Glasilo Keramične industrije Liboje-Celje
1,	Več kot srno pričakovali - Vranjo Bilinger 2i Plan proizvodnje za leto 196o - Milan Kralj
3.	0 skladu za kadre - Božo Lukman
4.	0 kontracepciji ali spočetju po naši volji - dr,Rošker-
Kranjc Bogomila
5.	Poročilo o delu socialnega zavarovanja - Anton^Vočko
6.	Kakšen in kolikšen naj bo moj dopust - Darko Šule r
7.	Zahvala - Ana ICozovinc
8.	Naša obratna zdravstvena posvetovalnica - dr.Rošker-Kranjc
Bogomila
9.	Ali že veste - Bo. Lu.
1 o,Žena - Angel - Lu, Bo,
oo . oo
VEČ KOT SMO. PRIČAKOVALI.
Čez 400,000,000.- din na tržišču realiziranega družbenega proizvoda v lanskem letu ali nekaj čez 2o% več kot je predvideval družbeni načrt, je brez dvorno uspeh, na^katerega smo lahko upravičeno ponosni, Le zelo redki so v začetku leta pričakovali, da se bo večanje proizvodnje kljub izredno velikemu povečanju v letu 1958 nadaljevalo budi v letu^1959« Tako visoko prekoračitev kakršna je bila v resnici dosežena pa prav verjetno ni nihče pričakoval,
Mnogi nam postavljajo vprašanje, kje so vzroki za tako uspešno dviganje proizvodnje pri nas. Menim, da je to primerna prilika, da poizkušam v nekaj besedah odgovoriti na to in na. slična vprašanja..
Izboljšanje kvalitete keramike (fajanse) doseženo z uporabo pokrivajočega lošča je položaj tovarne na tržišču bistveno spremenilo. Predvsem zaradi_bele barve je postalo tovrstno blago iskano. Uporaba plastičnih^glin v gmoti je občutno zmanjšala lom, omogoča pa tudi večjo storilnost oblikovalcem. Starejši strugarji vedo. da s tako dobro gmoto, kakor je ta, katero imamo sedaj v proizvodnji, še večina ni delala.
Nove oblike, novi dekorji in načini slikanja kamenine pa so odprli tržišče tudi temu blagu. Danes bi bilo mogoče prodati nekajkrat več tovrstnega blaga, da ga imamo no razpolago.
Na žalost nam stara in dotrajana ncdglazur-na peč tega ne dovoljuje.
Znaten finančni uspeh je dosežen tudi z zmanjšanjem blaga II,vrste, na katereg* se daje lo% popusta, z zmanjšanjem ma-
nrpulacijskega lom-, itd. Pozitivno vlogo pri dvigu storilnosti v 1. r.sketn letu p- je brez dvomi odigr-1 tudi sistem na-grijeVinj' po učinku.
Ko in- lizin mo vzroke z.?, n-1 prede k ni še g podjet ja,po. ne smemo mimo visoke zavesti, ki jo im- večji del kolektivi. Gotovo delimo pod težkimi pogoji. V nek-terih oddelkih so neprimerni delovni prostori z neprimernim ogrevanjem, prav tako je po svoje problem neprekinjeno obr-tov-nje peči, zastareli in dotrajala strojna opremi itd. itd. Kljub temu pa se več ali manj vsak član kolektiv^ zaveda, da je tudi pod takimi po' goji potrebno dati maksimum n-porov od sebe in d- bomo le z' našimi n-pori lahko dosegli izboljšanje opisanega stanji.
Franjo Tilinger.
PLAN PROIZVODNJE .ZA PETO 1960.__
Nase podjetje ima za leto 196o postavljen plin proizvodnje po količini 1.6oo ton in po vrednosti 431 milijonov din. Ta plin se deli n^ proizvodnjo gospodinjske keramike; po količini 1. 55o ton, v vrednosti 381 milijonov din-rjev ter na proizvodnjo gr-fitnih topilnih loncev: po količini 5o ton, v vrednosti 5° milijonov din-rjev.
vPostavljen pl*n proizvodnje je sicer visok, vendar ga je mogoče izpolniti ali celo preseči, če se bodo izkoristile vse možnosti v proizvodnih oddelkih. Pri tem mislim predvsem, da se to mor-1 do skrajnosti izkoristiti v žgalnih pečeh celoten prostor, v ost-lih oddelkih pa d- se skrajšajo razna popravila strojev in ost-lih proizvodnih sredstev ter so tako izkoristiti kapaciteta strojev ozirom- ost-lih proizvodnih sredstev do maksimuma. Da bo možno vse to doseči, bo potrebno, da se proizvodni proces organizira t.ko, da bodo vse f-ze dela nemoteno delovale. Posebno bo tudi treba paziti pri notranjem transportu, da se bo lom, k-teri nastane pri transportu, zmanjšal n^ minimum.
Če pregledamo proizvodnjo v z-dnjih mesecih v preteklem letu, vidimo, da so se dosegali mesečni plani v višini 42 milijonov -li pa tudi še več. Mesečni oper.-tivnl plani za letošnje leto ne preseg-jo dosežene proizvodnje z-dnjih mesecev pretekleg- leta. Iz n-vodenega je r-zvidno, da je plan proizvodnja realno post-vljen in da g’ je možno doseči.
Milan Kralj,
NERED JE NAJBOLJ OČITNO SPRIČEVALO ZA Ni PA UNO IN ŠKODLJIVO ORGANIZACIJO DELA V PODJETJU
O SKLADU ZA KADRE..
Pormir-njG skl-d.n z,-’ kadre inv. pestro zgodovino. Nekaj časr. se je v celoti zbire 1 pri zvezi, sed~j pa podjetja razpolagajo s 4o% ustvarjene g" sklada. DS mor-' v začetku leta napraviti predračun porabe sredstev iz tog- sklada.
Za letošnje leto je sprejel tale predračun:
DOHODKI:
1.	Neizkoriščena sredstva iz leta 1959
2.	Planirano za leto 196o Skup-j
IZDATKI:
506.000.- din
2,035.660.^__«
27541766o'.^d!n
1.	Dopolnilno šolanje
2.	tečaji in semitiarji izven podjetj-
3.	teč* ji z- Tcv-lifikacijo
4.	vajenska šola
5.	delavsko s-moupr-vlj-nje
6.	učni pripomočki
7.	nerazdeljena sredstv- sklada za naknadno razporeditev
skup-j
315.000,	- din 897.960.- !i
100.000,	-	"
96.210.- "
86.000.	-	"
20.000.	- M
1,o26,49o.-	"
2,541.666".- din
Sredstev ni malo, vendar smo morali zaradi interesov podjetj- skoraj polovico le teh pustiti nar-zporejenih. Nerazporejen sredstva bomo vplačali v okrajni sklad, da bi ti or-gani z večjim razumevanjem podprli naše prošnje za kredite v zvezi z rekonstrukcijo. Okrajni sklad bo t- sredstv- porabil za gradnjo srednje tehnične šole v Celju,
Na raznih srednjih in višjih šolah si izpolnjuje šolsko in strokovno izobr-zbo več n-ših delavcev, katerih število se bo v tem letu še povečalo.
Največ sredstev je določenih z- pr-ktično strokovno iz obr- žcv njo v kr-jših teč-jih in seminarjih, ki jih organiziraj o razni z vodi. Največ naših tovarišev bo obisk*lo seminarje, ki jih pripravlja Z-vod z ■ proučev-nje organizacije dela in v-rnosti pri delu LRS v Ljubij-ni. Ti seminarji bodo obravnav-li vsa področja, industrijske dejavnosti, in sicer od org-niz - -cije proizvodnje, notranjega. transporta, kontrole kvalitete, merjenj- do lovneg-učink- do odnosov med ljudmi, vodenje ljudi, izobraževanja, k-drov, pl'nir-njc delovne sile itd, itd. Poleg seminarjev pri omenjenem z-vodu pa
2o
bodo naši d alavci obisk - li še druga taco je. Erič-kujamo, d n bomo od tah toč jev in samin-rjav imuli velika koristi, kajti iz pr-ksu varno, d-- so v pogledu medsebojnih odnosov, metod dal- itd. tovariši, ki so jih obisk-li, dosogli pomamben na-preda k,
3 teč ji z- kvrlifik cijo bo treba, takoj začeti in to predvsem s teč ji z visoko kvnlificir-ne del-vca. Kar bodo ti tečaji z kv lifik- cijo verjetno zadnji, pričakujemo do so bodo prij-vili vsi tisti , ki še nim-jo ustrezna kv-lifikocija, kakršna so zahtevo no delovnem mestu, ki go ima določano oseb-.
Zn šolo vajencev smo predvideli več sredstev, soj noši
vajenci nima j o n-j osnovnejših učil in tudi ne učilnice. Žal p- smo mor li ta sredstvo zm-nj-s-ti in odstopiti od načrtov iz r-z logov, ki smo jih uvodoma navedli.
Da bi org-ni upr-vlj-.njn, ki spre jem-.j o vedno bolj odgovorna n-loge, to loža izvrš jv -li, bodo obisk'li nek-teri čl ni DS tečaja. Tac-ji so organizirani samo v ta n-man in im-jo temu prilagojen učni progr-m. Za učne pripomočke pr l-^hko rečemo, da jo sredstev pram-lo. K'j voč o tem P" bomo spregovorili, ko se bo progr- m vzgoja lc-.drov začel iz-v - j ti.
Božo Lukm n.
0 K 0 N 'I E A C E P C I J I
ali
SPOČETJU PO NASI VOLJI.
Kontr cepcija pomeni s tujim izrazom preprečev--njc nosečnosti. S tem se pri n'-s ne ukv rj mo z -to, ker bi mislili, da je preveč atrok, tudi ne z-to, d- bi zraanjš-li prirastek prebiva, la tv " , temveč z'to, da bi bilo m-nj spl vov in nesreč z-r"di spl vov, ker Želimo ženo obv-rov-ti pred r-zni-mi vnetji, j lovostjo in trajnim boleh'njem.
Otroci naj se rode takrat, kad r so z želeni! Kontr-cepcij" ni za nikogar nič novega. Dobro vemo, da so pri nas žene z lo ali več otroki zelo redke.Torej ve-
čim žensk in moških more upom bij "ti neki m čin kontracepcijo. IT-'.činov jo vo,č s
1* S p 1 .. v a_ 1 i p b o_ r t u s
ja pr epov,; d" n, in sicer po pr -vici, kor jo škodljiv. Mnogi mislijo da splav, ki ga n pr vi z dr vrnile, ni nov-run. To ni res. Colo umetni spl v v bolnici im1 lahko k t strof lna posledice. tio d-nes se v bolnici 1-hko zgodi, sov jd" po nesreči, da zdravnik pri umetnem spl'vu predre m-ternico, r ztrg- čreva , povzroči hud" vnetj" itd. Jc p vsekakor spl-v, ki ga o-pr-vi zdr vnik po vseh predpisih medicinske vede, m nj nev-run kot spl v, ki g- opr-vi b biča li nevešča mazačev- rok;.
2.	K o_ n t r c e p c ij, s It pp _ s r e_ d s_t v p
Eri oceni kontr-cepci jskeg srodstv n- s pr d vse m zanima zanesljivost, s k-t ro 1 .hko r- čunamo.
Idealnega kontr cepci jskeg-. srodstv ■ ni, to je t koga., pri k-terem ms na bi noben st v r motil -, tod - ljudje ne Čuki jo n- ida-lno izmjdbo in upor . bij jo to, k r jo trenutno n- jboljše.
D-na s pozmmo več kontracepcijskih sredstev. N jboljši taki sredstvi - njun z ne sljivost je približno enake -st-:
a.	diafragma s
to je prepon-, ki si jo vloži žen v nožnico ob soc sni upor bi kontr■cepcijske m že.
b.	kondom s
to je gumijev- prevleka z •• moško spolovilo.
3.	0 s t p 1 r.. s_r e d s_ t v o
Coitus interruptus -
je verjetno najbolj r-zširjen. Obč iv nje potek- sprva normalno, mož p se nato predč sno um-kno in izbrizg seme izv.;n nožnice. Rim mo dok-zov, d bi bil t n-čin škodljiv li d-bi povzroč-1 pri ženi in možu živčnost.
Ogino - Kn-usov teorij- -
Jajčna celica, ki zr ste v zdr vem j jčniku je, primerna z oploditev le nek- j ur po ovul ci.ji, moška, setnančnica p- je zmožna, oploditi v večini primerov 1: dva dni. R zumlji-vo je, d- ted-j, ko ti pogoji niso izpolnjeni, ne mora priti do z-nositve. D nos mislimo, d ovul cij• n stop- 15 dni prid prvim dnevom n-slednje menstru .cije, N-jveč j- verjetnost zanositve jc torej med dvema menstru-cij mn nek ko v sredini, če je redm menstruacija n- 28 dni. T koj po menstruaciji in z-dnjc dni pred njo, je možnost z nositva manjša, vendar kažejo številn op zov njn, d- tudi v tem č su 1 hko prida do zanositve.

Kamion-' sredstva
so upor 'bij ■ 30 v g E-vnem kot može in vložki, vendar niso zanesljive. in vč-sih dražeče vplivajo na sluznico spolovil,
P r o d n osti kontracepcije
Od kontracepcije pričakujemo več dobrih posledic.
Otroci se bodo rodili takrat, ko bodo zaželeni.
Ženam se no bo treba zatekati k splavom, ostale bodo zdrave« Marsikatera žen-', si želi nekoliko večjih presledkov med posameznimi porodi in to iz zdravstvenih razlogov ali pa zato, da se ji medtem popr-vijo socialne razmere.
Kontracepcija pomaga odkrivati ženske bolezni. T-ko ob prvem pregledu, , preden da zdravnik ženi sredstvo proti spočetju, kot tudi pri nadalnjih pregledih, ki so v določenih presledkih potrebni, se večkrat odkrijejo začetki r-znih bolezni, ki jih lahko preprečimo ali zdravimo.
H kontracepcijski službi spada kot njen sestavni del spoln- vzgoja žene in moža, "Veliko zakonov je neurvnovešenih in marsikteri se celo razdre samo zato, ker sta mioda zakonca premalo poučena o seksualnih zadevah.
Kdo lahko dobi sredstva za kontracepcijo?
0 potrebi kontracepcije lahko odločata oba zakonca ali zaljubljenca ali eden izmed, njiju.
K to odločitev ne moremo vpliv-.ti s predpisi, niti ne moremo nadzorovati izvajanja ali neizvajanja te odločitve.
Eri nas dobi kontracepcijsko sr3dstvo vspka žena, ki to želi. Seveda bo to odpadlo pri ženi, ki je že sterilna in ne zanosi.
Za zaključek naj omenim še to, d- bomo tudi v Libojah odprli kontracepcijsko ambulanto, ko se bodo žene dovolj zanimale zanjo. N'j se vsaka žena ali dekle, ki želi biti seznanjena s tem, ali želi dobiti kontracepcijsko sredstvo, javi v obr tni zdr vstveni posvetovalnici ali v ambulanti.
Dr. Rošker - Kr-njc Bogomila.
CKCvlIO 0 DELU SOCIALNEGA ZAVAROVANJA....
Zopet je minilo in to že četrto leto, odkar sem član skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, zato čutim potrebo, da vam zopet posredujem kratko poročilo o delu, problemih in stremljenjih zavoda,
I, Družbeno upravljanje:
Kakor v vseh podjetjih gospodarijo upravni odbori in delavski sveti, tako tudi pri socialnem zavarovanju gospodarijo izvršilni odbori in skupščine zavarovancev. Ti organi so dolžni in odgovorni zato, da se zbrana sredstva uporabljajo
po zakonitih predpisih in na jpravične jši presoji.
Člani so predstavniki zavarovancev, zato v polni meri skrbijo, da se pravice zavarovancev ne kršijo in da se odvisna sredstva vlagajo za zavarovance v drugih oblikah.
II, Zdravstvena služba..
Res je, da včasih godrnjamo, da so dajatve in prispevki za socialno zavarovanje zelo visoki vendar če pregledamo v kolikih oblikah dobijo zavarovanci skoraj vse nazaj, se ne bomo čudili in bomo rekli, da je prav, da ima socialno zavarovanje veliko skrb približati zdravstveno službo zavarovancem. Lahko smo tudi mi Libojčani zadovoljni, da imamo v Libojah zdravstveno postajo, ki odgovarja vsem našim potrebam in zadovoljstvu socialnega zavarovanja, Moramo pa si biti na jasnem, da kakor socialno zavarovanje skrbi za bolne zavarovance, tako ostro tudi preganja tiste, ki želijo iskoriščati to ugodnost ter živeti na škodo podjetja in škodo socialnega zavarovanja.
Zdravstvena služba v našem podjetju je tako organizirana, da ima vsak zavarovanec takoj na razpolago zdravnika, bolnico, okrevališče in vse ostalo v primeru potrebe. Zdravstvena služba pa lahko nemoteno posluje, če jo primerno spoštujemo, da ne kličemo za vsako malenkost zdravnika na dom in podobno.
Za zdravljenje je Okrajni zavod za socialno zavarovanje porabil v lanskem letu eno milijardo in pol. Zavarovanci pa so izgubili zaradi nesreč zaradi bolezni zaradi nosečnosti
107.000	delovnih dni
618.000	M	n;:
72tooo	"	»
Tako je zavod za socialno zavarovanje porabil zdravstvo, pokojnine in otroški dodatek 7I0 milijonov
skupno z:
več, kot je zbral prispevka, kar pa je kril s svojim rezervnim skladom. Tako zavod gospodari v skrbi za zavarovance.
Poleg zdravljenja pa ima zavod veliko skrb za preventivo, to je preprečitev bolezni. V ta namen se vršijo razne akcije kot fluorografiranje , razna, cepljenja, letovanja mladine itd. kar mnogo koristi zavarovancem za ohranitev zdravja.
POKOJNINE«
Novi pokojninski zavod je prinesel zavarovancem zadovoljivo zvišanje pokojnin, kar je popolnoma prav, zavod pa ima s tem ogromno delo in ne more pravočasno rešiti vseh zahtev, vend-r ne bo nihče za to prikrajšan. Začasno dobi vsak akontacijo, z odločbo pa dobi vsak pripadajočo pokojnino za nazaj. Pa tudi pri tem delu bo zavod sčasoma na tekočem.
hranarine.
Zavarovanci se mnogokrat pritožujejo o zakasnelem nakazovanju hranarine, kar se tudi resnično dogaja, ven-
dar je za to napako težko najti krivca. Zavod se izgovarja na ambulanto, ambulant- na podjetje in tako gredo očitki sem in tja, trpi pa pri vsem tem zavarovanec, ki ni nič kriv ter ne dobi pravočasno hr-narine. Znto je zavod apeliral na vsa podjetja, naj sprejmejo pooblastilo izplačevanja hrana-rine. Temu pa se je le malo podjetij^odzvalo in sprejelo to službo. Izkazalo pa se je, da ta služba ne obremenjuje podjetja, saj že t-ko mora obračunavati do sedem dni bolezenskega dopusta, povprečje dopusta po je enajst dni. Torej bi delo ne bilo mnogo večje, zadovoljstvo pri zavarovancih bi pa le bilo popolno. Zatorej vam svetujem, če ste prizadeti pri tej stvari, apelirajte na delavski svet, da izposluje pri upravi, da bo opravljala to službo.
HTZ služba.
Služba higiensko - tehnične zaščite v podjetju opravlja veliko preventivno delo, vendar ne smemo misliti, da je ta služba delo samo HTZ komisijo, ki je izvoljena ter ima določeno področje .svoje službe, ampak da morajo to službo opravljati prav vsi zaposleni, posebno pa mojstri in oddel-lcovodjo, ki najlaže ugotovijo pomanjkljivost HTZ službe ter javljajo to HTZ komisiji, ki je dolžna, da te pomanjkljivosti odpravi.
Mnogo je še stvari, ki vem, da bi vas zanimale, vendar zaenkrat toliko, pa še prihodnjič kaj.
Anton Vočko.
Kakšen in kolikšen naj bo moj dopust?
0 dopustih je potrebno, da. raz pr vi jamo vsi delavci podjetja, kajti od stvarnega oddiha z-visi tudi proizvodnost v podjetju. Naše dopuste pa moramo planirati tako, da bodo v korist nam samim, misliti pa moramo tudi na. potrebo našega kolektiva, d dopusti ne zavirajo proizvodnosti podjetja, To navajam zaradi tega, ker je treba pri planiranju dopusta upoštevati obvozni remont v podjetju.
N š družbeni sistem poudarja oddih delovnih ljudi in v zvezi s tem navajam izvleček iz zakona o dopustih oziroma t-bolo, po kateri si lahko vsak sam izračuna, koliko dopusta mu pripada.
Do 5 let	zaposlitve - pripada 12 dni
od 5	do 15 lot	"	"	18	dni,
od 15	do 25	"	"	"	24	"
od 25	lot molje	M	"	3o	”,
Mladoletni delavci pa imajo še prednosti pri dopustih:
od 15 do 16 lot' starosti - 21 dni dopusta,
m m	17	m	m	_ jg	tt	t,
11	17 «t	18	"	11	- 17	"	ti
Poleg že zakonitega dopusta pa dajejo pravila podjetja možnosti povečanja dopusta , za kar ja kompetentna sindikalna podružnica. Kako bo s tem dodatnim dopustom, je še odprto vprašanje.
Če govorimo o dopustih, pa se mi zdi nujno potrebno razpravljati, koko bo naš član kolektiva svoj dopust izkoristil. Gre za to, da se zagotovi našemu delovnemu človeku stvaren oddih in da bo po končanem dopustu nastopil svoje delovno mesto zdrav in spočit. Da bi to omogočili, mislimo v tem letu zopet urediti oddih na morju in to po možnosti v kakšnem drugem kraju, seveda v kolikor bomo dobili izbiro. Skušali bomo tudi dobiti večja sredstva, da bi več prispevala sindikalna podružnica vsakemu članu, posebno še tistim, ki imajo manjši zaslužek in bi jim na ta način zagotovili resnični oddih.
Ob koncu hočem dopustih, kako jih bomo čimbolj odpočili in na proizvodnje.
Mislim, da je potrebno, da bi se naj tudi člani kolektiva v večjem številu javili za oddih tako, da bi sindikalna podružnica imela več podlage za sklepanje pogodb, To sem omenil zaradi tega, kor so jo za oddih javilo zelo malo število članov in to komaj 71, kar ne zadostuje pri takšnem številu zaposlenih.
Ko bo sindikalna podružnica osnovala komisijo zn oddih in ko bo ta začela z delom, upamo, se bo število prijavljcncov oddih povečalo.
Dopust za oddih na mor-bo podjetje zagarantiralo. da rosno razmislimo o naših izkoristili, da se bi po našem dolu ta način prispevali svoj delež k dvigu
da.
za
OU
poudariti
J.
Darko Šulor
'PWB/WM/B*WIEIWWIIIIIIIIWIIIIIIIIIIW^
I	zahvala.	I
Vsem prijateljem in znancem, ki ste spre-1 mili na zadnji poti mojega dragega moža, prisrčna % I hvala.
Posebno sc zahvaljujem njegovim bivšim so- gf 1 delavcem iz strugamo, 00 ZK, upravi, sindikatu, i skladišču in livarni za vašo vsestransko pomoč,
1 Itakor tudi pcvcon in godbenikom za ganljive žali lostinko ter vsem tistim, ki ste z venci obsuli
njegov prerani grob in ste z menoj sočustvovali, g
Ana Kozovinc,
S 1.11.1959 jc začela delovati obratna zdravstvena
posvetovalnica, ki deluje vsak pondeljek od 12 - 14. ure in vsak petek od 14 - 16. ure. Nanen te posvetovalnice je, omogočiti delavcem in uslužbencem poslužiti se zdravniške pomoči ali nasvetov na samem delovnem mestu oziroma v njegovi neposredni bližini.
vila proti glavobolu ali kašlju itd, ; pa, no gre v ambulanto, kor bi pač moral tam precej časa čakati, Izgubil bi delovni čas torej zaslužek, podjetja samo bi pa trpelo škodo pri proizvodnji.
Nekateri se to posvetovalnico s pridom poslužujejo, nekateri pa niti ne vedo zanjo.
S temi vrsticami som hotela opozoriti na to ugodnost in novost v zdravstveni oskrbi delavcev libojske tovarno,ki jo je z velikim razumevanjem uvedlo vodstvo tovarno s sodelovanjem zdravstvene postaje.
keramične stroke;
-	da je pretekli mesec prispela prva pošiljka materiala za poč iz Madžarsko;
-	da letos toče 15o. leto od ustanovitve našega podjetja in lo lot delavskega samoupravljanj a,
-	da je na smučarskem tekmovanju Šmohor - Liboje zmagala ekipa "Svobodo" Liboje in osvojila prehodni pokal,
nek poklicni kolega vprašal: Kako kaj vaša žena? On mu je odgovoril, da jo pravi angelček.
Vos potrt mu odgovori američan: "Kako ste srečni, moja pa še živi".
POgosto potrebuje nekdo samo kakšen recept za zdra-
Dr, Rošker - Kranjc Bogomilar
ALI ŽE VESTE .
ŽENA - ANGEL
Ko je naš popularni pevec Ivo gostoval v ZDA ga je

V'

v
V t




'


» r
,

Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik Božo Lukman.
Izdaja Keramična industrija Liboje — Celje.
Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku. Rokopisov ne vračamo.