o m ,24 ) 1 1- naš tednik Številka 15 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 15. april 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Zastopniki koroških Slovencev pri šolskem ministru Gabru v Ljubljani Pred dvodnevnim obiskom uradne delegacije Koroškega deželnega šolskega sveta v Sloveniji je slovenski minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber v sredo, 13. aprila, v Ljubljani sprejel zastopnike Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij, med njimi predsednika NSKS dr. Matevža Grilca in predsednika Krščanske kulturne zveze dr. Janka Zerzerja, da ga neposredno seznanijo s problemi in zahtevami koroških Slovencev na šolskem in izobraževalnem področju. Zavedajoč se obveznosti Slovenije do slovenske manjšine na Koroškem, je minister Gaber zagotovil nadaljnjo podporo Slovenije prizadevanjem koroških Slovencev na šolskem področju, posebno še v stikih in sodelovanju s koroškimi šolski- mi oblastmi in ustanovami. Pogovora sta se udeležili tudi vodja sekcije službe za mednarodno sodelovanje Viljanka Lukas in ministrska svetovalka Melita Steiner, ki sta se na pobudo generalnega konzula Slovenije Jožeta Jeraja v Celovcu že prejšnji teden sestali s koroškimi slovenskimi pedagogi, da se pogovorijo o poglobljenem sodelovanju. Podelitev licence za regionalni radio na Koroškem — dr. Tretter: i, ;i e c a< (3 ie vt n' a< i; :U' ;3I i* iti e zi o e Slovenci imajo pravico do lastnega celodnevnega radia V Brandenburgu so spremenili volilni red v prid manjšine V Brandenburgu so spremenili volilni zakon v prid manjšine. Za Lužiške Srbe velja odslej novi volilni red, ki jim omogoča vstop v deželni zbor pod lažjimi pogoji, podobno kot za dansko manjšino v Nemčiji. Danska manjšina je pri volitvah izvzeta iz 5 % klavzule. Podobno ureditev zahteva za Koroško Enotna lista. Kakor znano, pa doslej v največji meri zavirajo spremembo zakona socialdemokrati. Predsednik EL Andrej Wa-kounig je dejal, da je zadnji čas, da se Avstrija tudi v manjšinskih pravicah približa normam Evropske unije. SAK se pripravlja na tekmo leta Je SAK koroška Austria Salzburg? Vsa Koroška drži trenutno pest za SAK, ki se pripravlja na pokalno tekmo proti Admira Wacker. Več o pripravah na strani 15. Medtem ko so se pogovori med sosvetom in kanclerjem Vranitz-kim o celodnevnem radijskem programu v okviru ORF zaenkrat končali brez rezultatov, na Koroškem čakajo, kdo izmed štirih interesentov bo dobil licenco. Znani avstrijski pravnik dr. Hannes Tretter je v izvedeniškem poročilu ugotovil, da imamo koroški Slovenci po ustavnih določilih pravico do lastnega celodnevnega radijskega sporeda. Za to licenco se poteguje tudi radio Korotan. Več na straneh 2/3 Letos (11. aprila) bi bil umetnik Werner Berg star 90 let. Dela umetnika, ki je umrl leta 1981, so razstavljena v Widmanneumu Bank Austria v Beljaku. Umetnik je rojen v Wuppertalu in je od leta 1931 živel na Rutarjevi domačiji v Št. Vidu v Podjuni. V Bergovih slikah in lesorezih se zrcali naša pokrajina in slovensko prebivalstvo, do katerega je umetnik v času razvil zelo globok odnos spoštovanja. Politika iPetek, ;i5, april 1994 Franc Rutar Komentar NAŠEGA TEDNIKA Koroški Slovenci in Evropska unija Kakor se zdi, bo 12. junija glasovala večina Avstrijcev za vstop naše države v Evropsko unijo. Tako da ni vprašanje, ali smo tudi koroški Slovenci za EU ali proti vstopu. Temveč je naša naloga v tem, da se prilagodimo prihodnjim razmeram. Kakor je bila leta 1920 gospodarska prednost, da je ostala južna Koroška pri Avstriji, tako je tudi Avstrijcem v prid, ako se pridružijo veliki gospodarski enoti. Za nas koroške Slovence, ki smo vajeni, da si moramo svoj kruh sami prislužiti, tudi v EU ne bo lakote. Kolikor so naša podjetja odvisna od subvencij — tako tudi kmetje — se bo marsikaj spremenilo. Naše kmetijstvo ne more konkurirati pri produkciji žitaric — pač pa pri proizvodnji kvalitetnih pridelkov, katere bo treba znati prodati. Nevarnost nam ne preti pri proizvodnji, temveč pri razprodaji naše lepe zemlje, ki bo v bodoče najbolj važen kapital, saj se za turi- ------------------- zem obeta nadaljnji razvoj in naši kraji so med najlepšimi na svetu ter prav predi-stinirani za dopust. Naši kmetje bodo gotovo dobili celo iz Bruslja podporo, da bodo Naši kmetje bodo gotovo dobili celo iz Bruslja podporo, da bodo vzdrževali in negovali naše hribe, gozdove in polja. vzdrževali in negovali naše hribe, gozdove in polja. Kot narodnostne skupnosti nas ni treba biti strah, saj bo nas Slovencev itak več pod eno streho, in ako pristopi tudi Slovenija k EU, bo večina Slovencev pod eno streho — česar se KHD tako boji. Nevtralnost Avstrije, kakršna je bila sklenjena leta 1955, ni več aktualna. Tudi nevtralnost mora biti vojaško zajamčena in je bila iluzija, da bi avstrijska armada to naloga izvedla. Ako bi prišla sedanja Avstrija v vojaško nevarnost, bi pač morali prosjačiti za pomoč ko sedaj Bosanci — ako pa smo del EU, je to naloga celega zapada. Sicer pa bo šlo življenje naprej. Iz našega vozila se bomo preselili v veliki vlak, brez ovir bomo lahko potovali od Visle do Gibraltarja, od Sicilije ali Grčije do severnega tečaja. Predvsem mladim bo odprt svet: kot študentje, trgovci in delavci bodo spoznali Evropo, ne kot mi starejši, ko smo bili ■— napadalci ali ujetniki v raznih državah. Ako bi jaz ne bil optimist, bi ne bil več živ. Isto velja za nas koroške Slovence — ostanimo optimisti, še naprej aktivni, in tudi za nas bo EU prednost. Slovenski regionalni id namesto celodnevnega prograiv ORF Na Koroškem se potegujejo štirje interesenti za očitno eno oddajno licenco regionalnega radia. Po ustav- ^ nem zakonu imajo koroški Slovenci pravico do lastne frekvence, ugotavlja pravnik dr. Hannes Tretter. Poroča Silvo Kumer Za vsako zvezno deželo je bila razpisana ena licenca (razen Dunaja, ki dobi dve). 150 interesentov se je javilo v vsej Avstriji, na Koroškem le štirje: Regionalradio Kärnten GmbH. (Kärntner Druck und Verlagsgesellschaft /KTZ 22%, Carinthia 16 %, Styria Verlag/Kleine Zeitung 10 %, Raiffeisenverband Kärnten 10 %, Neu Welle Rundfunk GesmbH 10%, Mohorjeva 10 %, Hypo Bank 8 %), interetnični radio AGORA okoli skupine Longo mai, skupina okoli svobodnjaške stranke in regionalni radio Korotan (Zveza slovenskih zadrug 36%, Mohorjeva 24%, Krščanska kulturna zveza 15%, Narodni sveta kot izdajatelj Našega tednika 15% in Slovenska gospodarska zveza 10%). Dobre možnosti pripisujejo Kärntner Regionalradio GesmbH., ker ima verjetno politično največ vpliva. Toda licenca zaenkrat še ni podeljena. Ustavna določila popolnoma odprto je še vprašanje, kako bo zvezna vlada rešila vprašanje slovenskih interesentov, Priznani avstrijski pravnik univ. ass. dr. Hannes Tretter v izvedeniškemu poročilu ugotavlja, da bi morala zvezna vlada slovenske- —icjcma. nauiu u, ^ mu interesentu dati dodatno li- začetku 13 nastavljencev in vrsto cenco. Torej bi Koroška za dva .................... . v največji meri izpolnjuje re9ionalni radio Korotan GembH, Pri čemer ima kot konkurenta radio AGORA, ki pa se razume v Prvi vrsti kot interetnični radio. Po mnenju poslovodje radia K°rotan mag. Marijana Pippa (9lej intervju desno) bi lahko že lota 1995 pričeli radijske oddaje. Radio Korotan bi oddajal iz Celovca, predvidoma iz poslopja Mohorjeve, kjer bi bilo tudi uredništvo s šestimi uredniki in dvema volonterjema. Radio bi imel ob oddajnika morala dobiti dve ličen ci, pri čemer bi ena pristajala Slovencem. V primeru, da bi se potegovala dva ali več interesentov za slovenski radio, bi se morala komisija med njimi odločiti za enega. Dr. Tretter tudi ugotavlja, da bi bilo po ustavnih določilih premalo, če bi licenco dobilo podjetje, ki bi med drugim predvidevalo tudi slovenske oddaje. Ustavna določila so po mneju dr. Tretterja izpolnjena le, če dobijo pripadniki slovenske manjšine pravico do samostojnega slovenskega radijskega podjetja. prostopoklicnih sodelavcev. Z budgetom v višini 15 mio. šilingov bi oddajal 24 ur na dan, oddaje pa bi bile dvojezične. Temu primerno dvojezični bi morali biti tudi uredniki in moderatorji. Občasno so predvidene tudi oddaje v italijanščini. Redakcijski statut, ki je že izdelan, a še ne sprejet, pa naj bi zagotavljal redakcijsko svobodo. Programski koncept temelji na geslu: Od manjšine za manjšine - od manjšine za večino. V prvi vrsti želi radio Korotan nagovoriti koroške Slovence. Nadaljnja ciljna skupina so nemško govoreči Korošci, ki so pomembni tudi za reklamni trg. Radie Korotan naj bi se namreč financi Radio Korotan. Te kriteri- ral v večji meri z reklamnimi do je med interesenti na Koroškemf hodki in s podporo zvezne vlade. V Trstu razpravljajo o vjni reformi „Za našo razvojno strategijo v II. republiki", pod tem geslom bo v soboto, 16. aprila, in v nedeljo, 17. aprila, v Trstu osmi deželni kongres Slovenske skupnosti. Dvojezični otroški vrtci: Pismo ministrici Dohnalovi Stranka želi razmisliti o novem): manjšini in slovenski strani čiste položaju, ki je nastal v Italiji z ve-;, nove naloge in odgovornosti. Slo-likimi političnimi in institucionalni': venska skupnost pa poudarja, da mi spremembami, še posebej p® a mora biti manjšina še naprej sub-z volilno reformo, ki nalaga-jekt tudi v politiki in da torej potre- buje svojo strategijo - ne same za svojo ohranitev, temveč tud , za svoj vsestranski razvoj. L Kongres se bo začel v soboto e 16. aprila, ob 16. uri v Modr > Na Dunaju se ministrica Dohnalova pogaja z zastopniki zveznih dežel o pogodbeni rešitvi vprašanja povečanja in financiranja mest v zavodih otroškega varstva. Z državno pogodbo med zvezo in deželami naj bi bilo zagotovljeno otroško varstvo v otroških vrtcih za 85 % otrok v starosti 4-6 let in za 20 % otrok v starosti 1-3 let. Glede Koroške bi se moralo v pogajanjih upoštevati tudi vprašanje dvojezične vzgoje v otroških vrtcih, oz. financiranje dvojezičnih skupin in vrtcev. Za to se zavzema Narodni svet koroških Slovencev v pismu Dohnalovi in se pri tem sklicuje na znane sklepe narodnostnega sosveta iz leta 1990 in 1993, po katerih naj bi se z javnimi sredstvi uredili in vodili dvojezični otroški vrtci na celotnem veljavnostnem območju manjšinskega šolstva na Koroškem. :< dvorani Hotela Savoia . tržaškem nabrežju. Predsedniške poročilo bo prebral Marjan Terpii j’ iz Gorice, tajniško poročilo p; f deželni tajnik Ivo Jevnikar. Zboro r valce bodo pozdravili tržaški žu č pan llly, drugi ugledni gostje ii " predstavniki delegacij iz zamejst va, matične Slovenije in iz vrs drugih manjšinskih skupnosti. Druga poročila, razprava in vc litve novih strankinih organov pri dejo na vrsto naslednjega dne, nedeljo, 17. aprila, ko se bo ko n greš nadaljeval od 10. ure dalje Kulturnem domu na Proseku. Politika AKTUALNI INTERVJU Poslovodja družbe regionalni radio Korotan mag. MARIJAN PIPP ___________ Radio Korotan bi lahko oddajal že leta 1995 NT: ORF je izračunal, da bi za celodnevni slovenski radijski program potreboval 30 mio. šil. Koliko bi stal projekt zasebnega regionalnega radia? Maa. Pipo: Na Koroškem je na trgu 153 mio. reklamnega budgeta. Če bi nam uspelo od tega dobiti 10 %, bi shajali. Naš projekt namreč izhaja iz tega, da bi nas stal celodnevni slovenski radio 15 mio. šilingov (brez investicij v prvem letu). Zavedamo pa se, daje za manjšinski radio težje prodreti na koroški trg, kot za radio, ki oddaja samo v nemščini. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da dobimo podporo po zakonu o pospeševanju manjšin. Tudi ORF bi za celodnevni slovenski radijski program zahteval 30 mio. od zvezne vlade. Bi bil Radio Korotan neodvisen? Mag. Pipp: Za uredniško delo smo izdelali uredniški statut, v okviru katerega bi lahko uredniki delovali popolnoma neodvisno. Koliko možnosti še pripisujete realizaciji celodnevnega slovenskega radijskega programa v okviru ORF? Mag. Pipp: Celodnevnemu slovenskemu sporedu v okviru ORF ne pripisujem več veliko možnosti. To je pokazal tudi zadnji pogovor s kanclerjem Vranitz-kim. V statutih radia Korotan pa smo se obvezali, da takoj razpustimo družbo, če bi prišlo do zadovoljive rešitve v okviru ORF. Mohorjeva je z 10 % tudi družabnik Regionalradio Kärnten GesmbH. Je to vaše „vroče železo“ za vsak slučaj? Mag. Pipp: Če hočete, lahko to tudi tako gledamo. S tem skušamo zagotoviti, da bi tudi ta radio, če bi dobil licenco, oddajal v slovenščini. Seveda pa to ni alternativa k celodnevnemu lastnemu programu. Kako boste postopali naprej in kaj boste storili, če ne bi prišlo do pozitivne rešitve v okviru ORF in ne pri regionalnem radiu? Mag. Pipp: Razdelitev licenc bo končana šele jeseni. Pri radiu Korotan pa gredo priprave v polni hitrosti naprej. V primeru, da bi nas letos prezrli, se bomo leta 1995 potegovali za licenco lokalne frekvence, katero bo vlada prav tako razpisala. Negativno stališče bi za nas seveda pomenilo, da moramo pc pravni poti iskati pravico. Pri ustavnem sodišču bi sprožili po stopek proti razdelitvi frekvenčnega načrta, če bi le-ta predvideval za Koroško le eno licenco in ne upošteval, da v deželi živita dva naroda. Sprožili pa bi tud postopek pri Evropskem sodišču v Strassburgu zaradi kršenja manjšinskih pravic. Na osnovi Tretterjevega izvedeniškega poročila bi imeli v obeh primerih zelo dobre možnosti na uspeh. KULTURNI TEDEN koroških Slovencev PONEDELJEK, 18. 4. 1994, ob 18. uri: ARKADENHOF Odprtje kulturnega tedna - zvezni kancler dr. Franz VRANITZKY; pozdrav in glasbeni okvir: ansambel mestne godbe Feldkirchen / Trg, Gabriel LIPUŠ (bariton) in Christian FILIPIČ (prečna flavta) GALERIJA GWÖLB Odprtje razstave Valentina Omana. Razstavo bo odprl prevzvišeni gospod škof dr. Egon KAPELLARI. od ponedeljka, 18., do petka, 22. aprila 1994 Amthof -Feldkirchen/Trg Prireditelj: Biro za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade v sodelovanju z ORF-om in Kulturnim uradom Feldkir-chen/Trga TOREK, 19. 4. 1994, ob 19. uri: SLAVNOSTNA Odprtje razstave „Ziljska noša" DVORANA Uvodne besede: dr. Marija MAKAROVIČ Glasbeni okvir: družina ZWITTER, Zahomec THEORIEZIMMER Predavanje: „Slovenske korenine v imenih okraja Feldkirchen Z ob 20.30 Trg", univ. prof. dr. Heinz-Dieter POHL SREDA, 20. 4. 1994, ob 20. uri: ARKADENHOF Zborovski koncert MePZ „Rož" iz Št. Jakoba v Rožu Spored: „Ponižani in razžaljeni" - pesmi zatiranih narodov ČETRTEK, 21. 4. 1994, ob 19. uri: DRUŠTVENA SOBA Predstavitev slovenskih koroških filmov (kratki filmi) ob 20. uri Literarno branje: Jani OSWALD Glasbeni okvir: Jazz Trio „Les Trois Arts" Razstava knjig treh slovenskih založb Sodelovanje pri sestavljanju sporeda: Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza Razstave so odprte cel teden v običajnem poslovnem času PETEK, 22. 4. 1994, ob 20. uri: ARKADENHOF Sklepni koncert Sodelujejo: MePZ „Danica“ iz Št. Primoža, MoPZ „Kralj Matjaž" iz Libuč pri Pliberku, „Gurktaler Viergesang" in instrumentalna skupina iz Feldkirchna -----OKVIRNI SPORED Sreda, Senčno lutkovno gledališče „Drevo nad prepadom" 20. 4. 1994, v dvorani delavske zbornice v Feldkirchnu ob 11. uri: 4 Politika Evropska mladina se je letos srečala pri FrizijciN Leta 1995 je srečanje na Koroškem Letošnji — že tradicionalni — velikonočni seminar MENS (Mladina evropskih narodnih skupnostih) so priredili vzhodni Frizijci v mestu Grou na Nizozemskem. Kot prireditelj naslednjega seminarja so sodelujoči mladinci slovenske narodne skupnosti na Koroškem pozorno sodelovali pri izredno dobro organiziranem seminarju vzhodnih Frizijcev. KOTMARA VAS: Otroški vrtec ne bo dvojezičen Kotmirski otroški vrtec ne bo dvojezičen. Predlog odbornika EL Jožeta Wakouniga za dvojezičnost na zadnji občinski seji v četrtek, 7. aprila 1994, ni dobil potrebne večine. 5 občinskih odbornikov je glasovalo za, 14 proti. Enako je bilo tudi razmerje pri predlogu, naj se dvojezičnost omeni v uradnem razpisu za vodstvo otroškega vrtca. Otroški vrtec bodo odprli letos jeseni. Nastaviti bo treba voditeljico, otroško vrtnarico in še pomočnico, ki bo tudi čistila prostore. Na seji je občinski odbor tudi oddal dela za stavbeno mizarstvo (mizarstvo Kristijan Kotier iz Št. Petra pri Št. Jakobu v Rožu, 802.655,28 šil.) in steklarska dela (Struß-nig, Celovec, 20.820,— šil.). Treba bo še urediti zadevo z odplakami iz otroškega vrtca. Kupna pogodba z inž. Walterjem Hermannom je tudi že veljavna. Občina plača za zemljišče (brez obremenitev) 1.200.000, — šilingov (8849 m2). Zemljišče bo na razpolago podjetjem, ki se hočejo tam naseliti. Občinski odbor je še mdr. sklenil nakup novega bagra (italijanski izdelek Venieri; za starega pa bo dobila občina 276.000, —; doplačati bo treba še 600.000,-šil.). Načrt za regulacijo kot-mirškega potoka v Reki bo izdelal biro Albert Tripoli iz Celovca. Dvajset narodnih skupnosti najrazličnejših držav Evrope je sodelovalo pri kongresu in 104 mladinci so raziskovali in primerjali podobnosti in razlike med običaji, navadami in šegami različnih narodnih skupnosti. Izmed petih delovnih krožkov je bilo možno izbrati dva, pri katerih si sodeloval ter primerjal frizijsko kulturo s svojo. Prvi delovni krožek je obravnaval „arhitekturo" in vpliv identitete narodne skupnosti na gradbeništvo. Spoznati se je dalo, da se narodna skupnost in večinski narod na Nizozemskem ne razlikujeta preveč. Le na podeželju so razlike vidnejše in bolj bistvene. Delovni krožek „umetnost" je predstavil tri frizijske umetnike, ki so se tudi v svojih delih ukvarjali s tematiko „identiteta". Beseda „identiteta" pa je bila podlaga za scenarij pri delovnem krožku „drama". Sodelujoči tega krožka so skušali jasno čutiti in živeti identiteto ter z njo seznaniti druge, ne da bi pri tem bili ideološki. Skupina „glasba in poezija" pa se je ukvarjala z ugotavljanjem, ali obstaja kakšna razlika med živalskimi glasovi pri posameznih narodnih skupnostih. Sodelujoči koroški Slovenci so spoznali, da koroške krave ne mukajo drugače kot frizijske. člani delovne skupine „ples“ pa so spoznali, da se človek, ki je vajen goratih dežel, čisto drugače giba kakor človek, ki živi na ravnini. Torej tudi okolje vpliva na gibanje človeka ter ga oblikuje. Glavna naloga MENS pa je, da si v organizacijo včlanjene narod- e ne skupnosti med seboj pomagajc in skušajo ščititi jezikovne^ manjšine ter jih opogumiti v njihov« samozavesti. ;; Izdali so resolucijo v zaščitč1 francoskih manjšin pred razvrednotenjem njihovih jezikov)1 Francoska vlada je namreč izdela-“1 la nov zakon, ki naj prepreči upora-^' bo jezikov francoskih manjšin na3 vseh javnih področjih, in to poce kaznijo. Tako na primer več ne b| bilo možno, da član bretonske3* manjšine na univerzi piše diplom-)' s ko nalogo v svoji materinščini. D, BI Narodnih skupnosti, zlasti njihofj vih mladih članov, take ovire ne bh smele prestrašiti in prisiliti malodušje. Močno sredstvo zoper črnogledost je vseevropske t srečavanje narodnih skupnosti, kc^ s skupno močjo skušajo preprečit; propad svoje identitete. Spodbude< za to je najti že pri prvih slovenskih j tiskanih besedah: „Le vkup, le; vkup ..." D „Le vkup" pa pridejo mladine r evropskih narodnih skupnosti nač slednje leto na Koroškem, kajti lete-1 1995 je mladina koroških Slovencev prireditelj velikonočnega šemi-1 narja MENS. Seminar se že pri-3 pravlja in vsakdo, ki se zanima in) ima voljo, da bi sodeloval pri pri- 1 prava h, se naj javi pri Politične upravni akademiji, tel. 0463/ 512528-28. R. Sturm, 5 Iz naših občin «: PISMO BRALCA Wakounigova samovšečnost! V 12. številki Slovenskega 'estnika sem prebral članek, ki pa je napisal tajnik ZSO gospod ]A/akounig Vladimir. Članek je ,ako nesramen, da sem moral pekaj napisati. Wakounig se veseli, da pri adnjih volitvah Slovenci niso ^eli preveč sreče, in ravno to ti ieje tako osebno bolj slabo Phčevalo. Ne smemo pozabiti, is so nastopale vse stranke 'Hergično z vso svojo močjo 'roti Slovencem, tudi zeleni in •rdi slovenski socialisti, zato je tevilo 3300 glasov pravzaprav lsPeh. Wakounigu pa moram 'ovedati, da je politika „multi-;u|turna integracija“ najbolj pro-'adla. Res je, da nihče noče priznati •oraza. Nihče pa ni tako nesra-nen kot Wakounig. Ima celo vr-;|° funkcij, kot sekretar ZSO tu-ü politično, ki jo porabi samo 3edaj, kadar mu to osebno uga-^a, ko pa politika multikulturne nfegracije, ki jo zagovarja prav ^anatično kot neko noro vero, l)ri volitvah pogori, potem so samovšečni samo drugi, on pa . e čist in njega se to ne tiče. |ajc Ta primer je najboljši dokaz, vn6rako daleč sta se gospod Wa-'tMounig in organizacija, ki jo on rastopa, oddaljila od naroda, od ;jtč°roških Slovencev, az Kje se je gospod Wakounig covpaučil tako svetohlinskega na-3la5,0Panja? Stari slovenski pre-)raJovor pravi: Najprej pometi n^red svojim pragom, potem še-ioč6 Pred drugimi! : b Vprašam se, od kod si go-3k6spod Wakounig in njegovi jem-im.jejo pravico, da kot predstavniki j parpdne organizacije silijo koroške Slovence, da morajo postati lOolani strank, strank, ki nam niso biaklonjene oz. ki nam vsa leta 'oo vojni ne dajo naših pravic. ,e' In vse to v času, ko je vedno kcmanj državljanov pripravljenih krmiti ponižen „Parteisoldat“ razen sit seveda tistih, ki imajo osebne č^oristi od stranke. To je bila po-itika Francija Zwittra, katere ni-lesem nikoli podpiral, ker je taka politika pospeševala asimilacijo n obsojala tiste, ki iz kakršnih nasprotnik v lahki krizi (Karel, Bukovec). Po tem porazu zasedajo Dobro Ičani zadnje mesto na tabeli. ŠAH Mladi upi uspešni l V finalu šahovskega prvenst- # va za višje šole na Koroškem je V ekipa ZG in ZRG za Slovence v V Celovcu dosegla lep uspeh, sk Mladi šahisti (Dunja Lukan, Bo- ia ris in Marko Gollob ter Marko )6 Warum) so v tekmovanju naj- el boljših ekip z devetimi točkami osvojili 3. mesto. Koroški prvaki ^ pa so postali dijaki celovške ic gimnazije. a KOLESARJENJE '° Bergamasca - Peter Wrolich senzacionalen id str Na 6. etapi dirke „Settimana id Bergamasca“ je Peter Wro- )c lieh zabeležil vrhunski rezul- '6 tat. Vseh 158 km je bil v vo- a' deči skupini, v zaključnem 0 sprintu pa je zasedel odlično ^ 6. mesto. Hitrejši so bili le iz- 1c kušeni profesionalci, kot na !n primer Fontanelli ali Lombardi. S to uvrstivijo je bil najbolj- _e' ši Avstrijec ter tako zbudil po- -a zornost. Le-to pa je pred dirko kr bil njegov velik cilj, saj želi ne- lre koč prestopiti k profesional- ?'č cem. ''a V skupnem seštevku pa za- seda 44. mesto. 1o stek, LiPril 1994 15 Sport ’o vsej verjetnostLbo poleti odigrala Austria Salzburg pripravljalno tekmo s SAK ßAK - koroška Austria Salzburg >če ^ar je A. Salzburg za Avstrijo na mednarodni ravni, je SAK za Koroško na državni rav-letji- Oba presenetljivo in uspešno zastopata avstrijski oz. koroški nogomet. ido Igralci SAK se sicer ne izogibajo snegu, kljub temu so v ponedeljek po treningu zašli v vročo kamrico - v savno. Nato pa so kapetana A. Sadjaka kar z mrzlo vodo ohladili, saj je bil mnenja: „Pri vojakih smo se vedno z mrzlo vodo oprhali!“ Z leve: Zanki, M- Sadjak, pomožni trener Fera, A. Sadjak, Pappler, S. Sad-jak. Slika NT/Fera ■ AK in Austrie Salzburg e športno sicer ne moremo v primerjati, kljub temu sta si L !kpi nekje podobni. Salzburg, fi-'aljst evropskega pokala, je us-3 'ešen v prvenstvu, še bolj pa na " skmovanjih za evropski pokal. 11 Odgovor na vprašanje, zakaj je ta 1 5kipa tako uspešna, je popol-5 'orna jasen: izreden trener, dob-a sestava igralcev, vzorno vodst-'o in fanatični navijači. Kar je Austria Salzburg na Kžavni ravni, je SAK na koroški feželni ravni. Že dolgo je SAK 'dini predstavnik Koroške v avnojskem pokalu (kot A. Salzburg Klini predstavnik v evropskem 'okalu) in je uspešen tudi na prvenstvu. Tudi pri SAK je več de-avnikov, ki le skupno zagotavlja-0 uspeh: trener, igralci, odgovor-'i in navijači. Vzorno in nesebično delo vseh skupaj pa omogoča :rnage. Trener SAK dr. Ramšak je ta oden na nekem zdravniškem te-;aju na Salzburškem, kjer pa je žrabil priložnost za srečanje s 'enerjem A. Salzburg Ottom Ba-Pcem. Ker je Baričev klub poleti 'a pripravah ob Baškem jezeru, se dogovarjala za pripravljalno tekmo med SAK in A. Salzburg. Na Koroškem bi imela ta pri- pravljalna tekma gotovo velik odmev, še posebej sedaj, ko sta obe ekipi skorajda enako uspešni, le z razliko: SAK v avstrijskem pokalu, A. Salzburg v evropskem pokalu. Prvenstvena tekma med SAK proti Wietersdorfom je bila zaradi snega odpovedana ter preložena na 4. maj 1994. SAK - Treibach (v nedeljo, 17. 4. '94, ob 15.30) Zmaga SAK, vse drugo je tokrat prepovedano Treibach, 4. na lestvici, sodi v krog tistih ekip, ki nujno želijo doseči mesto med prvo trojico. To se pravi mesto, ki pomeni najmanj vstop v regionalno ligo. Prav zardi tega se je moštvo pozimi močno okrepilo in je zato, tudi za SAK, nadvse resen nasprotnik. SAK se na to tekmo sicer mimo in resno pripravlja, toda zaveda se pomena tekme. V primeru poraza bi bilo 1. mesto skorajda nedosegljivo in celo mesto za regionalno ligo v nevarnosti. Zato šteje tokrat le zmaga, vse drugo je prepovedano. Ker je trener Ramšak cel teden v Salzburgu (tečaj za akupunkturo), vodi treninge pomožni trener Fera: „V bistvu sem z igralci in njihovo pripravljenostjo zadovoljen, ne pa z vremenom!“ Koroška liga 1. WAC 20 13 5 2 36:15 31 2. VSV 20 14 2 4 35:11 30 3. Treibach 20 10 7 3 29:19 27 4. SAK 19 12 2 5 32:15 26 5. Breze 20 9 7 4 29:18 25 6. Uenz 20 7 8 5 35:24 22 7. Trg/Feldk. 20 8 6 6 28:17 22 8. Lendorf 20 7 5 8 20:23 19 9. Wernberg 20 5 8 7 33:34 18 10. Austria 20 6 6 8 22:23 18 11. Wietersdorf 19 5 7 7 22:22 17 12. Matrei 20 5 7 8 18:24 17 13. Pliberk 20 5 5 10 14:25 15 14. A. Wolfsberg 19 5 3 11 21:37 13 15. Borovlje 19 3 4 12 19:49 10 16. Velikovec 20 1 4 15 14:51 6 (Prvi trije, trenutno WAG, VSV in Treibach, se ob koncu prvenstva uvrstijo v regionalno ligo. zadnji na lestvici, trenutno Velikovec, pa izpade iz lige.) 21. kroo (16717. 4. 1994): SAK - Treibach, Uenz -VSV, Borovlje - Trg/Feldk., Wembetg - Lendorf, Wie-tersdorf - Velikovec, Breze - A. Wolfsberg, WAC - Ma-trei, Pliberk - Austria Kratek pogovor dr. Tomi Part! član kontrolne in disciplinarne komisije UEFA (Kontrolno disciplinarna komisija je najvišje nogometno sodišče Evropske nogometne zveze. Ta 9-član-ska komisija med drugim obravnava tudi vse prekrške na tekmah za evropski pokal, prekrške zunaj tekem, prekrške televizije, ...) Kolikokrat na leto zaseda komisija? 8- do 10-krat letno. Je pa odvisno od aktualnih dogajanj v okviru evroskega nogometa. Na vsak način se po vsakem krogu evropskega pokala srečamo v Ziiri-chu (sedež UEFA je sicer v Bernu, iz centralnih razlogov pa so zasedanja v Zürichu), kjer obravnavamo razne prekrške, ki so se dogajali na tekmah UEFA. Koliko članov pa je v komisiji? Komisija je 9-članska. Člani pa prihajajo iz devetih držav evrope. Kako potekajo zasedanja? Pogovorni jeziki so nemščina, francoščina in angleščina, ki so sproti simultano prevedeni. Pri vsaki obravnavi mora vsak član zavzeti tudi stališče. Na kakšni podlagi pa kaznujete? Natančno po pravilah UEFA. Dobimo poročilo sodnika in delegata, po katerih ocenjujemo. Televizijski posnetki kot dokaz oz. dopolnilno sredstvo pa so brez Izjeme prepovedani. Na tekmi med Karlsruher SC in Salzburgom je novinar ORF na igrišču opravljal intervjuje. Ali ni to prepovedano? Po pravilih UEFA je to prepovedano, zato bomo gotovo izrekli tudi kazen. Toda kaznovan ne bo ORF, pač pa domači klub, v tem primeru Karlsruher SC. Razlika med kontrolnodisci-plinarno komisijo UEFA z avstrijsko oz. koroško? Razlika je v profesionalnosti. Vse je bolj strogo, tudi možnosti za pritožbe skorajda ni. Hvala za pogovor! Z dr. Tomijem Partlom se je pogovarjal Franc Sadjak. K Obseg prometa, ki ga je dosegla celovška Posojilnica, je narekoval upravnemu odboru povečanje poslovnih prostorov. Ko se je nudila priložnost dobiti dodatne prostore v prvem nadstropju hiše nad Posojilnico, se je odbor odločil, da izkoristi to priložnost. Tako so odslej strankam na voljo v pritličju razširjeni šalterski prostori, ker se v prvem nadstropju ureja knjigovodstvo. S tem je bilo možno zagotoviti dodatno delovno mesto. Trenutno razmišlja celovška Posojilnica tudi o možnosti, da bi odprla postojanko ob Velikovški cesti v Celovcu. Dejstvo, da je Posojilnica mogla zvišati bilančno vsoto od 26 mio. šilingov v letu 1970 na 225 mio. šilingov v letu 1993, potrjuje pravilnost odločitve iz leta 1974, ko se je upravni odbor odločil za lokacijo v Bahnhofstraße. Slavnostno odprtje novo urejenih in razširjenih poslovnih prostorov, ki so jih krasile slike rožeške galerije, je bilo minulo soboto, 9. aprila 1994, za glasbeni okvir prireditve pa je poskrbel ra-diški zbor. Navzočih je bilo lepo število častnih gostov, med njimi tudi celovški župan Guggenberger. V navdušenje mladih je tovarna Elan posredovala Posojilnici obisk svetovno znanega smučarja Armina Bittnerja, katerega navzočnost je k slavju pritegnila tudi mnogo mladine. Pri mladih obiskovalcih je bil v ospredju svetovno znani smučar Armin Bittner iz Nemčije, katerega obiski posredovala tovarna ELAN. Toda tudi starejši so želeli njegov podpis (avtogram). S v 1k 8‘ ni intervju z nenavadnimi vprašanji Ime: Armin Bittner Starost: 30 let Poklic: smučar Doma: Nemčija Vaša slabost? Težko sprejemam, da je kdo drugačnega mnenja kakor jaz. Vaša krepost? Odkritosrčnost. Vaša največja napaka? Da sem skoraj zamudil menjati svoje smuči za Elanove. Katero napako najtežje odpustite? Zahrbtnost. Za katero slabost imate največ razumevanja? Za tisto, ki jo imam sam. Na kaj ste najbolj ponosni? Na športni uspeh v Kizbühlu, osebno pa, da znam uživati življenje. Ste vraževerni? Sploh ne. Mnogo ljudi vam je že podarilo predmete, ki naj bi vam prinesli srečo. Predmete imam vedno pri sebi, ne samo pri smučarskih tekmah. Cenim namreč, da mi kdo želi srečo. Verjamete v horoskope? Večje neumnosti ni. Kakšen odnos imate do medi-jev? Deljen. Če pomislim npr. na „Krone”, menim, da ima preveč svobode. Radi berete? Za take stvari imam premalo časa in tudi premalo zanimanja. Kateri film vam je všeč? „Der Partner mit der kalten Schnauze”. Ljubite živali? Poleg svoje prijateljice imam doma tudi mačko, ki ima prav tako kot žena vse pravice. Vaš odnos do družine? Mi je zelo važna. Katerih ljudi ne marate? Tistih, ki nimajo hrbtenice. Ljudem tudi pokažete, da jih ne marate? Seveda. Poznate humor? Bolj ironičnega. Vaša najljubša jed? Čisto divji sem na divjad. Kje najraje preživite dopust? Na samotnem otoku. Ste že kdaj bili na dopustu na Koroškem? Ne in tudi nimam namena. Zakaj? Ker je tu preveč nemških turistov. Ljubite glasbo? Ža|sem totalno nemuzikaličen. Športnikom „očitajo“, da imajo v nogah svinec in da zaradi tega ne plešejo. Plešem redko, in to le takrat, če sem prej kaj pil. V kateri družbi se najbolje počutite? Cenim družbo prijateljice in mač ke. Vaš življenjski cilj? Živeti čimbolj srečno. Vaš odnos do denarja? Je enostavno potreben, da si lahko ohraniš doseženi standard. Kot športnik doživljate vse viške in padce - ali v tem uživate? Sreča zame ni nekaj samoumevnega. Pri padcih seveda ne uživam, je pa tako, da se človek v takih trenutkih največ nauči. Vaše življenjsko geslo? Srečo ima samo tisti, ki je priden. Hvala za pogovor. H. St.