lovć radi če ga vidijo, ker se ga preželo boje. Jaz sem neko jutro lovil 8 sovo. Privezal sem jo bil v razsoho na drevo, ki sem bil pod njim, ali spak ni hotel skovikati. Le časi se je zahudila, tičev je bilo veliko priletčlo vsakojakih, ali vsi majhni so se zbali in odleteli so, šoje in drugi so Ičtali od daleč k sovi, skubli jo, sedali so tudi k njej ali ker se nisem upal nastaviti preblizo krog sove, da bi se sama ne za- p etia, ker plahoče s porotami, nisem nič vjel. Čas lovu ugoden je drugo polovico meseca kimovca in trpi tako dolgo časa, dokler je še precej perja po drevji in dokler ni snega. Bolj­ še pa je za lov popoldne nego zjutraj, ker zjutraj so tiči rosni. O Besu. (Bajeslovna črtica, spisal Davorin Trstenjak.) „Naj te bes vzeme!" reče rad Slovenec, kedar ga kaj razjezi. Biti mora torej Bes nekaka bajeslovna oseba. Omenja se tudi v rokopisu kraljedvorskem: „Aj ty vraže! Bes v te! čemu ty naši krev piješ?" pravi Zaboj Ludeku. V pesmi: Slovo o polkuIgorovem se so­ vražni Polovci vele: otroci Beso v i. Pozneje so krščanski oznanovalci sv. vere poznamovanje bes prenesli na kerščanskega hudega duha — hudiča; zato bereš v staročeski legendi: da je sv. Prokop „bese od ljudi odganjal." Srbi imajo psovko: „bijes te s kol i o!" Maloruska prislovica pravi: mutit jak pid hreblejo Bis." Prebivališče Besa je bilo torej pod motno, kalno vodo. V vodi in pod vodo pa je sedež zlega črnega boga v bajeslovji vseh indoevropskih narodov. Bes je torej črni bog, vladar kraljestva smrti. V slovanskem bajeslovji pa je božanstvo smrti -— solnčno božanstvo — Crnibog —• in sicer zimsko solnce skrito v meglovji ali pa ponočno, o kterem so stari Slovani mislili, da zahaja vsak dan v morje. Po tem torej zapopadamo, zakaj Knytlinga-Saga sporoča, da so čestili na Jasmondi polotoku ranskem (Rügen) boga: Pizamara. To ime je spačeno iz: Bisomar-Bč- somar. Glasnik b je germanski jezik večidel spremenil v p in glasnik B pa v z, primeri: Zellnitz iz Selnice, Zayer iz Sura itd. Kaj pomenja ime bes? Slovenski jezik pozna: besen, besnoča, rabies; vendar prvotni pomen nam je ohranil sorodni litevski : baisus, grozni, straš­ ljivi; sorodne so besede starogornjenšk: pOsi, starofriški: base, novonemšk: böse, berž ko ne od korenike: bi, sansk. bhi, bati se. Pi- zamar-Bisomar, Besomar je tedaj priime solnčnega božanstva-zimskega polnočnega z groznim strašljivim značajem kot sodnik umerlih in kaz- novatelj nepravičnih. Rajni Fajfalik, kteri se je po ošabnosti zapeljan celo kraljedvorskega rokopisa lotil in ga z zamazanim in podkupljenim svojim peresom hotel oskruniti, pokazal je tudi pri razlagi tega imena (od sansk bhas, splendere) da je bil plohelj (Stümper.)