PROSVETA v • — • «• LETO—TKAR XXV ____ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS m m-**--* Chicago, IM- pondeljek, 11. julija (July 11), 1932. wih*m al »padal mSs rf peatoga pm*** iJT'in '.«ct>on7l0žt. a« of Oct a. mfjoU><>Haa4 ea Jaaa 14, 1111. STEV.—NUMBER 162 Cepilo proti tuberkulozi odkrito Senat zavrgel predlogo sa absurdno znižanje apropriacij. Železnice Imajo dovolj denarja za visoke plače uradnikov, ne pa za poravnanje dolga vladi Washington. — (iFT) — Odmevi velebizniške propagande za odpravo "nepotrebnih vladnih birojev in komiaij" so te dni dosegli tudi senat, kjer je bil storjen poskus za paraliziranje Interstate Commerce Com mi ss ion. Incidentno je to najvažnejša komisija zvezne vlade, ker izvaja veliko moč nad železnicami. Slednje so primorane iti pred komisijo z vsako važnejšo zadevo nanašajoč se na upravo, vozno tarifo, finance, vozni red in investicije. Komisija ima tudi cenilni biro, ki zbira podatke o faktični vrednosti Železnic že od 1920 in pri katerem delu je upo-slenih nad 700 izvedencev. • Vladno vmešavanje v njih bizr-nis pa je železniškim magnatom jako zoprno. V tej kampanji za reduciranje vladnih izdatkov in odpravo raznih "nepotrebnih" komisij so se poskrili prve prilike, da paralizirajo delo meddržavne trgovinske komisije potom znižanja apropriacij. Posebno pa imajo na piki njen cenilni biro, katerega so skušali popolnoma odpraviti. V boj so poslali senatorja Joneaa, predsednika apropriacijskega odseka, ki je priporočal 79% znižanje apropriacij za cenilni biro, kar bi pomenilo totalno pa-raliziranje dela, ki ga vrši. Za ustanovitev tega biroja a« je dolga leta boril pokojni senator La Follette, ki je smatral, da je dognanje faktične vrednosti železnic največje važnosti bodisi glede regulacij in še bolj pa v slučaju, ako jih vlada kdaj po-državi. Ako nima komisija svojih podatkov, je pri določanju voznih tarifov prisiljena se ozirati na številke o vrednosti že-letznic, katere predloži njih u-prava. Te številke so pa veliko višje — za okrog eno tretjino — od vladnega cenilnega biroja. Proti tej nakani so nastopili senatorji La Follette,'Couzens ln Johnson. La Bollette je Jonesove pristaše, med katerimi je bil najbolj aktiven senator Bingham, obtožil strahopetstva. Ker bi ne mogli dobiti dovolj glasov za direktno opravo cenilnega biroja, so se zatekli k zvijači, da njegovo delo paralizirajo potom absurdnega znižanja apropriacij. Bingham je skušsl to tajiti, končno pa je pod pritiskom La Fol-letta to priznal. Slednji je tudi prečital pismo komisarja Eaatmana, v katerem je rekel, da bi bilo odalovljenlh 700 izvedencev tega biroja. Večinoma bi bilo uničeno tudi dosedanje delo biroja, delo komiaij^ pa zelo otežkočeno. Eastman Ji tudi rekel, da bi vzelo več čass, prodno bi komisijs mogls zopet zbrati skupaj kompetentno o-sobje v slučaju, da senat sedaj razbije cenilni štab. "Namen te predloge nl nič drugega, kot da se prepreči ko-lektsnje $360.000,000. katere železnice dolgujejo zvezni vladi," je rekel senator Johnson. Od te vsote je bilo vplačano le 12 milijonov. Takozvane jeklarske že leznlce, ki dolgujejo 16.6% od te vsote, so v dobi 1920-1930 iz-plačale $84^47,000 dlvidend. železnice, kl prevažajo premog lz Weat Virginije, dolgujejo $102.-. 491,000, dlvidend pa ao v ome njeni dobi Izplačale $2J»,9W,-000. Proti izplačitvl tega dolga na podlagi "recapture" klavzule transportacijakega zakona v rži agitacija s strani železnic Že dalj čaaa. Tega denarja že-leanieAnimajo v rezervi, ker ao ga porkbile za dividende in tem pognale kvišku cene delnicam. Največjo bombo pa je zagnal senator Couzens, ki je objavil listo plač visokih železniških u-radnikov. Plače, ki ao naravnost pretirane, je objavil lz razloga, ker so zastopniki Železnic v senatu naglažali potrebo vladnega varčevanja: reduciranje apropriacij za to komisijo ter znižanje plač njenim članom Od dvanajst na devet tisoč na leto. Couzensovo stališče je bilo, da dokler železnice plačujejo tako visoke plsče svojim uradnikom, nimajo nobene pravice voditi kampanjo za znižanje vladnih izdatkov. (Predsednik Pennsylvanske železnice prejema $122,000 na leto; pred znižanjem je dobival $160,000. Eden uradnik prejema $58,600, drugi $64,000, dva po $46,000, eden $96,000, pet po $81,000. Ta železnica Ima ato u-radnikov, ki prejemajo nad $10,-000 na leto vsa* ali skupno $2,-027,000. Predsednik Baltimore železnice prejema $120,000 na leto, njegov prvi pomočnik $76,000» drugi $64,000. tretji $46,000 in četrti $36,000. Družba ima 42 u-radnikov, katerim plačuje nad $10,000 na leto. Southern Pacific plačuje pred-aedniku direktorija $186,000 na leto, predsedniku $90,000, trem drugim uradnikom so smeli ljudje le s posebnimi izksfcnteami. Tudi zS avtomobilski promet so bile izdane stroge vamoetne odredbe. FsAistične artiljerijake vaje Dne 19. jun. so se vršile v bližini vojašnice 6. artilerijskega polka v Gorici artiljerijake vaje 253. batalijona fašistični milice za obrambo proti letalskim napadom. Vaje so se pričele zju traj okrog 8."ure. Streljanje je trajalo ves dopoldan. Popoldne so imeli teoretična predavsnjs. Aeatekl vojvoda v Idriji Dne 24. jun. je bil vojvode Ao-stskl v Idriji. Spremljsl ga je goriški prefekt. Ogledal si je rudnik ln šole. Zlssti se je zsnl mal za šolo znane družbe "Itali ja Redenta". Aostska vojvodin ja Je namreč pokroviteljica te šole, ki ima naloge vjVOJjtisloj vensko doco v italijanskem In fašističnem duhu. , Nov sodnik v Ajdovščini V poslednjih dneh je rimsko pravosodno ministrstvo izvršilo mnogo sprememb v sodnijskl službi v Julijski Krajini. Premeščenih je bilo že mnogo dosedanjih sodnikov in na njihova mesta so bili imenovani novi, večinoma iz juine Italije in vsi zvesti služabniki fašističnega režima. Tudi dosedanji sodnik v Ajdovščini je bil premeščen. Za njegovega naslednike je bil imenovan dr. Josip Parla, ki je do sedaj služboval v Bsriju. Fašisti v Ajdovščini so ga navdušeno sprejeli. Novi sodnik je že nastopil svojo službo. Nove spremembe priimkov Izmed petih pokrajin Julijske Krsjine, je tržaška, ksr se tiče spreminjanja slovenskih ln hrvatskih priimkov v njihovo "prvotno Italijansko obliko," gotovo na brvem mestu. Tržaški prefekt, ki mors lastnoročno podpi-so vat i vsak dekret o spremembi Imens, je v tem pogledu zs res zelo vztrajen. Te dni je podpisal nič več nego 243 dekretov. Med temi je nekaj sprememb, ki so jih izvršili na prošnjo prizadetih ljudi. Na reki podirajo atara masla Pred dobrim tednom dni ao pričeli v redkem starem mestu podirati skupino hiš. Mestna ob-čina namerava podreti vse staro mesto, v katerem vladajo zelo nezdrave razmere. Dognali so, da je v reškem starem meatu v primeru z ostalimi mestnimi o-krajl Jetlka ugonobila največ ljudi in zlsati mladine. Delš so se pričela kakor običajno s ceremonijami ob navzočnosti škega prefekta., podeštata is drugih fsšiatičnih veljakov. Pe Incidentu v Renčah I Kakor smo že poročali, so neznanci v Renčsh poškodovsli drevesca, ki ao jih vsadili fašisti. da bi tako počastili spomin Amalds Mussotlnljs. Zaradi tega so ka rabin jer ji aretirali šest mladeničev iz Renč, ki so jih ksr na lepem ostflttfli. da so zakrivili U zločin proti Jsvnemu redu in varnosti držsve. Aretirsne mladeniče so odpeljsll v Gorico. Kakor smo izvedeli, so bili aedaj štirje Umed njih spet izpuščeni na svobodo. Ispred reškega sodišča Te dni se je pred reškim sodiščem nagovarjalo šest mladih Iatraaov in ena Istranka, ker st hoteli bres potnega lista nbedsti čez mejo. Vsi so bili obsojeni, in sicer 21-letni Josip Dajčič. 21-letni Franjo Puilč, 21-letni Matej Križane, 24-letni Martir MiUcIč, vsi Is Zmlnja, vsak po-gojno na 3 mesece ječa in 200C lir denarne kazni. 22-Jetna Ružs Perkučeva je bila obsojena bret klavzule o pogojnosti prav take na 3 mesece ječe in 2000 lir de narne kazni. Oproščen vsake ka |snl pa je 2B-letni Vitasovič Loj- t. Aretacije V Gorici so karabinjerjl aretirali 2p-letnega Linbacha iz Kr mina, Gvgens Vlsentlna it Opa tjega sela in Ignacija Vouka ls Trnova. Izročili so jih sodišču. Obtoženi so, da se niso prijavili k naborom. Pod Isto pretvezo je bil pred dnevi aretiran in Itročen sodišču tudi Teobald Popin Is Dole-njegs v Brdih. Sodnik, pred katerim se je. zagovarjal pretekli torek, pa ga je oproatil t navedbo, da ni sskrivil nikskegs kaa-njivega dejanja. V Cerknem pa so kerabinjer-ji aretirali 8g~letnega Ivana Pe-temelja ln njegovega očeta Jakobe. Na njunem domu so napravili hišno preiskavo, ker ju je neki vaščan denunclral. V hiši ao našli orožje. Obe mola so odvedli v zapore ln bosta Izročena sodišču, ker sta kršila določila zakona o javni varnosti ln zaščiti države ter zadevne odredbe, ki veljajo izključno v Julijski Krsjini. Poftar • V Oabriju pri Štanjelu je nastal požar v hiši Amalije Vale-Ševe. Vnele so se saje v dimniku. Na pomoč so sicer prihiteli gasilci, toda njihovo prizadevanje, da bi ogenj vsaj omejili, j* bilo zaman, Stanovanjska hiša je pogorela do -tal. k sreči je bita nevarovana sa 18,000 Ur. VOJNA SKODA V &ANGAJ-SKIH BOJIH < ► Borbatned taporici in Kitajci okoli Sangaja ni bila nikaka ma-kiskofdL Govorili smo o grozotah te vojne, sicer smo pa mlatili, naj se pobijejo med seboj, Tods i>rsv ts ' najnovejša divjaška vojna bodi za vse vojne hujsks-če ln propagandiste ta oborože- vanje resen opomin, in sicer na le za delovni narod, ampak tudi za gospodo ln ta kapltslisem. Mestns uprsvs Sangajs je U-gotovila naslednje ogromne vojne škode: 1. Itguba na Imetju 486,671,-160.02 dolarjev, indlrektne Izgube 79 milijonov dolarjev, tlam-nate kolibe 603,900 dolarjev, skupaj 666 milijonov dolarjev; 2. škoda trgovakfh tvrdk: na lastnini $126,BAS,909.60, indlrekt-ne izgube $1*4*4,266.40, skupaj $147,646468; 8. škoda na javnih poslopjih: direktna škode 1201,166,661, indirektna $1,-1172,222, skupaj $203,186,686; 4. izgube tovarn ns lastnini $46,-668,420, na indirektni Izgubi $23,309,310, skupaj $69,967,630. Celotna vsota isgub znišs $967r 210,686,86. Razen teh izgub ps moramo še rečuniti $1*6,46,616 in $321,108,463 direktne in indlrektne škode v obeh mednarodnih delih meata, ki direktno nista bila zapletena v vojno. Vaš ta Škoda, ki se je napravila aamo v borbi okoli dangaja, znaša torej v dinarjih okoli S5 milijard, to je celotni državni pro-račun Jugoslsvijo za sedem let. Kvalitativna in kvantitativna razorožitev in proračun i . (Is govora senatorje s. de TJrouckera na mednarodni konferenci razoroži t ve nega odbora ženskih organizacij 7. maja 1.1.) j Nesporno je, da so grozovito-sti«*ojne vzrok, ds jo pobijamo. Toda slo ae ne odpravi s tem. če vojne grosote opisujemo. Pravijo tudi. da bo bodoča vojna še atrašnejša. To pa ni gotovo. Razlika nI v atopnji grozo vi to-sti; zakaj zlu se tudi privadimo. Tods dsnes postaja vojna bolj in bolj nesdruižljive s modernimi zahtevami, živimo v dobi mednarodnosti. Hvala tehniki, ds ima dsnes človek olje odno-Šaje s antlpodnim človekom, kakor jih Je imel pred sto leti t ljudmi v svojem mestu. Oblečeni smo, prehranjujemo ae s delom narodov petih delov sveta. Bres pomoči svojih sosemljanov ne moremo ilvsti, odvisni smo od mednsrodnlh odnošajev. Z vojno bo treba prenehati ie zaradi teh odnošajev, VI utrjujejo mir. To nI počasno delo, vrši ae naglo, če pogledamo v potek zgodovine. Stoletja so bils potrebna za ustvaritev orgsnlslrsntti dr-žsv z zidotjem, ds se branijo druga pred drugo. Organizacija gre svojo pot, nimsmo torej pravice, da bl obupavall. Razorožitev Je potrebna, da ustvarimo novo, mednarodno or-ganisacijo. torej ee mora rsso-roiltev Uvesti. Tods v kakšni meri? Ds Brouckere ne polzku-ša tega nsvajstl, tods pove ps dve resnici: Razorožitev bi bils zastonj, če ne bl jo bilo mogoč« Isvesti do kraja; to bi bilo, kakor če bi ho-teli uničiti raatline, pustili pa bl korenine. Na drugI strani ps ns smemo pričakovati, da ae ds o vsem obenem razpravljati, zakaj, ker bl tu bila nevarnoat, da ne doss-žemo nič. Doseči t* mors to, kar Je mogoče ln najVeč. Delo razorožitve ja delo demobilissclje. Dobro izvedene moblllsaclja i vrši postopoms. Sedaj gre aa to, da se prva stopnja dobro isvede Ze za čaaa Homerja so se ba-vili z idejo razorolltve. Kongres v Haagu je poiskušal ras-prsvljsti o vprašanju, tods bret uspeha. Sele štirinajst let sam se si-stemstttno dele za rasoroiltev, Nekateri moije dobre volje, med njimi lord Cedi, se še dvanajst let vodili rssorošitvens dela v Ženevi. Leta 1900 so bile usts-novljene različne komisije: stal-ni posvetovalni odbor, ki ga tvorijo vojaki. Izda! Je ta krasen katalog, ki je prepoln ugovorov proti razorožitvi. Naša dolžnost bl bila, ds ns te ugovore odgovorimo l Potem je bila ustenov-Ijena sačsana mešana komlaija, ki so JI bile dodeljene tudi civilne osebe. Ta komisija Je razpravi jelš o odnošsjih msd rsso-rožitvljo ln vsrnostjo. Po ženevskem protokolu (19M), ki nI bil ratificiran, je tvoril ta svet prl-prsvljslno rssorožitveno komisijo (dec. \m). Madariaga je rekel, da bl % njihovimi protokoli isftiko tlakovali cesto od fceneve do fttockholma. Raz roži te v je tako teško delo, tods to so prav Uks težkoče, ki Jih mors prabrsstl vssks reforme In ki H t dobro voljo pre-msgsjo. Danes fcboruje rssorošitvens konferenca Tem epnšsmo dve ekstremsl smeri: optimistično In pesimistično. V splošnem Je bils cela konferenca med splošno de bsto optimlsfičns. govori ao bili navdušeni,gada bili so jako nev tralni, nekonkretni. Potem pri delu pa, posebno v komisijah, se ni niitče upal aateti vprašanja. Državniki ao s isto dobro voljo šli tudi v komisije, tods posneli niso vprašanja Dva obdutka prevevata delegate: (vojne, konkurss, revolucije). Prav radi bi dovolili raaorožitev, tods na stroške sosedov. Res i-majo težko nalogo. Morda j§ še prepoano, dn bi aploh prišli t mirnimi pomočki do cilja. 'Kvalitativna ranerešltev Omenjsm predlog sir John 8i-mona, ki je predlagal kvslltstlv-no razorožitev: prepove nsj ss nspadalno orodje sli da aa uniči ali pa mednarodne kontrolira. To se lahko postsvl kot člen I. konvencije. Prepoved bl v tam pogledu ise narode nanačlla. Vendar ao pa tudi orožja, ki ao bila Nemčiji prepovedana a mirovno pogodbo, in nlao nikakšna specifična napadalna orožja Tako it-radanje torej al tehnično pni v lino, zakaj stroga Isvedba tega nadela hI morala prepovedati povsod tudi plinske msske, ker ao v Nemčiji prepovedane. Razorožitev naj bl po tem predlogu Nemčijo ne napravila samo nesposobno za napadanje, smpsk tudi nesposobno, ds se brsnl. Neko drugo vprsšanje je še, namrad, da naj postane vojna bolj "Človeška. De Brouckere ns veruje v tako rešitev nič, tekaj vojna sa mora aamo preprečiti. Zakaj nam groal vqjna? Ker obstoja Ideja, da moremo ao-vraAnlka z nepričakovanim, naglim napadom uničiti ln v nekaj tednth premagati. V ta namen ao potrebni hitri napadalni pomočki t dobrim In .močnim o» rožjem. NI sicer prav nobensga dvoma, da se ofentlvna tn da- fenalvns orožja od doba do doba Itpreminjajo. Pravzaprav aa w šl tekma med obema vrstama o* rož j s Id danes Maj te dvoboj v prid obrambe In oklepu neštn. Kvalitativna rasorotltdv se mora uresničiti. Ze štirinajst dni določsjo strokovnjaki napadslns orožja. In najmanj dostopni, o» siroma spravljivi, niso politiki, mer več strokovnjaki; Izgubljajo se v praznih besedah, ne da bl prišli do kskefrs reeulUU. Dele sa mir bl moralo tukaj poseči vmes, na strokovnjaka mora vplivati volja vlad, na vlada pa javno mnenje. Neki ugovor proti kvalitativni raaorcftitvl nsvsjs tudi, de se prepovedo topovi vellkags kalibra, bodo Iznašli druge, manjša, ki bodo Imeli isti udinek. Ugovor Je utemeljen, toda mora aa ustanoviti kontrolna komisija, ki bo prepoved določenega orodja nadsiraia. Omejitev prsrsčune. Ce upoštevsmo, ds se Izds ns leto 800 milijard belgijskih frankov, direktno ali Indlrektno, ta pripravljanje vojna, potem Je povsem jasno, da Ja razorožitev is državnogospodarsklh oftl-rov Rasoroiltev sbuja zaupanje Toda sigurni moramo biti, da sa bodo konvencija lavrievala. Val narodi so Kelloggov pakt podpisali; ša bi bilo saupanje tu, bl bil a tem problem rešen. In vendsr ss vse oborežuje, ker država dnigs do druga nimajo aa-upanja, Ds Brouckere misli, da bl Se kontrola mogla uatatiovfti v ženevi. bolj prav bl pa da bilo, da bi to kontrolo izpopolnili narodi ssmi. Iz psrlamenta vedo demokratične države, keko se itvršu-jejo aekoni in lahko nadzirajo izdatke. ' v Kvantitativna raaorožltev '.Velika kvantiteta (množina) lahko nadomesti kvaliteto (kako-voat). To ae nanaša na orodje. Kvantiteta se mors brezpogojno zmanjšati v vseh dršsvah. Kvalitativna in kvsntitstlvna rsao-rožitev ee morsU vršiti apored-no. Ce bi utegnila konferenca po-nearečiti, bi bila to krivda narodov. Volja narodov mora vlade, ki ae obotavljajo v strahu, da se ponesreči ln v strahu, da aa poarečl, prisiliti k dajanjem. Ca utegne konferenca ponesrečiti, bo nejevolja narodov velika. Človeštvo namreč Še ne ml-ali na aamomot,—-Po D. P. Mri narodni dogodki Sila raamer tira, da bo treba napraviti v mednarodnem Življenju nekaj važnih sklepov. It gospodarskih težke* nI mogoče priti brez šlrokopotesnih mednarodnih pogodb ln bran uatavl-tve ubijajoče botibe a carinami ln omejevanjem prometa, ki jo vodi vaaka samostojna goapodar-aks enota, vaaka država, proti drugim goapodaraklm . enotam. Taks pogodba o delitvi dela tn goapodarskem sodelovanju pa ovirata dva t sika politična problema: poHtldnl dolgovi ln vprašanje razorožitve. U celih dvanajat lat m vodi borba ssradl plsdile vojnih dolgov. Takoj prve dni ta borite Je bila toelallatitna zahteva, da aa naj val vojni dolgovi odpišejo ter da aa naj mednarodna pladi-la omaja aamo na reparacije, na-domeetllo aa v vojni atorjeno nepoaredno škodo, katera bremena naj bi aa razdelila solidarno med vaa udeleženka vojna. Do ta koga sporazuma nI prHlo, mar vač ao ditave tmagovalke naložile tako tvoje vojna dolgova kakor reparacije premagankam In imagovsUmni, TI Mitični dolgovi Ia borba ssradl njih ufit-žujejo gpapadarako življenje ter onemogočajo, iporatumljenja v gospodarskih vprašanjih. Bridka Izkušnja dsanajatlh let Jd kon-^fto ^ov^kiia do t^g^t da tepli, čevanje političnih dolgov uetavi predlogu ameriškega predsednika Hoovra in da aa aadanja mednarodna konferenca v Lauaanl odloži sa nedoločen čas. Do kanca tega Ista Js Pa potrebno, da aa doseže splošni mednarodni političnih dolgov. Podlaga temu mora biti, da Amerika briše dol-gove evropskih držav In ta kri* Šajo nemške dolgove. V ta namen bi moralo priti do specialnega sporssums t deželami, ki to v vojni Jgredno trpela. Tako ta po mnogih mukah prida do tega, da aa premaga mllltarltUč-ne Ihialje, češ, da Ja mogoče storiti vae, kar se hoče, a silo ter urejevati medsebojna odnošaja goapodaraklh enot po pravu pa-atl. Drugo vašno vprašanja ja Na drugi strani so mirovne pogodbe tabranile oboroževanje premaganim državam, dočim so drševe zmagovalke mogle brez zadržka nadaljevati tvoje oboroževanje. S tem se je ustvarila o-gromna oborožena premoč teh nad onimi. Ta neenakosti premagane drže ve. slasti Nemčija, ne msrajo več trpeti, ssto odgovarjajo nanjo a basnim nacionalizmom. In tako aa v premaganih državah obenem razvija agitacija ss ispremembo stanja, ki Je urejeno s mirovnimi pogodbami, ' te je, vrži se borba zaradi neenakosti v oborožitvi, ki se pretvarja polsgoms v pravo vojno propagsndo. Predlagajo sa nove svete in ustvarja notranja voj-no-borbena atmoafera, ki ae širi v svetu. V tej atmosferi nI mogoče nikakršno mirno goapodar-ako delo ln nikakršen dolgotrajen sporazum v gospodarskih vprašanjih. Obnove goapodar atva torej ne more biti, dokler aa ne apravl s dnevnega reda velika politične borita zaradi vprašanja razorožitve ln ssrsdi vprašanja mirovnih pogodb. • Ameriški kspltallaem bl a črtanjem vojnih dolgov lagubll največ. Ta na M nikakor hotel, da aa val ti vojni dolgovi črtajo. On at hoče pogajati s vsako po-sameano evropsko driavo In la-terjati, kolikor ss ds laterjsti On ja Jako aaintarsslrsn, da ev-ropske države,'njegove doMnloe, s manjšajo svoje isdatke sa oboroževanje, da bodo mogle plačevati avoje dolgove. V Ameriki pravijo, da Bvropl nI treba črtati dolgov, kar bl Jim bilo vsako olajšanje pri plašavanju dolgov samo povod, da povečajo tvoje oboroževsnja. Pred ratgovo-rom o črtanju dolgov ali njtti »nižanju, je potreben e v ropa s I sporazum o znižanju oborožen j a ln zmanjšanju Izdatkov aa voj-ako, V tem amltlu aa vrši Is A-merlke prltlak na avropake drŽave, - -Hoclallatitea delavska jatems- avaaa nadaljujeta enargttno tvoje akcijo, da prlaillta aslntersal-sa ikle«ilt#v tn apomauma. Ni ss pa moči tane-ati niti ^na^njih dobro volja, nI- teŠkoče, ki silijo k ie pot »kih delavskih In na* o k aporaBum potrsMKIM MW-reana Zaradi tega akcija šlro! rodnih mnodlc, t katero edino bo mogoča priboriti in ohraniti pravi In popolni avetevnl mir. Po "Radn. Nov.", Beograd. P®- T s- vprašanje raorožltva. To tvojo goapodartko ln tvojo lltlčno stran. Vojaški ladatkl dr žav so dsnet zMttno višji, kakor to bili pred vojno. Oalotns vojaška služba ta danaa mehanizira. Ogromne atroške povzroča ne aamo nabava tračne vojake, marveč tudi premikanje artllje-rije In peštva na hitro t ratnlml pomočki, avtomobili, premikal na trdnjave, oklopnl voaovl. TI o-gromnl ladatkl groze, da povsem razmrcvarijo državne proračune, ia bodo dršave nadaljevala kon-kurečno borbo v oboroževanju, ■■i 1 ■ ■ ■ i f m* mam e - '' »A -' ■ tr{g • i.* * ■ ' V A ■ <1 ** ' i M -V F- ' h # td t. ... <-\ ** fm, i (najbližji pri vojakih) je a^at v saprsdjs v Hsb6JI, ja m krmna bsren fspen. prijatel) fsšlstev. RAZNI VESTI Delavske nrpmlatalje pnaiaati- ^iiFr Ws» h Ington, D, C,—Podpredsednik Curtis In aanator Cope-land la Wew Vorks ata prejels od dslsvsklh organlaaelj šlrom Amerike proteata proti sprejetju Dieeove predloge, ki določa deportacijo tujerodnih radlkal-v. Načrt js v prvi naperjen proti komunistom, toda prlaade-U bl bila tndi druge delavake ^fjf^nl^nc ij^i ^»ko bi jjc^nt^^l kon, ker bl aa ga rabilo ta raa-bljanje atavk In ilkantranje delavakih agitatorjev, r,. Spodnja nbomlca Ja ia odobrila oanutekf toda iMrlada, da ne bo prišel na raapravo v senatu IJberty l»arty prida nn glasov ty pride ne v Callforniji Lea Anfalei, Oal.Državni tajnik Jordan Je naananll, da bodo kandidati, katera je nemini-rale Libertr partg, prišli na tla-aovnico pri pnMi»«v1nišklh volit- mm ■lAiiAiMikSu L^e ij| ešffanlla vmn v rinvumnru, npr jr nunniiii dobila 16,006 podpisov od kvall-fleiranih volilcev na svoje peticije. n inCl^nn nCrftliliAf lil J® nabrala 86,600 podpleov, ne bo prišla na glaaevntae, ker je dr-šavni tajnik asvrgel pažlalja na baal tehničnih napak, ki ae bile storjen« pri tlakanjn peticij. New Vork. — Sloviti ameriški pisatelj Thsodore Drelssr Je te dni lsjsvil, ds bo pri jsssn-sklh volitvah glasovsl ta komunistične kandidate. Do tega gs )«• dovede! bankrot ameriškega kapitalizma, drakonlčno izkoriščanje dslsvsklh mas In ker ta mu komunistični program naj- Mi NaroUte ti it f 7. 'te" <6 Up ton Sinclair: Sto procentov Za Protveto prevel Buri O vojni je ivedel tudi Peter ln del tega važnega dogodka je zanimal tudi njega. Govorilo se je da je kongres sklenil vojaško obveznost. Peter ae je nahajal ravno v pravi starostni dobi, gotovo bodo tudi njega upokllcali. Nikoli fte ni prestal večjega strahu kot sedaj. Nekdaj je skušal pozabiti grozno sliko bojs z brzostrelnimi puškami, ročnimi granatami torpedi in plinskimi bombami kakor jo je slikala mala Jennie. Sedaj pa, ko se je tikalo tudi njega, se mu gnusna slika ni hotela umakniti Iz spomina. In ravno tedaj so medeni tedni izgubili ves čar. Peter in njegova iena sta sličila izletnikom, ki daleč od vsakega naselja opazita na obzorju nenadoma črne grozeče oblake. . „ , Tudi denarja je primanjkovalo. Peter je trpel ln v svoji zmedenosti je vedno odlašal sporočiti gospej James to neprijetno novico, dokler slednjič nI več vedel, ali ima v banki dovolj denarja, da plača zadnji tedenski račun. Končno je svoji dami le priznal. Strmel je, na kako fin način je dobro vzgojena vdova sprejela neprijetno novico. Naj-brie gosps Jsmes ni bila prvi$ tu na obali. Prijazno se je smehljala ter dejala, da bo zopet poizkusila svojo srečo pri sodišču. Petru je še predala svojo posetnico ter pripomnila, da jo bo zelo veselilo, ako se zopet vidita, ko se bodo densrne rszmere zboljšale. Svoje kovčege je napolnila s Petrovimi darili in odpotovala v Amšrlcan City — vsa smehljajoča, uljudna in dostojna. 81 Tako je Peter popolnoma obubožal, vendar mu je bila usoda mila. Istega dne je prejel pismo a podpisom "2.48", kar Je pomenilo Mc-Givney, kateri mu je sporočil, ds Ima zanj nujno zaposlitev in zsto naj se takoj javi pri njem na določenem mestu. Peter je zastavil svojo zadnjo dragocenost, ai kupil vozno karto in se seetal z MoGivneyjem v sobi 427. Vzrok nenadnega aestanka je bil kmalu ob-Jaanan. Amerika je stopila v svetovno vojno in to ja bil ravno pripraven trenotek, da se socialistom zamaši gobec. V vojni dobi so se lahko Isvršlla dejanja, ki v mirnem čaau niso bila dovoljena. Ravno sedaj je bil ugoden trenotek uničiti socialiste, ki so propagirali razlastitev privatnega premoženja. McGlvney je vedno zatrjeval, da prej aH slej mora priti do tega. Peter ae je kar obiizoval. Predvsem se mora odstraniti MoCormick. Rdečkarji so nevarna tolpa, a MoCormick je najnevarnejši izmed vseh. Vssk mors izpolniti svojo dolžnost In tudi Peter ae ji nI hotel odtegniti. McGivney mu je sporočil, da je oblast sests-vila seznam vaeh aoclaliatlčnlh organizacij in pripravlja se aretacija posameznih nevarnih članov. Kakor v Gooberjevem slučaju, tako tudi tukaj vodijo vse delo industrlalci, medtem ko ae vlada komaj prebuja. AH bi bil Peter prlpravljan vohuniti pri socialistih v Ame-f rican Cltyju? "Na morem," je odvrnil Peter. "Zamerili ao mi, ker sem se slabo obnesel v Gooberjevem prooaau." . "To se da z lahkoto popraviti," ga je vzpodbujal ^mož j podgtnjlm obrazom. "Seveda, nekoliko neprijetno vam bo v začetku. Za nekaj dni boate morali v zapor. "V zapor?" je a strahom vpraša) Peter. "Aretirati vaa moramo in napraviti iz vas mučenika. Verjeli bodo v vašo poštenost in potem vaa bodo prijazno sprejeli." Ker Petru nI ugsjalo priti ponovno v zapor, mu ja McGlvney razložil, da sedaj v teh tež- Ca^rright by Vptm kih časih ne sme gojiti osebnih želja. Dežela je v nevarnosti, očuvati se mors jsvna varnost in vsak je primoran storiti svojo pstriotično dolžnost. Kapitalisti podpisujejo vojno posojilo, siromski ps morsjo žrtvovati življenje. In kaj bo dal Peter? "Morebiti bom vpoklican," je poizkušal Pe- ter. "Ne, ako prevzamete to delo. To bi se že dalo urediti. Mož kot vi, ki imate posebne sposobnosti, takega si moramo ohraniti." Po teh besedah se je Peter takoj odločil, prevzeti mu odkazano delo. Pametneje je bik) presedeti nekoliko dni v zaporu kot živeti nekaj let v strelskem jarku ln morebiti za vso večnost v francoski zemlji. Zadeva se je hitro uredila. Peter se je izmotal iz elegantne obleke in si nadel ponošeno kakor se spodobi delavcu. Podal se je v gostll- PR08VETA pumpal sem pnevmatiko in odšel. Prišel sem doli in glej, glavne vrata so bila že zaklenjena. Tukaj zapirajo vrata že ob sedmih. Besede nisem rekel, pač pa sem strašno zaškripal z zobmi, naložil na hrbet kolo in se plazil zopet kvišku. Kako dolgo sem šel, ne vem. Sel sem kakor v sanjah. In teta me je zopet spustita po zadnjih stopnicah Iz hiše. In še smejsla se je pri tem babnica! 'Ti bi vendar", je rekla, "pustil .kolo zgoraj, če se ga že bojiš puščati doli." Ali takoj se je prenehala smejati, ko je videla, kakšna rfrak-na bledica je pokrila moj obraz. In jaz, resnično, krčevito sem se držal za svoje kolo in omahoval. Nekako tako sem vseeno pri šel na cesto. Ali vsled oslabelosti se nisem mogel peljati. In to ltaznilniško življenje kolesom ni kajpada ostalo brez no, kjer je navadno obedoval Donald Gordon. | posledic. V obliki zloma kosti se Upal je, da bo on prvi agitiral proti vojni obveznosti — ln ni se motil. Donald se skoro ni zmenil za Petrov prihod. Brez besede mu je mladi Gordon povedal, da je uskok in strahopetec, kateri jih je v odločilnem trenotku — v Gooberjevem procesu — pustil na cedilu. Peter pa je bil potrpežljiv in dostojen. Ni se skušal zagovarjati in tudi Do-nalda ni Izpraševal o njegovih načrtih. Rekel je le, da je razglabljal o militarizmu ter prišel do pravega zaključka. Je socialist in interna-cionalist ter smatra vztop Amerike v svetovno vojno kot zločin, valed česar bo agitiral proti vojni. Proti vil se bo vojaškemu vpoklicu iz gotovih razlogov. Naj ga zapro ali ustrele, vojaške suknje ne bo nikoli oblekel! — Donald Gordon se človeku, ki ga je gledal Uko odkrito in ki je s Uklm prepričanjem gor vorll Uko visoke besede, ni mogel zopersUv-ljati. Se Isti večer se Je Peter udeležil socialističnega sesUnka Ur ae ponovno sešel s svojimi tovariši. Ni doatl govoril, pazljivo je poslušal in vsemu pritrjeval. Naslednji dan se mu je posrečilo snitl se z nekaterimi somišljeniki, kaUrlm je ponovno razložil svoje mnenje. Po preUku enega tedna se ni nihče več spodti-kal nad Petrovo navzočnostjo. Nikdo nI več mislil na njegovo Izdajstvo, aH da bi ga nasilno vrgli iz sobe. Naslednji Uden je PeUr poizkusil na slič-nom sesUnku izpregovoriti par besed. Bil je divji In buren sesUnek, na kaUrem so se raz-govarjall le o vojni in vojni obveznosti. Pridružilo se je nekaj Nemcev ln Ircev Ur celo dva Indijca, kaUra sta bila navdušena paclfi-sU. Levo krilo stranke je zahUvalo radikalnejše ukrepe, dvig celokupne mase, generalne sUvke, oklice na proleUrce, naj ti že vendar zdrobe verige, ki jih Uže in vežejo. Bili so dnevi velikih dogodkov.^ Ruska revolucija je elektrlzirala ves svet. Sodrugi desnega krila pa so se udajall upanju. Peter je govoril kot poznavalec premožnih in revnih. Kak pomen ima sesUvljati resolucije v zaprti dvorani, kjer so prisotni le somišljeniki? Zunaj na cesti je treba povzdigniti svoj glas, predramiti ljudstvo, predno bo prepozno. Se 11 kdo upa sklicati sestanek na cesti? Mnogi se niso mogli zopersUviti Izzivanju in v par minuUh se je Petru pridružilo nekaj ^vročekrvnežev, med njlmhtudl Donald Gordon. Naslednjega večera so ti prostovoljni mučenlki nameravali sklicati sesUnek sredi ceste. Starejši in izkušenejšl so jih svarili in branili, ker dosegli ne bodo drugega, kot da jih bo policija pretep)a. A odgovor je bil Ukoj pri roki: bolje batine kot raztrgan od nemških topovskih krogel! (Dslje prihodnjič.) je izkazalo. Veseli me samo, da se godi motornim kolesarjem še hujše. Kaj še le ti vsega ne pretrpel Sreča samo, da se pri nas še niso domislili, zidati nebotičnike. Koliko ljudi bi moralo Um izdihniti svoj zadnji zdihljaj l 6. AGITATOR Grigorlj Krivonosov, nameščen v zrakoplovni Šoli, se je odpeljal v vas — na dopust. "Kako je, sodrug Klrvonoeov," so ga vprašali prijatelji. "Ti se odpelješ v vas? Boš vendar pri Uj priliki v vasi agitiral, kaj? Povej dobrim kmetičem, povej jim, rafcumeš, da zrakoplovstvo napreduje , . . Morda zberejo kmetje kak znesek za aeroplan." "Bodite uverjeni", je reke Krivonosov, "da bom razvil agitacijo. Naj zadeva izpade kakorkoli, o leUlstvu bom povoda svoje mnenje". Bil je jesenski dan, ko je Krivonosov prišel v vaa in je nje gov prvi korak bil k zreškemu j J. " sovjetu. 'Želim namreč", je rekel, "ne- Mlhsll Zoičenko: Hnmorl$tično-Mtirifcne ls ruWlnt u Prosveto prevod«! Ivaa Vak 4. KAZNILNICA Imeti dandanes kolo, je toliko kakor biti obsojen. Seveda! Samo ob sebi razumljivo! Imeti kolo, uživati nepopisno zsdovoljetvo. psihično se razvedriti in biti deležen še drugih takih reči. Na primer, lahko povozim psa. lahko preplašim kakšno kokoš. Vendar, ne glede na to moram vsekskor prsvočssno omejiti svoj slavoapev. Namreč po zaslugi svojega koleas. tegs vsžnegs stroja, sem težko zbolel. Prcsilil nem se. In sedaj ae zdravim v amUulatoriju. Pripetil ae mi je namreč slom kosti. Morda sem sedaj invalid. Moje lastno kolo me je tako zdelalo. Seveda! Samoolmebl razumljivo! Situacija je namreč v resnici takšna, da se kolesa brez nadzorstva niti dve minuti ne ame pustiti. Brez dvoma, ker bo ukradeno. In zato je bilo tudi potrebno, da sem v ča*u, ko se nisem vozil, nosil kolo a seboj. Ns asmem sebi. Ns hrbtu. Seveda! Samoobsebi razumljivo! Dogodi se. ds mors človek s kolesom ns v trgovino. Naravno, da odrine kupce kam v kot. AH pa da mora človek obiskati znanca, ki sUnuje tam nekje v gornjih nadstropjih. Tudi pri znancih ne more človek pustiti kolesa iz rok. Znanci imajo lahko svoje posebne muhe. Naravno! Samoobsebi razumljivo! Kdo se naj tu spozna? Kolo odvijejo, aH pa vzamejo pnevmatiko. In )toUm še trde, češ, saj je kolo že bilo Ukšno. e Sploh je žlvljeifje težko. Ne da se že več ugotoviti, kdo se več vozi. Ali jaz na kolesu aH kolo na meni. Naravno! Samoobsebi razum Ijivo! Razni predvojni koleaarji poskušajo ln puščajo svoja kolesa na cesUh. Zaklenejo jih vsemi mogočnimi ključavnicami. Vendar nič ne pomaga — kolesa izginejo. . Naravno! treba Je računati svetovnim naziranjem svojih sodržavljanov 1 Samoobsebi raaum Ijivo! Treba Je noaiti kolo ni hrbtu. Naravno za ljudi z zdra vo dušo nI to pravzaprav nobena težka več, če nosijo ns svojih hrbtih koleas Uko dan ns dan. Ali ravno v tem pogledu razmere zame niso povoljne. Potrebujem namreč dnevno brezpogojno rubel. Da poplak-nem grlo. Treba ga ja od nekod, ai mislim. na nekak način Iztrestl. Dobro. Kolo imam — sedim ns njem in se ipeljem. Pridem k pri-jaUlju — denarja sicer nima v hiil, vendar prljaUlj sam je v hiši. Neki tak moj prljaUlj atanu ja vsaj v tretjem nadstropju. A zato drugi v sedmem nsdstropju. Vlečem se s kolesom tjs ln nazaj — komaj da še diham. In sedaj se odpeljem k sorodniku. Ns Simbirski ulki sUnuje. Teta je. Da. In ta mrha sUnuje v šestem nadstropju. Pridem tja, gledam. Nji vratih visi listek. Naravno! Vrnila se bo čez kake pol ure. Samoobsebi razumljivo! Pohajkovati mora coprnica sUra. Strašna nervoznost se me je lotila in v svoji razjarjenoeti sem šel doli. Seveds, a kolesom bi lahko čakal zgoraj, vendar šel sem doli. Samoobsebi rssumtjlvo kriva js bils moja rastresenoat. Tako sem čakal torej doli. Naposled je prišla in je bila užaljena, ker nisem hotel Iti ž njo v šesto nadstropje. "Imam", je rekla, "tu pri sebi približno deset kopejk. Ostali denar Imam zgoraj v stanova nju." , Vzel sem kolo na hrbet ln sem šel sa Uto. In začutil sem; da se me je lotil goltač In jezik ml j< leael Iz ustnic. Vendar sem šel. Dobil sem ves denar. Tudi sem pojedel za okrepčllo svojega organ I sma neko malenkoet. Ne- koliko poagftirati. In ker sem vendar prišel Iz mesU, bi bilo dobro, Če ae skliče zborovanje kaj?" "Zakaj n$," je rekel predsednik sreskega sovjeta. "Zakaj ne? Jutri bom zbobnal kmete aku-. paj." DrugI dan so se zbrali kmetje pri sUji požarne obrambe.- Grigorlj Krivonosov je stopil ■prednje, se priklonil in je začel bojazljivo in ,a. tresočim glasom — cela reč mu je bilo nova in nI bij vajen — govoriti. •Torej, namreč, da ..je rekel Krivonosov. "Zrakoplovstvo, sodrugi, kmetje ... In ker sU vi, kakor znano, neprosvetljivl ljudje, vam bom povedal nekaj o politiki... Torej, namreč,da... Tu je Nemčija ln Um Mongolija. Tukaj je Rusija in Um... sploh, namreč ..." "Hm, o čem vendar govoriš, dragec?" so vpraAall neprosvet-ljenl kmetje. "O čem?" se je razvnel Krivonosov. "0 zrakoplovstvu ven dar. Zrakoplovstvo, razumete, se rszvija. Tu je Rusija ln tam je Kitajska." Otožnih obrszov so poslušali kmetje. "Nobenega blebeUnja," je vzkliknil neki kmet. "Ne blebeUm", Je rekel Krivonosov, "govorim o zrakoplov-rtvu . . . Ono se razvija, sodrugi, kmetje ... Zoper to se ne ds nič reči. Tako je in ostane. Protislovja ni . . r -Nerazumljivo," je vzkliknil predsednik. "Sodrug, moraU se s svojim načinom izražanja boje približati množici." "Krivonosov je stopil čisto k kmetom in zopet začel: 'Torej, sodrugi, kmetje, namreč ... delajo se aeroplan i in ti potem lete. Po zraku namreč. In v zraku. Seveda, res je tudi mar-«i kateri se ne zna obdržati v zraku in strmoglavi v globino. Tako na primer sodrug Jermilkin. Vzletal je, da, to je naredil, a potem — padel, da so mu čreva zlezla i% trebuha." "Razumljivo, saj ni bil ptič," so odgovorili kmetje. To sem ravno hoUl povedati", se je razveselil Krivonosov sporazuma. "Seveda ni bil ptič. Ptič pade, se strese kakor bi mu nič.ne bilo in — dalje! Ali naši fantje, oh! In tudi drugi leUlec, sodrug Mihall Ivanič Popkov. Vzletel je, zelo lepo, a naU se je nagnil ln motor nI bil nekaj v redu ... Konec". "Ali?" so rekli kwe$j* "Častna beseda! in 4den se je zakadil v drevo, se naUknil nanj in še sedaj visi Um, nesrečnež. Razni slučaji se dogodijo. Nekoč je neka krava zašla med propeler — trrrs, prrrs, konec je bilo. Kje ao bili rogoxl kje trebuh, vae je bilo pomešano, da be ni moglo več razločevati. . . "In konji?" ao vprašali kmetje. Povej, dragec, ali naletijo tudi konji?" "Tudi konji", je odgovoril Kri vonoeov, "samo ob sebi razumljivo." "Vi, pasji sinovi, hudič vas ja-šil" je rekel nekdo. "Baš pravo reč ste izumili, uničevati konje .. . In kako, dragec, se to razvija?" 'ISam sem rekel," je odgovoril Krivonosov, "razvija se, sodrugi, kmetje ... Namreč, vi bi zbirali in nekaj darovali!" "Za koga, dragec, naj darujemo?" so vprašali kmetje. ^a aeroplan," je rekel Krivo-Inoeov. Z mračnim muzanjem ao se kmetje razbežali. 6. VŽIGALICA Referat je imel pri nas referent, ki je bil poslan od lesnega sindikaU, mogoče je pa bil tudi od vžigaličnega trusta. Govoril je ravno tako dobro kakor dolgo. Mnogo prijetnih in koristnih reči je povedal. , Tudi No, ljudje so, samoobsebi razumljivo, (ploskali referentu in se razšli. NekaUri so še ugotovili, ds pač nikakor ni dobro, obtežb vati si glavo s številkami, če ie itak nič ni več, kar naj bi se raz-jasnilo. In je vse kajpada jasno in razumljivo. o rezultatu dela. Rekel je, da je rezulUt boljši. In produkcija, je rekel, je vedno Jboljia. On nam je rekel, da bi rad kupil, žal, da se zato potrebuje denar. Razveseljive reči* je pripovedoval. Ljudje so ga morda dvaj setkrat prekinili in mu ploskali. Zakaj, to je vendar prijetno, če se je rezulUt dela povečal. To bosU tudi vi razumeli. In referent je začel meUti Številke. Zato, da je bilo bolje pregledno. Imenoval je dvoje števil in je nenadoma postal nekako hripav. Glas mu je Ukorekoč ohromel. Vzel je kozarec vode. Nwedil požirek. In nato je rekel: "Dozdeva se mi, da sem zelo utrujen, dragi moji," je rekel. "Hočem malo odmora in popušim cigareto. Nato bom Ukoj zopet razmetaval številke." v In hotel si je prižgati cigareto. Potegnil je vžigalico. In glavica vžigalice, ti prekleU, je za-sikala in skočila referentu v oko. In referent je z roko šinil k očem in sarjovel iz vsega grla. Nato so mu oko izprali in z žepnini robcem obvezali. In so ga zopet postavili k govorniški mizi. '"Zakaj bi tukaj razmeUval številke in se zastonj podajal v nevarnost?" je rekel. "Vi razumete vse in vam je vse jasno. Ali je morda še kaj, da obrazložim? Ce ni, zaključujem zborovanje." Oba se zgražaU — Ta baletka je pa res stra-Sna! In kaj Ukšnega morajo gledati dostojni ljudje! — Da, če bi to vedel, bi te pustil samo k predsUvi. o Dolžnikove skrbi — Noč in dan me skrbi, kako bi se rešil upnikov. — Zakaj si greniš življenje, to so vendar nepotrebne skrbi! — Seveda, ti lalhko govori«, ker ne moreš ničesar izgubiti! POJASNILO umtmmm Znamenje (Jane SO, 19S2J, pomeni, da vam je naročnina potekla U dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista na sata rimo. Ako llata na prejmete, ja asegoče ustavljen, kar nI bil plačan. Ako jo vaš list ln gn ne ustavljen slova, plftlU nam do»ianlss In navedlU stari In Naši zastopniki as val štvsnl tajniki In ta«! ki, pri katerih lahko plačate nn- Naročnina aaeelelaU ja ln sa SNPJ »M Za lata $7.10, p«| lata $171, nn Ita- Rvrepe stana aa pel lata POZOR SLOVENKE! Ugodna prilika se nudi Slovenki za bodočnost. Slovenec srednje starosti ln brez otrok, lastu-jem lepo farmo brez dolga in si želim dobiti žensko gospodinjo v starosti 25 do 35 let. Tudi vdova z enim otrokom se sprejme. Ce katero veseli ln resno mlsU in smatra, da bi bilo zanjo koristno na farmi, tedaj naj ae prijavi pismeno in pošlje naj tudi svojo sliko, katero jI na zahtevo vrnem. Sprejema se le samo resne ponudbe. Pišite na naslov: F. J. Rocker, R. No. 2, Berlin, Maryland.-—(Adv.) Vsled depresije ln ogromne krize, ki je zadela tudi naše članstvo oziroma naročnike na-šega lista Prosveta, je potrebno, da pojasnimo tajnikom in zastopnikom Prosvete, da lahko vzamejo od naročnikov za list Prosveta naročnino tudi samo za pol leta in kjer ni drugače tudi samo za četrt leta. Vzemite kar se dobiti da, ker razmere zahtevajo to. List Prosveta je zelo prizadet v ti krizi in zato apeliramo na tajnike in naročnike, da skušajo kjerkoli mogoče o-hraniti naročnike na dnevnik. Apeliramo tudi na poeamezne naročnike, da naj če le mogoče poravnajo avojo naročnino in de ni mogoča plačati celoletno plačajte polletno naročnino, samo da se ohrani list še nadalje kot dnevnik. Ph. Godina« upravitelj. NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA Po sklopa 9. redne konvencije so sedaj lahko naroči aa list Prosveta ti prišteje eden, dva ali tri Člane ls ono družine Is Is snega naslova k enti naročnini. List PresveU stane sa rso enako, sa člane ali nečlane $6.00 u eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri aeecmoata $1.20 m tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Ml prištejemo enega, dva ali tri člane la ene družine k eni naročnini. Torej sedaj ni vzroka, reči, da Je list pre-drsg sa člane 8. N. P. J. Ust Prosveta Je vaša lastnina in gotove J« skoro v vsaki družini nekdo, Id M rad «U1 list vsak dan. Torej sedsj imste priliko, da se tsdi VI naročite na dnevnik Prosveto. Cena lista Prosveta Je: Za Zdrnl. države In Kanado Za Cleero In Chlcago Je......I7JI 1 tednik la..............4.80 1 tednik in...............Ml S tednika In............8.60 t tednika la..............B.lt I tednike ta............1.40 t tednike ta..,...........»tO Ispohdte spodnji kupon, priložite potrebne vsoto denarja aH Moasj Order ▼ ptmi ta si naročite Prosveto, Ust, U Jo vaša lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo sshtevsl sam svoj list tednik, bodi moral tisti član ls dotične družine, kl je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs ne store, tedaj mora opravnlitvo inižsti datum sa to vsoto naročnika. PROSVETA. SNPJ, 2657 So. Utmdele Ave, Chicago, IU. Priloženo pošiljam naročnino ss Ust Prosveta voote •• Ime _____________—~________________ČL društvs št.. Naslev---------------------------- Mesto____________________Država----—------ Nov naročnik._________________________Star naročnik—-------— Ustavite tednik ta gs pripišite k moji nsročninl od sledečih členov družine: Ime.___________________CL društvs ČL društvs št. TELEFON ROCKWELL 4904 TISKARNA S. N. P. J. SPREJEMA V8A v tiskarsko obrt Tlaka vabila as veselica ln shods, vizltnlcs, časnike, knjiga, koledarja, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleške« VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO kNJU. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vas pojasnila daje vodatvo tlakama unijsko delo prve vrsta I Uat leta $I.SS. Uprsvnlštvo "PROSVETA* tUl 8. La vstala A v*. fKU po Informacije ns naalov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lswai*lt Avenue CHICAGO, ILL. TAM 8E DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA