^ Ptuj, torek, 27. septembra 2005 letnik LVIII • št. 69 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT ^ Natisnjenih: -ČÍ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Tednikov pogovor Aktualno Peter Vesenjak • Slovenija • Tesen Slovenski turizem po- izid, nizka udeležba trebuje nove igralce na referendumu Stran 3 Stran 2 Po naših občinali Ormož • Razočaranje nad raziskavo vrtine Stran 4 Po naših občinah Bresnica • Dober mesec odrezani od sveta Stran 13 Stran 14 Kmetijstvo Po naših občinah Juršinci • V sto letih Lenart • Prižigali samo trije predsedni- svečke za drugačni ki društva Lenart Stran 13 Gospodarstvo Kidričevo • Nadzorni svet potrdil mandat vodstvu Taluma Stran 14 Uvodnik Hladen tuš za Ormož v Ormožu smo tam zgoraj, kjer delijo polne in prazne malhe, trenutno zelo slabo zapisani. Ob vseh težavah, ki so se že zgodile ali se obetajo gospodarstvu, so bile vse oči domačinov uprte v vrtino, kije dajala upanje. Pričakovanja so bila velika in najverjetneje tudi do neke mere upravičena, saj vrtine pač ne naredijo za vsakim vogalom, pač pa šele po podrobnih študijah, ki dajejo precejšnjo gotovost, da bo iskano tudi najdeno. V Ormožu se to ni zgodilo. V minulih mesecih, ko je nad mestom bdel vrtalni stolp, so se po ulicah spletale najrazličnejše zgodbe, novo kopališče je bilo v glavah Ormožanov že otipljiva stvarnost. Marsikdo je v tem kontekstu videl tudi svojo poklicno prihodnost. V četrtek so se pričakovanja dokončno razblinila, ko so na tiskovni konferenci tudi uradno povedali, da je vode premalo in da bo za kakšen boljši rezultat treba vrtati vsaj še 100 milijonov globoko v žep občinskega proračuna. Zato so se odgovorni odločili za time out, da si igralci opomorejo od naporov slabe novice, razvrstijo novo pridobljene podatke in z analizami pridejo do kakšnih otipljivejših odgovorov. Bolj kot kdaj prej je postalo jasno, da je prihodnost mesta in okolice v turizmu. Do podobnega spoznanja so prišli tudi ob ustoličenju ormoškega Jeruzalema, kot bi lahko malce poredno poimenovali Praznik trgatve na Svetinjah. Izguba Jeruzalema Ormožane namreč še vedno boli in dejstvo, da ga imajo v najemu, je le obliž na rano, kozmetični popravek, ki dejstva samega ne popravlja. Uspela organizacija svetinjskega dogodka daje upanje, da če se zadeve lotimo pravilno, tudi rezultati ne morejo izostati. To je račun, kije cenejši in tudi precej bolj gotov od geoloških napovedi. Čeprav v šali marsikdo zna povedati, da je treba imeti le voljo (da o denarju niti ne govorimo) in vrtati dovolj globoko, potem pa v naših krajih - prej ali slej - naletiš na vodo. V Ormožu pa bo to pač slej! viki klemenčič ivanuša Na borzi Na Ljubljanski borzi je največ zanimanja za delnice Krke in Mercatorja. Cena delnic Krke se je po rekordnih nivojih, doseženih v preteklem tednu, v zadnjem tednu znova spustila pod 87.000 SIT, a je bilo kar hitro zaznati, da je zanimanje za njih uplahnilo le začasno, tako da se je ob koncu tedna cena znova približala 87.000 SIT. Delnice Mercatorja so bile v preteklem tednu svetla zvezda na trgu Ljubljanske borze, saj so, ob splošnem znižanju tečajev večine ostalih delnic, uspele pridobiti odstotek in pol ter se znova približujejo vrednosti 38.000 SIT. Številne »dogodivščine« v zvezi s to družbo na srečo ne vplivajo na trenutno poslovanje, vendar pa lahko neugoden razplet negativno vpliva na nadaljnji razvoj te družbe. Zaradi tega je nakup teh delnic sila špekulativen, kar pa, kot kaže, trenutno samo veča povpraševanje. Tako za Krko kot tudi za Mercator velja, da po njih povprašujejo tudi tuji skladi, od njihove prisotnosti pa je močno odvisno tudi dnevno gibanje tečajev delnic. Istrabenz in Pivovarna Laško sta razkrila podrobnosti kupoprodajne pogodbe, po kateri bosta družbi v naslednjih štirih letih postopno odkupili delnice Kapitalske in Odškodninske družbe, vključno z delnicami iz na- povedane dokapitalizacije. Za večino ostalih delnic na našem trgu velja, da so v nemilosti domačih vlagateljev. Najbolj so to občutile delnice Aerodroma Ljubljana in Petrola. Cena delnic Aerodroma, s katerimi se je v poletnih mesecih dnevno komajda sklenil kak posel, se je v zadnjem tednu ob nekaj večji ponudbi spustila pod 11.000 SIT. Razlog za tak padec je težko iskati v poslovanju družbe, saj so leti v skladu z načrti družbe. Podobno se je dogaja tudi z delnicami Petrola, kjer je v zadnjem tednu na trenutke celo popolnoma zmanjkalo povpraševanja. Tudi za Petrol lahko rečemo, da je razlog za padec težko iskati v poslovnih rezultatih družbe. Kot kaže na ceno delnice Petrola trenutno najbolj vpliva še vedno nejasna prihodnost uprave družbe, ki še tudi ni dobila »blagoslova« za delo v letu 2004. Karel Lipnik, borzni posrednik, Ilirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Vir: Ljubljanska borza, d. d Slovenija • Po referendumu o novem zakonu o RTV Tesen izid, nizka udeležba No, pa je referendum za nami. Kot smo napovedali, kar ob spremljanju splošnega vzdušja in poznavanja problematike oz. referendumskega vprašanja (in smisla) med ljudmi niti ni bilo težko, je bila udeležba po prvih neuradnih podatkih ena najnižjih v zgodovini izvedenih referendumov v državi, izid pa zelo tesen, saj je ZA novi zakon glasoval le dober odstotek več volivcev kot proti njemu. Referenduma o novem zakonu o RTV se je v Sloveniji udeležilo nekaj čez 502.000 volilnih upravičencev, kar predstavlja dobrih 30 odstotkov vseh državljanov z volilno pravico. Med njimi je ZA novi zakon, ki ga je sicer DZ sprejel že aprila letos, glasovalo 50,21 odstotka volivcev, PROTI pa 49,01 odstotka. V številkah to pomeni, da je novi zakon podprlo nekaj čez 252 tisoč volivcev, proti njemu pa je glasovalo malo več kot 246 tisoč volilnih upravičencev (skoraj 4000 oddanih glasovnic je bilo neveljavnih). Kakšnih posebnih odstopanj v odstotkih med volilnimi okraji ni bilo; med volilne okraje, kjer je nad 65 odstotkov volivcev glasovalo ZA novi zakon, pa so se uvrstili: Škofja Loka, Grosuplje, Mozirje, Lenart in Ptuj (mesto). Najmanj podpore oz. največ tistih, ki so glasovali proti novemu zakonu, pa je bilo zabeleženih v Izoli, Kopru, Piranu, Laškem in Hrastniku. V vseh ostalih volilnih enotah in okrajih se je odstotek med obema nasprotnima stranema gibal okrog 50, kar je potrdil tudi končni izid glasovanja. Novi zakon je zdaj torej definitivno potrjen in veljaven, tistih, ki so tako odločili, pa je bilo vsega skupaj slaba tretjina ali, kot že rečeno, dobrih 252 tisoč od skupno 1.639.989 volilnih upravičencev. Opozicija je izgubila, sicer zgolj načelno. Finančno pa smo izgubili vsi - ne zaradi izida, ampak čisto konkretno tistih 640 in toliko milijonov tolarjev. So takšni referendumi res potrebni? Sploh še po stavku ne tako redkih, ki so sicer glasovali, niso pa vedeli povedati, o čem so sploh odločali _ SM PROTI 49,01% ZA 50,21%/ neveLjavno / 4),78% / Na nedeljskem referendumu na volilnih mestih ni bilo nobene gneče. Sedem (ne)pomembnih dni Kje so meje mm Janez Jana-ša, predsednik slovenske vlade, je na nedavni proslavi praznik vrnitve Primorske med drugim (po pisanju Dela) dejal, da bi ob mirovni pogodbi 15. septembra 1947 lahko računali na Trst, Gorico in Benečijo »če takratno komunistično vodstvo povojne Jugoslavije ne bi zapeljalo države na totalitarno stran železne zavese.« Janez Janša ima seveda pravico do svojega mnenja in nihče od njega ne more zahtevati, da bi svoj govor usmeril zgolj v nekakšno nazdravljanje in pritrjevanje vsem, kar se je dogajalo in zgodilo. Časovna distanca, dostopnost novih zgodovinskih virov in možnost še bolj vsestranskega osvetljevanja dogajanj v zvezi s tem objektivno omogoča še celovitejše zaznavanje bistva tedanjih dogajanj, predvsem pa tudi celotne zgodovine slovensko italijanskih odnosov. S tega vidika se zdi, da je v omenjenem poročilu citirana ocena Janeza Janše iztrgana iz celote in da predstavlja zgolj del njegovega razmišljanja. Janša velja za preudarnega človeka in težko verjamem, da bi se spustil zgolj v takšno (ideološko obarvano) poenostavljanje. Ali pa ^ Seveda ne more biti nobenega dvoma, da so v mirovnih pogajanjih po koncu druge svetovne vojne igrale zelo pomembno vlogo tudi ideološke razlike. Na vidiku so bile nove evropske in svetovne zaostritve, nove delitve med tako imenovanimi demokratičnimi in nedemokratičnimi silami, med državami kapitalizma in tako imenovanimi državami socializma, znotraj katerih je prav po krivdi ali zaslugi Jugoslavije začenjala pokati monolitnost. Nova svetovna razmerja so se kazala v novih razsežnostih, predvsem pa tudi v mnogih ohranjenih vidikih nadvlade in vsakršnega tutorstva velikih sil. V takšnih razmerah se je Jugoslavija še zlasti s tistimi mejnimi vprašanji, ki so najbolj neposredno zadevala Slovenijo in njeno večdese-tletno željo po združitvi. Slovenija in Jugoslavija sta se tokrat po zaslugi njunega dokazanega (in priznanega) protifašističnega in protinaciostične-ga boja znašli na strani zaveznikov, zmagovalcev. To je določalo novi jugoslovanski (komunistični) državi pomembnejšo pozicijo in pomembnejši glas, seveda pa je ni razbremenjevalo vseh pritiskov in manipulacij, ki so bile tisti čas značilnost ravnanja velikih sil. Jugoslavija tako ni bila zgolj predmet prijaznosti in naklonjenosti ene (ideološko) obarvane velesile in odbojnosti drugih sil kot bi se dalo razumeti iz pripombe o »zapeljanosti na totalitarno stran železne zavese«. Z Jugoslavijo sta kupčkala tako Zahod kot Sovjetska zveza. V zvezi s Trstom in območjem okoli njega je šlo za strateške interese vseh velikih sil, od katerih ni nobena popuščala in zato ni nikakršno naključje, da je na koncu prišlo do kompromisne (začasne) rešitve o vzpostavitvi posebnega Svobodnega tržaškega ozemlja s cono A pod angloameriškim nadzorom in cono B pod jugoslovanskim nadzorom. Takšna rešitev je bila presežena leta 1954 z londonskim memorandumom, po katerem je cona A s Trstom pripadala Italiji, cona B pa Jugoslaviji. Boj za nove slovenske meje in za združeno Slovenijo je seveda potekal v okviru Titove, komunistične oblasti, ob izraziti participacji, lahko bi rekli prevladi slovenskih kadrov in slovenskih interesov. Ob tem so seveda mogoča različna vprašanja, različni dvomi in dileme. Vsekakor pa »komunističnim« mirovnim pogajalcem ni moč očitati, da bi kakorkoli z lahkoto odstopali od jugoslova_n-skih oziroma slovenskih zahtev. Še zlasti, kar zadeva Trst in njegovo priključitev k Jugoslaviji oziroma Sloveniji, so vztrajali od skrajnih možnosti in nekateri glavnemu pogajalcu Kardelju celo očitajo, da je morda zaradi trmastega vztrajanja pri Trstu zamudil priložnost, da bi z ustreznimi kompromisi pridobil za Jugoslavijo vsaj Gorico. Sicer pa zgodovinska dejstva neizpodbitno govorijo, da Slovenija svojih ozemelj ni izgubljala pod komunisti in zaradi komunistov. Ob koncu prve svetovne vojne (ko komunisti in njihovo razvrščanje na eno ali drugo stran še ni imelo nobene prave vloge) je Slovenija izgubila največji del svojega ozemlja z znamenito rapalsko pogodbo med Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v režiji Britancev in Američanov. Pretežni del teh ozemelj je bil vrnjen in združen v Slovenijo po zaslugi narodnoosvobodilnega boja (katerega organizator so bili resda komunisti). Tega se je treba zavedati in to je treba priznati. Šele tako bo moč govoriti o vseh, tudi neprijetnih zadevah in napakah brez kakršnihkoli predsodkov in očitkov. Vsekakor pa ni nobene potrebe, da bi z domnevnimi in skonstruiranimi zamerami na lasten račun kakorkoli zmanjševali odgovornost in lepšali podobo drugih (neposrednih sosedov in velesil) v nekaterih preteklih odnosih do Slovenije in slovenskega nacionalnega vprašanja. Mejna vprašanja so bila in ostajajo eno izmed najbolj zapletenih in delikatnih vprašanj v mednarodnih odnosih. Zaradi njih je prihajalo do nepojmljivih sporov in strahotnih vojn. Po drugi vojni je morala nekdanja Jugoslavija, prav ko je šlo za zagotavljanje pravic do slovenskih zahodnih ozemelj, demonstrirati tudi s silo. To se je zgodilo ob tržaški krizi leta 1953, ko so skušali zahodni zavezniki enostransko prepustiti cono A in Trst Italiji, pa tudi pozneje. Škoda, da tega novejši slovenski leksikoni sploh ne omenjajo. Tudi sosednje slovenske oblasti imajo ravno ta hip nemalo težav z določanjem (pravične) morske meje s Hrvaško ^ Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Pogovor s Petrom Vesenjakom ob svetovnem dnevu turizma Slovenski turizem potrebuje nove igralce Danes je svetovni dan turizma, ki ga praznujemo že od leta 1970. S Ptujčanom Petrom Vesenjakom, ki se je za samostojno delo v turizmu odločil že leta 1997, smo ob tem dnevu načeli razmere v slovenskem in ptujskem turizmu. Njegovo podjetje Hosting ima sedež v Ljubljani, poslovno enoto na Ptuju, hčerinsko družbo Hosting International, d. o. o., v Zadru na Hrvaškem, od letos pa deluje tudi hčerinska družba Hosting South East Europe v Beogradu. Redno zaposluje 28 oseb, za področje svetovanja v turizmu pa najema tudi veliko število zunanjih strokovnjakov in podjetij. Št. tednik: Peter Vese-njak, za uvod: kaj je za vas kot dolgoletnega turističnega delavca 27. september - svetovni dan turizma? P. Vesenjak: »Svetovni dan turizma je zagotovo dan, ko se, če ne drugega, lahko spomnimo pomena turizma v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem okolju ter vseh tistih učinkov, ki jih turizem lahko proizvaja za to okolje: ekonomskih, socialnih, kulturnih in drugih. Zame osebno pa je turizem še toliko pomembnejši pojem, saj od njega živim oziroma deluje moje podjetje Hosting že kar nekaj časa. Turistične trende spremljam v slovenskem in mednarodnem okolju.« Št. tednik: Kako boste dan preživeli? P. Vesenjak: »Preživel ga bom delovno, tako kot ostale dneve, saj turizem ne pozna počitka, vsaj tako jaz mislim. Tisti, ki na področju turizma resno delajo, morajo biti 24 ur z mislimi v turizmu, z mislimi pri tem, kako čim bolje zadovoljiti pričakovanja gostov, kako čim bolj razviti turistično ponudbo bodisi kot podjetje, kot posameznik, kot zaposleni v turizmu, mesto ali država.« Slovenski turizem močno zaostaja Št. tednik: Kakšen pomen ima turizem v Sloveniji? P. Vesenjak: »Slovenski turizem je že nekaj časa predmet razprav o tem, kako pomemben je, koliko ekonomskih in socialnih učinkov lahko prinese. Pa še zdaleč ni na takšni stopnji razvoja, da bi lahko rekli, da smo z njim zadovoljni. V slovenskem turizmu je med 30 do 40 tisoč delovnih mest, gre za delovna mesta neposredno v turizmu in gostinstvu ter v okviru neposredno povezanih dejavnosti. Letno ustvari nekaj več kot 7,6 milijona nočitev z dvema milijonoma turistov. Narašča delež tujih gostov, ki prenočujejo v Slovenji. Njihov delež znaša nekaj manj kot 60 odstotkov. V BDP Slovenije je turizem kot celota udeležen z 10 odstotki. Neposredni bruto turistični proizvod podjetij pa je veliko nižji, okrog tri do štiri odstotke. Vemo pa, da turizma ne moremo gledati ozko samo kot hotelska, gostinsko-turistična podjetja, gledati moramo njegove mul-tiplikativne učinke. Turizem je v slovenskem merilu eden od pomembnih generatorjev gospodarskega razvoja. Po mojem mnenju pa še zdaleč ne tako pomemben, kot bi glede na vse danosti lahko bil.« Št. tednik: Zakaj ne? P. Vesenjak: »Po analizah, ki smo jih delali v Hostingu za potrebe nekaterih razvojnih projektov v slovenskem turizmu, smo primerjali nekatere relativne kazalnike stopnje razvitosti turizma v Sloveniji, sosednji Italiji oziroma njenih posameznih pokrajinah, Avstriji in njenih deželah, Švici. Ugotovili smo, da je po relativnih kazalnikih, na primer številu ležišč oziroma nastanitvenih gostinsko-turistič-nih ob2jektih na prebivalca, na km2 površine zemljišča v državi ali pokra2jini, po številu gostov na km , najmanj dva do trikrat podkapacitiran. To pomeni, da bi lahko slovenske turistične zmogljivosti podvojili oziroma potrojili, pa bi šele dosegli današnjo stopnjo razvoja turizma v omenjenih državah oziroma pokrajinah. Največji problem slovenskega turizma je v nerazviti ponudbeni strani. Slovenija se v 15 letih od osamosvojitve ni premaknila z mrtve točke v smislu širitve kapacitet. Število ležišč v Sloveniji je v letu 2005 nižje kot leta 1990. V letu 2004 je imela Slovenija 78.654 ležišč, leta 1990 jih je bilo 91.215. V hotelih je bilo tega leta 27.532, v letu 2004 27.828 ležišč, kar predstavlja rahlo povečanje. Investicije so se sicer dogajale, vendar so bile pretežno usmerjene v obnovo obstoječih kapacitet in širitve kapacitet na že obstoječih lokacijah. Nič pa se ni premaknilo v strukturi turističnih kapacitet. Še vedno nimamo normalnega števila manjših družinskih hotelov, penzionov, manjših obratov, ki bi lahko v največji meri izražali slovensko pregovorno gostoljubnost, pristnost, majhnost, butičnost in kvaliteto slovenske turistične ponudbe.« Št. tednik: Čemu torej pišemo strategije, tudi turistične, če jih ne uresničujemo? P. Vesenjak: »Na področju turizma - tako na lokalni kot na regijski in nacionalni ravni kot tudi na ravni turističnih podjetij - so strategije seveda potrebne zaradi vse ostrejše tekme na domačem trgu, mednarodnem turističnem trgu in posledično nujnega profesionalnega pristopa pri razvoju in trženju turistične ponudbe. Ni pa vseeno, na kakšen način in kdo pripravlja takšne strategije in kakšna je njihova vsebina. Strategije brez realnih, sicer ambicioznih izvedbenih programov, ponavadi obtičijo v predalih. Vse dosedanje slovenske turistične strategije niso bile nerealne. Sem pa velik kritik strategije slovenskega turizma v obdobju 2002/2006, ker je Foto: Črtomir Goznik Peter Vesenjak: »V Sloveniji primanjkuje družinsko vodenih hotelov in penzionov, ki predstavljajo bistvo pristnosti turistične ponudbe tega dela Evrope. Te ponudbe v Sloveniji nismo razvili, država in tudi javni sektor nista uvedla nobenih spodbud oziroma sistemskih aktivnosti, ki bi spodbudile razvoj te vrste nastanitvenih kapacitet.« v slovenski prostor vnesla kar nekaj zmede z definiranjem nejasnih turističnih proizvodov, prioritet pri razvoju turizma v že razvitih turističnih območjih in z omejevanjem razvoja turizma na ožje število že obstoječih turističnih subjektov. Na vsak način bi bilo potrebno slovenski turistični prostor na ponudbeni strani maksimalno odpreti in pospešiti vstop novih domačih in tujih turističnih ponudnikov, pospešiti razvoj majhnih tipiziranih nastanitvenih obratov in novih večjih neposrednih (greenfield) turističnih naložb v turistične atrakcije. Pri konceptu predstavljanja slovenske turistične ponudbe in njeni enako pomembni organizaciji pa bi bilo potrebno jasno definirati nabor celostnih in sestavljenih turističnih proizvodov, ki logično izhajajo iz obstoječe ponudbe in vsega tistega, kar se kot nove priložnosti ponujajo: naravne, kulturne, človeške in geoprometne danosti v Sloveniji. Osnovno razlikovalno in tekmovalno prednost slovenske turistične ponudbe pa bi bilo potrebno razvijati na treh elementih: izredni naravni, kulturni in geografski raznolikosti Slovenije, njeni majhnosti, obvladljivosti in zaradi tega butičnosti ter njeni izredno ugodni geoprometni legi in poziciji v neposredni bližini glavnih evropskih emi-tivnih turističnih tržišč.« Št. tednik: Kako ocenjujete aktivnosti nove slovenske vlade na področju turizma? P. Vesenjak: »Konkretna dejanja vlade na področju turizma zaenkrat še niso pokazala, da ima na tem področju jasno vizijo in nabor instrumentov, s katerimi bi pristopila h konkretnejšemu spreminjanju slovenskega turističnega sistema. Vendar pa moramo malo počakati, da bi o tem lahko izrekli končno oceno. Moje mnenje je, da bo morala vlada na področju turizma narediti konkretnejše korake pri spodbujanju strukture in povečanja obsega kapacitet slovenske turistične ponudbe z resnimi finančnimi instrumenti, davčno politiko in poenostavitvijo pogojev in ukrepov za črpanje evropskih strukturnih in kohezij-skih skladov. Na strani promocije in organizacije turistične ponudbe bo morala pospešiti povezovanje lokalnih skupnosti, podjetij in nacionalne ravni turistične organiziranosti v okviru STO.« Ptuj potrebuje master plan Št. tednik: Kakšna je vlo- Foto: Črtomir Goznik »Slovenski turizem ne sledi sodobnim trendom.« ga LTO pri pospeševanju razvoja turizma? Mnenja o tem so deljena. P. Vesenjak: »Eden bistvenih problemov pospeševanja turizma v Sloveniji je v tem, da se s spreminjanjem zakonodaje ni uspelo vzpostaviti resne lokalne turistične organizacije, ki bi uveljavila turistično območje po principih t. i. destinacijskega menedž-menta, kar bi zagotavljalo celovito delovanje turističnega sistema v Sloveniji od spodaj navzgor, saj kakovost in celovitost turistične ponudbe turisti doživljajo na lokalni ravni, tam, kjer turizem nastaja. Kakovostno delovanje in obvladovanje vseh elementov turističnega območja je tisto, kar bo določalo tudi kakovost in konkurenčnost ter tržno pozicioniranje turistične ponudbe v celoti. Tudi na tem področju po mojem vlado in lokalne skupnosti čaka še veliko dela.« Št. tednik: Zakaj Ptuj še ni biser nacionalnega pomena? P. Vesenjak: »To je težko vprašanje. Ptuj ima zagotovo vse elemente oziroma danosti za razvoj privlačne turistične ponudbe, ki je skladna s sodobnimi trendi turističnega povpraševanja v Evropi. Ti elementi so predvsem izredna kulturnozgodovinska dediščina, tradicija vinarstva in kletarstva na celotnem območju, termalni center in zelo ugodna geoprometna lega ter umeščenost v privlačno in razigrano naravno okolje, zraven pa še neizkoriščen potencial velike vodne površine Ptujskega jezera. Da bi se te danosti razvile v izrazito turistično destinacijo, so potrebnI podjetniška smelost, ideje in privlačni donosni projekti ter kapital. Menim, da bi bilo na Ptuju potrebno pristopiti k profesionalni izdelavi t. i. master plana za razvoj turizma v mestu in njegovi okolici, ki bi zelo konkretno definiral in v obliki predinvesticijske ocene zastavil naložbene projekte ter jih ponudil v realizacijo tako domačim kot tujim podjetjem in kapitalnim investitorjem. V takem master planu bi se definirale tudi vse naložbe javnega sektorja, potrebne za razvoj Ptuja kot enega najprivlač-nejših območij v Sloveniji ter tudi izvedbeni, organizacijski in finančni načrt za realizacijo takšnega plana. Pobudnik in nosilec master plana mora biti MO Ptuj v partnerstvu s ključnimi nosilci turističnega razvoja, za kar mora pridobiti tudi večino prebivalstva in pozitivno javno mnenje.« Št. tednik: Kakšna pa je vloga turističnega društva kot subjekta civilne družbe pri razvoju turizma? P. Vesenjak: »Turistično društvo mora na splošno kot tudi na Ptuju po mojem mnenju angažirati čim večje število prebivalcev pri tistih aktivnostih, ki jih ne more in ni normalno, da jih izvaja niti lokalna skupnost niti javni sektor, kaj šele gospodarstvo. To so predvsem aktivnosti pri urejanju in olepšanju okolja, organizaciji nekaterih prireditev, spodbujanju izobraževanja o pomenu turizma in širitev pozitivnega javnega mnenja o vlogi in pomenu turizma za okolje. V nekem turistično povsem nerazvitem okolju, predvsem na podeželju, pa so turistična društva lahko prvi nosilci oziroma zametki kasnejšega resnega gospodarskega razvoja turizma.« Št. tednik: Stilizirana podoba rožic kot simbol slovenskega turizma se drži že deset let. Prvič so bile predstavljene leta 1995. V tem projektu ste bili udeleženi kot vodja. P. Vesenjak: »Stilizirana podoba rožic kot simbol slovenskega turizma simbolizira izredno raznolikost, pestrost, svežino, naravnost, butičnost, gostoljubnost in privlačnost slovenskega turizma, kar so atributi, ki po mojem ustrezajo konceptu turistične ponudbe, ki naj bi ga Slovenija predstavljala. Podoba je po mojih oceni tudi zelo pozitivno sprejeta na tujih tržiščih. Na dovolj enostaven in jasen način predstavlja bistvo slovenske turistične ponudbe kot tudi zadovoljuje pričakovanja ciljnih skupin turistov.« Št. tednik: Kaj najprej opazite, ko pridete v nek kraj? P. Vesenjak: »Urejenost kraja na splošno, hortikultur-no urejenost, urejenost komunalne infrastrukture, urejenost usmerjevalno-označeval-nega sistema kraja in seveda gostoljubnost domačinov. Lahko rečem, da je urejenost slovenskih krajev kot celote z vsemi elementi še vedno zelo problematična - to namreč, kar turist doživlja kot kakovost turistične ponudbe.« MG Ormož • Zaključili dela na raziskovalni vrtini Raziskave na vmesni točki V četrtek je župan Vili Trofenik skupaj s predstavniki Nafte Geoterma iz Lendave, izvajalci del na vrtini Ormož - 1g, predstavil rezultate vrtanja. Iz dolgega tehnično obarvanega uvoda in kislih obrazov je bilo takoj razbrati, da težko pričakovanih dobrih novic preprosto nimajo. Slabe novice je sporočil Marjan Kraljič, tehnični vodja projekta, ki je natančno razložil tehnično plat načrtovanja in izvedbe vrtine Ormož - Ig. Povedal je, da so za vrtanje do 631 metrov uporabili bentonitno izpla-ko, ko pa so okrog globine 1000 metrov naleteli na trdo kamenino, pa so prešli na polimerno izplako, da bi preprečili onesnaževanja morebitnih vodonosnikov. Ves čas vrtanja so opravljali geološke analize in druge meritve. Geološki profil je kazal, da bi v globini od 1000 do 1500 metrov morali naleteti na razpokani dolo- mit, a ga ni bilo. Na globini 1200 metrov so naleteli na slojno vodo z znaki surove nafte in zemeljskega plina, vendar je bilo vsebnosti premalo za kakšno izkoriščanje. V želji priti do pozitivnega rezultata so poskušali vse, vrtino so aktivirali in naredili črpalni preizkus. Rezultat je ostal isti. Vrtina daje majhne količine vode in tudi pri velikem znižanju nivoja ni primerna za črpanje. Temperatura je celo višja od pričakovane, saj je na dnu vrtine 65 stopinj. Kakšna je kemična sestava, zaenkrat še ni znano, saj analize še niso končane. Pretok pa je bistve- no premajhen, saj znaša 2,7 litra na uro. Med možnostmi, kako nadaljevati, je Kraljič omenil poglobitev do morebitnih globokih vodonosnikov, na globino 2000 in več metrov, kjer bi verjetno naleteli na vodo z okrog 100 stopinjami. Toploto iz obstoječe vrtine bi bilo mogoče uporabljati tudi v geotermalne namene z vgradnjo podzemeljskega izmenjevalca toplote. Župan Vili Trofenik je negativen rezultat vrtanja označil kot time out, premor, vmesno točko, ko bodo strokovnjaki pregledali vse dostopne rezultate in na- daljevali raziskave v prihodnosti. Vrtina Ormož - 1g je bila vredna 190 milijonov SIT in vsakih nadaljnjih 100 metrov vrtine stane 10 milijonov. Do nove načrtovane globine, kjer predvidevajo vodonosnike, bi torej potrebovali še 100 milijonov. Poudarjeno je bilo tudi, da je vrtanje najdražja oblika raziskovanja in da se bodo sedaj bolj posvetili analizam, saj skupaj z rezultati nekaterih vrtanj lahko pridejo do natančnejših zaključkov. Vili Trofenik je omenil še druge vrtine po občini, ki so bile narejene pred leti. Že kmalu naj bi nadaljevali Marjan Kraljič, tehnični vodja projekta, predlaga kot eno izmed možnosti nadaljnje vrtanje ^ vrtanje v Vuzmetincih na vrtini Kog 3, kjer so pred leti že poskušali, pa niso našli pričakovanega. Z dodatnimi podatki iz nekaterih drugih projektov na Hrvaškem in v Ormožu pa je moč sklepati, da bi bilo na Kogu treba vrtino poglobiti, to pa bodo pričeli že čez kakšen mesec dni. O govoricah, da bi bilo treba vrtati v Ključarovcih oziroma Vičancih, pa je strokovnjak iz Nafte potrdil, da so te vrtine nezanimive in zato predvidene za likvidiranje. Letos je Nafta Geoterm iz Lendave naredila že pet vrtin in le dve sta dali predvidene in pričakovane rezultate. viki klemenčič ivanuša Breg • Krožišče Suha veja Letos le osnovni krog V MČ Breg so se 19. septembra sestali na prvi popočitniški seji. Na dnevnem redu so imeli kar 12 dvanajst točk z nekaterimi podtočkami. Najdlje so se zadržali pri izgradnji krožišča Suha veja. Zahtevali so, da se letos delo začne in tudi dokonča ne glede na denar. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj, ki se je seje udeležil kot vabljeni, vabljen je bil tudi direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar, je povedal, da je potrebno na to investicijo, za katero je razpis v teku, gledati z dveh vidikov: eno so finance, drugo pa terminski plan za izgradnjo. Po projektantski oceni naj bi ureditev krožišča Suha veja stala 60 milijonov tolarjev (brez davka). Letos je za to krožišče na voljo le 20 oziroma 21 milijonov tolarjev, kar je komaj tretjina potrebnega denarja, zato je realno letos pričakovati izgradnjo osnovnega kroga z asfaltom, vsa ostala dela naj bi bila končana v letu 2006. Občin Videm in Podleh-nik, ki naj bi po predlogu tudi sodelovali kot soinvesti-torici ureditve krožišča, projekt Suha veja ne zanima. Kar zadeva nadvoz na Zagrebški cesti, je želja krajanov MČ Breg, da se cesta čim bolj vkoplje, da bo nad- voz čim nižji. V dolžini nadvoza bo urejena tudi vsa infrastruktura. Po končanih delih, ki jih financira DARS, se bodo dela pričela v smeri proti Turnišču in Suhi veji, financirala jih bo MO Ptuj. Glede na to, da gre za istega cenilca za kompleten projekt izgradnje nadvoza na Zagrebški cesti, bodo kriteriji cenitve pri odkupu zemljišč enaki, 1000 tolarjev za m2 kmetijskega zemljišča, 5000 tolarjev za m2 nepozidanega stavbnega zemljišča in dobrih 9000 tolarjev za m2 pozidanega stavbnega zemljišča. Člani sveta MČ Breg so na seji 19. septembra vztrajali, da se uredijo najnujnejša dela v okviru popravila cest na območju celotne četrti, zlasti pa še Sodnice v celoti in Turniška ulica. Ponovno so razpravljali tudi o problematiki povezovalne ceste med Sagadinovo in Golobo-vo ulico, kjer se MO Ptuj še vedno trudi najti ustrezno rešitev oziroma doseči zamenjavo zemljišč z družino Rajh. Do rešitve naj bi prišlo čim prej, poudarja predsednik presednik MOČ Breg Franc Štrucl, saj zaradi tega prihaja do zastojev pri infrastrukturni in komunalni ureditvi tega območja. Rebalans finančnega načrta za letos vključuje tudi izplačilo sejnin za člane četr-tnega sveta v višini 528 tisoč tolarjev. Doc. dr. Mirana Vrabla, tudi podpredsednika MČ Breg, je zanimalo, koliko je še sploh varen vrtec za otroke na Bregu z zdravstvenega vidika. MČ lahko da pobudo za pregled s strani zdravstvenega inšpektorja. Janez Rožmarin je svet seznanil, da se organizira ljudska inci-ativa, ki zahteva, da se pred vrtcem pri Roku postavijo ovire za omejitev prometa. Postavitev ovir za umirjanje prometa zahtevajo tudi na Mlinski cesti in Poti v toplice. Z ureditvijo prehoda za pešce na Mariborski cesti so ljudje zadovoljni. Pri odškodnini za postavitev šotora za kurentovanje za leti 2004 in 2005 v četrti Breg vztrajajo, ne glede na težave, s katerimi so se v LTO Ptuj srečevali pri organizaciji in izvedbi lanske in letošnje prireditve. MG Ljubljana • Nagrade Milenka Šobra Turistične nagrade, poimenovane po Ptujčanu V letu, ko praznuje 100-letnico, bo Turistična zveza Slovenije prvič podelila nagrado Milenka Šobra, nestorja slovenskega turističnega novinarstva, ki je bil rojen na Ptuju in po rojstvu nekaj časa s starši živel v Prešernovi ulici 16. Foto: Črtomir Goznik Na Prešernovi 16 je po rojstvu nekaj časa živel Milenko Šober, nestor slovenskega turističnega novinarstva. Odločitev o nagradi Milenka Šobra je zveza sprejela že lansko leto, v teh dneh pa je po sklepu izvršnega odbora objavila razpis nagrade Milenka Šobra za izjemen novinarski prispevek k razvoju turizma, ki jo bodo podeljevali vsaki dve leti. Nagrado bo TZS podelila za najvišje novinarske dosežke v zadnjem letu ali dveh. Nagrado se lahko izjemoma podeli tudi za življenjsko delo, če je nagrajenec v turizmu delal dlje časa. V jubilejnem letu je nagrada TZS posebno priznanje in 100 tisoč tolarjev neto. Nagrajenca bo izbral odbor za nagrado Milenka Šobra, ki ga sestavljajo Marino Antolovič, Jure Apih, Darko Brlek, Tanja Mihalič in Jože Osterman. Rok za oddajo predlogov, ki jih lahko podajo vse fizične in pravne osebe ter komisije in odbori Turistične zveze Slovenije, je 30 dni po objavi razpisa, odbor pa bo nagrajenca izbral najkasneje v 30 dneh po zaključnem razpisnem roku. Milenko Šober je v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja pričel turistično novinarstvo v Sloveniji. Pričel je tako rekoč iz nič. Poudarjal je, da ni turizma brez informacij, tudi zato je v sedemdesetih letih na Radiu Slovenija vpeljal turistično oddajo Kdaj, kam, kako in po čem, prometne informacije, prometne informacije v tujih jezikih in vremenske napovedi za navtične turiste. Pred več kot štirimi desetletji je ustanovil tudi Sekcijo turističnih novinarjev Slovenije, ki je pod njegovim dolgoletnim predsedstvom negovala številne mednarodne stike. Velik ugled je Milenko Šober, ki je umrl lani, užival v mednarodnih turističnih organizacijah, bil je tudi ustanovni in častni član društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji, sodeloval je s Turistično zvezo Slovenije, ki mu je leta 1997 dodelila zlati znak Turistične zveze Slovenije. O nestorju turističnega novinarstva v Sloveniji Milenku Šobru vedo Ptujča-ni premalo, večini je skrit tudi podatek o tem, kje je po rojstvu živel in da so njegove korenine v najstarejšem slovenskem mestu. Najmanj, kar lahko naredijo Ptujčani v jubilejnem letu slovenskega turizma,v katerem bo tudi prvič podeljena turistična nagrada, poimenovana po njem, je, da se poklonijo njegovemu spominu na primeren način. Morda pa jim bo celo uspelo, da bi podelitev nagrade potekala na Ptuju. MG Foto: vkl Ptuj • 60. obletnica vpisa na popolno Medicinsko fakulteto Sijajni zdravniki, polni entuziazma in predanosti Člani Združenja Medicinci '45 v okviru Slovenskega zdravniškega društva so 22. septembra obiskali Ptuj v okviru strokovnega srečanja in jubileja ob 60. obletnici vpisa prve generacije študentov na popolno Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Letošnje srečanje je bilo že zaradi jubileja toliko slovesnejše. Čeprav so bili na Ptuju že leta 1978, so si tudi za jubilejno srečanje ponovno izbrali starosto slovenskih mest in Knjižnico Ivana Potrča, kjer so jih nadvse prisrčno sprejeli in popeljali po eminentnih prostorih. Dobrodošlico jim je izrekla direktorica knjižnice Tjaša Mrgole Jukič. Preživeli so lepe trenutke s pravljičarko Liljano Kle-menčič, ki jim je doživeto predstavila Pravljico o kurentu, ki jo je sama napisala, v imenu ZD Ptuj-Ormož jih je pozdravila predsednica Tončka Potočnik, dr. med, spec., ptujsko bolnišnico pa jim je kot zdravstveno, socialno in ustanovo, kjer je doma tudi kultura, predstavil direktor Lojze Arko. V ptujski bolnišnici, ki je lani praznovala častitljivi jubilej, 130-letnico uspešnega delovanja, ljudi ne samo zdravijo, temveč tudi razvijajo kulturno dejavnost, njihova folklorna skupina bo prihodnje leto praznovala 30. rojstni dan, skupaj s še nekateri ptujskimi podjetji in Centrom za socialno delo Ptuj pa že od leta 2000 vsak dan poskrbijo za en topel obrok socialno najbolj ogroženih prebivalcev tega območja, doslej so razdelili že okrog 7 tisoč obrokov. Direktor bolnišnice je ponosen na razvoj te nadvse pomembne zdravstvene ustanove na Ptujskem, ki skrbi že za zdravje okrog 110 prebivalcev in ima ambicijo razviti tudi klinične oddelke ter biti prijazna bolnišnica za vse svoje paciente, ne samo za novorojence. Oktobra bodo kot prvi v Sloveniji odprli otroško igrišče v sklopu bolnišnice, pripravili pa bodo tudi mednarodno strokovno srečanje travma-tologov v okviru že tradicionalnih Kuharjevih dnevov. Člani Združenja Medicinski '45 so z navdušenjem sprejeli tudi film o ptujski bolnišnici. Z aplavzom pa so nagradili glasno razmišljanje ptujskega župana dr. Štefana Čelana o tem, da je kolektivna organizacija primarnega zdravstva kvalitetnejša in učinkovitejša od individualnega. Koncesij za vsako ceno ne zagovarja. Srečanja Združenja Medi-cinci '45 so tradicionalna, je povedala predsednica dr. Marinka Kremžar, vsako leto se dobijo v drugem kraju, obujajo spomine na študentska leta, na svoje profesorje, na delo, ki so ga opravljali v številnih krajih v Sloveniji, nekatere je poklicna pot zanesla v tujino, tudi v Bosni in Hercegovini so delali kot pripravniki, dokler se niso ustalili in svoje znanje še dopolnjevali s specialističnimi znanji. Medicinska fakulteta v Ljubljani je postala popolna fakulteta v juliju leta 1945 po Foto: Črtomir Goznik Doc. dr. Jože Neudauer, dr. Marinka Kremžar in primarij Mitja Mrgole med pogovorom v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju ob 60. obletnici vpisa prve generacije študentov na popolno Medicinsko fakulteto v Ljubljani. V tej generaciji študentov so bili tudi trije Ptujčani Ljuban Cenčič, Mitja Mrgole in Željko Jedlička. odloku Narodne vlade Slovenije. Pred drugo svetovno vojno je bila opremljena le za študij predmetov prvih štirih semestrov, leta 1943 pa je zaradi prihoda okupatorja prenehala delovati. Od vpisanih 302 novincev v letu 1945 je študij medicine v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja končalo 206 študentov in študentk, 123 absolventov in 83 absolventk. Po končanem pripravništvu so se odločili za različne specializacije. Ob njihovi 50. obletnici vpisa na Medicinsko fakulteto v Ljubljani je takratni dekan prof. dr. Mitja Bartenjev zapisal, da so se razvili v sijajne zdravnike, ki so svoje delo opravljali z velikim navdušenjem, en-tuziazmom in popolno predanostjo, pri tem pa pozabili na osebne koristi. Kljub temu da so v večini stari že okrog eÛD PTUJ POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ Jesenski grajski ŽIVŽAV ob svetovnem tednu otroka 80 in več let, so še vedno zelo čili in zdravi, nekaj jih je še zelo aktivnih, med drugim pri nastajanju medicinske terminologije Slovenije. Od 206 jih še živi 148. Gre za generacijo, ki je izoblikovala sodobno medicinsko službo in postavila temelje medicinske znanosti, pri čemer jo je vseskozi vodila visoka etičnost in moralnost. MG Šli bomo na vseh pet celin, prikazali bomo raznovrstnosti in različnosti. Odkrivali bomo čudoviti svet strpnosti do drugih in drugačnih. Nedelja, 2. oktober 2005 med 15. in 18. uro Turnirski prostor na ptujskem gradu Otroci imajo prost vstop, Od tod in tam Vičanci • Nov odsek modernizirane ceste V Vičancih v krajevni skupnosti Velika Nedelja je potekala slovesnost ob odprtju novo asfaltiranega cestnega odseka v dolžini 1701 meter. Predsednik sveta KS Velika Nedelja Anton Žumbar je pojasnil, da je ta nova pridobitev izjemnega pomena tako za tiste, ki ob tej cesti živijo, kot tiste, ki imajo na tem območju vikende, pomembna pa je tudi za KS, saj ima ta še dvajset kilometrov neasfaltiranih cest. Župan občine Ormož Vili Trofenik je pojasnil, daje investicija stala 28 milijonov tolarjev, od tega je tri četrtine prispevala občina, ostalo so nepovratna sredstva in kredit, krajani pa so s plačilom komunalnega prispevka zbrali 6,8 milijona tolarjev - vsako gospodinjstvo naj bi prispevalo dvesto tisočakov, tisti, ki so v preteklosti plačevali krajevni samoprispevek, pa so bili deležni 30-odstotnega popusta. ns Svetinje • Odslej tudi uradno kraj Foto:Ciril Ambrož V okviru Praznika trgatve 2005, ki so ga minulo soboto organizirali člani Turističnega društva Ivanjkovci, je potekala tudi slovesna razglasitev novega naselja Svetinje, ime katerega se v posvetni rabi ni uporabljalo vse od leta 1950, vsem pa sta dobro znana cerkev in pokopališče na Svetinjah. Kot je pojasnil svetinjski župnik Janez Gorgner, tudi pobudnik ustanovitve novega kraja, je v novo naselje vključenih petnajst hiš, ki so prej spadale v Mihalovce in Ivanjkovce, oziroma ima kraj okoli petdeset prebivalcev, razmišljajo pa, da bi v kratkem v kraj vključili tudi znano Taverno in zidanico Malek. Prav od razvoja turizma si krajani obetajo največ koristi, saj upajo, da jim bo s pestro turistično ponudbo in obnovljenimi objekti uspelo privabiti čim več gostov in s tem poskrbeti, da bosta zaživeli obe vinski cesti na tem območju. Družba IGD Holermus je tako na Svetinjah že obnovila čez tristo let stare prostore nekdanjega vrtca in v njih obnovilo sedem apartmajev z dvajsetimi ležišči. Podjetje bo z investicijami pri Svetinjah še nadaljevalo, saj so pred časom že odkupili tudi prostore stare šole, katere bodo prav tako namenili turistični dejavnosti. ns Ptuj • Jesenski grajski živ žav Tudi letos bo teden otroka na Ptuju napovedala že tradicionalna prireditev za najmlajše in njihove starše z naslovom Jesenski grajski živ žav, ki se bo odvijala na turnirskem prostoru ptujskega gradu, to je pri žitnici. Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj jo bodo skupaj pripravili v nedeljo, 2. oktobra, od 15. do 18. ure. Tokratni koncept je povezan s temo tedna otroka v Sloveniji, ki spodbuja k strpnosti, tolerantnosti, sprejemanju drugačnosti in razumevanju različnosti. Da bi temo naredili otrokom zanimivo, so se organizatorji odločili za naslov Svet v malem, predstavili pa bodo značilnosti in posebnosti vseh petih svetovnih celin. Otroke bodo skozi triurno potovanje okoli sveta pospremili: Svetovna popotnica Radoživa, plesalci afriških, indijskih, aboridžinskih, ameriških in evropskih plesov, lutkarji z afriško pravljico in animatorji. Ustvarjalne delavnice bodo otrokom omogočile izdelavo preprostih predmetov, značilnih za posamezne dežele, lepotičenje po avstralsko in oblikovanje afriških frizur ter poskuša-nje sadežev z vseh vetrov. Otroci imajo prost vstop, odrasli pa plačajo 700 SIT vstopnine. V primeru dežja prireditev odpade. Prijazno vabljeni! Foto: ns Ptuj • Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Novo vodstvo na šoli Z novim šolskim letom je Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj dobila novo vodstvo. Vršilka dolžnosti ravnateljice je s prvim septembrom letos postala Irena Cvetko, ki dela na področju vzgoje otrok s posebnimi potrebami že trideseto leto, prihaja pa iz Ljutomera. Foto: Fl Vršilka dolžnosti ravnateljice je s prvim septembrom letos postala Irena Cvetko. V tem šolskem letu imajo na šoli trinajst oddelkov, šolo pa obiskuje 69 otrok, nekaj otrok pa naj bi se še na šolo prešolalo med šolskim letom. Na šoli letos prvič ni vpisa v prvi razred, na nižji stopnji pa imajo kombinacijo (2. in 4. razred), saj je tudi lani bilo malo vpisa. V šoli s prilagojenim programom imajo sedem oddelkov, pet oddelkov pa v oddelku vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno in težjo motnjo v razvoju. Kot nam je dejala Irena Cvetko, je vzrok za manj otrok v šoli s prilagojenim progra- mom v tem, da v Sloveniji že nekaj let poteka poskus integracije. Poskus zato, ker redne osnovne šole še nimajo vseh pogojev za integriranje otrok s posebnimi potrebami. Vsak otrok ima pravico obiskovati redno osnovno šolo, šola pa mora imeti pogoje tudi za otroke s posebnimi potrebami. Morajo imeti ustreznega strokovnega delavca, specialnega pedagoga, določene prilagoditve, saj ne gre zgolj za motnje v duševnem razvoju, so lahko tudi telesne motnje, v tej skupini so lahko tudi izredno nadarjeni otroci, ki ravno tako potrebujejo dodatno obravnavo. Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka ima v tem šolskem letu na terenu v rednih osnovnih šolah sedem mobilnih pedagogov, ki opravijo skupaj 181 ur, v obravnavi pa imajo trenutno 59 učencev. Na šolah je delo timsko, saj morajo mobilni pedagogi sodelovati z učitelji, ki takšne otroke imajo v oddelku na šoli. Defektologinje iz OŠ dr. Ljudevita Pivka delajo na šolah: na Bregu, v Mladiki, Cir-kulanah-Zavrču, Markovcih, Žetalah, Hajdini, Gorišnici, Majšperku, Ljudskem vrtu in Podlehniku. Šola dr. Ljudevita Pivka pokriva področje petnajstih občin, občine pa pokrivajo šoli materialne stroške in prevoze glede na število vključenih učencev v šolo iz posamezne občine. Šola zelo dobro sodeluje tudi s pedagogi v Dijaškem domu Ptuj, kjer nekaj učencev tudi prebiva. Franc Lačen Na knjižni polici Ptuj • Višja strokovna šola v Šolskem centru Še je čas za vpis »Uspeh se zgodi, ko se priložnost sreča s pripravljenostjo,« je slogan Višje strokovne šole, ki deluje v okviru Šolskega centra Ptuj. Poslanstvo šole izhaja iz več kot 125-letne tradicije poklicnega izobraževanja na Ptuju in temelji na široki programski ponudbi v sedanjosti. Vizija Višje strokovne šole je postati in ostati ugledna in mednarodno priznana višja strokovna šola, ki študentom omogoča, da izrabijo in polno razvijejo svoje sposobnosti. Robert Harb, sicer univ. dipl. inž. str. in vršilec dolžnosti ravnatelja Višje strokovne šole kot poslanstvo šole opredeljuje pojem vseživ-ljenjskega učenja, kot izziv pa uvrščanje pomena zaposlji-vosti diplomantov v kontekst študijskih programov. Cilj, ki so si ga zadali na višji šoli, je vzpostavitev študija, ki bo na našem področju predstavljal predvsem visoko raven znanja diplomantov in kasneje njihovo zaposljivost. Letos bodo na Višji strokovni šoli, ki ima trenutno svoje prostore in predavalnice še v Šolskem centru Ptuj, izob- raževali študente na dveh študijskih smereh: mehatroniki in kmetijstvu. Po prvih podatkih se je na prvi razpisni rok mehatronika vpisalo 59 rednih in 60 izrednih slušateljev, v drugem roku se je na 11 prostih mest vpisalo 17 rednih, na 30 prostih mest pa 39 izrednih študentov, kar kaže na izredno zanimanje za študij mehatronike. Sicer pa ta študijska smer predstavlja izziv tehnikom strojne in elektro smeri, saj združuje elemente strojništva, elektronike oz. elektrotehnike in informatike. Na smeri kmetijstvo so vpisani samo izredni študentje, v prvem roku so se na to smer vpisali 4 slušatelji, v drugem roku pa je prijavljenih 7 izrednih študentov. Ker je na tej smeri razpisanih 60 prostih mest, je prostora za izredne študente še dovolj, zato k vpisu vabijo tiste, ki jih zanima študij kmetijstva. Kljub manjšemu številu vpisanih študentov na tej smeri pa v. d. ravnatelja Robert Harb zagotavlja, da bo izredni študij kmetijstva potekal nemoteno. Vse vas, ki razmišljate o študiju mehatronike in kmetijstva, Višja strokovna šola vabi, da izkoristite rok za 3. vpis, ki bo trajal od 2. do 10. oktobra. Zlatka Lampret Kicar • Srečanje ljudskih pevcev in godcev Kicar poje in igra V soboto, 10. septembra, so ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja organizirali že četrto srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom Kicar poje in igra. Organizatorji prireditve Stari prijatelji iz Kicarja so predstavili šest novih pesmi. Ob organizatorjih, Starih prijateljih iz Kicarja, se je predstavilo petnajst skupin ljudskih pevcev in godcev iz vse Slovenije. Skupaj se je na odru zvrstilo 130 nastopajočih. Tako so na prireditvi nastopili Stari prijatelji iz Kicarja, ljudske pevke Društva gospodinj Jezero, ljudski pevci iz Cir-kulan, vaški pevci in godci Kulturnega društva Bukovci, pevci ljudskih pesmi kulturnega društva Bubla Radenci, ljudski pevci Kulturnega društva Skorba, Vesel garejnkančane Lokavec na Banjški planoti pri Novi Gorici, turistično-etnograf-sko društvo Lukarija Do-rnava, vaški pevci in godci prosvetnega društva Pr-venci-Strelci, ljudske pevke s pevcema kulturnega društva Stoperce, ljudski godci »Ga še ni blu« iz Podčetrtka, ljudske pevke iz Juršincev, skupina Trta kulturnega društva Maksa Furjana Zavrč in ljudske pevke-muzi-kantke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline. Za humor so poskrbeli člani gledališke skupine iz Vidma pri Ptuju. Zmago Šalamun Silvo Fatur: Oče in sin in zagorski zvonovi Koper. Libris, 2005 Silvo Fatur je v pričujočem literarnem delu poskušal oživiti otroška in najstniška leta pesnika Dragotina Ketteja, ki jih je ta preživel v Zagorju na Pivki in v bližnji okolici. V ospredje je želel postaviti odnos med sinom in očetom Filipom, učiteljem in kulturnim delavcem v času slovenskega ozaveščanja na Notranjskem. Fatur sam poimenuje svoje delo kot lepljenko besedil drugih avtorjev, od katerih nekateri nastopajo kot literarne osebe, podatkovno pa se je naslonil na rokopisno zgodovino Zagorja, učiteljski zbornik in tedanje časopise in revije. Največ pa je zajemal iz Kettejevega pesniškega in proznega opusa. Dragotin Kette je bil najstarejši iz velike četverice slovenske moderne. Veljal je za enega najobetavnejših pesnikov. Alojz Kraigher ga je opisal kot veselega in nasmejanega, a strašno nemirnega in živčnega. Bil je silno gibčen duh, ki je uganjal šale, kresal domisleke in stresal verze iz rokava. K njemu so se ozirali kot čudo božje še vsi negodni paglavci, Kette pa je že bil mož s košatimi, svetlimi brki. Prijatelj Ivan Cankar ga je opisal, daje bil v svojem stremljenju in mišljenju med vso svojo družbo najgloblji in najvišji. Pol svojega kratkega življenja je preživel v Zagorju, v Košani, na Trnovem. Prem je zapustil še ne štirileten. Matere Ane, ki je bila neznansko lepo dekle in je komaj sedemindvajsetletna umrla za jetiko, se ni spominjal. Materi je posvetil eno svojih zgodnjih pesmi z naslovom Za materjo. Oče Filip se je v drugo poročil s krčmarje-vo Francko, iz ugledne družine Fatur v Zagorju. Kot mačeha je bila Dragotinu vse do njegove prezgodnje smrti zelo naklonjena. Filip Kette ni bil samo učitelj in organist, ampak središče kulturnega in družabnega življenja v bližnji in daljni okolici. Bil je odličen pevec, šaljivec in veseljak in sploh družaben mož. Na vasi so malega Ketteja klicali Tinček, v rojstnem listu je bil Karol, v šoli vpisan pa Dragotin. Po izgubi matere se je navezoval na očeta, kot da je v njem nezavedno iskal materino toplino. Ko je bil star osem let, je očetu za god zložil pesmico: Prisrčna voščila / za dan godu, / moj očka zlati! / Medu naj,/ moj očka košati, / ti nosjo čebele/ še mnogo dni!/ Smeh v tvojih očeh/ naj še dolgo živi!// V romansirano delo Oče in sin in zagorski zvonovi so vključene narodne in umetne pesmi, narečno opisani dialogi, slovensko ljudsko, etnološko ter mitološko izročilo. Tako avtor opisuje in omenja predavanja o umnem gospodarjenju, o odhajanju ljudi s trebuhom za kruhom v večja mesta in v Ameriko, lovske zgodbe, o gobarjih, vilah, kolinah, čitalniških večerih, pevskih nastopih, prihodu železne ceste, ki je odpravila stare furmanske čase, polne lepih in hudih doživetij. Opisuje podeželsko življenje v vsem mnogovrstnem koloritu, daje temelje podobi tistega časa. Zagorski zvonovi so peli v tem vrstnem redu: najprej šempetrski, pa bački in ko-šanski, premski bolj tenko, kneški z baritonom, palški z ženskim glasom, zagorski pa med tenorjem in baritonom. Odnos med očetom in sinom je močneje prikazan pri koncu dela. Dragotin je rad pripovedoval o megleni Ljubljani in svojih doživetjih, o teti Lei, ki je bila prava pisateljica. Oče je dobil službo nadučitelja v Košani, ko je bil že zelo bolan. Dragotinu je pisal v Ljubljano kot odraslemu fantu in mu zaželel, naj ostane zdrav in postane pokončen mož. Kette je bil samozavesten in pesnik tople človeške širine, v svojih zadnjih počitnicah je ustvaril kar 43 od svojih 62 sonetov, dobrega pol leta pred svojo smrtjo. Z očetovo smrtjo se je za pesnika pričela negotova in samostojna življenjska pot. Zanj sta se zavzela domači župnik in materin stric Valenčič. Za Ketteja je bilo usodno peto gimnazijsko leto, ko so mu šolske oblasti zaplenile beležnico, v kateri je imel napisano tudi satirično pesem Naš Mesija. Stric mu je odtegnil podporo, ker ni hotel v duhovniški stan in zanj se je začela prava dijaška beda. Povabljen je bil k dijaški materi Polonci Kalanovi na Poljansko cesto, kjer je že bil brezdomec Josip Murn. V svoj delovni načrt je postavil tudi pisateljevanje: prevode, samostojne povesti in novele. Spravil se je tudi na roman, ki ga ni dokončal. Svojo novomeško rožo Angelo je ljubil in opeval, kar ji je laskalo, a ne ganilo. Pretresljivo občutena pesem Na otčevem grobu je nastala v času pesnikove silne za-puščenosti, ko je obiskal očetov grob v Košani. Očetova smrt je bila zanj najhujši udarec. V pesmi izpoveduje, daje očetu dobro tam, kjer uživa svoj pokoj. Sam je brez sreče in prijateljev, z žalostjo v duši in zaključuje: //Pač ljubim te, a ker te ljubim, znaj,/ ne voščil bi ti spet iz groba ven./ Le spavaj, spavaj, srečni otec moj!// Vladimir Kajzovar Foto: ZS Rokomet Vratarki bistveno pripomogli k zmagi Ptujčank Stran 8 Košarka Izkušnje so pomemben dejavnik Stran 8 Mestni stadion Ptuj Prva faza zaključena, kdaj druga in tretja? Stran 9 Odbojka Benedičanke osvojile »zlato« točko Stran 9 Nogomet V Stojnih soslavili dolgo v noč ... Stran 10 Mali nogomet KMN Tomaž doživel poraz v 1. krogu Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil Vodafone Brez zadetka ni zmage ... Rudar Velenje - Drava 0:0 DRAVA: Dabanovič, Gorin-šek, Bosilj, Miljatovič, Šterbal, Zajc, Težački, Kronaveter, Pre-jac (od 84. J. Emeršič), Kelenc, Sladojevič (od 60. Štromajer). Trener: Srečko Lušič. Ko izgubiš tri tekme zapored, potem težko odpotuješ na srečanje optimistično, pa čeprav k zadnjeuvrščeni ekipi na prvenstveni razpredelnici. Ob vsem tem pa še številne poškodbe in slaba forma nekaterih nogometašev. V Velenju za Dravo ni nastopil mladi Marko Drevenšek, ki je staknil poškodbo na srečanju z Nafto, v ekipo pa sta se vrnila Gorazd Gorinšek in Robert Težački, medtem ko se Viktor Trenevski, Matjaž Lunder in Genarro Chetti niso našli na spisku za to srečanje in se še vedno »hladijo«. Na drugi strani pa so varovanci bivšega trenerja Drave Boruta Jarca zelo optimistično pričakovali Dravo, saj so računali na vse tri točke, optimizem pa jim je dodatno podžigal še nastop nove kvalitetne okrepitve Rusmirja Dediča. Gledalcev na tem srečanju pa je bilo veliko manj, kot se je pričakovalo, med njimi pa je bilo tudi veliko pristašev ptujske Drave. Sicer pa sam nogomet ni bil na visoki kvalitetni ravni, nogometaši obeh moštev so si močno želeli zmago, igrali pa so sila previdno. Rahlo pobudo so imeli gostje iz Ptuja, ki so lahko prehajali iz obrambe na nasprotnikovo polovico, vendar se je vse kot zakleto ustavljalo na robu kazenskega prostora Rudarja. Prvi so resneje zapretili domači nogometaši v 9. minuti, Jaka Štromajer (Drava) je že preigral vratarja Rudarja, vendar si je poslal predolg predložek ... Jt liga JL simobíL o Vodafone' 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 10. KROGA: Rudar Velenje - Drava 0:0, Primorje - Anet Koper 2:0 (2:0), Bela krajina - HIT Gorica 1:1 (0:1), Nafta - Domžale 0:1 (0:1), Maribor Pivovarna Laško - CMC Publikum 0:2 (0:1) 1. DOMŽALE 10 6 4 0 27:4 22 2. HIT GORICA 10 6 2 2 17:8 20 3. NAFTA 10 6 0 4 15:8 18 4. PRIMORJE 10 5 1 4 18:12 16 5. MARIBOR PIVO. LAŠKO 10 4 3 3 11:9 15 6. ANET KOPER 10 3 3 4 13:15 12 7. CMC PUBLIKUM 10 3 2 5 11:17 11 8. DRAVA 10 3 2 5 8:15 11 9. BELA KRAJINA 10 3 2 8 10:20 11 m ni inft n\/ri TM ir i n i i o ir.oT ň ko je prosti udarec z razdalje 25 metrov izvajal bivši reprezentant Slovenije in kapetan Rudarja Zoran Pavlovič. Njegov močan in natančen strel pa je ptujski vratar Mladen Dabanovič atraktivno ubranil in požel aplavz občinstva. Štiri minute kasneje so gostje iz Ptuja prvič resneje zapretili, žal pa je strel Andreja Prejaca z razdalje okrog 18 metrov zadel enega izmed obrambnih nogometašev rudarja v nogo in žoga je končala v kotu. Doris Kelenc je izvajal kot z leve strani, žogo je na drugi strani vratarjevega prostora z glavo zadel Aljaž Zajc, vendar ni bil dovolj natančen za vodstvo. V drugem polčasu je igra postala živahnejša, v glavnih vlogah pa so bili nogometaši Drave, ki so zaigrali na oko dobro, vendar je vse skupaj potekalo malce prepočasi, pogrešala pa se je igra preko bokov. Bilo je sicer nekaj predložkov z leve in desne strani, vendar pravega pritiska ni bilo. V 50. minuti je s strelom poizkušal Kronaveter, tri Foto: Črtomir Goznik Roka Kronavetra (Drava, beli dres) je trener Srečko Lušič znova postavil v začetno enajsterico. minute kasneje je Sladojevič lepo podal do Kelenca, od njega pa je bil hitrejši velenjski vratar. Domačinom se je ponudila priložnost v 59. minuti, ko je prosti udarec z leve strani izvajal Pavlovič, vendar se Mladen Dabanovič ni dal presenetiti. Pritisk Drave se je še povečal in vodstvo za goste se je zdelo zelo blizu. Izredno priložnost je v 70. minuti zamudil Kelenc, ki je opravil z domačo obrambo, vendar je žogo slabo zadel in vodstvo je splavalo po vodi. Dve minuti kasneje je bil v prodoru Gorinšek, ki se je odločil za strel, žoga je po odbitju prišla do ptujskega napadalca Jake Štromajerja, ki pa je s treh metrov ni uspel potisniti v mrežo. Do konca srečanja je bila pobuda na strani gostov, ki so si tako po treh sušnih krogih le priborili prvo točko, z igro pa napovedali boljše čase, čeprav še veliko manjka, predvsem igre po bokih. Jutri, s pričetkom ob 15. uri, se bosta ista nasprotnika ponovno pomerila v Velenju, tokrat v pokalnem srečanju, kar pa bo dobra priprava za obe ekipi pred srečanji 11. kroga, ko Drava na Ptuju pričakuje državne prvake iz Nove Gorice. Danilo Klajnšek Nogomet • 2. SNL Dravinja suvereno na vrhu 2. SNL 2. SNL REZULTATI 7. KROGA: Aluminij - Dravinja 1:2 (0:2), Zagorje - Factor 2:0 (2:0), Svoboda - Livar 0:1 (0:0), Dravograd - Tinex Šenčur 2:2 (1:0), Supernova Triglav - Krško 1:1 (0:0) Nedeljsko sončno popoldne je privabilo na stadion nekaj nad 200 gledalcev, ki so bili zadovoljni s prikazano igro dveh ekip z vrha razpredelnice. Vodilno moštvo v 2. slovenski ligi je v prvem delu prikazalo hitro dopadljivo iaro in io v svoii iniciativi z na- padi na domača vrata kronalo z dvema zaporednima zadetkoma. V tem delu je razpoloženi vratar Čelofiga spretno ubranil strel Repina in Fridau-erja. Priložnost za zadetek sta zamudila še Čeh in Repina. Po odmoru so gostitelji imeli pobudo in po enem od prekrškov je iz prostega strela s 25 metrov Dugolin premagal vratarja gostov. Gostje so v nadaljevanju imeli pri nenehnih napadih Kidričanov precej dela v obrambi in vse je kazalo na izenačenje. Najzrelejšo priložnost je imel Fridauer, ki pa je predolgo okleval. Tik pred koncem se je izkazal vratar Toplak, ki je s smelim posegom snel žogo z noge Vodopivcu. anc 1. DRAVINJA 7 2. FACTOR 7 ■Î TIMFVQFMřlIB 7 4. SUP. TRIGLAV 5. ALUMINIJ 6. ZAGORJE 7. KRŠKO 8. DRAVOGRAD 9. SVOBODA •in I i\;ad 5 1 3 2 2 4 2 4 3 1 2 3 2 3 1 4 2 0 o 13:7 7:7 9:8 6:5 8:8 4:3 10:11 8:10 7:8 7-11 Aluminij - Dravinja 1:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Vidojevič (27)., 0:2 Nišandžič (30), 1:2 Dugolin (54). ALUMINIJ: Toplak, Čeh (od 60. Veselič), Topolovec, Saga-din, Golob, Mlinarič, Ozim, Dugolin, Repina (od 46. Ši-menko), Dončec (od 75. Gaj-šek), Fridauer. Trener: Edin íTi /i /-VT ri y ^ _ Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Dravinie so se po tekmi z Aluminijem še boli utrdili na prvem mestu 2. SNL. n A Rokomet • 1. A SRL (m, ž) Vratarki bistveno pripomogli k zmagi 1. A SRL - moški Prevent - Jeruzalem 33:25 (15:14) Prevent: Krasavac (7 obramb), Jelen (4 obrambe); Rutenka 2, Plešej 2, Maksić 8, Špiler 9 (5), Ošlak 3, Niko-lič 2, Lesar, Ficko 2, Štusaj 2, Dumančič, Gams 3, Kleč. Trener: Ivan Vajdl Jeruzalem: G. Čudič (6 obramb), Dogša (2 obrambi), Cvetko; M. Horvat 2, Mesarec 3, Koražija 8 (3), Bezjak 3, Ivanuša 2, B. Čudič 7 (2), Ko-saber, D. Horvat, Grizolt, Hr-njadović, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik Ormožani so optimistično pričakovali vrnitev v mesto sreče, kjer jim je minulo sezono uspel podvig z uvrstitvijo v polfinale končnice. Za razliko od takrat so varovanci trenerja Saše Prapotnika, hočeš nočeš priznati, po odhodu Štefaniča, neigranju Rajića, poškodbi Belšaka in še nekaterih drugih igralcev ter kratke klopi vsaj za 30 % slabši. Predstava v Slovenj Gradcu pa je ena najslabših predstav Ormožanov, odkar nastopajo v 1. A Telekom ligi. Prevent sploh ni blestel, daleč od tega, a kljub bledi igri jim je uspelo na odmor oditi z golom prednosti. Čeprav bi morala prednost v korist jeru-zalemčkov znašati vsaj tri ali štiri gole, če ne bi gostje za-streljali lepo število zicerjev in zapravljali žoge kot po tekočem traku (17 izgubljenih žog!). Če bi, bi ^ Drugi polčas bodo rokometaši Jeruzalema morali čimprej pozabiti. V pičlih sedmih minutah zelo dobre igre je Prevent na kolena položil ormoške vinarje. Serija s 7:0 in ježki so že vodili z osmimi zadetki, 22:14. In vrnitve enostavno več ni bilo. Foto: Črtomir Goznik Sanja Potočnjak (Mercator Tenzor Ptuj) je proti Kočevkam dosegla 3 zadetke. Ormožani so prvi zadetek v 2. polčasu dosegli šele po 7 minutah in 40 sekundah, sledila je prva obramba vratarjev Jeruzalema, priložnost je v zaključku tekme dobil Dogša, verjeli ali ne, šele v 60. minuti tekme. Popolnoma je zatajil tudi glavni nosilec igre Bezjak (strel 3/11, 6 izgubljenih žog), ki je odigral verjetno najslabšo tekmo v svoji karieri. Posledice nenehnega igranja na vseh frontah in vse večja utrujenost so pri Bezjaku jasno izražene. Le vprašanje časa je, kdaj bo mladi up slovenskega rokometa »počil«. Ritem sobota-sreda je tokrat drago stala bronaste iz minule sezone. Zdaj se je najpomembneje dobro spočiti in se pripraviti na naslednjega nasprotnika. V soboto v Ormož prihaja novinec iz Ribnice, ki ga je potrebno premagati, kar so pravi Ormožani sposobni. Uroš Krstič Piše: Jože Mohorič Izkušnje so pomemben dejavnik Slovenske košarkarje smo na EP v Beograd pospremili z mešanimi občutki, glavno vprašanje pa je bilo, ali bomo preskočili prvi krog ali ne? S fantastično igro (ne smemo pozabiti na pomoč številnih slovenskih navijačev!) v predtekmovanju so naši reprezentantje poskrbeli za pritrdilen odgovor, po štiridnevnem odmoru pa so nato padli na četrtfinalni stopnički. Tukaj je spodrsnilo še dvema zmagovalcema predtekmovalnih skupin - Litvi in Rusiji, Španija pa se je s sodniško pomočjo izvlekla v podaljšku tekme s Hrvati. Po predtekmovanju je bila pred selektorjem Alešem Pipanom težka naloga, kako zadržati visok ritem tudi na »tekmi vseh tekem« z Nemčijo. Verjetno je naredil taktično napako pri pokrivanju Nowitzkega, a glavno presenečenje so zagotovo pripravili nemški košarkarji, ki so z neverjetno zrelo igro kontrolirali potek celotne tekme. Bogate izkušnje (Nemci so sodelovali na vseh zadnjih SP in EP, leta 1993 so bili celo evropski prvaki) so tokrat premagale mladostno vihravost (takšne pomembne tekme slovenska izbrana vrsta še ni igrala). Še nekaj drugih zanimivosti: Litva je izgubila na celotnem EP eno tekmo (ČF z Francijo), pristala pa je na 5. mestu; Slovenci so edini premagali Grke, ki so postali evropski prvaki; Francija je osvojila bron kljub trem porazom (2x Grčija, Slovenija); Slovenci so bili zmagovalci najtežje predtekmovalne skupine -1. Grčija, 3. Francija, 6. Slovenija); izven kroga prvih šestih reprezentanc, ki so se neposredno uvrstile na naslednje SP so ostale SČG, Hrvaška, Rusija, Italija, Turčija - dvema od teh bo FIBA podelila posebno vabilo ... Na koncu lahko ugotovimo, da je našim uspel z osvojitvijo šestega mesta vendarle velik met. Obogateni z dragocenimi izkušnjami se lahko z optimizmom oziramo proti Deželi vzhajajočega sonca in svetovnemu prvenstvu 2006. 1. A SRL - ženske Mercator Tenzor - Anubis Kočevje 33:29 (21:12) Mercator Tenzor: Rajšič, Ciora 9 (1), Derčar 11 (5), Strmšek 5, Murko 1, Brumen, Ramšak, Potočnjak 3, Šijanec 4, Muršec, Praprotnik, Kalan, Lazarev, Kelenc. Trener: N. Potočnjak. Gostiteljice so pričele tekmo dokaj smelo in kaj hitro prišle v vodstvo preko Potoč-njakove. Uspešne obrambe vratarke Rajšičeve so dale dekletom še večjo vzpodbudo in iz minute v minuto večale razliko ter s prepričljivo prednostjo devetih zadetkov odšle na odmor. Gostje tudi v nadaljevanju niso uspele zaustaviti prodornosti napadov in v 37. minuti so »trgovke« vodile že z 11 goli prednosti, 25:14. Žal pa je z neuspelimi meti in izgubljenimi žogami domačink gostjam uspelo zmanjševati razliko in v 57. minuti je bilo le še tri zadetke razlike (31:28), toda gostiteljice so pravočasno uredile svoje vrste, zajezile napade in do konca vzdržale in zasluženo zmagale. Največ zaslug za zmago gre uspešnim obrambam Rajšičeve in Kelenčeve ob neutrudni, nezadržni Der-čarjevi. anc 1. A SRL - MOŠKI REZULTATI 3. KROGA: Prevent - Jeruzalem Ormož 33:25 (15:14), Rudar Trbovlje - Gorenje 29:39 (16:17), Gold club - Adria Krka 33:28 (18:19), Ribnica - Celje Pivovarna Laško 25:36 (11:21), Termo - Trimo Trebnje 22:26 (10:12), Slovan - Cimos Koper 29:31 (13:16) 1. CELJE PIVO. LAŠKO 2. GOLD CLUB 3. GORENJE 4. PREVENT 5. CIMOS KOPER 6. SLOVAN 7. TRIMO TREBNJE 8. TERMO 9. ADRIA KRKA 10. JER. ORMOŽ 11. RIBNICA 12. RUDAR TRBOVLJE 1. A SRL - ŽENSKE REZULTATI 2. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Anubis Kočevje 33:29 (21:12), Olimpija - Celjske mesnine 27:26, Izola - Loka kava KSI 22:22 (11:10), Celeia Žalec - Europrodukt Brežice 37:24 (17:12), Krim Mercator - Burja Škofije 43:24 (26:12). Srečanje Inna Dolgun - Polje je preloženo. 1. KRIM MERCATOR 2 2 0 0 4 2. CELEIA ŽALEC 2 2 0 0 4 3. MERCATOR TENZOR PTUJ 2 110 3 4. CELJSKE MESNINE 2 1 0 1 2 5. INNA DOLGUN 1 1 0 0 2 6. OLIMPIJA 2 1 0 1 2 7. IZOLA 10 10 1 8. EUROPRODUKT BREŽICE 2 0 0 1 1 9. LOKA KAVA KSI 2 0 1 1 1 10. KOČEVJE ANUBIS 2 0 0 2 0 11. BURJA ŠKOFIJE 2 0 0 2 0 12. POLJE 0 0 0 0 0 1. B SRL ŽENSKE Krka - Ptuj 42:18 (21:9) PTUJ: Žvegla, Šincek 3, Zorli 3, Cizerl 1, Senjor 2, Sok 2, Leben 4, Štembergar 2, Korpar, Ozmec 1, Belec, Iva-nuša, Novak. Trener: Milan Baklan Starejše in bolj izkušene rokometašice Krke so so zasluženo premagale svoje nasprotnice iz Ptuja, ki so se borile po svojih najboljših močeh. Veseli pa dejstvo, da se je med strelke vpisalo kar osem ptujskih rokometašic (v 1. krogu le štiri). Kolesarstvo • SP v Španiji Štangelj najbližje medalji 2. SRL - VZHOD - MOŠKI Svoje tekmovanje so pričeli tudi rokometaši ptujske Drave, ki nastopajo v 2. SRL - vzhod. Volja žreba je bila, da so v prvem krogu igrali v Mariboru, kjer so merili moči z domačo ekipo Klima Petek. Domačini so na koncu slavili zmago, Ptujčani pa so se jim dobro upirali. REZULTATI 1. KROGA: Klima Petek Maribor - Drava Ptuj 31:25, Šmartno 99 - Arcont Radgona 37:25, Aleš Praznik - Radeče 33:40. Danilo Klajnšek zmanjkalo moči, da bi se potegoval za boljši rezultat, vendar moramo biti zadovoljni, saj sta uvrstitvi Brajkoviča in Štanglja delo celotne ekipe," so bile ob koncu besede Ma- V nedeljo se je s člansko cestno dirko po ulicah Madrida zaključilo svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Peto mesto Simona Špilaka na kronometru mlajših članov je tokrat najboljši slovenski rezultat, Jani Brajkovič je na članski cestni dirki osvojil 11. mesto. Gregor Gazvoda je bil s 25. mestom na kronometru najboljši izmed perutninske četverice, prav tako sta bila na cestni dirki odlična Kvasi-na in Mahorič. Mladi Ilešič pa bo imel še ogromno časa za dokazovanje svojih kvalitet. V četrtek je prvi sedel na kolo Gregor Gazvoda. S 25. mestom v kronometru, svoji specialni disciplini, samokritični Makolčan ni bil najbolj zadovoljen: "Rezultat sicer ni slab, ni pa izjemen. Bolj kot z uvrstitvijo sem zadovoljen s samo vožnjo. Po prihodu v cilj sem mislil, da bo vožnja zadostovala za boljšo uvrstitev, saj sem odpeljal enega svojih najboljših kronome-trov. Je pa viden napredek, saj sem lani za zmagovalcem Rogersom zaostal štiri minute in pol, letos pa manj kot tri." Gazvodi je od starta kazalo bolje kot na cilju, na prvem vmesnem času je bil 17.: "To Gregor Gazvoda sicer ni značilno za mene, ponavadi mesta pridobivam proti koncu dirke. Sem pa letos prav zaradi tega hitreje začel. Na koncu so mi malce pošle moči, tako da sem tempo lahko le še držal, nisem ga mogel stopnjevati. Tudi proga je pripomogla k temu, saj je bila ena najtežjih do sedaj. Mislim pa, da sem si vožnjo prav zastavil in jo tako tudi odpeljal." Ob koncu tedna sta bili na sporedu še obe cestni dirki. V soboto so mlajši člani vozili na 168 km dolgi progi. Zmagal je Ukrajinec Dmytro Gabrovski, od Slovencev pa je v cilj prikolesaril le Jure Kocjan, ki je osvojil 37. mesto. Aldo Ino Ilešič je odstopil. Boljše je šlo v nedeljo Matiji Kvasini in Mitju Mahori-ču. Najdaljšo dirko v karieri, dolgo kar 273 km, sta oba odpeljala zelo dobro. Boljši je bil kot edini hrvaški kolesar Kvasina, ki je pripeljal skozi cilj v drugi skupini, za zmagovalcem je zaostal dobre pol minute in osvojil 37. mesto. Mahorič je opravil ogromno dela za sotekmovalce. Kljub temu je na koncu pripeljal do cilja, osvojil je 131. mesto. Slovenski kolesarji so bili do konca v igri za medaljo, saj je bil Gorazd Štangelj v begu s petimi kolesarji zadnjih 10 km dirke, večja skupina pa jih je ujela le 300 metrov do cilja. V sprintu je bil najhitrejši belgijski as Tom Boonen, Janez Brajkovič je osvojil 11. mesto. "Kot del ekipe sem opravil svoje delo. Naši kolesarji so morali priti čimbolj spočiti v končnico dirke, kar se je tudi zgodilo. Tam pa odločajo malenkosti. Proga je bila s 3500 višinskimi metri izredno zahtevna, zraven tega pa še dolga. Meni samemu je na koncu horiča. Uroš Gramc Cestna dirka - člani; 273 km 1. Tom Boonen (Bel), 6.26.10 (povprečna hitrost 42,417 km/h) 2. Alejandro Valverde Belmonte (Špa) 3. Anthony Geslin (Fra) 11. Janez Brajkovič (Slo) 20. Gorazd Štangelj (Slo) 31. Uroš Murn (Slo), +0.25 37. Matija Kvasina (Hrv), isti čas 107. Matej Mugerli (Slo), +6.01 131. Mitja Mahorič (Slo), +17.27 Cestna dirka - mlajši člani; 168 km 1. Dmytro Grabovskyy (Ukr), 3.56.23 (42,643 km/h) 2. William Walker (Aus), +0.26 3. Evgeny Popov (Rus), isti čas 37. Jure Kocjan (Slo), +0.34 Posamični kronometer - člani: 1. Michael Rogers (Aus), +53.34.49 (49,939 km/h) 2. José Ivan Gutierrez Palacios (Špa), +0.23.77 3. Fabian Cancellara (Švi), +0.23.89 19. Janez Brajkovič (Slo), +2.29.61 25. Gregor Gazvoda (Slo), +2.56.49 0 0 1 1 0 0 0 0 0 Foto: UG Mestni stadion Ptuj • Slovesna otvoritev novogradnje Prva faza zaključena, kdaj druga in tretja? Pa se je zgodilo; ne samo slavnostna otvoritev novih pokritih vadbenih prostorov in sedišč, ampak je v petek opoldne, ko se je vse skupaj odvijalo na samem kraju dogodka, po sedmih deževnih in sivih dneh posijalo celo sonce! Dober znak za nadaljevanje širokega projekta obnove in dogradnje ptujskega Mestnega stadiona? Če bi se lahko računalo na široke, zadovoljne nasmeške slavnostnega gosta, šolskega ministra dr. Milana Zvera, ki jih je delil med zbrane pred slavnostnim govorom, med njim in po njem, potem bo stadion v prihodnjem času gotovo doživel še več pozitivnih sprememb. Načrtovane sicer so, potrjene pa še morajo biti. Glavnina del pa je, kot je bilo razumeti direktorja Športnega zavoda Simona Starčka, vendarle opravljena in vse pridobitve so od petka naprej tudi uradno predane v uporabo športnikom. Stadion je tako bogatejši za skupno 1620 sedišč pod streho, pod tribunami pa na uporabnike čaka več vadbenih prostorov; od štiripasovne atletske steze z doskokom za skok v daljavo do fitnes centra, telovadnice, prostorov za sodnike, slačil-nic itd. Vsa naložba je stala 785 milijonov tolarjev, veliko večino, kar 720 milijonov tolarjev, je prispeval ptujski občinski proračun, 8 odstotkov (65 milijonov tolarjev) pa ministrstvo za šolstvo in šport. Po pol stoletja čakanja končno velik korak Dela, ki jih je ob pomoči podizvajalcev izvajalo GP Gra- Foto: Črtomir Goznik Utrinek s svečane otvoritve prenovljenega Mestnega stadiona Foto: Črtomir Goznik Z izgradnjo pokrite atletske steze so veliko pridobili vsi, ki se ukvarjajo z atletiko. Foto: Črtomir Goznik Objekt je svečano odprl minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver (prvi z leve), ob njem župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in drugi visoki gostje. dis Ptuj, so se začela februarja s položitvijo temeljnega kamna, uradno pa zaključila 23. septembra s simboličnim prerezom traku, ki ga je opravil minister Zver ob asistenci župana Čelana in direktorja Starčka. Pred tem finalnim dejanjem so se po običaju na govorniškem odru zvrstili vsi najpomembnejši akterji zgodbe o modernizaciji stadiona. Najprej direktor Simon Starček, ki je ob zahvali vsem sodelujočim in tistim, ki so projekt obnove podprli, vseeno dal vedeti, da ptujska športna infrastruktura (tako pokrite kot odprte vadbene površine) še vedno hudo caplja za slovenskim, kaj šele za evropskim povprečjem, da pa se je po pol stoletja čakanja in drobnih naložb zdaj vendarle krepko premaknilo. Da bi stadion dejansko dobil pravo podobo ptujskega športnega središča, pa bi bilo vseeno potrebno realizirati še preostali dve načrtovani fazi modernizacije. Ti naj ne bi po besedah Starčka niti približno zahtevali toliko sredstev kot že izvedena prva faza. V nagovorih obeh preostalih pomembnih mož - povedati je sicer treba, da se je velike otvoritve udeležilo ogromno politične smetane iz ptujske in sosednjih občin ter državnega vrha - to sta bila župan Štefan Čelan in Odbojka • 1. DOL (ž) Benedičanke osvojile »zlato« točko 1. DOL ŽENSKE REZULTATI 1. KROGA: Sloving Venus Vital - Benedikt 3:2, Jesenice Bled - CPK Izola 0:3, Luka Koper - Nova KBM Branik 0:3. V prvem krogu je bila prosta ekipa Šentvida. Sloving Venus Vital -Benedikt 3:2 (-21, 17, 22, -25, 9) BENEDIKT: T. Borko, J. Borko, Kadiš, Vrbančič, Jureš, Rajšp, Klasinc, Bernjak, Feko-nja, Geratič. Precej spremenjena in pomlajena vrsta Benedikta se z gostovanja v Ljubljani vrača s točko. »Rezultat 3:2 je ugoden za nas, saj smo še teden dni pred tekmo izgubljali dvoboje proti veliko slabšim tekmicam, kot so odbojkarice iz prestolnice,« je po tekmi povedal novi trener Benedikta Dušan Jesenko. V prvem nizu so gostiteljice večji del vodile, gostje pa so jih ujele pri rezultatu 18:18. V zaključku so bile od-bojkarice iz Benedikta spre-tnejše ter dobile prvi niz. V nadaljevanju je bil dvoboj še naprej izenačen, domačinke pa so z dvema dobljenima nizoma povedle z 2:1. Benedikt je znova pokazal »zobe« v četrtem nizu, ki se je končal šele na razliko, skrajšani, odločilni niz pa je znova pripadel Ljubljančankam, ki so tako osvojile dve točki. »Naša ekipa je odigrala zelo dobro, tehnične pomanjkljivosti pa je nadoknadila z izredno borbenostjo. Ljubljančanke so slavile, ker so naredile manj napak, prav tako pa se pozna, da so izkušenejše. Osvojili smo zlato točko,« je še dodal Jesenko. V naslednjem krogu bodo odbojkarice Benedikta proste, v tretjem pa bodo 8. oktobra pred svojimi gledalci odigrale tekmo z Izolo. MŠ Atletika • 1. Štajerski pokal v mnogoboju Mnogoboj je atletska abeceda Ob koncu letošnje atletske sezone je AK Keor Ptuj organiziral drugo tekmovanje v letos ustanovljenem Štajerskem pokalu v mnogoboju, kjer sodelujejo Maribor, Slovenska Bistrica in domačini, pridružijo pa se jim lahko vsi ostali zainteresirani klubi. Na drugi tekmi, ki šteje za pokal, se je zbralo okoli 150 osnovnošolcev iz petih klubov, razdeljenih v pet starostnih skupin. Najbolj so se izkazali naraš-čajniki AK Poljane iz Maribora, ki se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo dela z mladimi, trenutno pa njihova šola šteje okoli 200 mladih atletov. Prevladovali so v starejših kategorijah, tako pri fantih kot pri dekletih, njihov najuspešnejši posameznik, Mitja Rožič, je v četveroboju dosegel rezultate (60 metrov - 7,68 sekunde; daljina - 553 centimetrov, met žogice - 70,91 metra in tek na 1000 metrov - 2:57,90), s katerimi bi bil v igri za odličja na državnem prvenstvu v mnogobojih, o katerem bomo poročali v naslednji številki Štajerskega tednika. Čast domačinov so branili Mojca Gramc z najmlajšimi člani Atletske šole Mirka Vindiša najmlajši, letnik 1998 in mlajši, kjer sta zmagi pri fantih in dekletih ostali doma. Tako kot na prvem tekmovanju v Mariboru, je v dvoboju zmagal Boštjan Nahberger, pri dekletih pa se mu je pridružila Ama-deja Zupanič. Izmed ostalih članov Atletske šole Mirka Vindiša so na zmagovalni oder stopili še Alina Vogrinec, Mark Drevenšek in Žan Černivec. Mnogoboj je bil tudi prvo uradno tekmovanje na dan prej uradno odprtem prenovljenem Mestnem stadionu. Pokrita štiristezna atletska dvorana pod tribunami je največja pridobitev za ptujsko atletiko v okviru velike športne investicije v MO Ptuj. Mojca Gramc, ena izmed štirih vaditeljev v Atletski šoli Mirka Vindiša, dodaja: »Atletska dvorana pomeni izboljšanje pogojev za delo v atletski šoli v smislu, da treningi ne bodo več odpadali zaradi slabega vremena spomladi in jeseni. Poleg tega bomo otrokom lahko nudili še bolj varno, raznoliko in kakovostnejšo vadbo«. Uroš Esih minister Milan Zver, je bilo razbrati predvsem pohvale za doseženo tako na področju izgradnje infrastrukture kot pri športnih rezultatih ter seveda upanje na nadaljnje še uspešnejšo delo ter razvoj športa na ptujskem, predvsem v profesionalnem, pa tudi v rekreativnem pogledu. Kaj prida pretresljivega, recimo o tem, kako naslednji dve fazi modernizacije stadiona nista (več) finančno vprašljivi, pa ni bilo slišati. Namesto tega so vsi za govorniškim odrom lep čas govora namenili pozdravom vsem vabljenim gostom, ki jih je bilo, roko na srce, res veliko. In ve se, da se nobenega pomembnega imena pri tem ne sme izpustiti, še posebej ne, če projekt modernizacije še ni zaključen ^ Sicer pa bodo že letos v neposredni bližini stadiona začeli urejati igrišče z umetno travo in več pomožnih igrišč za odbojko, košarko in rokomet. Vsi eminentni gostje so si po uradnem delu otvoritve ogledali nove prostore, nato pa je sledil še program, ki so ga pripravili učenci OŠ s ptujske občine, člani AK Keor Ptuj in Nogometne šole Drava Ptuj. Za pridih kulturnega priokusa osrednjega ptujskega športnega dogodka pa so se navzoči lahko zahvalili pevskemu zboru ptujske gimnazije. SM Tenis Blaž do finala Portoroža Teden pred WTA turnirjem so se v Portorožu na odprtem prvenstvu pomerili dečki in deklice do 16. leta starosti. Blaž Rola (TK Ptuj) je bil postavljen za drugega nosilca in je to vlogo tudi upravičil, saj se je prebil do finala. Tam je Blaž zamudil številne priložnosti za zmago, na koncu pa je moral priznati premoč 1. nosilca, Koprčana Roka Bonina. V konkurenci deklet je nastopila tudi Ptujčanka Katja Mršnik. V 1. krogu je gladko zmagala, v drugem pa je naletela na 3. nosilko Katjo Podobnik in morala priznati premoč tekmice. JM Blaž Rola Foto: UE Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj V Stojncih so slavili dolgo v noč ... 3. SNL - VZHOD REZULTATI 7. KROGA: Stojnci - Zavrč 2:1, Veržej - Tišina 0:1, Črenšovci - Malečnik 1:0, Železničar - Paloma 1:1, Šmarje pri Jelšah - Mura 05 1:1, Holermuos Ormož - Pohorje 0:1. Srečanje Kovinar Štore - Beltinci je preloženo. 1. MURA 05 7 5 1 1 18:3 16 2. PALOMA 7 5 11 16:7 16 3. ZAVRČ 7 4 0 3 11:7 12 4. ČRENŠOVCI 7 4 0 3 7:9 12 5. KOV. ŠTORE 6 3 2 1 10:2 11 6. STOJNCI 7 3 2 2 13.9 11 7. POHORJE 7 3 2 2 9:9 11 8. ŽELEZNIČAR 7 3 2 2 10:13 11 9. ŠMARJE 7 2 4 1 5:5 10 10. VERŽEJ 7 2 2 3 7:10 8 11. TIŠINA 7 2 1 4 10:14 7 12. MALEČNIK 7 115 7:15 4 13. HOL. ORMOŽ 7 0 3 4 4.11 3 14. BELTINCI 6 0 1 5 5:18 1 Zadnji odigrani krog v 3. SNL - vzhod je minil v znamenju velikega sosednjega derbija v Stojncih, kjer so domači gostili sosede iz Zavrča. Veliko število gledalcev je bilo s srečanjem zadovoljnih, saj so videli tri zadetke, osem rumenih kartonov in dve izključitvi. Na koncu so zmago slavili nogometaši Stojn-cev. Pri domačih je bil eden boljših Marko Velečič, ki se je po neugodni poškodbi očitno ponovno vrnil med »žive« in ob prav tako dobrih in borbenih domačinih dal svoj delež k pomembni zmagi »kanarčkov« izpod Borla. Neugodno pa so, in to ponovno, presenetili ormoški gradbeniki, ki so na svojem igrišču izgubili s povprečno ekipo Pohorja iz Ruš. Nogometaši Holermuos Ormoža pa so tudi po sedmem odigranem krogu brez zmage v 3. SNL - vzhod, ki bo v letošnji tekmovalni sezoni očitno najbolj zanimivo. DK STOJNCI - ZAVRČ 2:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Janžekovič (5), 2:0 Velečič (17), 2:1 Golob (29. z 11 m) STOJNCI: Grabrovec, Velečič, Rumež, Janžekovič, Vilčnik, Bezjak, Milošič, Krepek (od 88. Pernek), Murat (od 69. B. Bezjak), Žnidarič, Gaiser (od 92. Herga). Trener: Miran Klajderič. ZAVRČ: Dukarič, Frangež, Zdelar (od 61. Sluga), Lenart, Gabrovec (od 46. Kuserbanj), Črnko, Murko, Kokot, Golob, Letonja, Poštrak (od 73. Fridl). Trener: Miran Emeršič. HOLERMUOS ORMOŽ - POHORJE 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Cehtl (26) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Novak, Jurčec (od 46. Prapotnik), Kunštek, Horvat, Jerebič ( d 65. Kolarič), Zida-rič, Lesjak (od 53. Juršek), Fi-javž, Kolenc, Zadravec. Trener: Drago Posavec. Po četrtem zaporednem porazu je zdaj jasno, da Ormožane letos čaka boj za obstanek v ligi. S tem se je potrebno sprijazniti in že v Malečniku je potrebno zavihati rokave in začeti zbirati točke. Varovanci trenerja Branka Šarenca so povedli v 25. minuti. Po napaki ožje domače obrambe je vratar Šnajder prvi poskus gostov še obranil, v dru- FOTO: Črtomir Goznik Stojnčani so že v 17. minuti povedli z 2:0, v zaključku pa z devetimi igralci na igrišču zadržali minimalno prednost. go pa je Cehtl neovirano potisnil žogo v mrežo ormoških gradbenikov. V prvem polčasu je potrebno še omeniti vratnico Kolenca po strelu z glavo. V drugem polčasu so nogometaši Holermuosa prikazali vedrejši obraz in bili boljši nasprotnik, a do prave priložnosti, razen Kunštka, jim ni uspelo priti. Uroš Krstič ŠTAJERSKA LIGA REZULTATI 7. KROGA: Bistrica - Dornava 1:4, Gerečja vas Unukšped - Zreče 1:0, MU Šentjur - Šoštanj 4:3, Šentilj Jarenina - Peca 2:0, Oplotnica - Brunšvik 1:1, Tehnotim Pesnica - Mons Claudius 3:2, Mali šampion - AJM Kungota 3:4 1. ŠOŠTANJ 7 5 1 1 23:9 16 2. OPLOTNICA 7 5 1 1 16:8 16 3. AJM KUNGOTA 7 4 2 1 13:9 14 4. ŠENTILJ JAR. 7 4 2 1 13:9 14 5. MU ŠENTJUR 7 3 3 1 14:7 12 6. ZREČE 7 3 1 3 13:10 10 7. GEREČJA VAS 7 3 1 3 5:5 10 8. DORNAVA 7 3 0 4 7:13 9 9. PECA 7 3 0 4 7:13 9 10. TEH. PESNICA 7 2 1 4 10:16 7 11. BISTRICA 7 2 1 4 8:10 7 12. M. CLAUDIUS 7 12 4 10:13 5 13. BRUNŠVIK 7 1 2 4 9:15 5 14. M. ŠAMPION 7 1 1 5 8:14 4 Po sedmem krogu tekmovanja v Štajerski nogometni ligi ni več neporaženih ekip. Nogometaši Šoštanja so dolgo časa vztrajali, vendar so morali priznati premoč Šentjurja. V Slovenski Bistrici so gostovali nogometaši Dornave in brez večjih težav premagali domačo ekipo, ki se še vedno »išče«. Iskanje in menjave trenerjev ne bo prineslo nič drugega kot nazadovanje. Če verjamejo, da so krivi samo trenerji, igralci pa nič, potem ^ Do nove zmage, v tem prvenstvu že tretje, so prišli nogometaši iz Gerečje vasi, ki so se veselili z zadetkom Primoža Novaka dve minuti pred koncem srečanja. BISTRICA - DORNAVA 1:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Trunk (21), 1:1 Drosk (48), 1:2 Belšak (67), 1:3 Jurišič (85), 1:4 Janžekovič (93) BISTRICA: Šipek, Janžič , Modrič, Jelenko, Robar, Simon-čič (od 46. Kopše), Leva (od 46. Hrovat), Stegne, Poljanec, Rampre, Drosk (od 79. Ilek). Trener: Robert Pečnik. DORNAVA: Gomboc, J. Ra-tek, Makovec, Serdinšek, Jurič, Kokol (od 51. K. Ratek), Novak, Plohl, Cvetko (od 64. Belšak), Jurišič, Trunk (od 87. Janžekovič). Trener: Metod Verle GEREČJA VAS UNUKŠPED - ZREČE 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Novak (88) GEREČJA VAS UNUKŠPED: R. Kaisesberger, Sagadin (od 77. Habjanič), Slaček, Ciglar, B. Kaisesberger, B. Krajnc, Debe-vec, Kokot, Vtič (od 27. Novak), Hertiš, Sel (od 52. G. Krajnc). Trener: Ivan Ornik 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 5. KROGA: Cirkulane - Bukovci 4:0, Apače - Boč 2:0, Slovenja vas Zlato-ličje - Mark 69 Rogoznica 2:1, Skorba - Podvinci 3:2, Videm - Hajdina 0:1, Gorišnica - Središče 2:4 1. HAJDINA 5 5 0 0 16:2 15 2. SKORBA 5 4 0 1 13:9 12 3. VIDEM 5 3 1 1 6:2 10 4. APAČE 5 3 0 2 12:9 9 5. GORIŠNICA 5 3 0 2 11:12 9 6. PODVINCI 5 3 0 2 11:12 9 7. SLOV. VAS ZLAT. 5 2 1 3 7:9 7 8. ROGOZNICA 5 2 0 3 9:9 6 9. BUKOVCI 5 1 0 4 6:10 3 10. BOČ 5 1 0 4 3:9 3 11. SREDIŠČE 5 1 0 4 10:17 3 12. CIRKULANE 5 1 0 4 6:13 3 VIDEM - HAJDINA 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Krajnc (38) SKORBA - PODVINCI 3:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Vogrinec (31), 2:0 Topolovec (45. z 11 m), 2:1 Petrovič (50), 2:2 Petrovič (58), 3:2 Perko (64) SLOVENJA VAS ZLATOLIČ-JE - MARK 69 ROGOZNICA 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Gerečnik (38), 1:1 Bratec (48), 2:1 Ornig (88) GORIŠNICA - SREDIŠČE 2:4 (1:1) STRELCI: 0:1 Klajnčar (18), 1:1 Bakič (19), 1:2 Kolarič (51), 1:3 Kosec (84), 2:3 Donaj (90), 2:4 Kosec (92) CIRKULANE - BUKOVCI 4:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Koprek (8), 2:0 Milošič (13), 3:0 Koprek (58), 4:0 Koprek (83) APAČE - BOČ 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Predikaka (1), 2:0 Novak (89) 2. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 4. KROGA: Grajena - Pragersko 1:1, Zgornja Polskava - Markovci 1:0, Spodnja Polskava - Tržec 4:1, Hajdoše - Leskovec 2:2, Lovrenc - Podlehnik 0:0 1. ZG. POLSKAVA 4 3 0 1 6:4 9 2. LESKOVEC 4 2 2 0 7:5 8 3. PODLEHNIK 4 2 1 1 10:2 7 4. SP. POLSKAVA 4 2 11 10:6 7 5. MARKOVCI 4 2 11 6:4 7 6. LOVRENC 4 1 3 0 4:2 6 7. HAJDOŠE 4 1 2 1 9:11 5 8. GRAJENA 4 1 1 2 4:11 4 9. PRAGERSKO 4 0 1 3 5:8 1 10. TRŽEC 4 0 0 4 4:12 0 HAJDOŠE - LESKOVEC 2:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Kmetec (17), 0:2 Emeršič (44), 1:2 Kaises-berger (58), 2:2 Petrovič (63) SPODNJA POLSKAVA - TRŽEC 4:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Krajnc (25), 1:1 Krajnčič (35), 2:1 Polanec (48), 3:1 Polanec (53), 4:1 Jev-šenak (89) ZGORNJA POLSKAVA - MARKOVCI 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Romih (76) GRAJENA - PRAGERSKO 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Vrbanec (22), 1:1 Hojnik (82) VETERANSKI LIGI ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 4. KROGA: Boč - Pragersko 0:1, Skorba - Prepolje 5:0, Hajdina - Apače 3:0, Polskava - Lovrenc 1:1 1. PRAGERSKO 4 4 0 0 11:2 12 2. HAJDINA 4 3 0 1 7:2 9 3. LOVRENC 4 2 11 5:5 7 4. SKORBA 4 112 11:8 4 5. BOČ 4 1 1 2 5:8 4 6. APAČE. 4 112 6:12 4 7. POLSKAVA 4 0 3 1 6:7 3 8. PREPOLJE 4 0 1 3 3:10 1 VZHODNA SKUPINA REZULTATI 4. KROGA: GRAJENA - Markovci 0:3, Le-skovec - Rogoznica Savaria 3:1, Dornava - Gorišnica 2:0 1. MARKOVCI 4 3 10 11:2 10 2. DORNAVA 3 3 0 0 7:1 9 3. TRŽEC 3 111 8:6 4 4. LESKOVEC 4 112 5:10 4 5. GORIŠNICA 3 1 0 2 5:5 3 6. ROGOZNICA 3 0 2 1 6:8 2 7. GRAJENA 4 0 1 3 1:11 1 Danilo Klajnšek Športni napovednik NOGOMET POKAL HERVIS PARI 3. KROGA - SREDA ob 15.00: Avtoplus Korte - Aluminij, CMC Publikum - Brda, Tehnotim Pesnica, Bela krajina - Anet Koper, Livar - Nafta; ob 16.30: Rudar Velenje - Drava; ob 18.00 HIT Gorica - Primorje. Srečanje Zagorje - Domžale je prestavljeno na kasnejši termin. ROKOMET 1. A SRL ŽENSKE PARI 3. KROGA - TOREK, 27. 9.: Celjske mesnine - Krim Merca-tor; SREDA, 28. 9.: Polje - Mercator Tenzor Ptuj, Europrodukt Brežice - Olimpija, Kočevje Anibus - Celeia Žalec, Loka kava KSI - Inna Dolgun, Burja Škofije - Izola. Danilo Klajnšek OBVESTILO ZA JAVNOST Brez publike in navijačev ni nogometa, zato vas vabimo, da se vpišete v navijaško skupino NK Drava Ptuj, vsak četrtek in petek na Mestnem stadionu od 18. do 19. ure. Člani imajo posebne ugodnosti. Zmagujmo skupaj. NK DRAVA Strelstvo • Troboj na Ptuju Ciglarič dosegel 580 krogov! V soboto je v okviru ptujskega športnega vikenda potekal izredno zanimiv troboj med ekipami, ki so med najboljšimi petimi ekipami v 1. slovenski strelski ligi s pištolo, in sicer med SK Ptuj, SD Juršinci ter ŠSK Coal. Omenjeni troboj sodi v pripravljalni sklop prijateljskih srečanj pred začetkom nove strelske sezone z zračnim orožjem. Prestižno zmago so slavili strelci ŠSK Coal, ki so dosegli 1677 krogov, pred domačimi strelci SK Ptuj, ki so dosegli 1648 krogov, in gostujočo ekipo SD Juršinci, ki je dosegla 1639 krogov. Med posamezniki je suvereno zmago slavil Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal, ki je dosegel neverjetnih 580 krogov! Drugo mesto je osvojil domači junak Robert Šimenko, ki je dosegel 557 krogov. Tekme sta se kot posameznika udeležila še brata Boštjan in Simon Simonič, člana lani zmagovalne ekipe 1. lige SD Kidričevo, ki sta dosegla 565 oziroma 553 krogov. Pripravljalni troboj je pokazal, da rezultati, razen Ciglariča, še niso ta pravi in sedaj je še nekaj časa na razpolago, da se postori vse, kar je potrebno, da to tudi postanejo. Simeon Gonc Foto: Simeon Gonc Udeleženci in gledalci troboja v razposajenem vzdušju po koncu strelskega obračuna Mali nogomet • 1. SLMN Poredski zadel štirikrat Dobovec - Tomaž 5:3 (2:1) Strelci: 0:1 Školiber (5), 1:1 Poredski (17), 2:1 Poredski (18), 2:2 Školi-ber (24), 3:2 Stres (29), 4:2 Poredski (29), 5:2 Poredski (36), 5:3 Kamen-šek (40). Tomaž: Bedrač, Magdič, Školiber, Miklašič, Bohinec, Gašparič, Kamen-šek, Janžekovič, Goričan, Lah, Horvat, Mar. Trener: Rajko Zemljič Po nekajletni odsotnosti so se ma-lonogometaši Tomaža vrnili v 1. ligo. V premiernem nastopu so gostovali v Rogaški Slatini in doživeli poraz proti ekipi Dobovca. Kljub uvodnemu vodstvu in izenačenju v 24. minuti gostje iz Sv. Tomaža niso zdržali pritiska domačih, kjer je s štirimi zadetki blestel Poredski. Odločitev o zmagovalcu je padla v 29. minuti, ko so domačini dvakrat zadeli mrežo Bedrača. V petek ob 19.30 uri se bodo malonogome-taši Tomaža prvič v športni dvorani na Hardeku predstavili tudi svoji publiki. FOTO: UK Predsednik KMN Tomaž Boštjan Kupčič (na sliki) je najmlajši predsednik v malonogomet-nih vodah po Sloveniji. V goste jim prihaja ekipa Tomi Press Bronx iz Kopra. Uroš Krstič AvtoD^M Prihaja povsem novi ord galaxy Pred več kot desetimi leti smo lahko prvič videli svetovno avtomobilsko premiero velikega enoprostor-skega vozila, ki je nastalo v sodelovanju Volkswagna (sharan) in Forda (galaxy). Ford je dosedanji model galaxy izdeloval v Volkswagnovi tovarni na Portugalskem, v bistvu je šlo za tehnično identičen avtomobil kot je VW sharan, kasneje pa se mu je pridružila še seat alhambra. Poslej tega sodelovanja ne bo več, kar se do neke mere odraža tudi v bolj vpadljivi zunanjosti vozila, nadaljuje pa novo Fordovo filozofijo oblikovanja vozil. Povsem spremenjeni galaxy bo čisto Fordov, sestavljali pa ga bodo v belgijski tovarni v Genku. Še naprej bo imel možnost namestitve sedmih sedežev, ponašal pa naj bi se s številnimi inovacijami, ki so povezane z ureditvijo notranjosti vozila, njegovo funkcionalnostjo ter namestitvijo sedežev. Tudi drugi par vrat ostaja klasičen, tako da drsnih vrat ne bo. Pri družinskih vozilih je eden izmed najpomembnejših kriterijev pri nakupu prostornost, uporabnost, še najbolj pa varnost. In te po napovedih pri galaxy-ju ne bo manjkalo. Med drugim bo imel celoten paket zračnih blazin. Tako kot to zapoveduje avtomobilski trend, je galaxy nekaj večji od predhodnika, motorji pa bodo na začetku prodaje trije: edini bencinski v ponudbi bo 2-litrski z močjo 145 KM, ponujen pa bo v kombinaciji s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom. Za nekoliko bolj varčno naravnane voznike pa bosta na voljo tudi dizla z 1,8 (125 KM) oziroma 2,0 litra prostornine (143 KM). Oba bosta na voljo s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Frankfurtski avtomobilski salon je idealna priložnost za predstavitev novih modelov, pri Fordu pa zatrjujejo da »pokazani« galaxy ni avtomobilska študija, temveč naj bi se novi veliki Fordov enoprostorec začel prodajati že prihodnje leto. Leon dopolnjuje novo generacijo Seatovih vozil Novi seat leon predstavlja tretji model generacije vozil, ki se je začela z alteo in toledom. Oblika vozila povzema oblikovne smernice leta 2000 predstavljene študije salsa, ki so jo razkazovali na številnih salonih vozil, služila pa je kot povratna informacija na odzive mimoidočih. Ali povedano drugače, predstavljala je prvo stopnico pri celotnem preoblikovanju podobe znamke in njenih izdelkov. Leon deluje športno in elegantno hkrati, glavne zasluge pri oblikovanju pa ima Walter de Silva, nekdanji »šef« oblikovalskega centra pri Alfi Romeo. Najizrazitejši elementi prednjega dela vozila so široka mreža hladilnika, gladko steklo žarometov in nekoliko nižji ter podaljšani sprednji del s tremi odprtinami za hlajenje, ki jih prekriva mreža s satastim vzorcem. Od strani razkriva leon kupejevski značaj, ki ga poudarjata tudi padajoča strešna linija ter stransko steklo, ki je integrirano v tako imenovani C-stebriček in vključuje le s težavo vidno kljuko zadnjih vrat (kar smo lahko že videli pri vozilih Alfa Romeo). Zunanji ogledali nista nameščeni v izrezu za okno, temveč kar neposredno na vrata! Leon je v primerjavi s predhodnikom opazno večji. V dolžino je pridobil 13, v višino pa slaba 2 centimetra. Preseneča pa podatek, da ostaja prostornina prtljaž- nika praktično nespremenjena, zaradi nove oblike pa naj bi omogočal boljši izkoristek. Za novi leon je na voljo pet (euro 4) motorjev, od tega trije bencinski in dva dizelska. Od bencinskih motorjev sta na voljo 1,6-litrski (102 KM) in 2,0-li-trski FSI (150 KM). Tisti, ki prisegajo na večji navor in dizelske »barve«, lahko izbirajo med (Volkswagnovim) 1,9-litrskim (105 KM) in 2,0-litrskim TDI motorjem (140 KM). Športno naravnani vozniki pa bodo lahko posegli po 2,0-litrskem turbo FSI motorju s kar 185 KM. Za model z 2,0-litrskim FSI motorjem je na voljo tudi šeststopenjski sekvenčni menjalnik tiptronic; za 2.0 TDI pa tudi tako imenovani DSG menjalnik, ki opravi svoje delo bodisi v avtomatskem bodisi v ročnem režimu menjavanja prestav v delčku sekunde, voznik pa s prsti pritiska vzvoda na volanu (z desnim prestavlja navzgor, z levim navzdol) oziroma pomika prestavno ročico naprej ali nazaj. Glede aktivne varnosti ponuja leon kar nekaj novosti, večinoma pa so povezane z elektronskim stabilizacijskim programom ESP. Tako na primer elektronsko zaporo diferenciala EDS in zavorno asistenco EBA dopolnjujejo novi sistemi in funkcije: sistem za nadzor zaviranja pri visoki temperaturi zavornih kolutov, ki omogoča silovito zaviranje tudi pri visokih temperaturah zavornih kolutov, ter funkcija BSW, ki pri vključenih brisalcih aktivira sušenje zavornih kolutov. Kot zanimivost naj omenim še elektromehansko servo krmiljenje, ki deluje (v nasprotju s klasičnim hidravličnim) le pri zasuku volana in pripomore k nižji porabi goriva. Izstopajoči lastnosti omenjenega krmilnega sistema sta vračanje volana v izhodiščni položaj in samodejni popravek iztekanja. To pomeni, da sistem zazna na primer bočni veter ali nagibe cestišča in temu primerno uravnava volan, tako da ga potiska v nasprotno smer. In zdi se, da Seat želi s svojimi tehničnimi inovacijami in izdelki celo višje kot Volkswagen, za kar pa bo potrebna drugačna prodajna politika in novi pristopi k bolj športno naravnanim kupcem. Pripravil: Danilo Majcen Zdravniški nasvet Možganska kap Možganska kap je po bolezni srca drugi najpomembnejši vzrok smrti na svetu. Vsako leto po vsem svetu zboli za možgansko kapjo 15 milijonov ljudi. Od teh jih 5 milijonov umre, 5 milijonov pa jih postane dolgotrajno telesno prizadetih, kar je veliko breme za njihove družine in lokalne skupnosti. Možganska kap nastane, kadar prekinitev krvnega obtoka v delu možgan traja tako dolgo, da povzroči trajno možgansko okvaro. Najpogostejšo vrsto možganske kapi povzroči krvni strdek, to imenujemo ishe-mična možganska kap ali možganski infarkt. Drugi vzrok možganske kapi je razpok ene od krvnih žil, ki oskrbuje možgane s krvjo. Kri vdre v možgane ali prostor okrog možganov (to je hemoragična možganska kap ali možganska krvavitev). Kateri so najpogostejši znaki možganske kapi? Simptomi ali znaki prehodne pretočne motnje so odvisni od tega, kateri del možgan je prizadet: - nenadna oslabelost ali odrevenelost obraza, zgornjih ali spodnjih udov, navadno po eni strani telesa, - otežen govor ali oteženo razumevanje govora, - težav z vidom na enem ali obeh očesih, - vrtoglavost, izguba ravnotežja ali koordinacije gibov, - močan glavobol brez drugega jasnega vzroka. Včasih so simptomi blagi ali trajajo le kratek čas, na primer nekaj minut, to poznamo pod imenom prehodni ishemični napad ali tranzitorna ishemična ataka (TIA) ali majhna kap. Tudi blage ali kratkotrajne simptome morate Foto: Črtomir Goznik Andreja Debeljak, dr. med., specialistka nevrologije upoštevati resno in nemudoma poiskati zdravniško pomoč. Kakšni so vzroki za možgansko kap? Vzrok za večino možganskih infarktov je pri starejših bolnikih ateros-kleroza. To je obolenje žil, ki z leti napreduje in je zato še posebej izraženo pri starejših. Pojavlja se skoraj pri vseh ljudeh, osnovni vzrok pa še ni poznan. Razvoj ateroskle-roze spodbujajo kajenje, neprimerna prehrana, premajhna telesna dejavnost, povišan krvi tlak, sladkorna bolezen, povečana raven holesterola v krvi. Pri mlajših bolnih med dejavniki tveganja prevladujejo motnje strjevanja krvi, vnetne bolezni ožilja in razvojne anomalije srca in ožilja. Včasih se lahko pojavi pri bolnikih z motenjem srčnega ritma in obolenjih srca, najpogosteje gre za bolnike s kronično atrijsko fibrilacijo. Možganska kap se pri članih nekaterih družin pojavlja pogosteje. Verjetno gre pri teh družinah za sklep dednih dejavnih in zdravju škodljivih navad in razvad. Življenjski slog pripadniku iste družine je namreč podoben, imajo podobne zdravju škodljive navade oziroma razvade, kot so kajenje, uživanje preveč kalorične in preslane hrane in premalo telesne dejavnosti. Andreja Debeljak, dr. med., specialistka nevrologije Moje cvetje Tudi koledarska jesen je že tu Čeprav je v naših krajih jesen pravzaprav že od junija naprej, je sedaj med nami tudi koledarska jesen in z njo tudi opravila na vrtu. Kolikor nam le vreme dopušča, pospravljamo pridelek, pri tem pa vsaj na zelenjavnem vrtu ne hitite preveč. Na okrasnem in zeliščnem vrtu pa rastline pripravljamo na zimo. Sobne rastline V prejšnjem tednu so se nočne temperature spustile tudi pod 10 °C. Vreme nam sicer ni dopuščalo, da bi lončke rastlin, ki morajo na toplo, izsušili. Bolje je namreč, če rastline pred prestavljanjem nekoliko manj zalivamo. Zato jih prestavimo pod balkone, terase ali na mesta, kjer po njih ne dežuje, a je še vseeno na prostem. V tem času jih tudi očistimo škodljivcev, če so prisotni. Ker je pravzaprav ta čas prilagajanja že mimo, jih moramo sedaj prestaviti v notranjost stanovanj in hiš. Če je možno, jih najprej postavite v svetle in zračne sobe, kjer lahko zaprete radiatorje in odprete čez dan okna. Če takih prostorov ni na razpolago, poskrbite vsaj za redno vsakodnevno zračenje prostorov v začetku kurilne sezone. Božične zvezde in božične kaktuse postavimo v hladne in svetle prostore in jih pričnemo zatemnjevati. To pomeni, da morajo imeti 14 ur popolne teme. Ker je dan še vedno dolg 12 ur, moramo tesno zapreti okenska senčila - polkna in rolete. Če pa to ne zagotovi popolne teme, moramo rastline pokriti s kartonskimi škatlami: ker je zjutraj temno nekje do 6. ure, moramo rastlinam zagotoviti temo že ob 16. uri popoldan. Seveda pa jih lahko pokrijemo kasneje in zjutraj odkrijemo kasneje, pomembno je, da so 14 ur v popolni temi. Vendar pa morajo imeti čez dan dovolj svetlobe, zato v temačnih in deževnih dneh pustimo prižgane luči v prostoru. Če bomo tudi primerno zalivali, bodo rastline zacvetele ravno nekje okoli božiča. Okrasne gredice in balkonsko cvetje Na okrasnih gredicah so zaradi deževnega vremena enoletnice ponekod že prenehale cveteti. Zato bo, kot kaže, v letošnjem letu potrebno pohiteti z zimskimi zasaditvami. Mačehe so se že lepo uveljavile tako v koritih kakor tudi na vrtnih gredicah. Tudi vrese niso več novost. Vendar imamo še kar nekaj rastlin, s katerimi lahko vsaj korita popestrimo in naredimo nekoliko drugačna. Za pokušino si poglejte sliko gredice, na kateri raste pisana množica jesenskih lepotic. Glavno vlogo ima okrasno zelje. Prepoznali boste tudi veliko bazilike, tako rdeče-listne kot zelene s svetlečimi listi. Ta seveda ne prezimi pri nas. Ker pa je do prave zime še dolgo, je vseeno lepa popestritev gredice. Veliko je vmes tudi žajblja z različno obarvanimi listi. Vmes najdemo tudi trajne okrasne trave in šaše. Rastlina z večjimi rdečimi listi je tudi zelo zanimiva in okrasna trajnica - heuchera, ki lepo uspeva tudi v senci. Cvetoče rastline - v tem primeru krizante-me - so samo za piko na i. Vse te rastline lahko dobimo tudi pri nas, nekatere lahko tudi zamenjamo. Na primer baziliko lahko zamenjajo hebe, krizanteme pa mačehe. Zelo zgodaj spomladi lahko od zime propadle rastline zamenjamo s pisanimi primulami, ki jih je veliko na razpolago že v začetku februarja. Tako naj vas ne skrbi, kaj bo s tistimi, ki zime ne preživijo. Zelišča Zelišča režemo vedno suha in vsaj dva dni po dežju. Padavine namreč močno znižajo vsebnost učinkovin v rastlini. Obenem pa je oteženo tudi sušenje. Zelo pogosto namreč rastline potem gnijejo, namesto da bi se posušile. V letošnjem poletju in tudi v jeseni je zelo težavno najti primeren dan, vendar je vredno izkoristiti primeren dan za zelišča. Ostalo delo na vrtu pa lahko počaka. Miša Pušenjak Pavlovski Vrh-Libanja • Prireditev turističnega društva Odprte kleti so privabile V soboto, 10. septembra, okrog 11. ure so na pot krenili letošnji udeleženci Odprtih kleti Pavlovski Vrh-Libanja. Najbolj vzdržljivi so pohod zaključili na veselici, ki je sledila. Druženje se je začelo pod šotorom, kjer si je okrog 500 družabnih in veselih udeležencev najprej nabralo moči za pot. V startnini, ki je znašala 2000 SIT, je bila namreč všteta tudi topla malica, saj prazen žakel, kot je znano, ne stoji pokonci. Po uvodnih pozdravih in potem, ko so bili vsi udeleženci oboroženi z najnujnejšim - vrečko in kozarcem - so se podali na okrog štiri kilometre dolgo pot med 20 kletmi. Tam pa so poleg pokušine vina povsod naleteli tudi na kakšen manjši prigrizek. Med pohodniki so bili tudi nekateri, ki so veliko na poti. Opazili smo Iva- na Klariča, popotnika, ki je s Ptuja obštopal ves svet. Zato si vedno poleg svojega značilnega klobuka in trobojnice za furtoh (temu pač ne moremo reči predpasnik) zatakne še suho klobaso za vsak slučaj. V soboto je ni potreboval, prav pa mu je prišla na njegovih najbolj svežih dogodivščinah po Portugalski in Afriki. Med znanimi obrazi je prireditvi dala težo tudi vinska kraljica Maja Cigoj, ki je blestela v kraljevski opravi, za pohod pa se je iz previdnosti vseeno preobula v manj kraljevsko obuvalo. V Pavlovskem Vrhu se je srečala s svojo predhodnico, Tjašo Kos, leta 2002 še Na startu se je bilo treba okrepčati in opremiti s kozarcem in dobro voljo. Prireditev je imela tudi kanček kraljevskega, gostili so kar dve vinski kraljici - sedanjo Majo Cigoj in vinsko kraljico 2002 Tjašo Kos. Korsa. Domačini so si jo prisvojili na zelo originalen način - s poroko! Poleg domačinov, okoličanov in njihovih prijateljev pa se je prireditve udeležilo tudi lepo število gostov s Koroške in okolice Celja. Jože Lah, predsednik turističnega društva Pavlovski Vrh-Liba-nja, ki je pohod organiziralo, je bil s prireditvijo vidno zadovoljen. Zjutraj, ko je kazalo še na dež, je širil optimizem in imel je prav. Popularizacija okoliša, kjer pridelujejo odlično vino, postaja vse bolj priljubljena in je zasidrana v koledarju prireditev. Kleti v Pavlovskem Vrhu in Liba-nji imajo svoje stalne goste. Zanimivo je, da po vino v Pavlovski Vrh hodijo celo ljubitelji vina s Češke. Poleg 80 članov društva, ki so v minulih dneh pošteno poprijeli za delo, je k uspehu prireditve prispevalo tudi lepo število sponzorjev. Prireditev je letos potekala že četrtič, in sicer v okviru praznovanja krajevnega praznika KS Ivanjkovci. viki klemenčič ivanuša Salzburg • Europe for a change II Mladi za spremembe Šest avgustovskih dni je 27 mladih ljudi iz 20 držav članic Evropske unije, med njimi dve udeleženki iz Slovenije, ter kreativni tim ustvarjalcev v Salzburgu urejalo vtise o novi Evropi, izražalo svoje poglede na trenutno situacijo v Evropski uniji, na prihodnost le-te in da orišemo svoj položaj znotraj družbe, v kateri živimo. Pa brez zamere Knjiga mene briga Prijetno presenečenje v prestolnici Zadnjič sem imel neke opravke v Ljubljani. Sicer nič prijetnega, saj sem svoje vozilo moral peljati na redni servis, kar, kot si lahko predstavljate, ni najbolj poceni. A kaj hočemo, kar se mora storiti, se mora storiti. Gor in dol jamrati glede tega bi bilo popolnoma neproduktivno in jalovo početje. No, ko sem zadeve uredil, sem se še malce sprehodil po prestolnici, obujal spomine na leta, ki sem jih preživel v našem glavnem mestu, ter sam pri sebi primerjal, ali so se stvari od takrat kaj spremenile. In med tem svojim sprehodom po prestolnici sem seveda zavil tudi v knjigarno nasproti glavne pošte. Ne sicer z namenom, da bi kupil kakšno knjigo, ampak zgolj tako, da malce vržem pogled na vso knjižno bogastvo, ki je nabrano tam zgoraj v prvem nadstropju. Ta namera se seveda, kot vselej doslej, ni končala tako, kot sem si zamislil, saj sem tudi tokrat knjigarno zapustil z novo knjigo v nahrbtniku (nisem je ukradel, če ste slučajno pomislili na to). Pač, nekako mi ne uspeva, da bi obiskal knjigarno ter iz nje šel, brez da bi kupil kakšno knjigo (to mi sicer ne uspeva tudi na področju glasbe, saj vedno, kadar me pot zanese v kakšno prodajalno, ki ponuja glasbo na zgoščenih medijih, zapustim prodajalno olajšan za nekaj jurjev). Ampak to, kar je tale obisk knjigarne naredilo drugačnega od ostalih, je bilo dejstvo, da sem knjigo (morda bi bil boljši izraz knjižica, saj ni preveč debela) tokrat kupil po izredno nizki ceni. Pravzaprav še sam nisem mogle verjeti, da je cena, ki je bila na nalepki na zadnji strani platnice, pravilna, tako da sem stopil do prodajalke in jo pobaral, ali so se pri ceni morda zmotili. Seveda, ko sem dobil odgovor, da je cena prava, dileme, knjigo kupiti ali ne, pač ni bilo več. In cena je bila: reči in piši - sedemsto (700) tolarjev. Da, prav ste prebrali - sedemsto slovenskih tolarjev. Kar je, to se boste verjetno strinjali vsi, neverjetno poceni. Za sedemsto slovenskih tolarjev v trgovini ne dobite praktično nič. Okej, kakšno žemljico ali dve in par rezin posebne, a povejte mi, kdaj ste šli nazadnje v trgovino po nakupih in kupili samo žemljico in pet dek posebne? Da, se sicer dogaja, ampak zelo zelo redko. Dobiti za ta denar knjigo, se pa dogaja še bolj poredko. In dobiti za ta denar knjigo, ki ni kakšen poceni ljubezenski roman, kakršnega si ljudje ponavadi vlačijo s seboj na plažo, je pa še bolj redko. In da me ne boste obtožili, da mlatim prazno slamo, vam zaupam še, katera knjiga je to bila. To je bila knjiga razvpitega Michaela Moorea, avtorja še bolj razvpitih dokumentarnih filmov "Bowling for Columbine" in "Fahrenheit 9/11", v katerih ironično in inteligentno secira zdajšnjo ameriško vlado, seveda še posebej njenega vrhovnika Georgea W. Busha. Knjiga, ki nosi naslov "Idiot nation", je pravzaprav nek povzetek knjige " Stupid white men", katere avtorje prav tako Moore. Izredno zabavna, a hkrati zaradi v njej navedenih faktov izredno žalostna knjiga. Priporočam v branje (ne vem pa, ali obstaja tudi slovenska različica - ta, ki sem jo nabavil, je original, se pravi, v angleškem jeziku). Ne boste razočarani. Pa še malce se boste nasmejali. Tako vidimo, da ni nujno, da so vse knjige drage kot žafran. Še več, ene so izjemno poceni. Le najti jih je treba. Seveda pa najprej mora obstajati predvsem interes, da jih bo kdo bral. Tega interesa pa ne more vzpodbuditi tudi najcenejša knjiga, ampak ga morajo načrtno vzpodbujati tisti, ki knjigam določajo cene. Tu se pa, po pričakovanjih, začnejo stvari zapletati. Na mojo in upam, da tudi vašo veliko žalost. Gregor Alič dogajanju in neprestani izmenjavi znanja so pripomogle želje po promociji lastne države in domačega kraja. S tem namenom smo vsi udeleženci imeli priložnost poskusiti tradicionalno hrano ali pijačo iz različnih evropskih držav. Tudi slovenska potica in božični kruh sta bila dobroti, ki sta teknili vsem, prav tako navdušenje pa je požela slovenska glasba ter naše naravne lepote. Zraven vseh že zgoraj popisanih izkušenj, ki jih prinaša udeležba na tem projektu, smo se mladi dejansko pričeli zavedati, da tudi naše mnenje šteje in da lahko z malo volje in truda po lastni meri oblikujemo prihodnost, v katero stopamo. Mateja Munda Projekt Europe for a Change, ki ga organizira mladinska organizacija Euro 26 in je sponzoriran s strani Evropske komisije, je tokrat potekal že drugič. Prvič se je prav tako kot letos odvijal leta 2003 v Salzburgu. Takrat je bila glavna tema prihajajoče povečanje Evropske unije, tokrat pa smo skozi raznovrstne delavnice, fokusne skupine in diskusije zbirali vtise o spremembah, ki so se od takrat dejansko zgodile tako iz političnega, ekonomskega kot tudi iz osebnega vidika. Skozi te delavnice so nas vodili različni strokovnjaki, praktično na vsakem koraku pa so nam sledili snemalci in fotografi, trudeč se ujeti tisto pravo vzdušje celotnega dogodka, ki so ga potem poskušali prenesti na video odlomek. V njem je imel vsak tudi priložnost izraziti svoje mnenje o trenutni situaciji v svoji državi v primerjavi (nasprotju) s takratnimi visokoletečimi obljubami. Ustvarili smo tudi internetno stran, kopico fo- tografij in drugi promocijski material. Pot do udeležbe je bila zmaga na natečaju, na katerem smo lahko sodelovali z različnimi prispevki; od najbolj tradicionalnih esejev do pesmi, fotografij in celo video posnetkov. Že na njih so se kazali multikulturalnost, razlike kot tudi podobnosti, ki jih prinaša globalizacija v stil življenja vsakega posameznika, kar smo skozi 6-dnevno druženje podrobneje spoznali. K pestremu Foto: arniv Juršinci • Sto let trsničarstva V sto letih samo trije predsedniki društva Konec tedna, točneje v petek in soboto, so v Juršincih proslavljali pomemben jubilej, in sicer stoletnico delovanja trsničarske zadruge. O tem smo sicer že pisali, vendar velja o pomembnem dogodku zapisati še nekaj besed. Konec 19. stoletja je v Evropi trsna uš uničila domala vse vinograde. Tako je bilo tudi v Sloveniji, v Slovenskih goricah in seveda tudi v Jur-šincih. V tistem času je bil v Gradcu deželni vinarski komisar juršinski domačin Franc Matjašič, ki si je na veliko prizadeval za obnovo uničenih vinogradov. Matja-šič je deloval tudi v komisiji za nastavitev in trsni izbor. Trsnice so postale zelo zanimive tudi kot vir zaslužka, vsak trsničar pa je lahko gojil le določeno sorto cepljenk, kot registrirana skupnost pa bi na tržišču lahko ponujala širok sortiment. Zato je bila rešitev v ustanovitvi zadruge. In na predlog Franca Matjaši-ča je bila 24. septembra 1905. leta v Juršincih ustanovljena Prva štajerska trsničarska zadruga. Zadruga je imela na-čelstvo in nadzorstvo, predsednik načelstva pa je postal Janez Šegula iz Hlaponcev. Šegula je vodil zadrugo do leta 1941, ko je za štiri leta - v vojnem času - prenehala delovati. Po vojni je predsednik zadruge postal Ivan Toplak iz Mostja, glede na takratno zakonodajo so se trsničarji Ministrica Marija Lukačič, župan Alojz Kaučič, trsničarska kraljica Jerneja Zidarič in veleploslanik v Vatikanu dr. Ludvik Toplak na proslavi ob stoletnici trsničarstva v Juršincih priključili zadrugi Jože Lacko Ptuj, leta 1966, ko je postal predsednik zadruge Simon Toplak, ki jo še danes vodi, pa so pri zadrugi Jože Lacko ustanovili trsničarski odsek, leta 1973 so postali trsničar-ska skupnost, leta 1992 pa so začeli ponovno delovati skoraj tako kot ob ustanovitvi. O stoletnem delovanju zadruge je bila ob stoletnici izdana tudi brošura, kjer je zgodovino zadruge od leta 1905 do 1941 opisala Marija Hernja Masten, preostalo delovanje pa Simon Toplak, predsednik. V petek so ob visokem trsničarskem jubileju v Juršincih pripravili 2. slovenski posvet o razvoju in perspektivah trsničarstva ob vstopu v Evropsko unijo. Na posvetu so spregovorili: mag. Anton Zafošnik, Andrej Reber-ninšek, mag. Boris Koruza in Vesna Lokar, Marinka Pečnik, dr. Zora Korošec Koruza, Jože Miklavc, Roman Štabuc, Tadeja Vodo-vnik Plevnik, Borut Pulko, dr. Stanislav Vršič, Anica Topolovec, Janez Gregorič in Janez Valdhuber. Njihovi strokovni prispevki so predstavljeni tudi v brošuri. Posvet je vodil dr. Stanislav Vršič. Pred posvetom se je pred- Andreja Skvarč, Andreja Skvarč, predsednica društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije, je čestitala predsedniku društva Simonu Toplaku za uspešno vodenje društva trsničarjev sednica društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije Andreja Škvarč zahvalila predsedniku Simonu Toplaku za uspešno vodenje trsničarske zadruge. Prisotne je nagovorila tudi trsničarska kraljica Jerneja Zidarič. Uvodoma so zapeli pevci pevske skupine Dur iz Rogoznice. V soboto je bila proslava ob visokem jubileju trsničarstva, ki so se je udeležili pomembni gostje iz gospodarskega in političnega življenja. Po pozdravnem nagovoru juršin-škega župana Alojza Kauči-ča sta zgodovino društva opisala Marija Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, ki je tudi pripravila priložnostno razstavo, ter predsednik društva Simon Toplak. Svečana govornica je bila ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič, ki je spregovorila o problemih vinogradništva in vinarstva v duhu novih pogojev slovenske vključenosti v Evropo. Spregovoril pa je tudi Peter Vrisk, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Prireditev, ki jo je vodila Nada Kotar, so s svojimi nastopi popestrili učenci osnovne šole Juršinci ter moški pevski kvintet društva Akademski pevski zbor. Franc Lačen Štajerski TEDNIK Štajerski TEDNIK PREBIVALCI ANDRIJANCEV GRUCASTO NASELJE V BRKINIH NAŠA PESNICA (META) TEKMOVALNA STEZA VAS ZAHODNO OD SEMICA IGRALKA RINA PRAZNOVANJE OB POROKI SKOPLJEN MOŠKI ŽRTVOVANJE SL. PESNICA (ANČKA) NEM. MATEM. (BERNHARD) ESTONSKI ŠAHIST (LEMBIT) IVO UMEK SVEŽ JUTRANJI ZRAK HOKEJIST (ANDREAS) OTO LOGO LIDIJA OSTERC LJUBIMECIZ LJUDOMRZNIKA KRAJ V BANATU ŠVEDSKI AVTO 24 UR 100 m2 KARMEN STAVEC SPODNJI DEL POSODE MORILEC BRATA ABELA RASTLINSKA GLIVIČNA BOLEZEN Bresnica • Dober mesec odrezani od sveta Kmalu čez novi most Sredi avgusta se je ob velikih poplavah, ki so zajele Slovenijo in delno tudi naše kraje, poškodoval most čez Bresniški potok v zaselku Bresnica. Prebivalci doline, do katere edina pot vodi čez omenjen most, so tako ostali odrezani od sveta. Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: OGLJIK, TRIOLA, EASTON, KV, ANT, LED, AH, BORIS, MASKOTA, BRATI-STA, EIS, OBROK, ABRI, SLEČ, SOKRAT, KAZINOTTI, OTONEL, UŠEC, VIROLA, AČKO, AV, VIČ, REAL. Most so delno poskušali podprti in usposobiti za najnujnejše vožnje prebivalci sami, saj je v dolini kar deset kmetij, s katerih se vsakodnevno vozijo čezenj na delo. Most so si ogledali tudi župan Vili Trofenik in predstavniki Komunalnega podjetja Ormož, a je bil skoraj mesec dni edini rezultat njihovega obiska cestna signalizacija, ki je prepovedovala vsak promet čez poškodovan most. Prve dni so prestrašeni prebivalci puščali avtomobile na drugi strani potoka, potem pa jih je začelo skrbeti, kako se bodo oskrbeli s kurilnim oljem za zimo, kaj bo z dostavami ali nujno vožnjo - med prebivalci je precej starejših, saj čez tak most ne bo hotel peljati nihče. Njihova stiska je bila velika, a minuli teden se je zadeva le premaknila z mrtve točke. Pričeli so dela za ureditev novega mostu. Na občini Ormož so povedali, da je bil omenjeni posedli most na javni poti zgrajen brez ustrezne tehnične dokumentacije. Razlog za poškodovanje mostu vidijo v prekomernih obremenitvah, neustreznem prometu in neustreznem vzdrževanju potoka. Vzdrževanje potoka izvaja Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, ki izvaja vzdrževalna dela na vodotokih v imenu in za račun Republike Slovenije. Prepričani pa so tudi »da do posedanja mostu oziroma škode ne bi prišlo, če bi bila spoštovana prometna signalizacija oziroma omejitev obremenitve mostu. Omenjeno signalizacijo in mostno ograjo so odstranili neznanci in tako omogočili prekomerne obremenitve, ki so povzročile pogrezanje mostu.« Nov most bo montažen in zato nared že v prihodnjih dneh. viki klemenčič ivanuša Kmetje so sami podprli most s kovinskimi drogovi, prevoz pa je seveda na lastno odgovornost. Foto: Fl Foto: Fl Foto: vk Mestno gledališče Ptuj • Pred prvo letošnji premiero Kalisto 7 »Že po običaju je prva premiera ptujskega gledališča otroška ali mladinska predstava in tudi letos se nismo izneverili tej tradiciji,« je uvodoma na novinarski konferenci pred praizvedbo in hkrati tudi prvo slovensko gledališko izvedbo znanstvenofantastične igrice za otroke povedal direktor MGP Rene Maurin. Glavni igralci nove ptujske gledališke premiere Kalisto 7 niso hoteli izdati presenečenja, ki ga prinese konec znanstvenofantastične igrice. Čeprav je zgodba na videz morda v prvi vrsti res namenjena otrokom in najstnikom, saj govori o devetletnem bratcu in štirinajstletni sestrici, ki preživita pet let svojega življenja ujeta v vesoljski postaji zgolj v družbi računalnikov, pa v sebi nosi globlji pomen, skrit v dejstvovanju današnje družbe in družinskih (ne)od-nosov, ki jih vse bolj obvladuje računalnik. Ta pa vendarle ne more nadomestiti pristnih človeških razmerij, še zlasti ne med otroki in starši v dobi odraščanja. Na videz preprosta in zanimiva igrica, dopolnjena z avdiovizualnimi elementi, ki so nujni, da pričarajo vtis življenja v neki vesoljski postaji na satelitu Kalisto 7, se tako s svojo sporočilno vrednostjo dotika in pritegne tako otroške kot odrasle obiskovalce. Na odru bodo lahko videli, kaj vse se otrokoma dogaja v petletnem obdobju odraščanja brez staršev, za katera Kaj bi počel, če bi bil zaprt v nekem prostoru več let? Brez mamice in atija, ki sta se odpravila popravit neko drugo bivalno enoto na sosednjem satelitu. Kaj bi počel, ko ne veš, kdaj se bosta vrnila, zveze pa so pretrgane? Kar pa je najhuje: prijazni robot zaradi napake v vezju še vedno misli, da si skorajda dojenček! Poskuša te ves čas crkljati in ti menjavati plenice. Glavni skrbnik - računalnik, kije še kar »zdrave pameti« - pa ti tudi ne dovoli uporabljati v zabavo nič drugega razen tistega, kar sta ti ati in mamica dovolila pred štirimi leti, torej slikanice in igre od takrat. Pa oduren dolgčas in tečna sestrica. In potem se ^ zunaj ^ pojavi NEKAJ! ne vesta, ali sta živa ali ne, kakšno je njuno življenje v objemu računalniškega sveta in kam vse to pripelje. Konca gledališki ustvarjalci niso hoteli izdati: »Naj ostane skrivnost, namignemo lahko le, da se zgodi nepričakovana sprememba, ki prekine vse bolj otipljivo dolgočasje!« Kot je še poudaril Maurin, je izbira in izvedba znanstvene fantastike na odru v Sloveniji zelo redka: »Vsekakor pa je na tovrstno izbiro vplivalo dejstvo, da gre za aktualno problematiko in za besedilo, ki bo zanimivo za sedanje generacije!« Avtor izvirnega dela Kalisto 7 je angleški dramatik Alan Ayekbourn, delo je prevedel Rene Maurin, igralska zasedba na ptujskem odru pa je naslednja: Sabina Kogovšek, Aljoša Ternovšek, Boris Kos in Mirel Knez. Režijo je v svoje roke prevzel Dejan Sarič. Premiera bo v četrtek ob 19. uri v MG Ptuj. SM Lenart • Shod članov civilne pobude m^m Prižigali svečke za drugačni Lenart V četrtek, 22. septembra, se je v Lenartu pred občinsko stavbo zbralo okrog 30 članov civilne pobude Lenarta, nezadovoljni z odločitvijo župana občine Lenart mag. Ivana Vogrina, ki se je odločil, da referenduma o odlagališču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ne bo razpisal, čeprav je pobudo podprlo s podpisi tristo volivcev. Člani civilne pobude Lenarta so na simbolni ravni hoteli pokazati, da je demokracija v Lenartu umrla. Zbrane je pozdravil predsednik civilne pobude Mat-jažJazbec, ki je poudaril, da je referendum najvišja oblika demokratičnega odločanja prebivalcev Lenarta, in županu očital, da vodi občino nedemokratično, kar se kaže tudi v negativnem poročilu računskega sodišča o poslovanju občine in v javnem pozivanju občanov h kršenju pravil ter s tem neposredno zakonov države Slovenije. Ne-transparentnost porabe proračunskega denarja se kaže tudi v izdaji Kronologije in postavitvi številnih drogov z zastavami. O dosedanjih pravnih poteh za razpis referenduma je zbranim spregovoril občinski svetnik Saša Toma-žič, ki je poudaril, da župan s pritožbami zavlačuje razpis referenduma, saj je upravno sodišče odpravilo njegov sklep in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar se je župan pritožil na vrhovno sodišče. Delo župana občine Lenart je kritiziral tudi član civilne pobude Silvo Muršec, ki je poudaril nenamensko trošenje proračunskih sredstev in opozoril ne nemogočo prometno ureditev centra Lenarta in neurejene šolske poti. Člani civilne pobude so svoje nestrinjanje z županom izrazili s prižiganjem sveč pred občinsko stavbo. Posamezniki so ob svečah, v znak protesta, pred občinska vrata položili tudi Kronologijo Lenarta, v kateri so objavljeni časopisni članki, po njihovem mnenju le članki, ki so naklonjeni županu, zato člani civilne pobude menijo, da je v tem primeru šlo za nepotrebno zapravljanje davko-plačevalskega denarja. Omenjena Kronologija Lenarta je izšla v nakladi 4500 izvodov in so jo prejela vsa gospodinjstva v občini Lenart. Vodja civilne pobude Lenarta Matjaž Jazbec je povedal, da so s prižiganjem svečk pred občinsko stavbo na simbolni ravni pokazali, da je demokracija v Lenartu umrla. Zmago Šalamun Kidričevo • Nadzorni svet potrdil mandat vodstvu Taluma Toplek in sedanja uprava še 4 leta Nadzorni svet kidričevskega Taluma je v ponedeljek, 19. septembra, potrdil mandat sedanji upravi Taluma še za naslednja 4 leta; na čelu 4-članske uprave pa ostaja sedanji predsednik mag. Danilo Toplek. Ugibanja o tem, ali se predsedniku uprave kidričevskega Taluma mag. Danilu Topleku maje direktorski stolček ali ne, so končana, kajti slovensko vlado, ki naj bi po nekaterih izjavah v javnosti v kratkem nameravala zamenjati tudi vodstvo Ta- luma, je prehitel nadzorni svet Taluma, d. d., ki je na seji v ponedeljek, 19. septembra, za naslednja 4 leta potrdil mandat sedanji upravi. Tako kljub vsem namigovanjem in podtikanjem mag. Danilo Toplek ostaja še naprej na čelu 4-član-ske uprave Taluma skupaj z Brigito Ačimovič, mag. Francem Visenjakom in Bojanom Žigmanom, uigrano ekipo strokovnjakov, ki po mnenju večine zaposlenih, gospodarstvenikov in ekonomistov vodi Talum, ta je v 86-odstotni lasti Elesa, zelo uspešno. -OM m Foto: M. Ozmec Talum bo tudi naslednja štiri leta vodila sedanja uprava (z leve): Franc Visenjak, Brigita Ačimovič, predsednik mag. Danilo Toplek in Bojan Žigman. r Otročje lahko Uporaba rezervoarja za plin, najbolj preprosta energija! ® 02 228 43 (35), (12), (66) www.plinarna-maribor.si \ iQ PLINARNA MARIBOR SKL/P/NAOISTRABENZ J 1- r Foto: SM Foto: ZS Prireditvenih Torek, 27. september 17.00 19.00 Skorba, Dom krajanov, kuharski tečaj zdrave prehrane, vodi Marjanca Hari Novin{ek, prijave na telefon 031 623 034 Maribor, SNG, Norma, VelDvo, za izven Ptuj, Pokrajinski muzej, Dan odprtih vrat, brezpla~en ogled ob svetovnem dnevu turizma Sreda, 28. september 13.00 Ptuj, Dom upokojencev, sejna soba, Prvo sre~anje prostovoljcev 17.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 19.00 Slovenska Bistrica, Mladinski center, Literarni ve~er z Milanom Vincetičem Četrtek, 29. september 10.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 19.00 Ptuj, Mestno gledali{~e, premiera Kalisto 7 19.00 Ptuj, CID, filmski večer, Večno sonce brezmadežnega uma KOLOSEJ Maribor Torek, 27. september, ob 20.00 Fantom iz opere. Ob 15.30, 18.10 in 21.00 Lovci na družice. Ob 15.50, 18.20 in 20.50 Nevidni bojevnik. Ob 18.00 in 21.30 Cinderella Man: legenda o boksarju. Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Dežela živih mrtvecev. Ob 17.30 Na sledi pračloveka. Ob 15.40 Brice iz Nice. Ob 17.50 in 20.40 Otok. Ob 16.10, 18.30 in 20.30 Madagaskar. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Zaporni{ko dvori{če. Ob 16.50, 19.20 in 21.50 Gospod in gospa Smith. Ob 19.40 in 22.00 Slepilo. Ob 17.10 Čarli in tovarna čokolade. Sreda, 28. september, ob 20.40 Temačna voda. Ob 20.00 Fantom iz opere. Ob 15.30, 18.10 in 21.00 Lovci na družice. Ob 15.50, 18.20 in 20.50 Nevidni bojevnik. Ob 18.00 in 21.30 Cinderella Man: legenda o boksarju. Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Dežela živih mrtvecev. Ob 17.30 Na sledi pračloveka. Ob 15.40 Brice iz Nice. Ob 17.50 Otok. Ob 16.10, 18.30 in 20.30 Madagaskar. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Zaporni{ko dvori{če. Ob 16.50, 19.20 in 21.50 Gospod in gospa Smith. Ob 19.40 in 22.00 Slepilo. Ob 17.10 Čarli in tovarna čokolade. Mali oglasi. PRODAMO VINO, kvalitetno belo mešano po 200 sit/L za količine nad 10L. Tel.: 031 733 157 (popoldan). STORITVE PRODAM odojke, 30 kg. Alojz Toplak, Muretinci 4, tel. 740 83 57. ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. POPRAVEK Pri objavi zahvale za Franca Kolariča, dne 9. 9. 2005, je prišlo do napake. Pravilno se glasi: Za vedno smo se poslovili od dragega moža, očeta, tasta in dedka. Za nastalo napako se opravičujemo. Žalujoči vsi njegovi KMETIJSTVO NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejali-šče nesnic Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIMO mlado jalovo kravo za zakol. Tel. 041 236 340. KUPIM dva telička, stara 10 dni, in prodam svinjo, težko 200 kg, domače reje. Destrnik, tel. 753 29 _ PRODAM večjo število odojkov. Tel. 051 259 602. KUPIM bučnice, pridem tudi na dom. Tel. 041 346 119 ali 740 80 93. Vsak četrtek ob 20.00 uri posicoćm 7 mićflirm: 7 JABOLKA za ozimnico, sorte: jona-gold, zlati delišes in idared, prodamo. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, 2etale, tel. 02 769 26 91._ ZELO UGODNO strojno samohodno pobiranje buč ter prodam domače bučno olje. Tel. 041 966 306. Mihaela Jakomini, Sobetinci 42 b, Markovci. PRODAM grozdje na trsih, cca. 600 kg, sorte sovinjon, laški rizling in šipon. Tel. 031 533 386. NEPREMIČNINE PRODAM 9 arov parcele v Zg. Hajdini. Tel. 781 00 42._ PRODAM starejšo hišo z manjšim vinogradom in sadovnjakom v Jirš-ovcih. Informacije na tel. 02 332 98 76. DOM STANOVANJE V NAJEM oddam opremljeno dvosobno stanovanje. Tel. 041 345 735 ali 051 416 310._ PRODAM 4-sobno stanovanje, 105 m2, v Kajuhovi ulici 3 v Ptuju, vpisano v ZK, cena 750 EUR/m2. Tel. 031 386 224. MOTORNA VOZILA PUNTO, letnik 98, bele barve, neregistriran, prevoženih 120.000 km, prodam. Tel. 031 708 418. 7. DINAMIKA - Od sreče po svoje vsak rad poje 6. ŠTAJERSKIH 7 - Vem da me rada imaš 5. ZREŠKA POMLAD - Nekdo je 4. VANDROVCI - Pred vaiko mlekarno 3. PREPIH - Venkraj 2. RUBIN - Križ na razpotju 1. NANOS-Tam v daljavi 1. BRIGITA ŠULER-Želja si moja 2. SAŠA LENDERO - Luna 3. KARIZMA - iVIoški svet 4. ŠPELA - Zdaj me imai 5. BORIS KOPITAR - Sreče nikomur zvezde ne podarijo 6. HAPPY BAND-Logarska št.2 7. JOŽICA MAUSER - iVie povabiš Valentino Poskočnih 7 Veličastnih 7 Glasujem za:_ Ime in priimek: _ Ttel. številka: _ ice poUjite 01Í dopisnicah na naalov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 318, 2250 Ptuj Orfejčkove SMS glasbene ielle: 041/818-666 Nagrado prejme: Slavko Krajne, Lovrenc na Dr. polju 55, 2324 Lovrenc na Dr. polju RAZNO PRODAM jekleno cisterno za olje, pravokotno, 3600 l. Tel. 031 623 029. ULIČNI LOKAL v Dravski ulici na Ptuju oddam v najem. Tel. 031 384 960. V CENTRU PTUJA dajo v najem poslovne prostore primerne za pedi-kuro, manikuro, masažo, kozmetične storitve in alternativno zdravljenje. Frizerstvo Stanka - Stanislava Peršuh, Slomškova ulica 22, 2250 Ptuj, telefon 031 623 030. ^ IZDePI.SI ^ DDePLSI Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. ^ _ lir z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! AERipĐIKe www.aerobika.net NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: ^ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: 1 RADIO IhUNK Ptuj io.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. V SPOMIN Je čas, ki da, in je čas, ki vzame, je čas, ki v srcu ti obstane, blaži bolečine in ohrani samo lepe spomine. Katarina Krajnc 1995 - 2005 Franc Krajnc 1996 - 2005 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem preranem grobu. Vajini: hči Zdenka z možem Stankom, vnukinji Stanka s Petrom ter Brigita z možem Mirkom in pravnukica Katarina ... navček odhod tvoj je vasi naznanil, znanci, prijatelji, vsi so prišli, v cvetju med nami spomin te bo hranil, v meni srce pa v slovo ti kriči: Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, vtkane v trpljenje. Mama, naj večna ti lučka gori! (F. ^nkerst) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Ivanke Vuzem IZ SP. VELOVLEKA 33 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na poslednji poti in ji v slovo podarili cvetje in sveče. Hvala vestnemu osebju Doma upokojencev Ptuj za predano nego, g. župniku Jožetu Krambergerju za opravljen obred, gospe Veri Kokol za poslovilne besede, Brmeževim za sosedsko pomoč, Društvu upokojencev Rogoznica in pogrebnemu podjetju Maher za pogrebne storitve. Žalujoči: mož, hčerka Jožica z družino in sin Leon z družino Podjetje REHA d.o.o. razpisuje prosti delovni mesti: PRODAJALEC/PRODAJALKA DIAGNOSTIČNIH MEDICINSKIH APARATOV NA TERENU Pogoji: - VI ali VII stopnja izobrazbe medicinske smeri - vozniški izpit B kategorije PRODAJALEC/PRODAJALKA MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV NA TERENU Pogoji: - V. stopnja izobrazbe medicinske smeri - vozniški izpit B kategorije Pisne prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: REHA d.o.o., Jadranska 17, 2250 Ptuj v Štajerski TEDNIK in AER0ĐIKE Ta teden prejme ^ ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1 ime in priimek Terezka Kirbiš naslov: Varejja 3,8284 Videm pri Pti;Ou Nagrajenka pr^me nagrado po pošti. Gornja Radgona • 3. mednarodni sejem Sodobna vojska Sejem si je ogledalo 32.000 ljudi "V treh letih je organizacija sejma prerasla v visoko kakovostno in strokovno sodelovanje Ministrstva za obrambo in Radgonskega sejmišča. Sejem se je razrasel v nepogrešljivo srečevanje proizvajalcev vojaške opreme in njenih uporabnikov - slovenske vojske in vojsk sosednjih držav, policije, slovenskih gasilcev in civilne sfere," je ob obisku sejma Sodobna vojska med drugim dejal minister za obrambo republike Slovenije Karl Erjavec. Sejem Sodobna vojska, 3. mednarodni sejem znanja, tehnike in sredstev za obrambo, je od četrtka, 22., do nedelje, 25. septembra 2005, v Gornji Radgoni na skupni razstavni površini 43.500 kvadratnih metrov postavil na ogled sodobno vojaško opremo in oborožitev Slovenske vojske, Madžarske in Avstrijske vojske ter ponudbo 110 razstavljavcev iz 14 držav. Prikazali so vojaško opremo, oborožitev in strelivo, transportna sredstva in logistiko, elektronsko, optično in optoelektronsko opremo, informatiko in zveze, inženirska sredstva in opremo, varnostno in specialno operativno tehniko in opremo, zaščitno vojaško opremo in oblačila, sanitetno in medicinsko opremo, opremo in sredstva za vojaško usposabljanje, preskrbo vojske, polizdelke, ki tvorijo končne izdelke za potrebe vojske ter strokovno literaturo. Kot novost sta bila predstavljena gasilstvo ter oprema za zaščito in reševanje. Predstavljeni so bili tudi kulturno-umetniški projekti, namenjeni gostovanjem v vojaško-mirovniških bazah po svetu. "S celotnim dogajanjem na 3. sejmu Sodobna vojska smo lahko več kot zadovoljni. Slogan Arzenal sodelovanja se je v celoti uresničil. Sodelovanje med udeleženci tega sejma in njihovo sodelovanje z okoljem se je pokazalo kot Foto: Miha Soštarič Na letošnjem, tretjem sejmu Sodobna vojska je bilo 32.000 obiskovalcev. zelo uspešno. Slovenska vojska se je kot glavni razstavljavec predstavila kot dobro organizirana in dobro opremljena vojska, ki zagotavlja varnost in dobro sodeluje z drugimi institucijami in okoljem pri zagotavljanju zaščite, pomoči in reševanja. Odlične so bile tako njene statične kot tudi dinamične predstavitve, ki so pritegnile veliko obiskovalcev. Prvič so na sejmu sodelovali tudi predstavniki s področja civilne zaščite in gasilstva, ki so arzenal sodelovanja še okrepili. Predvsem skupna akcija gasilcev, slovenske vojske in civilne zaščite je pokazala, kako nepogrešljivo je dobro vzajemno sodelovanje. Na letošnjem sejmu je bila v večjem obsegu prisotna industrija, dobavitelji vojaške opreme in opreme za civilno zaščito. Razstavljavci izražajo zadovoljstvo z obiskom potencialnih kupcev in poslovnih partnerjev. Sejem Sodobna vojska je obiskalo preko 32.000 obiskovalcev, kar je dokaz, da predstavlja tovrsten sejem in predstavitev sodelovanja med vsemi izvajalci varovanja pomembno informacijo za dvig morale in samozavest Slovenk in Slovencev in da smo lahko ponosni na vse, ki skrbijo za našo varnost," je ob zaprtju sejma dejal direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. Tudi na letošnjem sejmu Sodobna vojska so obiskovalci vsak dan dvakrat na velikem poligonu občudovali dinamične predstavitve vojaške tehnike in izurjenosti enot Slovenske vojske, brezplačno so poskušali vojaško hrano, preverili pa so tudi svoje strelske sposobnosti na trenažerjih za pehotno, protioklepno in oklepno oborožitev. Naslednji, 4. sejem Sodobna vojska, bo leta 2007. Miha Šoštarič Kidričevo • Z 20. seje občinskega sveta O reviziji v šoli in vrtcu brez javnosti Svet občine Kidričevo je na 20. redni seji v četrtek, 22. septembra, sklepal o 12 točkah dnevnega reda, obravnava poročila o notranji reviziji v Osnovni šoli in vrtcu Kidričevo pa je bila za javnost zaprta. Zaradi bolezenske odsotnosti župana Zvonimirja Holca je 20. redno sejo občinskega sveta vodil podžupan občline Kidričevo Jože Murko; tistim, ki so na njej sodelovali ali jo samo spremljali, pa bo ostala v spominu tudi zaradi izredno obsežnega gradiva, ki je z zapisniki vred obsegalo kar 110 listov formata A 4, ter po tem, da so pri obravnavi poročila o notranji reviziji v Osnovni šoli in Vrtcu Kidričevo novinarje in druge, ki so sejo spremljali, povabili, da dvorano zapustijo. Sicer je pri obravnavi dnevnega reda s predlaganimi 12 točkami svetnik Slavko Fe-guš predlagal umik 4. točke - poročilo o notranji reviziji v šoli in vrtcu Kidričevo, saj je menil, da za to ni primeren čas, saj se dogaja med vročo razpravo o lokaciji gradnje novega vrtca, da naj bi šlo le za nekakšno maščevanje ter da bi z javno obravnavo oba Napoved vremena za Slovenijo Danes bo sprva delno jasno z jutranjo meglo po nižinah. Čez dan se bo oblačnost povečala in popoldne in ponoči bodo manjše, krajevne padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, najvišje dnevne danes od 19 do 22, na Primorskem do 25, jutri od 17 do 20, na Primorskem do 22 stopinj C. V sredo bo sprva še oblačno in ponekod bodo manjše padavine. Čez dan se bo delno zjasnilo. V četrtek bo v vzhodni polovici države deloma sončno. Drugod bo oblačno in občasno bo že deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. javna zavoda le ožigosali. Za takšen predlog je bil tudi svetnik Mihael Žitnik, ki je menil, da bi lahko revizijo opravili še v OŠ Cirkovce in bi potem sklepali o poslovanju v vseh treh javnih zavodih v občini, predlogu o umiku pa sta nasprotovala podžupan Jože Murko in svetnik Zoran Žunko, v razpravi in tudi pri glasovanju pa se je izkazalo, da je velika večina svetnikov za obravnavo revizijskega poročila, zato so predlagani dnevni red v celoti sprejeli. Žal nam v zvezi s točko dnevnega reda, s katere so bili novinarji in občani, ki so sejo spremljali, odstranjeni, tudi po seji ni uspelo pridobiti nobene uradne izjave, le pojasnilo podžupana, da bodo izjavo za javnost v zvezi s tem lahko dali po ponedeljkovi seji nadzornega odbora občine Kidričevo Več o seji v petek. M. Ozmec Osebna kronika Rodile so: Mojca Muhič, Podvinci 68/b, Ptuj - Nušo; Zlatka Dvoršak, Strug 10, Makole - Luka; Manja Žalar, Volkmerjeva 7, Ptuj - Tadeja; Irena Kropec, Stogovci 16, Ptujska Gora - Barbaro; Lea Jagodič, Pod Bellevu-jem 3, Rogaška Slatina - Nušo; Tatjana Smeh, Ceste 33, Rogatec - Dominika; Nataša Panikvar, Ulica 25. maja 5, Ptuj - Evo; Leonida Kavčič, Cenkova 19, Cerkvenjak - Luka; Valerija Kodrič Majcen, Zabovci 51, Markovci - Luka; Mateja Kavčič, Vitan 30/a, Kog - Evo; Danica Lah, Mezgovci ob Pesnici 70/c, Dornava - Laro; Vesna Mesarec, Hajdoše 71, Hajdina - Dominika; Simona Ar-klinič, Stojnci 107/a, Markovci - Nika in Lana; Lidija Bovha, Juršinci 4/a -Jana; Iris Černezel, Štrafelova 11, Ptuj - Amadejo. Poroke - Ptuj: Mitja Lederer, Kraigherjeva ul. 23, Ptuj, in Andreja Hudin, Jazbina Cvetlinska 87; Boštjan Frangež, Bohova 18/a, in Marjanca Kostanjevec, Bukovci 119/a. Poroka - Ormož: Igor Rubin, Radomerščak 56, in Helena Šeruga, Žerovinci 49. Umrli so: Štefanija Školiber, Zg. Hajdina 3, umrla 15. septembra 2005. Crna kronika Mejni incident v Gornjem Lakošu Po številnih mejnih incidentih med Slovenijo in Hrvaško na morju seje prejšnji teden zgodil nov incident s strani Hrvatov v Prekmurju ob reki Muri. Murskoso-boški operativno-komunikacijski center je namreč poklical vodja ribiških čuvajev Ribiške družine Lendava in povedal, da so se na slovenskem ozemlju med Gornjim Lakošem in Gaberjem nahajali hrvaški policisti. S službenim patruljnim avtomobilom so se po pričevanju slovenskih ribičev pripeljali na nasip ob reki Muri v Gornjem Lakošem na slovenskem ozemlju ter ribiče opozarjali na spoštovanje veljavnega ribolovnega režima, kljub temu da so ribe lovili na slovenskem ozemlju. "Po posredovanem obvestilu so takoj na kraj dogodka odšli policisti in ugotovili, da se je na slovenskem ozemlju na nasipu reke Mure za naseljem Gornji Lakoš s službenim vozilom zadrževala hrvaška policijska patrulja. Hrvaška policista sta iz službenega vozila opozarjala prisotne ribiče na spoštovanje veljavnega ribolovnega režima," nam je pričevanje ribičev potrdil predstavnik za stike z javnostmi Policijske uprave Murska Sobota Zoran Kosi. O dogodku je bila obveščena Uprava uniformirane policije Generalne policijske uprave, ki bo o storjenem mejnem incidentu obvestila pristojne na Ministrstvu za zunanje zadeve. Prav tako so o storjenem incidentu obvestili Policijsko upravo Medžimurska. MŠ Z avtomobilom v tovornjak 64-letni voznik osebnega avtomobila Seat cordoba je 19. septembra okoli 9.30 vozil po lokalni cesti proti Do-lanam, izven naselja Muretinci. Na delu vozišča, kipo-teka v ostrem desnem preglednem ovinku, je pred ovinkom zapeljal v poškodovani del vozišča, zaradi česar ga je pričelo zanašati po vozišču, pri tem ga je zaneslo na levosmerno vozišče, kjer z vozilom trčil v tovorni avtomobil MAN, ki gaje nasproti pripeljal 32-letni voznik. Po trčenju je osebni avtomobil zaneslo izven vozišča , kjer je obstal. Zaradi poškodb je bil voznik osebnega avtomobila odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj. Izgubil oblast nad vozilom 18. septembra ob 18.20 se je izven naselja Zlatoličje zgodila prometna nesreča, v kateri sta dve osebi dobili hude telesne poškodbe.Voznik osebnega avtomobila je v izteku desnega ostrega ovinka izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal preko nasprotnosmernega vozišča na travnati nasip. Zagorel vikend V naselju Urh pri Slovenski Bistrici je 21. septembra okoli 5.30 zagorel vikend. Policisti, ki so prišli na kraj, so pri ogledu ugotovili, da je vzrok požara pregretje električnega vodnika prenosne svetilke. Požar, kije nastal, se je razširil na lesene dele kuhinje, od tam pa na celotni objekt, kije v celoti pogorel. Požar so pogasili gasilci, materialna škoda pa znaša po nestrokovni oceni okoli 1,5 milijona tolarjev. Vlomi Med 19. in 20. septembrom je neznani storilec vlomil v priročno skladišče podjetja Gradis na Slovenjegoriški cesti na Ptuju, iz katerega je odtujil vibro stroj znamke Wacker rumene barve. Podjetje je oškodoval za okoli 500.000,00 tolarjev. Med 17. in 19. septembrom je neznani storilec vlomil v trgovino z zdravstvenimi pripomočki na Ljubljanski ulici v Slovenski Bistrici, iz katere je odnesel aparate za merjenje pritiska, aparate za merjenje sladkorja v telesu, ušesni termometer in dva kozmodiska. Trgovino je oškodovalza okoli300.000,00 tolarjev.