SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Subscription *.oo STEV.—NUMBER S3 GLASILO Chicago, DL, četrtek, 16. februarja (Feb. 16), 1933. Urodatškl le a»rav»iikl prostori; 2SM 8. UwndaU Aro. Offios of PoWkÄtlon: |M7 South Lawndals Ays. TtUphoae, Rockwoll 4904 ». 1ST». Komentarji »t ip^Ul rai, of po. t«r» prortWl for I» wothw UP*. AM »f Oct », 1917, «uthoriMd o« Jut 14.1tl»T IZi*' "Mlimi br*tr * J0" ¿¡ÄS ^ n« I« rfjiS. prouatir*ti [F0IIP0VZR0tlL| ^HKMZO MCHIGANUl Jugoslavija ne more pomagati «terorju n« Primorskem, SlS?5«"» V *ss P», £t "brata" Korošce in »cka-¡£ druge vodilne klerikalne SrfJT jih odvlekli v neko idravilišče v Srbiji; menda so Si, da ni vsev%«lu xedrav. c-d^T Muisolini ne dela ni« drugače. Svoji banki v Detroitu ni hotel dati janustva aa vladno poeo-j Ho. Vse banke v državi zapr-ie. Vložniki entejo vaeti le 5% Mussolini-----T ¿mir—m*M* tod» Mussolini ni ne* brat, oni "preko" pa so. •Prišlo je še nekaj drugega. Bratje škofi so pozvali katoli-ike brate, naj Obrnejo hrbet pa-triotičnemu Sokolu v domovini. Zs zlodja! Sokoli ao se hitro obrnili ln — udarili po flcofih, papežu in jezuitih. Ven z jezuiti, ¿eprav so bratje! In M nekaj. Sokoli pravijo, da škofje in Korošec delajo po navodilih Mussolinija, ki ima pap«a v desnem žepu! Taka je z našimi brati. Ramme se, da je bUo bratom pri A D. vse to silno nerodno. Na-mesto da bi se socialisti, boljše-viki in iidje zvezali z Muasoli-nijem, pa se gre zvezat brat Korošec in škofje! Ampak bratje pri A. D. hočejo ostati dosledni • svojo slepoto, pa naj jih sta-oejo tudi hlače — in so zapisali, da je popolnoma prav, da ao -naši bratje" tako izkefali grdega brata Korošca., "Korošec ima majhno pamet, zato saslu-fc pregnanstvo", so zapisali. Godi! Nato so se oglasili bratje pri Amerikanskem Slovencu, ki so dolgo, dolgo molčali. Dolgo, dolgo so se ti hlapčki klanjali predstavnikom jugoslovanske diktature, peli lepe pesmice o) ni "redinjenju" in jugoslovanskem bratstvu in drugače lomili vratove in trebuhe — natančno tako kot katoliški bratje v Cleve-landu. In zdaj ? Belgradskl režim, kateremu so se toliko čaea klanjali, jim je naenkrat "fra-mssonski", lastniki katoliške A. D. so jim "liberalni Don Kišoti" in dr. Korošec jim je drugI — George Washington f Great Scott, kaj se bo še zgodilo? Taka je z našimi brati, "Ni za-stonj kriza; krivični. svet ne ■tej i zaman na glavi. Dobro je treba napeti možgane ln oči, da «Poznaš v tej silni zamotaaoetl vsaj glavne namene, protlna-mene in interese, ki ae mešajo na vse načine. Primera Korošca Washingtons je smešna in žaljiva sa Washingtons. Kaj prav za prav hoie Korošec, nam nI jasno. A-je rekel, da so Slovenci razdeljeni na štiri države in nimajo svobode nikjer, je povedal rennico; če so ga "naši bratje" J*to internirali, so mu naredili «rivico. Zdi se pa, da je Koro-** Prej katoliški duhoven kot * »lovenski nacionalist in s «•Ust. Katoliška cerkev v Ju-, loslaviji j« prišla v konflikt^/ »rt'»ko pravoslavno cerkvijo ln J4«! vidimo rezultat. Cerkev we biti povaod prva! Ko pa r p° Prttih, zevpije: Mehika, *P»n>Ja, Rusija! Zdaj bo še — Jug.Mlavija! Framaaonska via- J vi 5 ',oljskih pridelkov in mezdne redukcije. Slmpeon je dejal, da je kongres sam podal vzgled kršenja svetosti privatnih pogodb, ko je sprejel takozvani bankrotski zakon v avrho protekcije železnic. Omenil je tudi akcijo nekaterih velikih zavarovalnih družb, ki so kapitulirale pred militantni* mi farmarji in uatavlle rubežni. Priporočal je kongreeu, naj sprejme zakonodajo, ki naj bi dala vladi aktualno kontrolo nad denarjem ln krediti. Taka kontrola bi odvsela bankirjem eeda-njo oblast nad kreditnim sistemom. Rekel je, da je na konferenci industrijskih ln bančnih direktorjev, ki ee je nedavno vr-v New Yorku in katere ae 11 on udeležil, representan National banke izjavil, da " rtov še nlao __________ . Jlknadalj ne mezdne redukcije potrebne. •«Pred petimi leti je bilo v A meriki krog ato korporacijskih farm, aedaj pa jih je nad deset tisoč", je rekel Simpson. "Ta premišljeni proces uničevanja farmarjev se bo nadaljeval, a-ko ga kongree ne ustavi. Ce vla-¡ da v kratkem ne prevzame kontrole nad krediti ln denarjem, tedaj je revolucija neizogibna v tej deželi. Kongree mora pokazati ljudstvu, da Je krenil na drugo pot In da bo odpravil obstoječa zla, ki so odgovorna sa veliko bedo med farmarji In delavci." Washington je bolj in bolj vznemirjen in sluti velikanske izpremembe v ekonomskem sistemu. Farmarji se upirajo razlastitvi in upniki so alarmirani. Delavstvo se tudi uplrs, ksr dokazujejo stavks avtnlh delavcev v Detroitu. ílBÉI Atentat na Roasevelta! Nt bil gadet, toda anarhist je ranil pet oaeb, med temi tudi čikaikega iupana Cermaka M lami, FlorMa, 1«. febr. — Demontiran Italijan po Imenu Giueoppe Zangara, ki ss bahs, da js anarhlat je alnočl oddal pet etreiov Ia revolverja aa av SOCIALNO ZAVAROVANJE PKN LEGISLATURO Predloga socialistične poslanke predvlduje kompletno nevarovan je; uključuje tadl zdravniško oskrbo. V sklad bi prlspo-! vali podjetniki, vlada ln delav- to, v katerem je bil novl^pred sednik Roosevelt, čikaški Cenuafc In nekaj drugih krateklh veljakov, v Biscay ne parka aa aonkai ebrešju ob! navaošaogtl velike mndttce ljudi. Rooeavelt al bfl aaAst, toda župaa Cermak je Ml V*»/*' njen jtafaleg nJega še štiri dr«. ge oaslí^Napadalca so UM prijeÜmhio pretepli In odvtrtcÄ V Ceniuk ss nahaja v d. Iatajtrogtov hrb SToa^saTer nameeto f^tood- nlluu tej« ■lltki aoMsIkl obiojinl DoblU so šest----- , . vaak, ker eo pretepli represen-tanta rudareke unije SUvka telegraf letov v Mehiki Mexico City, 1Ä. febr. — Nameščenci državnega telegrafskega in radijskega sistema so za-stavkali po vaej Mehiki v znak proteeta proti nameravani spojitvi sietemov telegrafa, radia in pošte. Ta spojitev bi zmanjšala število nameščene**. I Benton, 111. — (FP) — Trije pobojnlkl, uposlonl pri Peabody Coal Co., kateri ao pomagali pri razbijanju rudarske stavke, bodo prebili prihodnjih šest mesecev v uporu. Eden teh, John Moulin, ima kriminalni rekord ln je dobro posnanl med llllnot-skiml radarji. Pobojnlkl so prišli pred ka, ksr so napadli Ia f Leala ReOea na dvorišču v Bentonu. 8Mčnl .napadi aloer ne pomenijo veliko v Bentonu, kajti kompanljskl najetažl so u-morili žs nekaj unljskih rudarjev, odkar traja stavka, ne ds bi bili kaznovani. V Reesevsm slučaju js bilo drugsče, kajti Ra««e ni samo pravni rsprsssn-tant progresivne rudarske unije, temveč tudi odvetnik mesto Tsy-lorville. Reese je še v Benton, da izpo-sluje na sodišču lnjunkcijo proti šerifu Robinsonu, katerogs w rudarji obdolšlll zatirartja civilnih svobodščin državlj^aov v o-kraju Franklin. Ko jb prišel Reese na dvorišče sodišča, so ga pobojnlkl napadli in prstsp-H. Sledila Je tožba, ki ja resultl-rala v obeodbi pobojnIVov. Roe-ae Je bi» pred napadom na njegovo oeebo nekoliko skeptičen in ni verjel storijsm, katsra so mu pripovodovsli rudsrjl, o strsho-vladi na premogovnem polju, toda aedaj Jo drugačnega mnenja. ^ Boksar «bil boksarja New York. — Ernie »chaaf, boksar is Bostona, je 14. t m. umrl ss posledicami udares po glavi, ki mu ga je zadal Prlmo Camera v bokssrski bitki zadnji petek. Harrieharg, Pa. — Leglalatu-ri je bil to dni predložen sakon-akl osnutek sa kompletno socl-alno zavarovanje delavcev v Penney Ivanlj 1* Uključuje savaro. vanje v alučaju bolezni, nesreče, smrti, porodov ln aoclallzlrano medicino. , Načrt je lagialaturl predk*lla socialistična poslsnks Is Roadin-ga lillth Wileon. IsdoUn js bU na podlagi Itudija aocialnega sa-varovanja v rasnih evropskih državah ln bo lahko drugim drša-vam služIl ia vaor. Določa prisilno savafovapje vssh delsvosv v driavl. V lavarovalnl aklad bi prispevali dve patini podjetniki, / prav toliko delavci in eno petino država. Načrt vaebajs tudi osaovao načelo priporočila odeeka Ameriške zdravniške svess, ki js bilo objavljeno prod nekaj tedni in v katerem ss js večina isrsk-la za soclallslranjs medicine, izključuje ne Is vso sdrsvniško o-akrbo s bolnišnico vred, nogo tudi sobozdrsvništvo tsr prsventi-vno delo In skrb. Zavarovanja bi bilo v področju še obstoječih podpornih organizacij ln neprofltnlh svssd, ki bi ee ustanovile v ta namen. Ta uetanasaJd prevzele predvidevano zavarovanje v svoje robe in skrbele sa ljudsko idravje ter izplačevale podpore In sevarovaW nine. Gleda Sdravnlšks oskrbe Je načrt sličen onemu omenjene-gs odseke Ameriške sdravnlšks svess. Največja raslika js v tsm, ds odssk ariporoča ustanovitev tako svanlh prostovoljnih savs-rovalnlh ustanov, načrt Wilso-nove pa rtligstno zavarovanje vssh deležev. Readlnga spoasorira tudi resolucijo sa adoptiranje ivesaaga amend men ta, ki prepoveduje o-troško delo. Za to reeolucljo sta is s Hoopesom, drugim socialističnim poslancem is Readlnga, boriU ša skoal Mdnjl dve lati. Temu načrtu sa kompletno sa» delno zavarovanje, ki js velika potreba v vssh državah, as v legislator* najbrž ne bo nič bolj« godilo kot drugim ljudstvu koristnim prsdlogsm, ki sta Jih spofisorirsia socialistična poslanca. Ta sakonodaja bo spre-jota le tskrst, ko bo Imelo delavstvo no Is dva zastopnika v legislator!, smpsk močno skupino svojih poslancev. st*ni k aH' Kj€r •ortni-tSL*** «oU kot hoče K ~ ft Pr€k,,BjlL Koetfllktl * Pijani nacionalizem Hdeedenbekssrabit Chicago. — Henry P. Zuzlak. ki boksar, je v torek u- mrl za posledicami boksarske bitke na plesišču Guyons Paradise v pondeljek zvečer. (Ietega dne je umrl v New Yorku bok-ear Schaaf iz Bostona, katere- ! ga je boksar Prime Camera lop-! nil po glavi prejšnji petek v -ronl.) na krmilu, tam ss dobro počuti njegov natural bratec militarise*. dalje bratec komerciali-zem, bratec kapitalizem in* bratec imperializem. To so tisti "Dratje", katerim kadi deve-landska A. D. Hi jih ae poznamo. Dol z njimi! Naši bratje eo sati rani delavci ia ktPtje. V Sloveniji, na n, v Italiji — Njihove pravice podprimo I Vihar ssgaal cerkev v morje it. John's, K. F. — «ttea vihar, kakršnega ne pomnijo 40 let, je 12. t m. deloma rasdsjsl bližnjo naselbino Highlands. I Stavbo katoliška cerieve je viher podrl In razvaline smeta! v morje. Darrow rsaeedalk v šetroiudil sUvkl % Ohlcago. — V pondelj^i ja delegacija sUvkarjev v Brlgg-sovl tovarni v Detroitu poeotila IClarenca Darrowa s prošnjo, naj sastops stavkarjo, če prida do rasaodlšča. Derrow je oblja-' | bil, da je pripravljen. Vol polkajl v New Yerk« jem-I je jo bekšlšt New-Vork. - Policaj John Novine, obtošen podkupnino, je v torek dejal pred sodnikom, da je storil to to, kar delajo vsi policaji v New Yorku. Vel JemU* jo podkupnino! » H stavke f avtai Mfg. Ca. v Detroit«; Plkstaa Halja. višje Washington, D. C. — MI4|a kongresna Sbornlea je U. Mr. {porazila predlog republikancev I za svlšen je carinskih tarifer. PHOSVETÏ CentTEK, 16. FEBEUAII, PROSVETA the eklightknmbnt qlaaivo m lastnin* f^**»" m Arno»** rooron** j«»not» W mm4 iShW W Glasovi iz nßßßlbin tm Mruirn- teto»» (Immb Cht-mm) te «M» « rs M «te M*. •».» •• ■» •M^- tor Ste tf«M w4 eu— ru» m* M par Unit» ¿4««*** mte» M wriyti wlU «S W müi rtUrati PROSVETA •MT-M S*. Ut«M* O raoseaiw WM Domač drobiž J Zlata poroka Knumclaw, Waah. — Dne 4. t. m. «ta tu obhajala »lato poroko Peter In France» Vrhovnfc, ki sta doma od Vranskega pri C«iju. V tej naselbini živita že t#i 40 let. Njune slavnostl se jfe udoletilo 600 oeeb. Tukajšnja društva bodo priredila skupno maškeradno veseli-co dne 26. februarja »večer. Vabljeni so vsi rojaki v naselbini in bližini. Neva knjiga St. Louis, Mo. — Tukajšnji lugoslovanakl Sokol naznanja, da Izda knjigo z naalovom "Život 1 rad ameriških Jugoslave-na". Knjiga bo imela okrog 2000 strani in bo natisnjena v 20,000 Izvodih. Vaebovala bo zgodovin akl pregled vaeh naselbin, vaeh podpornih, kulturnih, verakih In političnih organizacij, razne druge atvari ln končno aeznam vaeh jugoalovanaklh trgovinskih ln Industrijskih tvrdk in imenik vseh naseljencev (7) n naalovi vred. Clati dobiček te knjige pojde za sokolski dom v St. Loulsu. Pionir umrl Ely, Minn. — Tu je umrl Nik Matetič, atar 7« let ln doma lz Trlbuč pri Črnomlju. V Ameriki je bil 46 lat in vaa čaa Je 11-vel v Mlnneaotl. Bil je aamec In zapuiča le nekaj oddaljenih ao-rodnlkov. 0 aalalsvaajiea |ezHwv* V drugi polovici novembra 1082 Je umrl Harrlaon Berlitz, glavni ravnatelj tkzv. Berlltzo-vlh jezikovnih šol na avetu, v starosti 60 let. Ustanovitelj teh Jezikovnih šol ln takozvane Berlltzove metode je bil sicer oče pokojnika Maksmiljana Berlitza, ki Je u mrl le I. llttl v Združenih dria-v ah. Vendar Je metodo svojega očeta Izpeljal ln dovedel do velikanskih uspehov, ki jih je doži-vela, šele pokojni Harrison. Kaj je načelo teh jeilkovnlh metod? Povsem preprosto: materinščino je treba pri učenju jezikov Izključiti. Učitelji jezikov naj bo-do pa vedno oni, ki jim je jezik, ki gs poučujejo, materinski. N. pr. nemščino Je treba učiti Slovenca Izključno v nemškem Jeziku in učltej naj bo Ncmec po rojstvu o», materinskem Jeziku, Pouk naj se pa vrši na temelju nazornega nauka In naj se obravnava vedno najprej najbližja o-kolica. Na ta način je pouk praktičen in ker ae uporablja pri po. uku materinski Jesik. ki učen ««♦m ni »nan, je vsa njih pozor nosi osredotočena na ta jesik. na njegg lago ver Javo. na njega avok In aeveda iarazimlovje ter Je tako učenec nekako imaretlno pri m oran, da ae uči Jezika ker alcer pouku aploh ne more sle ditl. Ta metoda pri Jezikovnem pouku Je bila uvedena v 19. stoletju in ae Je aelo obnesla Metoda ae ja aelo priljubila In ae raz*|. rila po vaem avetu. zlasti t* Ameriki. Uporablja ae tako pri šolskem pouku, v tečajih In učnih knjigah. Uatenavljall ae Jealkovnl učni zavodi a imenom Berlitz, ki Jih Je redno in stalno kontroliral glavni zavod Ig New Yorka. Takih šol je dandanes fte preko BOO in imele Iz mojih zapiskov Milwaukee, Wis. — Sflgt nee I zapustil mož, aodrug, prijatelj, pristna gorenjska korenina trdnega značaja, zvest svojim idealom In neomahljlv. V pondeljek 14. februarja amo spremili k zadnjemu počlfru A-lojza Berganta. ¿i | V viharnih časih znane Klo-bučarjeve afere je bil predaed-nik društva Sloga št. 16 ter vodil boj z omahljive! in nasprotniki, kar je pa bilo še hujše, a skupino neodkritoerčnih ljudi, ki so skušali dominirati mlado društvo ln še mlajše napredno gibanje v naaeiblnl. Lojze je Ml vztrajen In zvest, pravi tip razredno zavednega delavca » ne-omahljfvim zaupanjem v bodočnost In končno zmago. Naj mu ty> časten spomin. Neatrankarakl aldermanl to končno porazili predlog župana Hoana za izplačevanje meatnih uslužbence v po 76 odstotkov v denarju, ostalo pa v posebnih meatnih nakaznicah. To pomeni, da bo mesto v nekaj mesecih v denarni stiski, kar W se potom tega načrta preprečilo. Kakor je bilo že poročano, bodo znašali neplačani davki letoa ogromno vsoto 46, mogočf celo ¿0 milijonov dolarjev. Hoan ln ostali eociaHeti v mgetni hiši so a tem računali in hoteli preprečili, da bi ostali mestni u-službencl v bližnji bodočnosti brez vsake plače, toda bankirjem ni etvar ugajala, ker bi ae a tem načrtom omejilo prilike poeojevatl mestu denar na vi-aoke obresti. Značilno pri tem je, da so tudi komunlatl podpirali zahrbtne namene bankirjev ln "neetran karjev". To avoje nesmiselno delovanje opravičujejo a tem, da aociallatlčne reforme onemo-gočujejo — revolucijo, ki je menda že za vogalom. JUto mučno je za razumnega človeka poalušatl reformists, pridigarje in druge burioazne hinavce kadar govore o "svetosti" družine ln doma, o pokvar jenostl mladina in potrebi takozvane krščanake vzgoje. Baš tisti ljudje pa na drugi strani z vzemi eilami podpirajo sistem, ki vas to povnroča in u-atvarja te atrašne razmere . Kar ae dogaja zadnje čaae križem države, mora vzbuditi gnev v srcu vsakega čutečega človeka. Brezposelnost žene stotiso-če v obup, jemlje milijonom zadnje ostanke odporne sile, jih duševno uničuje in pogreza v močvirje moralne propalosti. V našem mestu ao bili zadnje tedne obaojenl številni mladeniči, ki ao komaj odraatll šol aklm letom, v dosmrtno ječo, drugi spet na 16 do 20 let. Vsak teden ae ponavljajo pred sodiščem sllčnl dogodki. Mladi ljudje, z voljo za delo, mogoče nekoliko lahkomišljenl all a alabo vzgojo, brss dela; doma prepir, jeza, zbpdanje, pekel, ki ga je povzročila brezposelnost. Denarja ni, mladi ljudje si šelljo razvedrila, toda kapitalistična šola in deloma elaoa domala vzgoja jih nista vapoadblll, da bi ae sani mali »a knjige aH kakršnekoli višje, plemenitejše Ideale, pa zajdejo na kriva pota. Tako ae is vrši »ločin, mlada življenja ao unlšena, s njimi starši In dom . .. Zadnji teden ao trije taki mladeniči hoteli oropati nekega hišnika, pa jttt Je zasačil policaj, Padel Je atrel ln policaj Je obležal mrtev. Mladeniči ao ae kmalu ladall. Nelakušenl, vas prej ko aločlncl. Preiskava je pokazala« da ao bili očetje vaeh treh breapoeei ni — revščina v hiši, glad zadovoljnoat, nestrpnost — ln posledice, končni »ločin In uničenje nesrečne družine. Pretekli teden so buržoaani čaaoplal prineall sliko družine, kateri Je »mrsnllo malo deta. Mraa Je nastopil nepričakovano: okrajne oblasti ao najele posebne delavce, da so vostti premog do hiš breapoeaialfc, ki živijo na etroike Javna dobrodei nos*. Tods v mnog» slučajih Je prišla pomoč pfqpoan* sto tine domov teh nesrečnetev j« bilo bre« vsakega kuriva, tako tudi v tukaj opisanem slučaju, fttlrje mali otroci ae letali celi dan v postelji, pokriti S cunjami, ki jih je mogla znoaiti skupaj mati. Oba zakonska sta tekala po mrzlem stanovanju napol blazna ln čakala na pomoč od mesta. Toda medtem Js obtičal tovorni avto s premogom v globokih zametih. Ko Je voznik končno dosegel hišo in iz-ložil premog, Je oče dvignil postelje mrtvega dojenčka iz "Trije vaški svetniki" ▼ Sheboygan* Sheboygan, Win. — Soc. klub Št. 236 J. S. Z. prvotno nI nameraval v letošnji seziji prirejati dramskih predstav, ker spričo skrajno slabih delavskih razmer ln okolščin naravno • ni mogoče pričakovati po vol j nega uspeha. Ker pa ao redni obiskovalci naših prejšnjih dramskih predstav vedno številnejše Izražali želje, da naj ae vseka kor uprizori kakšno "lušno" Igro, je klub končno sklenil, da dramski odsek uprizori komedijo Trije vaški svetniki". Da se ugodi želji »ptošnoatl, Je dramski odsek pričel takoj z delom in rednimi vajami Igralskega osobja. Igra 'Trije vaški svetniki" bo uprizorjena v prvi polovici me-i marca. Več (podrobnosti o tej dramaki predstavi bomo objavili tekom prihodnjih par tednov. Za danes naj omenimo to, da bo ia dramaka predstava edina v tej sezoni. Vsled tega priporočamo že danes vsem rojakom ln prijateljem dramskih iger, da ae pe|noštevilno udeležijo te priredbe, ■tem "Trije vaški avetnlki" je precej obširna tridejanska komedija, pri kateri aodeluje številno igraleko oaobje. Da ae v teh alablh Čarih pripomore veakemu do udeležbe na tej igri, je klub določil narfvnoat nizko ceno vstopnicam, kakor še nikdar prej. Priporočamo vsakomur,, da si vstopnico nabavi v predprodajl. Dramski odsek kluba 236 JJ3. Z. Zares dobro in kar is duše govoril delničar PrpIČ. Da bilo vsaj nekaj PrpHer, bi je izgubljeno zšupenje do trgovine zopet dobili. Prpič govori tako iskreno, atvamo, da bi ga človek poslušal ure in ure. Ml potrebujemo več tako zavedno naprednih ljudi! Dobra beseda in atvaren poduk o zadružnem gibanju, tega manjka našim ljudem. Zelo se motijo oni, ki miklijo, da bodo obloženi kruhki ln kava (priklicali odjemalce. Dobro blago, zmerne cene zadružnlška zavest ln pa dobro, premišljeno gospodarstvo bo vzdrfalo našo zadružno trgovino. V soboto 18. feb. bo letna seja. Delničarji in delavci, zavedajmo se gesla: vsi za enega, eden za vse! Zadružna trgovi-j na je bila ustanovljena po delavcih. Zato se zavedajte te- gpzprstf o dnevniku Prosvi Potovalnih zastopnikov ni treba , Pa. — Naročnik na diKivhiJi Prosveto sem že več kot 12 let, pa sef» ai jo sam naročij, ne da bi me na to opotai-nil kakšen potovalni zastopnik in me vzpodbujal. Kajti doibro j Proeveta In ro znane razmere v člani, ki ae hočejo naročiti na Gotovo je, da ni njen čls dnevnik, ker rajše čitajo druge pak dobi informacije od liste kot Prosveto, čeprav sol Članov, ki so jim znane člani SNPJ. Pa hočejo diktira- re in ki so v jednoti «amo: ti dnevniku. Prste proč) Ako da jo gledejo od znotraj, se nočete naročiti na dnevnik omenjeni avtor vidi, da Prosveto, tudi brigati ae vam lepo napreduje, se mu nj4 ni tnaba zanjo. udi strašno krčijo, tako ^kersnikov», TO-te-^ft ^em ptatrij« » „iku. ITetiveU je » 36 let. O J M- "^„T,^ je umrl prod* ■"SrSi r oMIU v n«*e» Iti, «m» r'Njegov« ie- •i?j£ri«v t, bila Kersniko- i. rt^K Lmin nanjo ne bo porabljen. ¡.T dni obsodilo «pet ne-'' hre»tskih teroristov, ki so £ Ujno literaturo, o-taTso polagali peklenske ¡J. HI! so obsojeni od 3 do let robije- v m^k brata i» sestri. — v " uko .ta livela na «rjo*. iT precej na samoti, 24-let- in njegov» ^-letn« « \di precej na ^ ^ odtu svetu, sta ^ živeti Inigr drugim kot mož in Žena. 2 je Katarina zanosila in 18. ecembra je povila na podstreš-močnega fantka, ki pa ga je tesno povila, da se je o* ok zadušil, nakar ga je brat inei, otrokov oče, pokopal neti 8to metrov od hiše pod ne-o smreko. Ostalo bi prikrito d« niso sosedni kmetje osu-lili Katarine. Naznanili sb za-evo orožnikom, ki »o Janeza jUtarino aretirali ter pHve-v Skofjo Loko. Katarina je ejinje priznala, Janez pa je ioni z orožniki nazaj v hrib izkopati otročiča, ki ga je Bomisija v Skofji Loki pregle-Tudi Janeza so zaprli. Potar na Bledu. — V nedeljo 1.1, m. je bil na Bledu velik Džar, ki je uničil vilo inženjr-Tonniesa iz ILjubljane. V vili stanoval nihče, pač pa aozi-rji preurejali in snažili vilo. , bi se hitreje sušili, so kuri-v sobah peči z žaganjemv ki bilo poeuto tudi po tleh. Ko v soboto mizarji in zidarji ičali z delom ter odšli iz vije v pečeh ie gorelo. In to je sjbiie povzrdči^o požar. Zju^ ij ob 4. je začelo goreti v prem nadstropju. Sicer so kma-prihiteli gasilci z vseh stra-a vile rešiti niso mogli. Plo-orela je do kleti z vso opravo red. Skoda še ni precenjena. seveda v tisoče in tifoče. r pa je bila vila le za Ijub-tnsko gospodo, ki je prihajala wko leto semkaj na počitnice, odo pač kmalu zgradili novo vl- Kdo je lastnik "Jutra". — Zanje čase se govori v Ljublja-da je večino delnic dnevni-"Jutra" kupil celjski indu-rijalec Westen (Nemec), ki i-a veliko tovarno posod v Ce-u in je tudi glavni delničar «njske industrijske družbe, »tnice jeseniških fabrik. Gori se, da je Westen nakupil ^ delnic "Jutra". Popolnoma rjetna ta govorica ni. Ravna-konzorcija "Jutra"; minier dr. Kramer je v eni zadnjih ■wilk "Jutra" izjavil, da segle-lastništva "Jutra" ni izpre-mlo ničesar, niti v program-niti v materialnem, xtfti .Jnem Pogledu. Dr. Kramer je Jutro absolutno ne-*n° vsakega postranske-1 tfiva in da ne bo prodano on kakemu nemškemu vele-«ustnjaicu. Ta izjava je pač "««rjena zoper govorice, da t *Tki ^«»trijalec 7*«%' pa smo brali čr-iTJT6™.' d» ima nemški celj-J '^uttrijalec Westen vsaj »r Jutrovih delnic, laterairanje klerikalnih vodi-■H». -o tem našiliati spr-p s», smeli zapisati niti be- n. ltro"pa ^i-vlja a. t. nailednje uročilo: "V zve- propagando proti obetoje-in sunju v drtevi U?! I ki se je raz-«T Kor°ščevi- ' ^ktac.jaml, ki knajo £ SS/Wat* is Jageslerija.) ni so bili v petek zjutraj odpre ml jeni na določena mesta. V soboto zvečer (28. jen.) je odpotoval iz Ljubljane g. dr. Anton Korošec, kateremu je vlada odredila kot etalno bivališče Vm-jačko banjo, znano zdravilišče in kopališče v Sumadiji. Kakor čujemo, so bili te dni zaslišani tudi nekateri drugi voditelji bivše SLS, da ee ugotovi, v kaki zvezi so s širjenjem tako sva-nlh punktacij. Zaslišani so zanikali vsako zvezo s tem programom. Preiskava v tem prav-cu ae še nadaljuje." — "Jutro" pravi lepo "Bileče pri Dubrovniku", a je treba povedati, da je Bileče pust kraj, ki se ga naši rekruti zelo boje. O dr. Korošcu pravi, da je "odpotoval", v resnici pa so ga pqd močno stražo odvedli. Odvedli pa so ga res v Vrnjačko banjo, nekakšno srbsko Rogaško Slatino. Poskušeo samomor primorskega rojaka. — V Splitu je skušal izvršiti samomor štiridesetletni Iva» Kušar, nekdanji urednik tržaškega dnevnika "Edinost." Preživljal se je nekaj časa z raznimi stvarmi, največ s hiroman-tijo. Bil je živčno bolan in na carinski postaji v pristanišču si je prerezal žile na roki. Izgubil je precej krvi, preden ao ga našli ln prepeljali v bolnico. Upajo, da ga bodo rešili smrti, če ne nastopijo komplikacije. V Trstu ima Še ženo in hčer. Draga zemlja. — Ob nebotičniku Je stalo staro poslopje Domovine, last mestne občine. Po pogodbi med lastnikom nebotičnika in mestno občino je morala zadnja to poslopje podreti. To se je že zgodilo. Na tem mestu bo sezidalo podjetje Dukič nekaj velikih palač in je plačalo parcelo po 1060 Din za kvadratni meter. Ker obsega zemljišče okrog 700 kv. m., je dobila mestna občina nad pol milijona dinarjev. V načrtu je, da podere-jo sploh vse stare hiše ob Du najski cesti od nebotičnika do Figovca. Tudi starodavna krčma "pri Figovcu" bo morala proč. — Podjetje Dukič lahko tako drago plačuje f tavbišča, saj je to tisto podjetje, kl je imelo lepo število let v zakupu dnevne kopŠ v Trbovljah, kjer je strašno izkoriščalo rudarje, ki jih je dobilo oz. naročilo iz samih pasivnih krajev: iz Bosne, Pre-kmurja itd. Te je podjetje laže izkoriščalo. Nič čudnega, da je stavbno podjetje Dukič bogato in ima lepe milijone. Brnska pučiata v Dalmaciji. — Skupina čeških fašistov je pod vodstvom rezervnega napo-ročnika Ladislava Kobzlneka in zobnega tehnika Duhoslava Gajdla napadli neko kasarno v predmestju Brna, hoteč se po- moči med obema državama se politični krivci ne izročajo. Češki pravoaodni minister le bo zdaj potrudil dokazati, da sta oba pučista zločinca m da ju ne gre smatrati za politična krivca. S to utemeljitvijo bo češki pravoaodni minister zahteval izročitev Kobzlneka in Gajdla. A-ii ju bodo jugoslovanske oblasti res izročile, še ni gotovo. Slavka radarjev aa Španskem Umrli so: V Vevčah pri Ljubljani tovarniški delavec Jernej Verhovc, na Velikem Upogla-v00 premogovnih rudarjev. Stavka je bila povsem strokovna in gospodarska borba proti premogovnim nodjetnikom, ki ao jo vodili šolani in disciplinirani rudurji. Trajala je več tednov. Stavka je bila prav sv^e vrste. Rudniški posestniki ao hoteli s pritiskom na delavce prisiliti vlado, da odkupi 400,000 ton premoga na zalogi po zvišanih cenah. Pojasnila o tej stavki je prinesla "Arbeiter-2eitung" s dne 19. novembra t 1., ki jih je dal sodrug Fabra Ribaš, v katerih pravi v glavnem naslednje: Odkar je Španija republika, je to prva stavka že zaradi tega, ker je niao izzvali sindikalisti, marveč eocialistične strokovne organizacije: stavka eaturakih rudarjev. — Aaturija -ima naj več premogovnikov v republiki in bi lahko preskrbovala vso Španijo s premogom. 2e več tednov so podjetniki in delavci intervenirali pri vladi, da odkupi 400 tisoč ton premoga v skladiščih. Podjetja ao grozila, da sicer ustavijo rudnike, oziroma u-vedejo delno zaposlenje. Strokovne organizacije so pa zagrozile s stavko. I Vlada je prevzela končno 46,-000 ton premoga za železnice, da se odstrani najhujša sila. Do nadaljnjih dogovorov pa ni prišlo, ker so bile ravno deželnozborske volitve. Podjetniki so zaradi te ga izjavili, da delo omeje, dokler ne bo prodan vee premog, ln eo nekatere obrate ustavili, v drugih pa samo deloma obratovali. 8 tem je bilo 000 delavcev brez kruha, del delavcev *pa je zaslutil le dve tretjini svojih prejš njih prejemkov. Strokovna organizacija v tej nevarnosti sa 600 delavcev In o-stale asturske rudarje, ki so v principu tudl prizadeti, ni vedela drugačne obrambe, kakor da je okllcala splošno stavko svojih članov. Delavstvo vidi v grožnji podjetnikov poekušano izsiljevanje napram vladi in delavcem z namenom, da naailno poviša cene premogu, čemur se je visds doslej odločno upirala. f Položaj španskega rudarstva res ni čvetoč. Uvoz angleškega premoga mu močno konkurira, domači plavži so morali zaradi, crize znižati svojo produkcijo ss 20% in je zato poraba premoga manjša. Svetovna kriza se čuti nsrsvno tudi v španski premogovni industriji. Kljub resnemu položaju zahteva delavstvo v svojem stavkovnem oklicu zato tudl le: Polno zaposlitev šest dni. S to zahtevo je jMMKK) rudarjev iv Asturijl stopilo v stavko. Dejanska ustavitev obratov ni bils nič drugegs kakor pritisk rudniških Industrijcev na sedanjo vlsdo. Pravkar bo namreč obravnaval španski parlament zakon o obratnih svetih, kl bo dovoljeval ostre ukrepe in celo rszlsstltov industrijskih obratov, ki bi jih podjetniki slsbo vodili Vladna kriza ali izpre-memba vlade bi morda utegnila, tako ai mislijo kapitalisti, vendar še onemogočiti sprejem t* ko ostrih določb v novem zakonu. fitavka 80,000 rudarjev odgovarja ns to zshtevo: španski d# stične strokovne unije, je bila prva resna stavka v republiki ter le potrjuje besede sodr. Fabra Ribaas: "Spanga se ne nahaja v kriti propadanja, marveč kvečjemu v krizi raeti in dviga." Opozoriti moramo ob tej priliki še enkrat na naša velika delavska gibanja. V Jugoslaviji se vrše katastrofalne redukcije plač is delavcev v premogovni Industriji še več let; na Jeaeni-cah je bil obrat ustavljen ln delavstvo reducirano; isti proces ?mo imeli v steklarski lnduztri-jl. To eo največji ln najvidnejši zgledi. Pri nas ni šla borba proti kakemu novemu delavsko-varstvenemu zakonu ali proti kontroli nad industrijo, ker tega vlada ni zahtevala. Slo je le za to, da ee lakorlstl domaČi denarni trg v prid inozemskega kapitala in v škodo domačih financ ter da se obenem cene blagu zvišajo, mezde delavstvu pa znižajo. V vseh teh primerih j« kapitalizem tudl pri nas tiral delavstvo v obup, zapiral tovarne, ga silil, da Intervenira pri vladi in drugod njemu v prid. V tem oziru Je torej medna rodni kapitalizem povsod enak. Vse mora ? borbo za njegov prof it, pa naj bo na Spanakem ali pa kje drugje. -4>. P. Redukcije ss ameriških železnicah Pismo Iz , Enakopravnoat je poaeblla na-veatl Ime avtorja. O rojaku, ki je pustn Prosveto zaradi eveje laatne aenasmiti. O bacilih AD, I, S, AS, ln AM is o protiaredotvu, serumu P«*P _ Clavelandsks Enakopravnost je prlobčHa dne 4. februarja u-redniški članek, ki ni bil nič drugega kot isčrpen prevod članka Maksima Gorkija "Phll-osophy of Madneas" v newyorškl reviji The Modem Thinker. To ni nič slabega, ker eo besede slovitega ruskega proletarekega pisatelja le prereenlčne, ampak pošteno bi bilo povedati, Izpod čigavega peresa je stvar prišla. Mar ne? a a # Zvedel sem, da je rojak, o katerem je bilo v ti koloni nekoč poročeno, da je šel na sprehod z opico, zaradi tega odpovedal Prosveto, v kateri je tisto poročilo ugledalo beli dan ln veeele obraze. — MoJe mnenje je, da je tisti rojak Jako nelogičen. Ne uredništvo Prosveto niti jas mu nismo sapovedall, naj ae gre razkazovat s opico po Collin-woodu! Cemu se torej jest na nas? Mar bi oštel samega sobe! • a e Rojsku Iz Butte, Morit, kl v Prosveti s dne 10. feb. polsve* Samo Baltlmore A Ohio železni.] du je, kakšna bolezen je AD (pa ca je odpuetUe polovico dela v-1 ne Anno Domini), sem dolšen cev v zadnjih treh letih. Waah!ngton, D. C. — B. k O. železnica je v zadnjih treh letih depresije odslovila nad polovico svojih delavcev. Tako je izjavil Daniel Willard, predsednik te železnice, na zaslišanju pred senatnim odsekom tet s tem pokazal sliko trpljenja, ki ga je prinesla depresija železničarjem. Pred tremi leti je B. k O. imela na svoji plačilni listi kros 76,000 delavcev, eedaj pa jih l ma le krog 36,000, med temi jf 6,700 pisarniških moči. VVillard je prišel pred senat. nI odaek, da isreče svojo oposi-cljo ^rotl resoluciji senstorjf Couzensa, k! vsebuje zahtevo da vladna korporacija za rekon itrukcijo financ preneha z daja njem posojil železnicam. Izjavi je, da bi njegova Železnica lahke krila tekoče stroške s dohodki ako bi odpustila več sto delavcev, kar pa noče storiti. Baltimore A Ohio železnica si je Ispoeodila pri vladni korpora cijl $3,000,000 za različne izboljšave In popravila, katera pa nlsc bila nujno potrebna, Je reke Wlllard. S tem je držala na delu 1,400 delavcev, kateri bi bil izgubili službo, ako ne bi bila kompanija prejela omenjenega posojila. Ako »bodo nadaljnja po-soji! a železnicam v smislu Co u zensove resolucije onemogočena bodo vsa taka dela ustavljena in tole pojasnilo: AD je precej nevarna bolezen, katere pogubna poeledlca je končno možgansko otrpljenje ln popolno omehča-nje hrbtenice, kar prineee v naj-milejšom slučaju popolno mentalno pohabljenost. Prvi pojav te bolezni je flksns želja Isne-bltl se veegs, kar je še ostalo obolelemu človeku v možganskem loncu zdravegs. To se kmslu zgodi, kajti bscHi AD brž požro vse, ln nesrečnež nenadoma občuti silno prasalno v glavi, kl začne siliti v strstosfe- _ ro, kskor balon profesorja Pic-carda. Nato napadejo bacili hrbtenico, kl postan« kmslu mehks kot vosek; sreča v neereči v tem drugem štadlju pogubne bolezni Je dejstvo, da je glava tedaj še prašna, ksr Je v veliko oisjšavo zmehčani hrbtenici. V tretjem «tadlju te bolesnl opszlmo, ds Je bolnike stlsnlls paraliza, ne more več misliti, samo je In pije še lshko. V tem stsnju čaka smrti, kl ga končno reši veegs hudegs. — Botesen je omejene ns Clovelsnd In o-kolico, kjer precej hudo rasss-Js. SempstJs zaidejo bsdll te bolezni tudi v oddsljenejlo kraje, kjer ps ss omeje ns unlčevs« nje psr oseb, to pa zato, ker drugod ni tako povoljnih pogojev za življenje teh bacilov kot v naši dični metropoli. — Najboljše protlsredstvo proti tej odpuščeni delavci bodo povečali opMn| bolezni je aerum PAP, lavec se ps ne ds pognsti v kozji rog is vlsds tega tudi ne bo storila. Nameni podjetnikov niso u-«peli. Ta etavka, kl so jo vodik disciplinirane in žolane »ociell- armado brezposelnih. Kot komisar Eastman, takt tudi Willard meni, da eo železnice doslej in da bodo tudi v bo loče tvorile hrbtenico transpor taclje na tem kontinentu, ilaltl-•nore & Ohio železnica bi lahko razvažala dvakrat več tovore | kot ga sedaj brez vsakih potež-