dnevnik TOREK, 5. JANUARJA 2016 št. 2 (21.542) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^Š primorskijport ^ BJ —postani naš sledilec— DEŽELA - Na 3. strani Porast umrljivosti tudi na območju FJK Nejasni vzroki tega pojava LONJER - Na 8. strani Mladinski pevski zbor Tončka Čok »Specializiran« za proslave ob spomenikih GORIŠKA - Na 12. strani Kradla kozmetiko in alkoholne pijače Tatova sta bila na delu v Gorici in Novi Gorici GORIŠKA - Zapadel je prvi sneg Snežna idila brez večjih nevšečnosti FTTTrn- A ' ■■ i. L "'■IWh.' TRŽAŠKA - V nedeljo težave, a nič hujšega Poledica brez drame, marsikdo je v snegu užival RIM - Minister za kulturne dobrine Dario Franceschini je včeraj namenil skoraj 5,6 milijona evrov za obnovo 8 kulturnih oz. arheoloških ustanov v deželi FJK. Od teh bodo 3 milijoni za obnovitvena dela na mestnem obzidju Palmanove in 120 tisoč evrov bo za obnovo srednjeveškega plovila, ki so ga našli v reki Stella. Skoraj 2,5 milijona evrov bo za vzdrževanje in ovrednotenje kulturnih ustanov v Trstu. Trst bo torej prejel denar za šest obnovitvenih projektov, in sicer pol milijona evrov za obnovo starorimskega gledališča, 350 tisoč evrov za zaključek obnovitvenih del na arheološkem območju, ki je bil last podjetja za ljudske gradnje ATER, 305 tisoč evrov za digitalizacijo arhiva državne knjižnice S. Crise, 870 tisoč evrov za obnovo miramarskega parka, 290 tisoč evrov za umik arhitektonskih pregrad v miramarskem gradu in 140 tisoč evrov za digitalizacijo katastra za Julijsko krajino in za Trst. Na 5. strani ŠPORT - Skoki Prevc na pragu zmage na turneji štirih skakalnic EU - Švedska nadzira mejo z Dansko »Schengen pod vprašajem« m © im Is ii DANES SE PRIČNE VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA spodnje perilo in tekstilni izdelki za dom TRST, Ul. Mazzini 27 TRŽIČ, UL Duca D Aosta 14 RIM - Minister za kulturo Franceschini namenil 5,6 milijona evrov za FJK, od teh 2,5 za Trst Milijoni za kulturo ITALIJA - Šolstvo Spletni vpis tudi za slovenske šole RIM, TRST - Italijansko ministrstvo za šolstvo je pred božičnimi prazniki objavilo okrožnico o vpisovanju za prihodnje šolsko leto 2016/2017, ki bo potekalo od 22. januarja do 22. februarja. Prvič se bo zgodilo, da bo preko spleta potekalo tudi vpisovanje v slovenske šole v Italiji, v katere je do lani potekalo s pomočjo papirnatih obrazcev. Iz sistema spletnega vpisovanja pa ostajajo izvzeti vsi otroški vrtci, pa tudi šole v Dolini Ao-ste ter pokrajinah Trento in Bocen. Na 3. strani Intervju s hrvaškim pevcem Grdovicem Na 10. strani Na Goriškem centra za primarno oskrbo Na 14. strani Alessandro Pizzorusso in slovenska manjšina Na 16. strani Na tekmi Vesne v Manzanu pričakujejo 1000 gledalcev Na 18. strani I cPogteSfio podjetje ■ ONORANZE FUNEBRI ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 9771124666007 2 Torek, 5. januarja 2016 AKTUALNO / BEGUNSKA KRIZA - Švedska nadzira mejo z Dansko, ki nadzira mejo z Nemčijo Na severu Evrope se države zapirajo vsaka vase Sistematične kontrole na mostu Oresund - Nemčija: Schengen je v nevarnosti KOEBENHAVN - Danska je na svoji meji z Nemčijo uvedla začasni nadzor. Danska se tako odziva na to, da je Švedska s polnočjo uvedla sistematičen nadzor na meji z Dansko. V Koebenhavnu se bojijo, da bi se lahko zato na danskem ozemlju nakopičilo veliko število migrantov. »Ko druge nordijske države zapirajo svoje meje, ima lahko to hude posledice za Dansko,« je ukrep upravičil danski premier Lars Lokke Rasmussen in dodal, da bi lahko to vodilo v občutno povečanje prosilcev za azil na Danskem. Nadzor nad mejo zaenkrat velja za deset dni. Policija bo na meji, za razliko od Švedov, izvajala naključne kontrole, kar pomeni, da ne bodo preverjali dokumentov vseh, ki prihajajo iz Nemčije, je zatrdil premier. Pojasnil je še, da je od začetka septembra iz Nemčije na Dansko prišlo 91.000 ljudi, od tega jih je 13.000 zaprosilo za azil, ostali pa so šli naprej na Švedsko in Norveško. Sedaj obstaja tveganje, da bodo ti ljudje ostali ujeti na Danskem. »To želimo preprečiti,« je dejal in dodal, da je z ukrepom seznanil nemško kanclerko Angelo Merkel. Za gradnjo infrastrukture v mejni regiji Oresund ter povezovanje Koebenhavna in tretjega največjega švedskega mesta Malmo v eno celovito območje so porabili milijarde, zdaj pa naj bi Švedi regijo znova delili na dvoje Vendar odziv Nemčije ni bil povsem nevtralen. Schengen je ena največjih pridobitev EU, toda prost preteko ljudi v njegovem območju je zdaj v nevarnosti,« je povedal Martin Schaefer, glasnik nemškega zunanjega ministrstva. Da bodo na potezo Švedske odgovorili z uvedbo začasnega nadzora na dansko-nemški meji, je Rasmussen sicer napovedal že sredi decembra. Švedska je novembra s ciljem zajezitve migrantskega toka na mostu Oresund na švedsko-danski meji najprej uvedla začasen nadzor, decembra pa je napovedala, da bo s 4. januarjem šla še korak naprej in tam uvedla sistematično preverjanje osebnih dokumentov. Tiste, ki ne bodo imeli ustreznih dokumentov, bo vračala na Dansko. V Koebenhavnu so takrat ocenili, da bo moralo v tem primeru na Danskem ostati kar osem od desetih prosilcev za azil, namenjenih na Švedsko. Zato so se odločili uvesti nadzor na meji z Nemčijo, tako da prosilci za azil sploh ne bi mogli priti v njihovo državo. Mejni nadzor so v minulih mesecih sicer uvedle že vse sosede Danske: Norveška, Švedska in Nemčija. Schengenska pravila nadzora na notranjih mejah ne predvidevajo, razen za omejeno časovno obdobje in ob izjemnih okoliščinah. Politikov v Koebenhavnu ne jezi le to, da se bo zaradi preobrata švedske priseljenske politike verjetno povečalo število prosilcev za azil pri njih, ampak švedskim kolegom očitajo tudi, da s svojim ravnanjem škodijo odnosom med državama. Za gradnjo infrastrukture v mejni regiji Oresund ter povezovanje Koebenhavna in tretjega največjega švedskega mesta Mal-mo v eno celovito območje so namreč porabili milijarde, zdaj pa naj bi Švedi regijo znova delili na dvoje. Most Oresund dnevno prečka okoli 30.000 ljudi, mnogi med njimi se preko njega vsak dan vozijo na delo v sosednjo državo. Zaradi uvedbe sistematičnega mejnega nadzora se bo ta pot občutno podaljšala in napovedujejo velike zastoje. (sta, ak) Znameniti most Oresund, ki Švedsko povezuje z Dansko; spodaj levo: Švedi preverjajo dokument potnice iz Danske, desno: Danci nadzorujejo mejo z Nemčijo Renzi: Nekateri v Evropi nas ne spoštujejo RIM - Predsednik italijanske vlade Matteo Renzi je prepričan, da nekateri v Evropi ne spoštujejo Italije. V mislih ima državni proračun 2016, ki menda ni po godu nekaterim vodilnim Evropske unije, Renzi pa je prepričan, da je popolnoma v skladu z evropskimi finančnimi merili. Premier ima v mislih tudi nemško kanclerko Angelo Merkel. Včeraj je sicer ni izrecno omenil, dejal pa je, da ima Nemčija več proračunskih sporov z Brusljem kot Italija, a zaradi tega je nihče ne graja. Rekordni obiski novih najdišč v Pompejih NEAPELJ - Šest na novo restavri-ranih antičnih hiš na arheološkem najdišču Pompeji je v prvih dneh novega leta pritegnilo množico obiskovalcev. Največ so jih našteli v hiši, kjer so v antičnih Pompejih barvali tekstil - Fullonica di Stephanus, po besedah upravnika arheološkega najdišča Massima Osanne pa je bila izjemno dobro obiskana tudi hiša Paquiusa Proculusa s svojimi barvitimi talnimi mozaiki in posli-kavami. V sklopu velikega projekta resta-vriranja Pompejev so za restavracijo šestih hiš namenili tri milijone evrov. Po besedah Osanne so vseh šest hiš za javnost odprli naenkrat, saj skupaj ponujajo izjemen vpogled v življenje v antičnem mestu tik pred izbruhom Vezuva leta 79, ki je mesto pokopal pod vulkanskim pepelom. Restavrirane hiše na eni strani pričajo o življenju premožnejših in pomembnejših prebivalcev mesta, kot je bil lastnik Hiše efeba, ki je takoj po potresu, ki je mesto prizadel leta 63, kupil in obnovil nekaj domov v neposredni soseščini. Tako je nastala neke vrste urbana vila, v kateri je žival s svojo družino. (STA) BLIŽNJI VZHOD - Izbruh nasilja po usmrtitvi šiitskega vodjo v Savdski Arabiji Največ koristi bo imela IS Spor med šiiti in suniti voda na mlin skrajnežev - V Teheranu včeraj miroljuben protest, dan prej pa nasilje, ki ga morda spodbujajo skrajneži RIAD - Potem ko je Savdska Arabija v soboto usmrtila znanega šiitske-ga klerika, šejka Nimra al Nimra ter tri druge šiite in 43 pripadnikov Al Kaide, regijo še naprej pretresa krvavo nasilje. V Savdski Arabiji je bil v nasilju, ki je izbruhnilo v Nimrovem rojstnem kraju ubit civilist, osemletni otrok je bil ranjen. Nasilno je tudi v Iraku in Iranu. Nasilje v Nimrovem rojstnem kraju Avamija je izbruhnilo ponoči, ko so skušale varnostne sile zaseči ukradeno vozilo. Policija je bila tarča obstreljevanja in je na napad odgovorila. Avamija in bližnje mesto Katif sta utrdbi šiitske manjšine v sicer sunitski Savdski Arabiji. V Iraku sta bili tarča napada dve sunitski mošeji, pri čemer je bil ubit mu-jezin, kar da je bilo očitno maščevanje za Nimrovo smrt. V bližini zunanjega ministrstva v Bagdadu, tik ob močno zastraženi zeleni coni, se je poleg tega včeraj zbralo več kot 5000 protestnikov, ki so od iraških oblasti zahtevali prekinitev diplomatskih odnosov s Savdsko Arabijo. K protestom je pozval viden ši-itski klerik in vodja milice Moktada al Sadr. Končali so se brez incidentov. V šiitskem Iranu so jezni protestniki v nedeljo napadli savdsko veleposlaništvo v Teheranu, na kar se je Riad odzval s prekinitvijo diplomatskih odnosov. Namestnik iranskega zunanjega ministra Husein Amir Abdulahian je izjavil, da Riad s prekinitvijo diplomatskih odnosov z Iranom sveta ne more prisiliti, da bi pozabil «strateško napako», ki jo je storil. Ubitega Nimra al Nimra so v Iranu že povzdignili med zgodovinske šiitske junake, žrtve sunitov. Riad je z usmrtitvami požel številne mednarodne kritike, še posebej s strani šiitskih muslimanov. Analitiki ocenjujejo, da bo naglo povečanje napetosti med Savdsko Arabaijo in Iranom najbolj koristilo pripadnikom Islamske države, saj njihova retorika temelji prav na spodbujanju političnih in verskih sporov med šiiti in suniti. Mnogi so tudi prepričani, da nasilne reakcije teh dni povzročajo predvsem pristaši IS. Vplivni libanonski komentator Ghassan Sharbel, novinar v Angliji izdanega proarabske-ga in prosavdskega dnevnika al Hayat je prepričan, da je nasilje izbruhnilo prav v času, ko so se sprte strani v Jemnu, Siriji in Iraku, s tiho podporo Riada in Bagdada, začele dogovarjati o možnih oblikah umiritve strasti. V to smer gre tudi izvolitev novega libanonskega predsednika, zdaj pa IS »dokazuje«, da je nasilje edini izhod iz krize. Če bodo propadli vsi dogovori, ki so jih za zdaj sklepali predvsem na krajevni ravni, bodo islamski skrajneži vnovič pridobili na teži. Zakaj je torej Savdska Arabija usmrtila šiitskega vodjo? Morda zato, ugibajo, da bi povzročili reakcijo Irana, ki po jedrskem dogovoru z Zahodom spet postaja regionalna sila na Bližnjem vzhodu in bi lahko celo pomagal v boju zoper globalni terorizem džihadistov Islamske države. Z njimi pa je bil dolgo časa tiho povezan Riad, kljub temu, da je bil ves čas tudi zaveznik ZDA. (sta, ansa, ak) Ferrari na borzi v Milanu na dan črnih številk v Aziji, ZDA in Evropi MILAN - Ferrarijeve delnice, ki od oktobra lani že kotirajo v New Yorku, so začele svojo pot tudi na milanski borzi. Po težavnem začetku dneva se je trend obrnil k rasti. Ferrarijeve delnice so bile na borzo uvrščene po osamosvojitvi podjetja, ki je bilo prej del skupine Fiat-Chrysler. Na slovesnosti pred začetkom trgovanja je predsednik Ferrarija in izvršni direktor Fiat-Chryslerja Sergio Marchionne borzno kotacijo označil za «nov cilj in nov začetek» za Ferrari. Z novo pridobljeno samostojnostjo bo družba ustvarila «še bolj ekskluzivne in še bolj inovativne modele», ob tem pa ostala zvesta svojim italijanskim koreninam, je obljubil. Vstop Ferrarija na borzo je sicer sovpadal z izjemno slabim tečajnim dnem. Azijske borze so bile včeraj globoko v rdečih številkah, na Kitajskem so trgovanje celo prekinili. Posledica tega je bil padec indeksov tudi v ZDA in Evropi, v Italiji kar za 3,2 odstotka. / RADIO IN TV SPORED Torek, 5. januarja 2016 3 ŠOLSTVO - Od 22. januarja do 22. februarja vpisovanje v vrtce in šole Prvič spletni vpis tudi za slovenske šole Ministrstvo objavilo okrožnico pred božičnimi prazniki - Od 15. januarja dalje možnost registriranja RIM, TRST - Od 22. januarja do 22. februarja bo v Italiji potekalo vpisovanje v otroške vrtce ter šole vseh stopenj za šolsko leto 2016/2017, pri čemer je največja novost ta, da bo tokrat spletni vpis, ki je že nekaj let predviden za italijanske šole, zadeval tudi šole s slovenskim učnim jezikom, kjer je do lani vpisovanje še vedno potekalo s pomočjo tiskanih obrazcev. Italijansko ministrstvo za šolstvo je okrožnico o vpisovanju objavilo pred božičnimi prazniki, točneje preteklega 21. decembra 2015. Vpisovanje bo možno preko spletne strani www.iscrizioni.istruzio-ne.it, kjer se bodo zainteresirani starši lahko registrirali od 15. januarja dalje (stran trenutno posodabljajo). Izključno spletno vpisovanje je predvideno za osnovne, nižje in višje srednje šole ter za zavode za poklicno izobraževanje (letos so to možnost aktivirali v deželah Lacij, Lombardija, Molise, Piemont, Sicilija in Veneto). Iz spletnega vpisovanja pa so izvzeti otroški vrtci, dalje šole v Dolini Aoste ter v pokrajinah Trento in Bocen, tretji letnik tehničnih in poklicnih zavodov, smer za enološkega tehnika na tehničnih zavodih, izobraževalni tečaji za odrasle in učenci, ki so v postopku posvojitve. Spletni vpisni obrazec bodo pripravile posamezne šole, obsegal pa bo splošni del z anagrafskimi podatki učencev in specifični del z zahtevo po dodatnih podatkih. Po izpolnitvi in posredovanju obrazca preko še omenjene spletne strani www.is-crizioni.istruzione.it bodo starši po elektronski pošti prejeli potrdilo o vpisu. Kot že rečeno, bo vpis v otroške vrtce še vedno potekal s papirnatimi obrazci, pri čemer je možno vpisati otroke, ki bodo do 31. decembra letos oz. do 30. aprila 2017 dopolnili tri leta. Spletni vpis je obvezen za vse ostale stopnje šol. Vpis v prvi razred osnovne šole je obvezen za vse otroke, ki bodo do 31. decembra letos dopolnili šesto leto starosti, možen pa je tudi vpis za otroke, ki bodo šest let dopolnili do 30. aprila 2017. Pri tem starši lahko izbirajo med 24-urnim, 27-urnim, 30-urnim in 40-urnim tedenskim urnikom. Spletni vpis je obvezen tudi za vstop v prvi razred nižje srednje šole, pri čemer bodo starši lahko izbirali med 30-urnim, 36-urnim oz. 40-urnim tedenskim urnikom. Prav tako je spletni vpis obvezen za vstop v prvi razred višje srednje šole, pri čemer je možna izbira učne smeri, ki jo ponujajo posamezni liceji oz. tehnični in poklicni zavodi. Ivan Žerjal Mramor finančni minister leta v EU Tudi vpis v slovenske šole bo odslej potekal s pomočjo računalnikov in spleta arhiv LJUBLJANA/LONDON - Londonska revija The Banker iz skupine Financial Times je ministra za finance Dušana Mramorja izbrala za evropskega finančnega ministra leta 2016. Kot je pojasnila evropska urednica revije Stefanie Linhardt, so Mramorju podelili naziv evropskega finančnega ministra leta za njegov prispevek pri izhodu Slovenije iz recesije in stabilizaciji bančnega sistema, kot tudi za njegove uspehe pri nadaljevanju privatizacije in pri implementaciji celovitega programa reform. Minister Mramor je vesel mednarodnega priznanja Sloveniji, ki zopet velja za finančno verodostojno državo z relativno visoko gospodarsko rastjo, s padanjem brezposelnosti, še posebej med mladimi, in rastjo zaposlenosti. »Slovenija je z odločno in pametno ekonomsko politiko uspela samo v dveh letih brez mednarodne pomoči iziti iz globoke finančne krize.,« je poudaril minister. Kot so spomnili, so lani na ministrstvu pripravili štiri državne proračune, prvič je bila sprejeta strategija upravljanja z državnimi naložbami, v okviru katere se je nadaljeval proces privatizacije. Spremembe za večjo učinkovitost in zmanjšanje administrativnih ovir so se zgodile na davčnem področju, prenovljen je bil zakonski okvir finančnega sistema in pravni okvir upravljanja s slabimi terjatvami ter prestrukturiranja podjetij. Uspeh je bila izdaja 20-letne obveznice na mednarodnih finančnih trgih, prvič je bila izdana 30-letna obveznica. Podatki osrednjega statističnega zavoda Istat Tudi v FJK porast umrljivosti V prvih osmih mesecih lanskega leta umrlo več kot tisoč ljudi več kot v enakem obdobju leta 2014 Arhivski posnetek pokopališča v Vižovljah v devinsko-nabrežinski občini SLOVENIJA - Turizem v obalnih občinah v letu 2015 Portorož & Piran ustvarila 1,12 milijona hotelskih nočitev PORTOROŽ - Turistična destinacija Portorož & Piran se lahko pohvali z uspešnim letom 2015. Našteli so 1,12 milijona hotelskih nočitev oz. dva odstotka več kot leto prej. Z dodatnimi 250.000 nočitvami iz ostalih namestitvenih kapacitet na destinaciji pričakujejo, da bo skupna številka tudi letos presegla 1,3 milijona nočitev. Pri hotelskih nočitvah so z 71 odstotki lani prevladovale nočitve tujih gostov. Ti so ustvarili skoraj 780.000 hotelskih nočitev, kar je tri odstotke več kot leto poprej, so sporočili iz Turističnega združenja Portorož. Na destinaciji pa so zadovoljni tudi s prazničnim obdobjem, ko sta bila tako Portorož kot Piran dobro obiskana. Najbolj obiskani prireditvi sta bili Festival penin ter novoletni skok v morje in novoletno popoldne z ognjemetom v Portorožu. Obiskovalci so se ob tem lahko sprehodili po treh prazničnih tržnicah: v Portorožu, Piranu in na Bernardinu. Od 24. decembra lani do 2. januarja letos so našteli 36.400 hotelskih nočitev, kar je sto nočitev več kot lani. Tri četrtine vseh nočitev so ustvarili tuji gostje, med njimi je bilo največ Italijanov, Avstrijcev in Nemcev. Helikopter vojske rešuje življenja LJUBLJANA - Dežurna posadka 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske (SV) je ena od pomembnejših posadk, ko gre za reševanje v gorah in drugje. Samo v letu 2015 je z vojaškim helikopterjem posredovala 226-krat, od tega 132-krat pri reševanju v gorah in 94-krat pri helikopterski nujni medicinski pomoči. Pri posredovanju je vojaški helikopter lani skupno prepeljal 254 poškodovanih ali obolelih, 520 reševalcev in 29 ton opreme za prvo pomoč, pri tem pa skupno letel 270 ur, so sporočili z ministrstva za obrambo. SV po pogodbi, ki jo ima podpisano z ministrstvom za obrambo ter Zavodom RS za presaditev organov in tkiv Slovenija Transplant, opravlja tudi prevoze organov za presaditev, ki jih opravlja z letalom falcon. Lani je v Slovenijo tako prepeljala pet organov in cepivo. Za reševanje je na vojaškem delu Letališča Jožeta Pučnika na Brniku vsak dan pripravljen helikopter bell 412. Opremljen je z elektromotornim vitlom, ki omogoča dvig poškodovancev in reševalcev v helikopter, ter z osnovno opremo za oživljanje. Tričlanska posadka helikopterja in dežurna reševalna ekipa sta za polet pripravljeni v 15 minutah. TRST - Tudi v Furlaniji-Julijski krajini so v prvih osmih mesecih prejšnjega leta (obdobje januar-avgust) zabeležili precejšen porast umrljivosti. V tem obdobju je - kot priča raziskava osrednjega statističnega zavoda Istat - na deželni ravni umrlo 10.093 ljudi, lani pa se je v enakem časovnem razponu poslovilo 9.050 ljudi. V letu 2015 bo število pokojnih v FJK morda prekoračilo število 15 tisoč, podobno kot leta 1993 (takrat je umrlo 15.100 ljudi). Ampak to se je dogajalo v času, ko je bila povprečna življenjska doba nižja od sedanje. Kot med vojno, a brez vojne Kot med vojno, a brez vojne, kot če bi živeli pod bombami, tako je rimski dnevnik La Repubblica komentiral porast umrljivosti na državnem nivoju. V Italiji je umrljivost v zadnjem letu zabeležila kar 11,3 odstotni porast, pravi raziskava osrednjega statističnega zavoda Istat, katerega izvedenci si ne znajo razlagati vzrokov takšnega porasta. V prvih osmih mesecih preteklega leta (obdobje ja-nuar-avgust) je v Italiji umrlo 445 tisoč ljudi, kar je 46 tisoč več kot v enakem obdobju leta 2014. Povprečna mesečna umrljivost v državi je od 50 tisoč poskočila na 55 tisoč. »Številke so naravnost pretresljive in si jih ne znamo razlagati,« priznava v Re-pubblici demograf Gian Carlo Blangiar-do. Presenečeni nad takšnim porastom števila umrlih so tudi v zdravstveni agenciji italijanskih dežel. Pojav je zelo zapleten, pravi direktor agencije Francesco Be-vere, ki kot možne vzroke porasta navaja močnejše oblike gripe, ki prizadenejo starejše, čeprav o večjem številu smrti poročajo tudi v poletnih mesecih. Skratka, precejšnja zagonetka. Demografska ustanova Neodemos, ki jo citirajo italijanska občila, kot možne vzroke povečane umrljivosti navaja gospodarsko in družbeno krizo, ki negativno vpliva na življenje in očitno tudi na smrt Italijanov in Italijank. To je sicer le ena od hipotez, dodajajo raziskovalci, ki jo bo treba resno vzeti v pretres. Stvari bodo nekoliko jasnejše v prihodnjih mesecih, ko bo zavod Istat objavil porast umrljivosti po starostnih dobah. Neučinkovita cepiva proti gripi in tudi »efekt Černobil«? Generalnih tajnik zveze zdravniških zbornic Luigi Conte je za Messaggero Veneto navedel nekatere možne vzroke takšnega porasta umrljivosti. Med dejavnike, ki so povzročili več smrtnih primerov, omenja neuspešno cepivo proti gripi, ki je v letu 2014 povzročila več smrti med starejšimi ljudmi. Umrljivost v Furlaniji - Julijski krajini Leto Število umrlih 2015 . .................................10.093 (obdobje januar-avgust) 2014 . .................................13.766 2013 . .................................14.222 2012 . .................................14.426 2011 . ................................. 14.066 2010 . .................................14.083 2009 . ................................. 14.206 2008 . ................................. 14.370 2007 . ................................. 14.583 2006 . ................................. 13.676 2005 . ................................. 13.880 2004 . ................................. 13.921 2003 . ................................. 14.799 2002 . ................................. 14.262 Vir: Messaggero Veneto Zlasti v Furlaniji je treba po Conte-jevi oceni upoštevati tudi t.i. efekt Černobil (huda okvara sovjetske elektrarne se je pripetila leta 1986). Od takrat beležijo porast rakastih obolenj zlasti na ščitnici. Conte nadalje omenja vse večje okoljsko onesnaževanje in pojav staranja prebivalstva, ki je sicer značilen za FJK, Italijo in za večino držav zahodne Evrope. (st) 4 Torek, 5. januarja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu TRST - Sneg pobelil mestne ulice, led na pločnikih pa k sreči ni povzročil žrtev V nedeljo poledica, včeraj brez večjih težav Prebivalce Trsta in Krasa je v nedeljo čakalo presenečenje, saj so zjutraj zagledali pobeljene ceste, strehe in avtomobile. Sneg je na Krasu začel naletavati že v soboto zvečer, sneženje pa se je nadaljevalo ponoči. Bolj kot sneg pa je bilo za občane in še zlasti Trža-čane »presenečenje« v tem, da so bili pločniki in ulice zaradi burje v nedeljo zjutraj poledeneli, prebivalci mesta pa so bili navidezno prepuščeni sami sebi. Čeprav je to pozimi naraven pojav in je bilo poslabšanje vremenskih razmer tudi predvideno in napovedano, del Tržačanov ni mogel mimo običajnih polemik, češ da občinska uprava ni storila dovolj ali celo nič, zadevo pa so seveda politično takoj izkoristili nekateri desnosredinski politiki. Sicer so nekateri občani najbrž protestirali upravičeno, saj cest niso počistili povsod. Dovolj je pomisliti npr. na Rojan. V mestu in na Miramarskem drevoredu ni bilo v nedeljo popoldne niti snežinke, pač pa so bile nekatere ulice v Rojanu (Tor S. Piero, Giacinti, Ginestre in druge) ves dan popolnoma pobeljene, pločniki pa prekriti z ledom. Prebivalci so bili prepričani, da je vse mesto pobeljeno, medtem ko je bil del Roja-na dejansko - izoliran. Dodaten problem so bili taksiji. Andro Merku se je na facebooku hudoval, ker je ob 5.15 iskal taksi za na železniško postajo, telefon ustrezne službe pa je bil stalno zaseden. Skratka, taksiji niso delovali, nekdo pa je v komentarju pripisal, da niso bili na voljo niti ob 9. uri. Sicer je bil Trst v nedeljo zjutraj pobeljen, po prvih težavah se so razmere postopoma izboljšale. Lokalna policija, gasilci, družba AcegasApsAmga so takoj ukrepali, kljub temu pa je bilo nekaj težav na običajnih prometnicah, kot so Ul. Commerciale, reber Scala santa in Ul. Marchesetti (park Revoltella je bil še včeraj zaprt). Edini problem je bil v tem, da zaradi bridkega padca temperature niso uspeli takoj posipati vseh ulic s soljo, je razložila tržaška občinska uprava. Zapihala je tudi močna burja, ki je v nedeljo dosegla hitrost 109 km na uro. Zato so tudi takoj zaprli nekatere prometne žile, ki se vzpenjajo proti Krasu, npr. Ul. Commerciale in Ul. Bono-mea. Gasilci so v Trstu prejeli približno 40 klicev. Večinoma so to bili vozniki avtomobilov v težavah zaradi poledice. Hujših nesreč k sreči ni bilo. Družba AcegasApsAmga je sporočila, da je za posipavanje cest od sobote do včeraj popoldne uporabila 250 ton soli. Za to se je poslužila 15 vozil, ki so prevozila 2.300 kilometrov, medtem ko je 60 uslužbencev ročno posipavalo pločnike. V tržaški občini je bilo včeraj skoraj vse normalno. Gasilci so morali nekaj krat na Ka-tinaro in do Judovca, nekaj lažjih nesreč pa je bilo na hitri cesti, kjer so vozniki izgubili nadzor nad vozili. Zgornji del rebri Scala santa in del Kontovelske rebri sta bila do večera še zaprta za promet, ob 12. uri pa so redno peljali vsi avtobusi podjetja Trieste Tra-sporti. Napovedi za danes dopoldne še kažejo na možnost poledice. Župan Roberto Cosolini je zato spet pozval občane, naj ostanejo po možnosti doma. (ag) Roberti: Trst paraliziran »Tudi tokrat je nekaj milimetrov snega paraliziralo Trst, Mira-mar in mestni muzeji pa so bili zaradi tega vsi zaprti!« To je poudaril županski kandidat Severne lige Pierpaolo Roberti in ocenil, da »edina pozitivna vest je v tem, da je to bila za Trst zadnja zima z le-vosredinsko občinsko upravo.« Levo: Čiščenje pred cerkvijo v Rojanu Desno: Ul. Coroneo fotodamj@n več fotografij na www.primorski.eu Levo: priprave ne kepanje na Kontovelu Desno: Ul. Commerciale je bila nedostopna fotodamj@n KRAS, BREG - Led in sneg na cestah okoliških občin Drugi dan čistili še klance Obračun županov - Občinski telefoni vseskozi zvonili, pristojne zunanje službe pod pritiskom, glavne prometnice v nedeljo prevozne »Ledena nedelja« jo je tudi v okoliških občinah zagodla predvsem tistim, ki stanujejo v klancih in strmih ulicah. Občinski telefoni so vseskozi zvonili, občinsko osebje in pristojna podjetja so bila na terenu, marsikje pa so stranske ulice očistili šele včeraj, ker je bilo dela preprosto preveč, vozil pa najbrž premalo. Dejstvo je tudi, da posipavanje cest s soljo v primeru burje ni učinkovito, ponekod pa je začelo snežiti šele po dežju in poledici. V zgoniški, repentabrski in dolinski občini je bilo za čiščenje pristojno zunanje podjetje. »Pri nas so v nedeljo očistili pokrajinske in glavne občinske ceste, stranske ceste so prišle na vrsto včeraj,« je povedala zgoniška županja Monica Hrovatin. Posi-pavati ceste s soljo v primeru burje nima smisla. Pristojno podjetje ima na razpolago dve vozili. »S tem podjetjem smo sodelovali prvič. Razmislili bomo, ali bi se dalo kaj izboljšati,« je dejala. Nedeljo je vsekakor marsikdo preživel doma, tako da je do poledice prišlo ob pravem dnevu ... V repentabrski občini so imeli podobne probleme. »Z ledom in snegom se je spopadla zunanja služba, na žalost je do čiščenja prišlo malo pozneje,« je povedal župan Marko Pisani. Avtobus je vsekakor redno vo- Snežna zabava na Krasu zil, občani pa so na čiščenje klancev morali počakati do ponedeljka. »Seveda skušamo v teh primerih preprečiti nevšečnosti, s soljo pa si nismo mogli veliko pomagati,« je potrdil župan. Civilna zaščita je bila v stanju pripravljenosti, na pomoč bi priskočila ob morebitnih večjih težavah. Vsa dolinska občina se je v nedeljo popoldne po besedah župana Sandyja Kluna znašla v ledenem objemu. »Predvsem med 16.30 in 19. uro so vse ceste poledenele, od fotodamj@n Pobeljena cesta na Kontovelu fotodamj@n Gročane do Mačkolj in tudi v ravninskem Bo-ljuncu. Intervenirali smo takoj, klicev pa je bilo res veliko in vseh nismo uspeli zadovoljiti,« je dejal župan. Pristojno zunanje podjetje je zagotovilo dve vozili, civilna zaščita in prostovoljni gasilci so bili v nedeljo vseskozi na terenu; dela pa je bilo očitno preveč, tako da se je čiščenje nadaljevalo še včeraj, ko se je tudi dvignila temperatura. Sinoči so bile še težave na območju Peska in Gročane. »Občane prosimo za razumevanje, v takih primerih pa je dobrodošla pomoč vseh,« je še dodal Klun. V devinsko-nabrežinski občini ni bilo večjih težav, pravi župan Vladimir Kukanja. »Za svoje ceste skrbimo sami, načrta za preprečitev posledic sneženja še nismo izdelali, a večje poledice ni bilo. Nič posebnega,«je komentiral. Prostovoljci civilne zaščite so bili prvi na terenu, v nedeljo so si najprej ogledali razmere v Medjevasi. Zadnje posledice so odpravljali včeraj. (af) / RADIO IN TV SPORED Torek, 5. januarja 2016 5 TRST - Minister Franceschini namenil 5,6 milijona evrov za 8 obnovitvenih projektov v FJK Iz Rima 2,5 milijona evrov za tržaške kulturne ustanove Med temi miramarski park (1,16 milijona evrov) in rimsko gledališče (500 tisoč evrov) Miramarski grad Minister za kulturne dobrine Dario Franceschini je včeraj namenil skoraj 5.580.000 evrov za obnovo 8 kulturnih oziroma arheoloških ustanov v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Od teh bodo 3 milijoni za obnovitvena dela na mestnem obzidju Palmanove in 120 tisoč evrov bo za obnovo srednjeveškega plovila, ki so ga našli v reki Stella, skoraj 2,5 milijona evrov pa bo namenjenih za vzdrževanje in ovrednotenje kulturnih ustanov v Trstu. Ministrstvo za kulturne dobrine je namreč včeraj najavilo triletni načrt za investicije na kulturnem področju. Po 360 milijonih evrov, ki jih je Rim že namenil za dežele južne Italije, je zdaj prišlo dodatnih 300 milijonov za kulturo, je povedal minister za kulturo Dario Franceschini in poudaril, da je to svež denar, ki je takoj uporaben. Financiranja je že odobril višji svet za kulturne dobrine na osnovi prošenj in predlogov posameznih območij. Trst bo prejel denar za šest obnovitvenih projektov. Minister Franceschini je namenil pol milijona evrov za obnovo oziroma restavriranje starorimskega gledališča nasproti kvesture, 350 tisoč evrov za zaključni del izkopavanja, obnove in ovrednotenja arheološkega območja, ki je bil last podjetja za ljudske gradnje ATER, 305 tisoč evrov za vzdrževanje in digitalizacijo knjižnega arhiva državne knjižnice Stelio Crise, 870 tisoč evrov za obnovo in ovrednotenje miramarskega parka, 290 tisoč evrov za umik arhitektonskih pregrad v zgodovinskem muzeju na miramar-skem gradu in približno 140 tisoč evrov za digitalizacijo in objavo zemljevidov katastra za Julijsko krajino in za Trst. Odziv odbornika Torrentija Odločitev ministra Franceschini-ja glede financiranj je sinoči pozdravil deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti. Poudarilje , da je minister držal dano besedo, kajti deželi FJK je namenil pomembno vsoto denarja, celo nad pričakovanji. V prihodnjih treh letih bo na tej podlagi prišlo do pravega zasuka glede upravljanja deželnega kulturnega bogastva, je še povedal Torrenti, to pa bo imelo zelo pomembne učinke tudi na krajevni turizem in gospodarstvo. Obiski muzejev v nedeljo Ministrstvo za kulturne dobrine je objavilo tudi število obiskov v italijanskih državnih muzejih preteklo nedeljo, ko je bil vstop vanje prost. Obisk je bil rekorden. Prvi na seznamu najbolje obiskanih muzejev je bil rimski Kolosej, ki si ga je ogledalo 21.886 ljudi, na drugem pa je arheološko območje v kraju Pom-pei, ki ga je obiskalo 9.392 oseb. Mira-marski grad, ki je bil navadno vselej na vrhu lestvice, je bil včeraj šele na 20. mestu z 932 obiskovalci. (ag) fotodamj@n Starorimsko gledališče fotodamj@n Miramarski park zaprt »zaradi vremenskih razmer« Skupina skavtov iz Vicenze, ki je »obšla« zaprta vrata Skupina skavtov iz kraja Malo pri Schiu blizu Vicenze je pretekle dni preživela na Tržaškem. Preteklo nedeljo si je zaželela ogledati Miramarski park, obenem pa je hotela izkoristiti priložnost in se povzpeti po stopnicah z Miramara vse do kontovelske Mlake. Skupino je sestavljalo enajst mladih pet deklet in šest fantov. Ena od skav-tinj je pokukala v spletno stran muzeja Miramarskega gradu in parka, da bi preverila, ali sta odprta. O kakem morebitnem zaprtju ni bilo govora. Skavtinje in skavti so si ogledali grad in se nato napotili proti gornjemu izhodu iz parka, tistemu v Ul. Beirut v bližini miramarske železniške postaje. Tam pa jih je čakalo presenečenje: vhodna vrata so bila zaprta. Na vratih je bil pritrjen list, na katerem je pisalo, da sta vhoda v park iz Ul. Beirut in stopnišča za Grljan zaprta »zaradi vremenskih razmer«. Vzrok je bil malodane smešen. V gornjem delu parka je sneg pobelil asfaltirano pot le za kak centimeter. Žleda Zaprto zaradi »vremenskih razmer« ali poledice ni bilo. Burja ni zavijala, da bi lomila veje ali kaj podobno. Skratka: v nedeljo je bilo v Miramarskem parku povsem običajno zimsko vreme, za nekoga (koga?) pa so tam vladale tako ek-stremne »vremenske razmere«, da je bilo treba gornji vhod in vhod s stopnišča za Grljan zapreti. Skupina skavtov pred zaprtimi vrati ni obupala. Elegantno je - z nahrbtniki in kitaro vred - preskočila stranski zid, se nastavila pametnemu telefončku in nadaljevala vzpon do Mlake. (mk) POLITIKA - Vprašanje deželnega svetnika Forza Italia Ziberna: Občina Trst bojkotira Izrael Laureni: Joj, kako sem postal pomemben ... Tržaški občinski odbornik demantira domnevno blokiranje posla z izraelskim podjetjem Sodastream o dobavi vodnih hišic Ali Občina Trst bojkotira Izrael? Tak vtis daje vprašanje, ki ga je deželni svetnik stranke Forza Italia Rodolfo Ziberna naslovil na predsednico deželne vlade Deboro Serracchiani. Ziberna se nanaša na poročanje spletne izdaje dnevnika Il Fatto Quoti-diano preteklega 29. decembra, kjer med drugim piše, da je novembra leta 2013 tržaška sekcija gibanja BDS (Bojkot, dezinve-stiranje, sankcije proti Izraelu), ki si prizadeva za bojkot izraelskih proizvodov, od občinskega odbornika za okolje Umberta Laurenija zahtevala in dosegla preklic posla z izraelskim podjetjem Sodastream za dobavo vodnih hišic oz. avtomatov za vodo, kar naj bi podjetje stalo milijone evrov, zadeva pa je odmevala tudi v ameriškem kongresu. Zato Ziberna želi izvedeti, ali je Serracchianijeva vedela za to, ali je za to vedel oz. bil v to vpleten kak predstavnik deželne uprave, ali še kaka druga občina v FJK diskriminira izraelska podjetja ter kakšne ukrepe namerava deželna uprava sprejeti v odnosu do Občine Trst ter oškodovanega podjetja. »Joj, kako sem postal pomemben ...« Tak je bil ironičen odziv odbornika Laurenija, ko je od nas izvedel za Zibernovo vprašanje. Laureni je za naš dnevnik demantiral vest, da naj bi blokiral izraelsko podjetje, saj to ne odgovarja resnici. Po njegovih besedah vse skupaj izvira iz odločitve Občine in podjetja Ace- gas, da nagradita občane, ki so se izkazali pri ločenem zbiranju odpadkov. Med nagradami so bile tudi naprave za gaziranje tekoče vode. Po objavi seznama nagrad je Laureni prejel elektronsko sporočilo Zveze levice, ki ga je opozarjala, da obstajajo znamenja, da naj bi sama Organizacija združenih narodov oporekala proizvodom podjetja Sodastream, ker so bili proizvedeni na ozemljih, ki jih Izrael nezakonito zaseda. Zato je na podjetje Acegas naslovil vprašanje, ali so naprave za gaziranje v povezavi s Sodastreamom, Acegas pa je na lastno pobudo sporočil, da je menjal dobavitelja. Zadeva je odmevala v dnevniku Il Piccolo, ki je pisal, da »Občina Trst blokira izraelske mehurčke«, kar pa ne odgovarja dejstvom, pravi Laureni, ki ga je spletna revija Shalom med drugim uvrstila med ljudi, ki sovražijo Izrael. Odbornik sicer ne skriva svojega kritičnega stališča do izraelske zasedbe palestinskih ozemelj, vendar je zanj povezovanje med Občino in Sodastreamom glede vodnih hišic najmanj tvegano početje. »Gre za klasičen primer dogodka, ki ga je povzročil začetni nesporazum,« pravi Laureni. »Vsako toliko časa izvlečejo ven te probleme, ampak da se govori o milijonski škodi, se čutim preveč pomembnega, nimam take oblasti,« ironično zaključuje. Ivan Žerjal Filmski festival ShorTS Režiserji z vseh koncev sveta se lahko prijavijo na mednarodni filmski festival kratkometražnih filmov ShorTS (organizator je Maremetraggio), ki bo v Trstu potekal med 1. in 8. julijem. Prijave bodo zbirali do 29. februarja, 17. izdaje filmskega festivala pa se lahko udeležijo režiserji, ki so za svoj krat-kometražni film prejeli vsaj eno nagrado na katerem koli festivalu v letu 2015. Tudi letos bo v igri kategorija Last Chance, ki je namenjena kratkome-tražnim filmom brez nagrad. Izbranih deset filmov bo sodelovalo v finalnem izboru filmskega festivala ShorTS. Žreb za boljši sejem Občina Trst obvešča, da bo v četrtek, 7. januarja, ob 12.00 uri v Ul. Genova 6 (1. nadstropje soba št. 101) potekal žreb za dodeljevanje lokacij fizičnim osebam, ki v prvem semestru letošnjega leta želijo sodelovati na sejmu stare in rabljene robe. Jaslice v deželnem svetu Do 10. januarja bo možen obisk umetniških jaslic, ki so v okviru prireditve Giro presepi na ogled na sedežu tržaškega deželnega sveta. Jaslice si je mogoče ogledati danes in v četrtek med 9.30 in 12.30 ter med 14.30 in 17.30, v petek pa med 9.30 in 13.00 uro. Befana v Vižovljah Befana bo jutri obiskala tudi otroke v Vižovljah, ki se bodo v tamkajšnji dvorani zabavali z animatorjem Ernestom (med 10.30 do 13.00 uro). Otroško zabavo, na kateri bodo zbirali prostovoljne prispevke za združenja, ki sodelujejo z Burlom, pripravlja Lions klub Devin-Nabrežina v sodelovanju z lokalnimi športnimi in kulturnimi društvi. Popoldne ob 16.30 bo ob priložnosti praznika svetih treh kraljev v restavraciji San Mauro potekala tombola, izkupiček pa bo šel združenju Ag-men FJK. PRAZNIK Tržaški Srbi se pripravljajo ■ v • v na božič Natanko trinajst dni po katoliškem božiču bo srbsko-pravosla-vna skupnost v Trstu v četrtek praznovala božič. Srbska pravoslavna Cerkev se namreč, tako kot ruska in bolgarska Cerkev ter meni-ška skupnost na gori Atos, še vedno drži starega julijanskega koledarja in ne reformiranega gregori-janskega koledarja ter zato praznuje božič 7. januarja in ne 25. decembra, kot to delajo katoliška in protestantske Cerkve ter tudi nekatere pravoslavne Cerkve, kot sta grška in romunska. Slovesnosti se bodo pričele jutri na božično vigilijo oz. badnji dan, ko bodo v cerkvi sv. Spiridona ob 18. uri slovesne večernice z blagoslovitvijo hrastove veje oz. badnjaka, ki jo bodo verniki odnesli na svoje domove, tla svetišča pa bodo prekrita s slamo, ki simbolizira betlehemski hlev, v katerem se je rodil Jezus Kristus. V četrtek, na praznični dan, pa bo v cerkvi sv. Spiridona ob 10. uri tudi slovesna božična liturgija, pri kateri bo sodeloval cerkveni zbor srbsko-pravoslavne skupnosti. Jutri bo slovesno tudi za tržaško grško-pravoslavno skupnost, ki bo obhajala praznik Kristusovega razglašenja in krsta. Ob tej priložnosti poteka navadno tudi suge-stivni obred blagoslova voda, ko duhovnik vrže križ v morje, eden od vernikov pa skoči v vodo in ga prinese nazaj ter prejme zato poseben blagoslov. 6 Torek, 5. januarja 2016 AKTUALNO / TRST - Sodelovanje z ustanovo FAI Dijaki Zoisa vodiči v starem pristanišču Sošolcem in dijakom iz Kopra predstavili zgodovino luke Levo udeleženci obiska Starega pristanišča; desno v hidrodinamični centrali Letos pred koncem leta smo se nekateri dijaki Državnega tehniškega zavoda Žige Zoisa odločili za sodelovanje s FAI (Fondo Ambiente Italiano). S tem projektom smo postali »cicero-ni« in smo sošolcem ter nekaterim dijakom iz Kopra predstavili zgodovino, arhitekturo, urbanistiko in zanimivosti Starega pristanišča pod geslom: Varujmo, kar ljubimo. Ljubimo, kar poznamo! Začeli smo s predstavitvijo mo-numentalnega vhoda. Ta je postal pomemben po letu 1891, saj je bil do takrat cel Trst prosta luka, to je brezcarinska in neobdavčena cona, od leta 1891 dalje pa je prosta luka veljala samo za območje pristanišča. Nato smo nadaljevali z ogledom pristanišča, kjer smo spoznali nekatera pomembna skladišča. Med temi naj omenimo največjo stavbo v pristanišču, in sicer skladišče 26, ki je bilo obnovljeno pred kratkim in ki je gostilo sekcijo beneškega bienala. Zanimivo pa je tudi skladišče 18, v katerem so shranjeni predmeti, ki so jih begunci in optanti zapustili, ko so po drugi svetovni vojni zapuščali kraje, ki so prešli pod jugoslovansko upravo. Skladišče je zaslovelo zaradi Cri-sticchijeve predstave Magazzino 18, ki je imela velik odmev v javnosti. Podrobneje smo si ogledali tudi hidrocentralo, ki je poganjala žerjave in dvigala v pristanišču. Danes je muzej in privablja mnogo obiskovalcev, saj se je večji del naprav dobro ohranil in predstavlja izreden primer industrijske arheologije. Zanimivo je, da so bili pri gradnji te centrale posebno pozorni tudi na estetiko, tako da je videti kot dvonadstropna mestna hiša. Izkušnja je bila zelo zanimiva in poučna. Med pripravami smo se veliko naučili, hkrati pa smo se tudi zabavali. Posebno se moramo zahvaliti profesorju Zobcu in profesorici De-vetti, ki sta nam pri celotnem projektu pomagala in nam posvetila ogromno časa in truda. Petra Olenik, 3.UFM Knjiga o Borgesu V kavarni San Marco bodo v petek ob 18. uri predstavili knjigo Francesce Brezzi Nel labirinto del pensiero-Borges e la filosofia. Publikacijo bo ob prisotnosti avtorice predstavil Fulvio Longato s tržaške univerze. Nekaj odlomkov iz del pisatelja in pesnika Jorgeja Luisa Borgesa bo prebrala Valentina Milan, glasbena spremljava bo na osnovi skladb Paola Rossija. TRST - Drevi ob 20.30 v gledališču Rossetti Tržaška opereta 2.0 Malinteso tergestino je poskus obuditve in posodobitve priljubljenega žanra Z leve (v fotomontaži): »oče« operete Jacques Offenbach, Paola Russo in Massimiliano Donninelli Gledališče Rossetti bo drevi ob 20.30 prizorišče novega eksperimenta: obuditi opereto, ki je pred sto leti polnila tržaška gledališča, v tretjem tisočletju pa je v bistvu izginila iz gledaliških programov. Ta je namen nocojšnje predstave Malinteso Tergestino, lahkotnega glasbenega spektakla s posodobljenim izražanjem in glasbo, torej prave »operete 2.0«. Zaživela bo pod taktirko dirigenta in avtorja predstave Massimiliana Donninellija, avtorice besedil (in oglaševalske ustvarjalke) Paole Russo in režiserja Luciana Pasinija. Nastopajo tenorista Max Renè Cosotti in Alessandro D'Acrissa, igralec Gualtiero Giorgini in trio Les Ba-bettes. Prireditelj je Confcommercio v okviru dobrodelne predstave Buon anno Trieste. OPČINE - Slaščičarna Saint Honorè Čokoladni tramvaji v humoristični škatli Čokoladne tramvaje je po novem mogoče kupiti tudi v škatli s humoristično platnico Openska slaščičarna Saint Honore, znana tudi po čokoladni mojstrovini v obliki open-skega tramvaja, je v svojo ponudbo vključila zanimivo novost. Odločili so se, da čokoladni tramvaj predstavijo še v zabavni in humoristični embalaži. K sodelovanju so povabili znanega tržaškega ilustratorja, ki je škatlo čokoladnih bonbonov opremil s tramvajem, ki kar poka po šivih. V njem namreč ni prostora za vse potnike, ki bi na Opčine radi prispeli s to znamenitostjo. Zato nekateri ob tramvaju tečejo, drugi ga potiskajo, spet drugi ga vlečejo.Sladkosne-di pa v škatli poleg čokoladnih tramvajčkov dobijo tudi pobarvanko, ki upodablja tramvaj. Včeraj danes Danes, TOREK, 5. januarja 2016 SIMEON Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 8.50 - Luna vzide ob 2.57 in zatone ob 13.25. Jutri, SREDA, 6. januarja 2016 GAŠPER, TRIJE KRALJI VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 10 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj C. S Izleti SEKCIJA ANPI-VZPI BOLJUNEC organizira izlet v sredo, 13. januarja, na Sv. Ano pri Starem Trgu, na tradicionalno komemoracijo padlim borcem v NOB, med katerimi je tudi naš domačin Josip Maver. Odhod ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren. Vključeno kosilo. Info v KD Prešeren, na tel. št. 340-03452782 ali 347-1573307 (Walter Maver). OMPZ F. BARAGA vabi v nedeljo, 17. januarja, na ogled jaslic v Košani, v Postojnski cerkvi in pri Poldetu Na-godetu. Njegove jaslice prikazujejo božično zgodbo s figuricami ob zvoku in svetlobi. Kosilo vključeno. Kraj in urnik odhodov bomo javili kasneje. Prijave čim prej na tel. št. 3479322123 ali 340-1395070. Danes praznuje 90. rojstni dan naš dragi Ernest Malalan Iskreno mu čestitajo in mu želijo še mnogo zdravih let Svojci H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ M. Sam-sa in I. Trinko - Zamejski toplo vabi vse zainteresirane na obveščevalni sestanek za vpis otrok v 1. razred v petek, 8. januarja, ob 16.30 v prostorih slovenske osnovne šole pri Domju. Bodoče prvošolčke bodo učiteljice razveselile z branjem pravljice ob čaju in piškotih. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.san-dorligo-dolina.it. ' . Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja in poslovne prostore. Popravljam pohištvo, peči na drva in pelete ter kamine. Tel. št.: 3402719034. NA OPČINAH dam v najem ali prodam stanovanje: 2 sobi, dnevna soba z balkonom, kuhinja, kopalnica, hodnik, klet in podstrešje. Samostojno ogrevanje. Tel. št. 040-214309 ali 3332130947. PODARIM kompletno dvoposteljno spalnico. Tel. št.: 349-7769394. PRODAM nintendo DSi, malo uporabljen, bele barve, vključene tri igre. Cena 60,00 evrov. Tel. št.: 3299841041. PRODAM stolčke za hranjenje otrok (do 3 let). Tel. 329-9260852. V CENTRU SESLJANA damo v najem opremljeno stanovanje, 50 kv. m. (dnevna soba in kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, shramba ter balkon). Cena po dogovoru. Tel. št.: 040208907, 333-3217954. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (kuhanje, likanje, čiščenje), kot negovalka starejših oseb ali varuška. Tel. št.: 00386-57530127. H1 Osmice IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. št.: 040-200613. / TRŽAŠKA Torek, S. januarja 2016 7 Ii Lekarne Od ponedeljka, 4. do nedelje, 10. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Oši-rek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264, Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982. Lekarne odprte v soboto (13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Trg Garibaldi 6 - 040 368647. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Quo vado?«. ARISTON - 16.00, 21.00 »Little sister«; 18.30 »Perfect Day«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Bella e perduta«; 18.00, 21.30 »La Isla Minima«. FELLINI - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Macbeth«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.10, 18.50, 22.15 »Irrational Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Il ponte delle spie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.50, 20.10, 22.20 »Carol«; 20.30 »Franco-fonia - Il Louvre sotto occupazione«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.00 »Božič pri Cooperjevih«; 16.45 »Dobri dinozaver«; 21.10 »Parkelj«; 18.30, 20.50 »Peklenski val«; 16.00, 18.10, 20.30 »Sestri«; 16.10 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih«; 15.25 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih 3D«; 18.50 »V srcu morja«; 15.45, 18.20, 20.20, 21.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 17.20, 20.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«; 15.50 »Vsi na jug«. NAZIONALE - 16.30, 21.40 »Quo vado?«; 15.15, 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Il piccolo principe«; 18.10, 20.00, 22.15 »Franny«; 16.00, 18.30, 21.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 20.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 15.15, 17.00 »Masha e Or-so - Amici per sempre«; 15.15, 18.10 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fer-mare«; 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »As-solo«. SUPER - 15.20 »Le ricette della signo-ra Toku«; 17.20, 19.20, 21.30 »Dio esi-ste e vive a Bruxelles«. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.45, 19.20, 21.30, 22.05 »Star Wars: Il ris-veglio della Forza«; 11.10, 13.10, 15.10, 17.10 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 15.40, 18.00 »Il piccolo principe«; 19.10 »Il ponte delle spie«; 22.00 »Irrational Man«; 15.15, 16.45 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 18.15, 20.15, 22.15 »Natale col boss«; 14.40, 15.40, 16.35, 17.35, 18.30, 19.30, 20.25, 21.25, 22.20 »Quo vado?«; 15.10, 17.15, 20.15, 22.15 »Vacanze ai Caraibi«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 18.45, 20.20, 22.10 »Quo va-do?«; Dvorana 2: 15.00 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 16.15 »Il piccolo principe«; 18.10, 20.15, 22.10 »Franny«; Dvorana 3: 15.00, 17.30, 19.50, 22.10 »Macbeth«; Dvorana 4: 15.15, 19.50 »Il piccolo principe«; 17.20 »Assolo«; 21.45 »Il ponte delle spie«; Dvorana 5: 15.00, 16.40 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 18.15, 22.20 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 20.40 »Assolo«. □ Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo uradi zaprti danes, 5. januarja. NŠK obvešča, da bosta Oddelek za mlade bralce v Ul. Filzi 14 ter Odsek za zgodovino v Ul. Montecchi 6 zaprta do danes, 5. januarja. OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi, tradicionalno novoletno družabno srečanje v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri v domu v Briščikih. Srečanja se lahko udeležijo vsi občani nad 70. letom. Prisotnost potrdite do danes, 5. januarja, v tajništvu občine Zgonik ali na tel. št.: 040-229101. PILATES - Skupina 35-55 iz Boljunca in vaditeljica Sandra obveščata, da se bo vadba spet pričela danes, 5. januarja, ob 19.30. Nadalje obveščata, da bo v januarju vadba potekala tudi ob petkih z začetkom ob 19.00. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 5. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja; v nedeljo, 10. januarja, ob 7.15 odhod avtobusov iz Padrič za nastop na proslavi v Dražgošah. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo knjižnica zaprta do srede, 6. januarja. LJUDSKI DOM PODLONJER vabi v sredo, 6. januarja, ob 18. uri v Ul. Ma-saccio 24, na tradicionalno solidarnostno tombolo za Emergency, Salaam otroci oljke in Ne bomb ampak bombone. NA REPENTABRU, v hiši na skali, je g. Grega Tozon postavil na ogled enkratno zbirko jaslic iz celega sveta. Do srede, 6. januarja, vsak dan od 15. do 17. ure ter pred in po maši v prazničnih dneh. SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago društveni koledarji pri odbornikih društva, v gostilni v Šempolaju, v knjigarni v Nabrežini in v kavarni Gruden. KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do vključno petka, 8. januarja. ZSKD obvešča, da bo do 8. januarja urad odprt od 9. do 13. ure. JUS - SRENJA KRIŽ prireja v soboto, 9. januarja, čistilno akcijo Bošketa. Zbirališče ob 8.45, začetek ob 9.00. Vabljeni vsi člani, ob delu bo tudi priložnost za načrtovanje nadaljnjih akcij in sečenj. ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v januarju in februarju, s pričetkom v soboto, 9. januarja. Info in vpis: info@mladi-na.it ali tel. št. 347-0473606. KOLEDOVANJE V KRIŽU: Združenje staršev Križ in SKD Vesna obveščata, da letos bodo kriški koledniki izjemoma obiskali domove vaščanov v nedeljo, 10. januarja. Zbirališče ob 11.00 pred cerkvijo sv. Roka. OBČINA DOLINA IN DRUŠTVA IZ BREGA, v sklopu dogodkov »Božič v Bregu«, organizirajo tradicionalno srečanje starejših občanov s pogostitvijo, kulturnim programom in zdravico. V nedeljo, 10. januarja, v centru Antona Ukmarja pri Domju z začetkom ob 18. uri. Večer je namenjen občanom, ki so dopolnili 65 let. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI-NI je na ogled bogata tradicionalna razstava jaslic iz vsega sveta do nedelje, 10. januarja, ob sobotah in praznikih, od 16. do 20. ure. V BARKOVLJAH, v cerkvi sv. Jerneja, bo v nedeljo, 10. januarja, ob 11. uri maševal v našem jeziku novomašnik - Barkovljan don Davide Chersicla. Pel bo domači zbor. Med mašo tradicionalni oser za zbor in blagoslov otrok. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah naj se prijavijo pri delavnici voza oz. na sestanku, ki bo v ponedeljek, 11. januarja, ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. SPDT obvešča člane in prijatelje, da bodo v naslednjih dneh odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine za l. 2016. V ponedeljek, 11. januarja, 19.00-20.30 v društveni postojanki v Boljuncu št. 44; v sredo, 13. januarja, 10.00-13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20; v četrtek, 14. januarja, 10.00-13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20. SLOV.I.K. - Drugo srečanje v sklopu ciklusa predavanj Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum: v torek, 12. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Politolog in sociolog Primož Šterbenc bo predaval na temo Kako razumeti fenomen Islamske države. JOGA pri SKD F. Prešeren v Boljuncu: vadba se bo spet pričela v sredo, 13. januarja, po običajnem urniku. SKD LIPA prireja sklop predavanj o zdravi prehrani z izvedenko Marijo Merljak. Prvo srečanje bo v sredo, 13. januarja, ob 19. uri v Bazovskem domu. Naslednja srečanja bodo 27. januarja ter 3. in 17. februarja. SPDT vabi v četrtek, 14. januarja, ob 19. uri v foyer SSG, Ul. Petronio 4, na odprtje dokumentarne razstave Med morjem in gorami. Razstavo je pripravil Meddruštveni odbor primor-sko-notranjskih planinskih društev, ki združuje 10 planinskih in 5 športno plezalnih društev z območja slovenske Istre in Trsta, Krasa ter od Brkinov do Postojne. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Mnogo je novosti! Info in vpis na tel. št. 340-5814566 (Valentina). KRAŠKA OHCET 2016: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Repentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. PLAY & LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščino na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 6. leta. Urniki: sreda 17.00 -17.45, začetek 10. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Zupance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30. 0 Prireditve SKD TABOR - Prosvetni dom, Opčine: Novoletni koncert v sredo, 6. januarja, ob 18. uri. Godba na pihala V. Parma, Aleksander Ipavec in Martina Fe-ri. Dirigent Tomaž Nedoh. SKD TABOR, Prosvetni dom - Opčine: od 6. do 16. januarja razstava Vojka Ražma »Kamnita suhozidna dediščina Krasa«.Urnik: 16.00-19.00. BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji Pevskega zbora Tončka Čok bo v petek, 8. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Trojice na Katinari. Nastopajo PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger), MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Loca-telli) in Nomos Ensembles Wind Quartet. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na »Božično - novoletni gala koncert«, ki bo v petek, 8. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Trstu. Oblikujejo ga: Manin Ensemble, pevca Tina Debevec in Rok Ferenčak, slovenski citrarski kvartet in pritrkovalski ansambel iz Kamne Gorice; povezovalec večera je Franci Černe. Pokrovitelja večera sta Slovenska prosveta in ZKB. POZDRAV NOVEMU LETU - SKD Rdeča zvezda in KRD Dom Briščiki vabita na koncert v petek, 8. januarja, ob 20.00 v cerkev sv. Mihaela v Zgonik. Prisluhnili bomo melodijam harf skupine Girotondo dArpe. Večer je organiziran v sodelovanju z Zup-nijsko družinsko skupino iz Zgonika in Zupnijo sv. Mihaela v Zgoniku ter pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. BOŽIČNI KONCERT v cerkvi v Boljun-cu bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri. Nastopata MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli) in PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger). BOŽIČNI SPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ F. Venturini bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu. Nastopa MePZ Fran Venturini od Domja (dir. Cinzia Sancin). ŽUPNIJA SV. ROKA NABREŽINA vabi v nedeljo, 10. januarja, ob 16.30 na Božični koncert v cerkvi sv. Roka. Pojejo: MePZ Igo Gruden - Nabrežina in združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov - Trst. BOŽIČNI UTRINKI V KARNAJSKI DOLINI - Jaslice in pesem, koncert v organizaciji MePZ Naše vasi - Tipana bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15. uri v cerkvi srca Jezusovega v Karnahti (UD). Nastopajo MePZ Naše vasi - Tipana (dir. Davide Tomasetig), Barski oktet (umetniški vodja Davide Clodig) in MePZ Rdeča zvezda - Salež/Zgonik (dir. Rado Milič). DRUŠTO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 10. januarja, na božični koncert uveljavljene Dekliške vokalne skupine Bodeča neža, ki jo vodi Mirko Ferlan, ob 16.30 v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu. GLEDALIŠKI VRTILJAK se bo ponovno zavrtel v nedeljo, 10. januarja, s predstavo Petelin se sestavi v izvedbi LG Maribor. Predstavi bosta ob 16.00 in ob 17.30. Vabljeni otroci, starši in no-noti, abonenti in občasni gledalci! NATIVITAS MILJE - DSMO K. Ferlu-ga vabi na koncert v sklopu revije Na-tivitas »S pesmijo vam želimo...«, ki bo potekal v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v miljski stolnici na Trgu Marconi. Koncert bosta oblikovali DVS Primorsko iz Mačkolj in ZVS Barko-vlje, ki ju vodi Aleksandra Pertot. S PESMIJO VAM ŽELIMO... koncert v sklopu deželne zborovske revije Na-tivitas v organizaciji DSMO Kiljan Ferluga bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v stolnici v Miljah. Nastopata ZeVS Barkovlje in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot). SKGZ vabi na predstavitev biografije Milana Kučana v sredo, 13. januarja, ob 18. uri v foyerju balkona tržaškega Kulturnega doma. Delo bosta predstavila predsednik Kučan in avtor knjige Božo Repe. TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi. BOŽIČ, OD VENETA DO ŠTAJERSKE, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji None-ta Primorsko bo v soboto, 16. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ri-cmanjih. Nastopajo Nonet Primorsko in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot), Ensemble vocale Emozioni Incanto iz Padove (dir. Giuseppe Marchioro) in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic (dir. Ivo Kacbek). BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ Lipa bo v soboto, 16. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Nastopata PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger) in MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli). FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled razstave Barkolana Luke Vuge in Ra-divoja Mosettija na Opčinah v pice-riji pred cerkvijo in Nataše Peric in Milosa Zideriča v gostilni v Zgoniku. Prispevki V spomin na Milana Miliča darujeta Zmago in Sonja 20,00 evrov za AŠK Kras. Ob smrti tete Vide Renčelj daruje nečakinja Nada Marc 80,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na drago sestro Nerino daruje Alfredo z družino 50,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma, 50,00 evrov za KD Primorec, 50,00 evrov za ŠD Primorec, 50,00 evrov za cerkev sv. Andreja v Trebčah, 50,00 evrov za vaški spomenik VZPI - ANPI Trebče, 50,00 evrov za ŠD Sloga, 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago Nerino Kralj daruje Enzo z družino 25,00 evrov za ŠD Primorec. V spomin na Nerino Kralj daruje Eda Vidau - Zerjal z družino 20,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma. Namesto cvetja na grob dragi Nerini Kralj darujeta Dorina in Anica 40,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma Trebče. V spomin na drago Nerino Kralj daruje Eda Kralj 20,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma Trebče. Nerina, draga družinska prijateljica, nam bo ostala vedno v lepem spominu. Družina Jablanscek daruje 50,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma Trebče. Ob priliki božičnih in novoletnih praznikov daruje Pekarna Jazbec 100,00 evrov za Jus Nabrežina. Namesto cvetja na grob Milana Miliča darujeta Miro in Nataša Peric 20,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. V spomin na bratranca Franckota Mu-sino darujejo Kristina, Zofka in Marija 45,00 evrov za cerkev v Gropadi. V spomin na Metko Gruden daruje družina Hmeljak 50,00 evrov za Združenje staršev »V. Šček« Nabrežina. V spomin na Elkota Tula darujeta Iztok in Saša 40,00 evrov za SKD Primorsko. V spomin na Guidovo mamo Emilio Neubauer darujejo družine Carli, Furlanič, Gruden, Jurkič, Koren in Šu-šteršič 60,00 evrov za Stadion 1. maj. Ob izgubi drage sestrične Metke izrekajo družini globoko sožalje Vlado, Pavel in Vera Kukanja z družinami Ob prerani izgubi drage Metke Gruden sočustvujemo s svojci družini Rolich in Hmeljak Ob boleči in prerani izgubi svoje dolgoletne članice Gruden Marie (Metke) por. Peric izreka možu Stanku, hčeri Kristini, sinovoma Marku in Danjelu, sestri Barbari, bratu Petru in vsem sorodnikom iskreno sožalje JUS Nabrežina 8 Torek, 5. januarja 2016 AKTUALNO / MLADI KREATIVCI Mladinski pevski zbor Tončka Čok, »specializiran« za proslave ob vaških spomenikih