vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi.
Vlnkuluje In devlnknluje vojaške ženltninske kavcije. Eskompt In incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trstu, Sarajeva, Gorici In Celja.
Denarne vloge v tekočem računa obrestujejo se:
po dogovoru od ^ naprej.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J, Gostinčar, drž, posl. •—* Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.