Koristne reči. Grozdna drevesa. NTaj koristnejša gozdna drevesa so : M e c e s e n (Abies Larix) ima iz med vseh gozdnih dreves naj bnljši les, ki je naj bolj pripraven za tesarska dela. Mecesnov les je zelo smolnat, in ravno zavoljo tega je tako terpežen, ker mu ne škoduje ne mokrota, ne suhota; zato ga rabijo za okvirje pri oknih in sploli za take reči, ki so na zraku in na mokroti. Tudi podobarji imajo radi mecesnov les, zato, ker ga červ ne je. Černi bor (pinus laricis) ima tudi prav veliko smole v sebi, zato ga imajo raji zavoljo smole, kakor pa zavoljo lesa. Navadni bor ali borovcc (pinus sylvestris) dela po ravninah in nizkih gorah, posebno na peščeni zcmlji, velike gozde. Ima zeld smolnata derva, ki so dobra za kurjavo, pa ga rabijo tudi za stavbe, posebno za jadernike na barkali, za cevi pri vodnjakih i. t. d. Jelka (Abies pectinata) ninia tako smitlnatega lesa kakor borovec, pa je zelo gibek ali vitek, zato ga rabijo za po.«ode, okraje, škatle i. t. r. Smreka (Abies excelsa) dela po ravnem in gorali do 5000 čevljev visoko nad morjem velike gozde, daje prav dober, niehek tesarski les za pohištva, posebno za deske; nje skorja se rabi za čreslo. Limba ali sibirski ceder (Ombra) je zeld podobna smreki, samo da je manjša. Raste po srednjih Alpah v goz- dičih, pa bolj redko. Ima nekak oreliu podoben sad, ki ga ljudje jedd. Les rabijo za izrezljine. Gorski bor ali rušje (Pumilio) ima prav nizko doblo, in raste samo po visokih gorah, kjer že druga drevesa ne rastejo. Les rabijo za kljuke pri ladijah. Hrast ali dob (Quercus) ima iz med vseh gozdnih dreves naj močnejši in (erpežni les, zato ga rabijo za podstave in za druge močne stavbe na suhctn in v vodi, kjer prihaja vedno terdneji. Hrast dela velike gozde po ravnem in po gorah; le škoda je, da se toliko mladega hrastovega lesa iz naših gozdov prodaja. Navadni brest (Ulmus) ima ludi kakor hrast terden les. Rabijo ga posebno pri slrojih, pri mlinih i. t. d. Navadna bukev (Fagus sjnatica) nima dobrega lesa za slavbe na subeni, v vodi je bolji. Bukev les je pa toliko bolji za kurjavo. Navadni jesen (Fraxinus) daje izvertsen lesza mizarska dela. Lipa (Tilia) ima prav lep in mehek les, in je prav pripraven za podobarje. Lipovo oglje se rabi za risanje, in iz lipovrga dišečcga cvctja se kuha zdravilcn čaj. (iipe dosežejo veliko starost, in tudi hitro rastejo, zato so že stari Ijudje radi lipe sadili zavoljo lepšega pred liišanii in na vasi. K n j i ž c v n o s t. Prišel je na svetlo: ,,Cvetnik slovenske slovesnosti." B e r i 1 o za više gimnazije in realkc. Sestavil Anton Janežič, c. k. profesor na viši realki v Celovcu. Drugi, ves predelani natis. V Celovcu, 1868. Natisnil J. Blaznik v Ljubljani. V založbi sestavljevčevi. Ta lepa knjiga je popolnoma to, kar pravi verli, nevtrudljivi pisatelj sam v predgovoru tako le: Pričujoča slovenska anthologija: ,,Cvetnik slovenske slovesnosti" imenovana, obsega v skrbnem izboru in v lehko pregledni sestavi bogato nabiro zabavno - podučnih izdelkov na polji domače književnosti v vezani in nevezani besedi, in je namenjena v dušno zabavo vsem prijateljem lepoznanskega berila, sosebno pa odrasli slovenski niladini v viših učilnicah. Vodilo pri razredbi gradiva so mi bila enaka dela v drugih jezikih in sosebno veleve učnega načrta za avstrijanske gimnazije in realke, kteri zahteva, da se mladina v viših razredih po prikladnem bciilu seznani z najboljšim književnim dclom domačih pisateljev. Lepota vnanje oblike v soglasji z mikavnim, um in srce blaživnim zapopadkom mi je bila pri izbiri vedno pred očmi; kcr pa je oblika še v mnogem domačem spisu močno omahljiva in nedosledna, vravnal sem besedo, kjer in kolikor mi je bilo to mogoče, po tirjatvah sedanje, najbolj navadne slovenske pisave. Ker je knjiga sosebno šoli namenjena, bila je sera ter tje tudi kaka prenaredba v besedah ali okrajšava neogibno potrebna. Ne dvomim, da mi priterdi v tem oziru vsak umni odgojitelj; v svesti pa sem si tudi, da mi to ne bode v zamero pri nobenem pisatelji. Da se slovenska mladina tudi s teorijo pesmarstva nekoliko seznani, dodal sem v ,,Vvodu" kratek poduk o najnavadniših pesniških izdelkih. Tako opravljen naj roma ,,Cvetnik slovenske slovesnosti" med slovenski svet, da ogreva mladini srce za milo domovino in sladko materino besedo!" Živo priporočamo to knjigo ne le samo tem, ki jim je naraenjena, temuč tudi posebno učiteljem slovenskih Ijudskib šol in sploh vsera Slovenceni, ki se hočejo po kratkem potu seznaniti z domačim slovstvom in videti, kako lep, gladek in rail je naš raaterni jezik. Iz Maribora. P. J. Tukaj od več strani ne radi slišimo, da je verli gosp. Gerbec popustil dclovanje v njegovih izverstnih napevih. Znano nam sicer je, kaj je vzrok temu, namreč, da so se nekteri naročili na ,,S i o n s k o liro", pa iraroeuine še sedaj niso plačali; žalostno je, če so med učitelji res taki iiehvaležno/.i. Zato prosimo gosp. Gerbeca, da naj te obotavljavce očitno imenuje, ako se do sedaj niso spolnili svoje dolžnosti, da bo slovensko učiteljetvo vedelo, kteri med njimi tako izverstno podpirajo umetnost. Gospoda Gerbcca pa lepo prosimo, da se zavolj tega ne vstraši, in zopet na svetlo daje svoja lepa dela. Skerbeli bomo, da bomo dobili za njegove skladbe mnogo naročnikov, ki bodo bolj stanovitni in pošteni, kakor nekteri dosedanji. Pet. h-golič. Iz mariborske okolice. V Kamnici blizo Maribnra stoji Hcdaj incslo prejšne stare kočice lepo , prostorno šolsko poslopje, v kterem se bode kamniška mladina vzrejevala in podučevala. V treh ali štirih tednih bo ta hiša vsa gotova, in so bo slovesno blagoslovila in izročila učiteljema. Ako je Ijubo, bom o tej slovesnosti kaj več naznanil. *) P. Iz Spodnjega KoroŠkega. 27. maja snto se sešli učilelji z vclkovškega in 3 iz doberliveškega okraja, in smo slavni dežclni zbornici poslali blizo tako le prošnjo: 1) Prihodnji učitelj naj ee v vsch vednostih bolj izuči, za to naj se niu daje pa tudi potrebnih šol in sploh prilike, da se more dalje izobraževati. 3) Ueitelj naj iz dežclnega premoženja dobiva po 300, 400 do 600 gold. letnega plačila in vsako 10 leto od 50 do 100 gold. poboljška; zraven tega tutli prosto stanovanje in potrebna derva. 3) Pokojnina za vradnike naj velja tudi za učitelje, in leta, ktere je učitelj glavne ali realne šole pri Ijudnki soli podučeval, naj se rau tii popolnoma pristevajo. 4) Vsi otroci morajo hoditi v Ijudsko šolo brez všolanje do 14. leta, za to pa naj se nedeljske šolo nekako po potrebi prenaredd, in napravijo naj se kmetijske in obertnijske šole, kakor.šnih Ijudstvo bolj potrebuje. 5) Preobilno število učencev za enega učitelja naj se zmanjša tako, da jih ni več kakor 80 v eni eobi. 6) Učiteljske složbe naj podeluje slavna deželna vlada in sicer s potrebniiu ozirom na srenjo. 7) Učitelj naj bo postavno zavarovan, da srenjčani ne morejo po svoji volji ž njim gospodariti. 8) Pri vseh važnih šolskih vprašanjih in obravnavah naj se vdeležujcjo tudi učitelji. 9) Šolski ogledniki naj bi bili tudi učitclji. 10) Šolske knjige naj vsako S. leto prenareja ali dostavlja sploHiii učiteljski zbor. Tudi smo sklenili, da bomo imeli svoje shode Hcdaj vsako četcrt leta v drugcm kraji. Tukajšnji učitclji ho sploh nevoljni, da sc ni moglo zgodili, da bi bil splošni učilcljski shod v Celjovcn, kjer skoraj vsak učitelj vsaj enkrat v letu in sploh o počitnicah pride v Celjovec, tudi zavoljo drugih opravkov; Bcljak je *) Prosimo! Vredn. pa /,e bolj odstranjcn za vse učitelje, če sc ravno po časopisih primerja z ^Bctlehemom". Seje, ktera jc bila 15. apiila t. I. se nas več učileljev ni moglo vdeleževati tudi zato, ker nismo o pravem času dobili ,,pravil*; nekteri pa jih še sedaj nimajo. Janess Rupnik, učitclj. Iz Ljubljatie. l'o ukaza slavnega naučnega niinisterstva se za upričala v ljudskih šolah nc smc imati plačila. ¦— Pisarniški vodja Adolf Henze v Neu - Schonfeldu pri Lipski (Leibzig) je 100 tol. darila odločil temu, kdor bo sestavil in spisal naj boljši neinški niirodni rnkopis. To darilo je dobil Gosky, gimn. nčitclj v Cottbus-u. Kdor hoče kaj več o tem zvediti, naj piše omenjenemu vodju, kteri tudi na pisma odgovarja in v pisanji podučuje. — ..Slovonslti g-lasnik" je prenehal izhajati. Škoda /.a verli lcpopisni list! Upamo, da se bode kmali zopet opomogel.