MOTO CENTER PROMOTOR
Drešinja vas 18, Petrovce - Tel: 03/5707-151
PE Koprska 2a, Ljubljana - Tel: 01/422-85-70
___________Ugodni krediti do 6 let + gratis zavarovanje !______
Možnost TESTIRANJA skuterjev in štirikolesnikov
Velika izbira motorističnih oblačil, opreme in servisnega materiala.
Leto Vlil	številka 2	cena 350 SIT	22. februar 2006

Ptičja gripa kaže zobe tudi pri nas..............................str. 8
Savinjska dolina v očeh Milana Natka............................str. 26
771580
096004
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez.
Gripa pri vodnih pticah
Kar so mnogi napovedovali, se je zgodilo. Tudi v Sloveniji je poginilo nekaj labodov, ki so bili okuženi z virusom
ptičje gripe. Glede na to, da se je že lani ob odkritju okuženega laboda na Hrvaškem pri nas razvnela razprava o pri-
Kar dva ministra naenkrat
Ministra je najprej sprejel župan Lojze Posedel.
V Žalcu in na Ponikvi sta bila 27. januarja na obisku minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in minister za obrambo Karl Erjavec. V sejni sobi občine ju je najprej pozdravil župan Lojze Posedel in se zahvalil za obisk, ki
ga je organiziral poslanec in predsednik KS Ponikva Ivan Jelen. Na Ponikvi sta minister za šolstvo in župan položila temeljni kamen za novo šolo, minister za obrambo pa se je srečal z gasilci. Več o tem na strani 3.	K. R.
TRGOVINA VERONIKA
Sv. Lovrenc 24, Prebold Tel. 031705 109, 572 43 25
NUDIMO VAM
*	VSE ZA STREHO, OPEČNE IN BETONSKE KRITINE,
PLOŠČE ESAL, TEGULO,
. SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAFLEKS, TYVEK . KRIVLJENJE OBROB, ŽLOT do 6 m (možna dostava na dom),
• ŽLEBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA,
•	VSE VRSTE PLOČEVIN - možnostjdačila s kreditom,
*** UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE! ***
Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure.
KOmiK
GRADNJE IN SLIKOPIESKARSTVO
GSM 041/612 283 Telefon/fac 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 Gmail
i90r.kotnik@siol.net
Igor KOTNIK, s.P.
Nikole Teslo 6, 3310 Žalec
-	SlIKOPLESKARSKfl IN ZIDARSKA DEIR
- IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE)
- ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE
-	DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
J /i/co/i/vVcazitvv- ze od /eta 7'365
UGODNfìPONUDBflTOPlOTNOlZOlfìTIVNiHffìSfìD
KOMPl€TN€FINflUZflCIJ€OßJ€KTOV
Matjaž d.o.o. Petrovče 115b 3301 Petrovče, Slovenija
t. +386(0)3/71 20 600 f. +386(0)3/71 20 620 w.matjaz.si, info@matjaz.si
pravljenosti pristojnih služb na pojav ptičje gripe, pretirane panike zdaj ni.
Minuli četrtek je Državno središče za nadzor bolezni celotno Slovenijo razglasilo za območje z visokim tveganjem za okužbo s ptičjo gripo. Veterinarska uprava RS je pozvala lastnike perutnine in okrasnih ptic iz ljubiteljskih rej, da te živali redijo, krmijo in napajajo v zaprtih prostorih, da ne pridejo v stik z divjimi pticami in njihovimi iztrebki. Po svetu je zaradi ptičje gripe do nedelje umrlo 19 ljudi, vse okužbe pa so se zgodile s prenosom virusa z domače perjadi na človeka. Zato je bistvenega pomena, da domača perjad ne pride v stik z divjimi, zlasti vodnimi pticami.
Po podatkih Nacionalnega veterinarskega inštituta Slovenije je bilo do nedelje v državi odkritih skupaj osem primerov okužbe z virusom H5, vsi so z območja Maribora. K. R.
rada s karnevalsko parado, v kateri sodelujejo vsi učenci bo v soboto ob 15. uri tudi v Preboldu. Otroška maškarada bo v nedeljo ob 14.30 na Polzeli. TD Lipa Gotovlje pripravlja v nedeljo ob 10.37 obhod pustnjakov veseljakov po Gotovljah. Že po tradiciji bo to nedeljo ob 14. uri veselo tudi na Ponikvi, kjer vsako leto pripravijo bogato pustno parado. Ob isti uri se bo na parkirišču krajevne skupnosti v Grižah odvijala tradicionalna hokejska tekma v maskah z metlami.
Skratka, obeta se veliko zabave, krofov, svinjskih krač in vsega, kar spada v ta nori pustni čas. D. Naraglav
Letošnji februar ni bil doslej nič kaj prijazen z nami. Mraz je še najmanj, nad čimer bi se pritoževali. V zgodovino bo zapisan kot mesec, v katerem smo tudi v Sloveniji dobili prvi primer ptičje gripe. In ko seje Savinjska dolina poslovila od nekdanjega župana in od priljubljenega kitarista in ljubiteljskega astronoma. Še praznovanje slovenskega kulturnega praznika kljub zares izjemnemu števiiu prireditev in proslav ni odmevalo od veselega razpoloženja in ponosa, da smo še vedno slovenski. Pust bo imel zato resnično težko delo. Pa ne z izganjanjem zime, zato že prej ali slej poskrbi narava. Težko bo z razpoloženjem ljudi. Prepričati jih, da si nadenejo masko in vsaj za kakšen dan ali dva odložijo tisto, s katero se kažejo vse leto. Prepričati jih, da se prešerno nasmejejo, gredo v družbo, zapojejo in zaplešejo. In si rečejo, da je življenje vsem težavam navkljub lepo in dragoceno...
Veliko pustnih prireditev
16 uri. Tu bo v atriju Savinove hiše tudi letos otroško pustno rajanje z Romano Kranjčan, škratkoma SO in DO ter Piko Nogavičko.
Veselo in zabavno bo tudi po drugih krajih doline, kjer bodo prireditve predvsem to soboto in nedeljo, nekaj pa tudi na pustni torek. V gasilskem domu v Levcu bodo v soboto ob 16. uri pustne delavnice za malčke do 6. leta. Ta dan pripravlja pustovanje tudi Društvo upokojencev Polzela in DPM Občine Braslovče. Velika otroška maska-
AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL
OBIŠČITE NOVO TRGOVINO Z OBLAČILI IN DODATKI ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS V ŽALSKI ERI!
NOVA KOLEKCIJA ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE JE ŽE NA POLICAH!
Me spreglejte cenovno ugodne ponudbe -zimska kolekcija je znižana kar za
50 %!
Trgovina Champion, Era center, Celjska 7, Žalec, tel: 03/713 35 00. Od ponedeljka do petka od 9, do 19. ure, sobota od 9. do 15. ure.

Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
3d 2.000 SIT!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Marija Sternad,
Ul. Nade Cilenšek 7, Žalec
2.	Sonja Alatič,
Aškerčeva 3, Žalec
3.	Janko Benčina,
Stritarjeva 4, Žalec
Pred nami je čas pustnih norčij in z njim tudi vrsta pustnih prireditev, ki bodo potekale po vsem svetu. Tudi v naši dolini jih ne bo manjkalo. Največji tovrstni prireditvi bosta ponovno karnevala na Vranskem in v Žalcu. Na Vranskem so tako kot vsako leto pustni generali že minulo nedeljo prevzeli oblast in ustoličili pustnega župana, ki bo vladal ves čas do pokopa pusta. Generali z županom bodo seveda najbolj pomembni v času karnevala, ki bo v soboto, 25. februarja, ob 15. uri. Njihova naloga bo tudi zagotoviti udeležbo svojih podložnikov na karnevalu v Žalcu, na pustni torek, 28. februarja, ob
Za tople spomladanske pozdrave.
Hörmann garažna vrata, marec. Sejem f*HTf/1 jjiililjiiiilftmtfrrJ'i ~
matjaz
Ustvarjamo pozdrave
Za vas ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo:
-	garažnih vrat
-	industrijskih vrat
-	motornih pogonov z daljinskim upravljanjem
-	notranjih, zunanjih in protipožarnih krilnih kovinskih vrat
-	nakladalne tehnike.
Od nepremičnin do trgovin	Za župana ne bo kandidiral
Prvo letošnje zasedanje občinskega sveta Občine Žalec je bilo 6. februarja. Svetniki so obravnavali 17 točk dnevnega reda, še pred sejo pa so bila podeljena priznanja Inovator leta
2005.
Najprej so žalski svetniki obravnavali premoženjsko-pravne zadeve in tudi formalno potrdili prenos nepremičnega premoženja na območju krajevne skupnosti Vinska Gora z Občine Žalec na Mestno občino Velenje. Brez razprave so bile potrjene spremembe Statuta občine in Pravilnika občinskega sveta v drugi obravanavi, prav tako je bil soglasno potrjen Odlok o podelitvi koncesije za graditev obstoječih žičniških naprav, ki se nanaša na smučišče Liboje. Več sprememb odlokov se je nanašalo na uskladitev z zakonom o prekrških, po katerih se denarne kazni nadomeščajo z globo. Svetniki so potrdili tudi predlog župana in Medobčinskega društva invalidov, da se Občina Žalec vključi v projekt Občina po
V preteklem letuje Občina Žalec preko vzpostavljenih vezi med Razvojno agencijo Savinja in Regionalnim centrom za razvoj SME Kruševac ponovno oživila sodelovanje z Občino Kruševac, s katero kot izbrani partner iz EU v okviru programa EXCHANGE sodeluje v projektu Izgradnja ekoloških kapacitet občinske uprave Kruševac.
meri invalida.
Razpravljali so tudi o problematiki zaračunavanja nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče (država in tudi občina sta zainteresirani, da se takšna zemljišča pozidajo) in novimi okoljskimi dajatvami tudi za tiste, ki niso priključeni na javno vodovodno omrežje (država zahteva, da tudi ta gospodinjstva plačujejo okoljsko dajatev). Ustrezne rešitve za žalsko občino bosta poiskali posebni delovni skupini. V zvezi s spremenjenim zakonom o trgovini so svetniki več območij v občini razglasili za območja kulturne dediščine, Liboje za smučarski in Petrovče za romarski center, s čimer so po tedanji interpretaciji odpiralnih časov trgovin omogočili odprtje trgovin tudi ob nedeljah.
Vodja oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja Aleksander Žolnir je podal obširen odgovor na pismo Krajevne skupnosti Galicija v zvezi z nadomestno gradnjo gospodarskega objekta, s čimer bi bila omogočena re-
V okviru tega projekta je od 9. do 12. februarja delegacija iz Žalca (direktor Občinske uprave Stojan Praprotnik, vodja Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir, direktorica RA Savinje Danica Jezovšek - Korent in direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek) predstavila naše izkušnje na področju prilagajanja normativom Evropske skupnosti s področja
konstrukcija ceste Gorče - Pire-šica. Ob koncu seje je Janko Kos svetnike seznanil, da odstopa s funkcije podžupana. Lojze Posedel je ob tem dejal, da spoštuje to odločitev in se mu zahvalil za dobro sedemletno sodelovanje. Pri točki o vprašanjih in pobudah je svetnik Gvido Hribar podal pobudo o vložitvi kazenske ovadbe zoper direktorja žalskega zdravstvenega doma. Osnova za to pobudo je revizijsko poročilo o poslovanju tega javnega zavoda, ki ga je pripravilo Računsko sodišče. Župan je zatem pojasnil, da bi bilo potrebno upoštevati tudi porevizijsko poročilo Računskega sodišča in da omenjene pobude ne bo dal na glasovanje. Prebral je pisni odgovor direktorja mag. Franja Velikanje na Hribarjeve obtožbe. Svetniki so nato izglasovali županov predlog, da se razprava o tej temi zaključi. Včeraj sta svetnika Gvido Hribar in Andrej Vengust o vloženi kazenski ovadbi spregovorila na tiskovni konferenci.	K. R.
varstva okolja oz. skrbi za ekologijo. Obisk smo seveda izkoristili tudi za obuditev spominov na preteklo prijateljstvo, predvsem pa za načrtovanje bodočega sodelovanja tudi na drugih področjih. Tako še v času do poletja, ko v mesecu juniju 2006 zaključujemo projekt z zaključno konferenco v Kruševcu, načrtujemo vsaj še po dva medsebojna obiska, v sklopu katerih bomo vzporedno stkali vezi na kulturnem, gospodarskem in drugih področjih.
Danica Jezovšek - Korent
Občina Žalec ima poslej le dva podžupana. Janko Kos je namreč na februarski seji občinskega sveta odstopil s te funkcije.
Janko Kos
Janko Kos je bil podžupan sedem let, tudi takrat, ko je imela Občina Žalec samo enega podžupana. O razlogih za odstop je po seji občinskega sveta povedal: “Ta odločitev je posledica sprejemanja proračuna za leto 2006 konec lanskega leta, ko smo soočali svoja mnenja. Mnenja o sestavi proračuna so bila različna, proračun je bil nato usklajen in soglasno podprt, tudi s strani moje svetniške skupine socialnih demokratov. Morda je župan takrat ocenil, da je potrebna čisto enotna podpora in da ni dobro, če nekdo razmišlja drugače, verjetno gre tudi za nekoliko večjo občutljivost v volilnem letu. Povedal sem, da imam veliko obveznosti, da bo letos veliko sestankov, na katerih ne bom mogel sodelovati, ker imam v službi veliko zahtevnih delovnih obveznosti. Poleg tega je po-
Sodelovanje spet zaživelo
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec S: (03) 713 64 00 A (03) 713 64 64
Na podlagi 77. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 94. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99,70/2000) posreduje Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora
JAVNO NAZNANILO
v zvezi z javno razgrnitvijo občinskega lokacijskega načrta Zarja Petrovče vsem lastnikom nepremičnin znotraj meje ureditvenega območja OLN v naslednji vsebini:
-	predlog občinskega lokacijskega načrta Zarja Petrovče je javno razgrnjen na osnovi sklepa o javni razgrnitvi, ki ga je sprejel župan Občine Žalec dne 2. februarja 2006 in je objavljen v Uradnem listu RS št. 13/2006 z dne 10.2.2006,
-	javna razgrnitev občinskega lokacijskega načrta traja od 18. februarja 2006 do 20. marca 2006,
-	predlog občinskega lokacijskega načrta je na vpogled v času javne razgrnitve:
-	v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec (II. nadstropje, soba št.38, ponedeljek od 7.30 do 14.30, sreda od 7.30 do 16.30 in petek od 7.30 do 13.00) in
-	v prostorih krajevne skupnosti Petrovče,
-	javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih krajevne skupnosti Petrovče v sredo dne 1. marca 2006 ob 19.00,
-	v času javne razgrnitve je možno na javno razgrnjeni predlog podati pisne pripombe in predloge ter jih posredovati na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec.
Seznam lastnikov nepremičnin znotraj meje ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta je v prilogi, ki je na vpogled na Krajevni skupnosti Petrovče in Občini Žalec, Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora.
Javno naznanilo se nahaja tudi na oglasni deski Občine Žalec za dobo 30 dni
-	od 18. februarja 2006 do 20. marca 2006 in je objavljeno v sredstvih javnega obveščanja (Savinjska televizija, časopis UTRIP).
Številka: 35005-0003/2004 2/3
Žalec, 14. februarja 2006	VODJA ODDELKA
Aleksander Žolnir
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec S: (03) 713 64 00 fi. (03) 713 64 64
Na podlagi 77. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 94. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99,70/2000) posreduje Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora
JAVNO NAZNANILO
v zvezi z javno razgrnitvijo občinskega lokacijskega načrta Vrbje ob Strugi vsem lastnikom nepremičnin znotraj meje ureditvenega območja OLN v naslednji vsebini:
-	predlog občinskega lokacijskega načrta Vrbje ob Strugi je javno razgrnjen na osnovi sklepa o javni razgrnitvi, ki ga je sprejel župan Občine Žalec dne 2. februarja 2006 in je objavljen v Uradnem listu RS št. 13/2006 z dne 10. 2. 2006,
-	javna razgrnitev občinskega lokacijskega načrta traja od 18. februarja 2006 do 20. marca 2006,
-	predlog občinskega lokacijskega načrta je na vpogled v času javne razgrnitve:
-	v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec (II. nadstropje, soba št.38, ponedeljek od 7.30 do 14.30, sreda od 7.30 do 16.30 in petek od 7.30 do 13.00) in
-	v prostorih krajevne skupnosti Vrbje,
-	javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih krajevne skupnosti Vrbje, v sredo dne 1. marca 2006 ob 17.00,
-	v času javne razgrnitve je možno na javno razgrnjeni predlog podati pisne pripombe in predloge ter jih posredovati na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec.
Seznam lastnikov nepremičnin znotraj meje ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta je v prilogi, ki je na vpogled na Krajevni skupnosti Vrbje in Občini Žalec, Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora.
Javno naznanilo se nahaja na oglasni deski Občine Žalec za dobo 30 dni - od 18. februarja 2006 do 20. marca 2006 in je objavljeno v sredstvih javnega obveščanja (Savinjska televizija, časopis UTRIP).
Številka: 35005-0002/2003 02/02
Žalec, 14. februarja 2006	VODJA ODDELKA
Aleksander Žolnir
trebno biti kdaj prisoten tudi dopoldne, kar je zaradi službe zelo težko in včasih nemogoče. Z županom sva se korektno pogovorila in dogovorila, da bom letos prenehal nastopati v vlogi podžupana, bom pa seveda še naprej svetnik. In kot sem danes napovedal, nameravam ponovno kandidirati za občinskega svetnika. Za župana ne bom kandidiral, čeprav je bilo nekaj nagovar-
janj. Počaščen sem, če me je kdo videl tudi v tej vlogi, vendar imam preveč obveznosti v službi. Mogoče je tudi prav, da sem danes povedal, da ne želim kandidirati za župana, ker si je mogoče kdo ob tem tudi oddahnil in me ne vidi več kot tekmeca. Mora pa zato računati s tem, da bomo imeli socialni demokrati drugega dobrega kandidata.”
K. R.
Inovatorji leta
Na zadnji seji občinskega sveta v Žalcu so razglasili tri inovatorje leta, ki jih je na osnovi javnega razpisa in predloga komisije za inovacije v Občini Žalec in Odloka o podeljevanju priznanja Občine Žalec izbrala posebna komisija za inovacije. Kot je poudaril pred podelitvijo predsednik komisije Ferdinand Haler, gre predvsem za spodbujanje inovativnosti, saj vedo, da brez inovacij ni razvoja, brez
tega pa ne gospodarskega napredka.
Priznanja in denarne nagrade v višini 133.333,00 tolarjev bruto so podelili Vernerju Perinu za inovacijo - avtomatizacijo industrijskih grelnih teles, Alešu Marku za inovacijo vlečen diskasti kosilnik Laser 300 TPRO in Maksimiljanu Šmidu za inovacijo zadenjski diskasti kosilnik Roto 215 D, vsi zaposleni v podjetju SIP Šempeter v Savinjski dolini.	T. T.
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. list RS, št. 13/06) Občina Žalec objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE VODNJAKOV IN PERIŠČ V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2006
1.	Predmet razpisa je sofinanciranje obnove vodnjakov in perišč v Občini Žalec
Pod obnovo vodnjakov in perišč je mišljena arhitekturna in funkcionalna obnova individualnih ali »vaških« vodnjakov ter perišč, s ciljem ohranjanja kulturne dediščine in izobraževanja.
2.	Pogoji:
Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki imajo stalno bivališče oz. sedež v Občini Žalec in ki so lastniki zemljišč, na katerem stoji vodnjak oz. imajo soglasje lastnika zemljišča za izvedbo del. Podrobnejši pogoji in merila za ocenjevanje vlog so razvidni iz Razpisne dokumentacije, ki je ves čas trajanja razpisa na voljo na Občini Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec.
3.	Okvirna višina sredstev:
Skupna višina sredstev je 1.500.000,00 SIT.
4.	Predvideno obdobje porabe sredstev: do konca oktobra 2006.
5.	Razpisni rok: Vlogo je potrebno poslati oz. dostaviti na razpisanih obrazcih do vključno 31. marca 2006 do 12. ure na naslov: Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec.
6.	Dodatne informacije: Marjana Kopitar, Občina Žalec, tel 03/713 64 56, e-naslov: marjana.kopitar@zalec.si.
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02) in Pravilnika o postopkih za izvrševanja proračuna RS (Ur.list RS, št. 13/06) Občina Žalec objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI OKOLJSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2006
1.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dejavnosti nevladnih organizacij na področju varstva okolja in narave, ki jih opredeljuje nacionalni program varstva okolja in program varstva okolja v Občini Žalec, in sicer:
A.	sofinanciranje informativnih, ozaveščevalnih in promocijskih projektov s področja varstva okolja in narave na območju Občine Žalec,
B.	sofinanciranje programov dela - redne dejavnosti organizacij na področju varstva okolja in narave na območju Občine Žalec.
2.	Pogoji:
Na javni razpis se lahko prijavijo pravne osebe - društva ali nevladne organizacije, ki so registrirane za izvajanje dejavnosti, opredeljenih v javnem razpisu, in ki imajo sedež v Občini Žalec, ter nevladne organizacije iz RS, ki nimajo sedeža v Občini Žalec, je pa njihova dejavnost usmerjena tudi na območje Občine Žalec. Podrobnejši pogoji in merila za ocenjevanje vlog so razvidni iz Razpisne dokumentacije, ki je ves čas trajanja razpisa na voljo na Občini Žalec, Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec.
3.	Okvirna višina sredstev:
Skupna višina sredstev je 1.000.000,00 SIT.
4.	Predvideno obdobje porabe sredstev: do konca oktobra 2006.
5.	Razpisni rok: Vlogo je potrebno poslati oz. dostaviti na razpisanih obrazcih do vključno 31. marca 2006 do. 12. ure na naslov: Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec.
6.	Dodatne informacije: Marjana Kopitar, Občina Žalec, tel 03/713 64 56, e-naslov: marjana.kopitar@zalec.si.
Kultura ni le za tiste z denarjem
Letošnji prejemniki Savinovih odličij
V	Žalcu ob slovenskem kulturnem prazniku pripravijo dve prireditvi z enakim kulturnim programom. Dopoldanska je namenjena učencem osnovnih šol žalske občine, ki so še posebej uspešni na kulturnem področju. Na večerni prireditvi pa je tudi letos župan podelil Savinova odličja. Slavnostni govornik je bil direktor Osrednje knjižnice Celje mag. Branko Goropevšek.
V	kulturnem programu so nastopili učenci I. osnovne šole s predstavo Slikanica življenja, recitatorka Neja Brglez, pevka Dunja Tinauer in pianistka Petra Koprivc. Program je povezovala Lidija Koceli, režija in scenarij pa sta bila delo Polone Kuder. Mag. Branko Goropevšek je v svojem govoru kritično ocenil trenutno kulturno politiko države, še posebej pa stališča tako imenovanih neoliberal-nih ekonomistov. Kljub temu se ne boji za prihodnost Slovencev: »Ni ga bilo sistema, ki ga Slovenci dosedaj ne bi preživeli. Preživeli bomo tudi te posamezne napade nekih neoliberalistov ali bolje re-
čeno tistih ekonomistov, ki želijo, da bi bila kultura plačljiva oziroma da bi se država čim manj vključevala vanjo in na ta način povzročila socialno stratifikacijo kulture, kar pomeni, da bi bila kultura dostopna samo tistim, ki imajo nekaj več denarja pod palcem. Skušal sem opozoriti v govoru, da se to lahko zgodi.«
Župan Lojze Posedel je na včerajšnji slovesnosti podelil Savinova odličja za ustvarjalnost na področju kulture za leto 2005. Komisija je prejela 16 predlogov, podeljenih pa je bilo 8 odličij.
Savinova priznanja so prejeli: Tanja Turnšek za večletno ustvarjalno delo v KUD Svoboda Griže in OŠ Griže; Vokalno-instrumentalna skupina Dominik iz Žalca za uspehe na področju ritmič-no-duhovne glasbe, Zdenko Štrucl za dolgoletno ustvarjalno delo v KUD Grifon Šempeter, ki je lani med drugim organiziralo prvi mednarodni folklorni festival, in Vida Lindič za večletno ustvarjalno delo v gledališki skupini KD Galicija.
Savinove plakete je župan izročil Savinjskemu oktetu ob 25-letnici neprekinjenega delovanja (zadnja leta jih vodi Zdenka Markovič), Matjažu Kaču za izredne uspehe na podrojču zborovskega petja (poleg zborov vodi vokalno skupino Cantemus in je eden glavnih pobudnikov festivala vokalne glasbe Sredi zvezd) in Mariji Alatič za ustvarjalnost na glasbenem področju (lani je bila glavna organizatorica prvega srečanja kitarskih orkestrov v Žalcu).
Savinovo plaketo z nagrado je za vsestransko ustvarjalno delo pri oblikovanju kulturne podobe in življenja prejela Anka Krčmar, ki ji je občinstvo naklonilo dolg aplavz. Pred dobrimi 20 leti je postala ravnateljica takratne občinske knjižnice, nato direktorica Zavoda za kulturo Žalec in nazadnje direktorica Medobčinske matične knjižnice Žalec, ki je vedno posebno pozornost posvečala domačim kulturnim ustvarjalcem, v Žalec pa vabila tudi mnoge najbolj ugledne kulturnike. Lani je prejela stanovsko - Čopovo nagrado. K. R.
Po Ponikvi Griže
Temeljni kamen za novo šolo na Ponikvi sta položila minister dr. Milan Zver in župan Lojze Posedel.
Na pobudo poslanca, občinskega svetnika in predsednika krajevne skupnosti Ivana Jelena sta zadnji petek v januarju Ponikvo obiskala kar dva ministra. Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je skupaj z županom Lojzetom Posede-lom položil temeljni kamen za novo podružnično šolo, minister za obrambo Karl Erjavec pa se je srečal z gasilci občin-
skega gasilskega poveljstva.
Oba ministra sta se najprej ustavila v Žalcu, nato pa sta skupaj z županom odšla na Ponikvo, kjer so jim učenci podružnične šole pripravili krajši kulturni program. Goste in številne krajane sta nagovorili tudi ravnateljica I. OŠ Žalec in vodja podružnice Katja Bolko ter izrazili veselje nad pričetkom gradnje nove šole, ki bo nadomestila
sedanjo, staro več kot 110.
Nova šola bo imela 502 m2 površin. Prostorom za pouk bo na-menjenih 203 m2, vadbenemu prostoru pa 60 m2. Investicija je ocenjena na 183 milijonov tolarjev, od tega bo ministrstvo prispevalo 24 %. Gradnja se bo pričela junija letos in končala junija 2007.
V tem šolskem letu podružnico na Ponikvi obiskuje 36 učencev, in sicer v treh oddelkih, en oddelek pa je za podaljšano bivanje. O tem, kakšno je stališče ministrstva za šolstvo o majhnih podružničnih šolah, je dr. Milan Zver povedal: »Majhne šole so zagotovo pomembne za slovenski šolski sistem. V Sloveniji deluje ta hip 350 podružničnih šol, ki so nepogrešljive za celovito in kvalitetno izvedbo pouka. Nekaj šol res imamo z izrazito majhnim številom učencev. Tam bodo morale kaj postoriti lokalne skupnosti, ki so kot ustanoviteljice pristojne za razmišljanja o združevanju podružnic z matičnimi šolami, seveda pa z vidika države ne
Dolina izgubila pomembnega moža
Žalna seja je bila v Domu II. slovenskega tabora
V ponedeljek, 13. februarja, je po Savinjski dolini odjeknila vest, da je nenadoma za vedno odšel Milan Dobnik, priljubljeni profesor zgodovine in geografije, ravnatelj, demokrat, ki je odigral pomembno vlogo v procesih demokratizacije in osamo-svojanja Slovenije, v letih od 1990 do 1998 pa je bil župan takratne velike Občine Žalec. Nekdanji sodelavci in občani so se od njega poslovili na žalni seji.
Spomin na delo Milana Dobnika v času njegovega vodenja Občine Žalec, ki je takrat obsegala celotno Spodnjo Savinjsko dolino in štela skoraj 40 tisoč prebivalcev, je v žalnem govoru obudil sedanji župan Lojze Posedel. Še posebej je izpostavil vlogo Milana Dobnika pri osamosvajanju Slovenije. Bil je predsednik Demosa, v najbolj prelomnih trenutkih pa predsednik Skupščine Občine Žalec in s tem tudi predsednik Odbora za splošni ljudski odpor. Občina Žalec je bila ena izmed tistih občin, ki orožja niso predale armadi. Leta 1994 je Milan Dobnik postal prvi
Prejšnjo sredo je Savinjčane pretresla tudi vest o tragični smrti priljubljenega učitelja kitare Srečka Lavbiča. Generacijam mladih kitaristov je predajal svojo ljubezen do glasbe in kitare v Glasbeni šoli Risto Savin Žalec (starejši se ga spomnijo iz skupine Kladivo, konj in voda), izjemna pa je bila tudi njegova ljubezen do vesolja. Vodil je astronomsko društvo Saturn, na spletu pa so objavljene njegove številne izjemne fotografije sonca, planetov in zvezd. Množica ljudi se je od njega poslovila v soboto na žalskem pokopališču.
razmišljamo o kakršnem koli ukinjanju šol.«
Potem ko bo letos rešen problem šole na Ponikvi, pa ostaja problem osnovne šole Griže, kjer so starši z razočaranjem sprejeli informacijo Občine, da naj bi se investicija pričela šele čez dobri dve leti. Minister dr. Milan Zver je povedal: »Griže so res na nek način nesrečna investicija. Bile so že vključene v državni investicijski načrt iz leta 1999, vendar bo verjetno potrebno počakati deset let, da se bo ta investicija realizirala. Mi smo se lani že pogovarjali tudi z vodstvom občine in poskušali oceniti investicijske zmožnosti lokalne skupnosti in kakšne so naše, do kam so prišli načrti, vendar smo kasneje ugotovili, da Občina ne zmore slediti vsem potrebam, ki jih ima na področju rekonstrukcij in novogradenj šolskih objektov, zato so se odločili, da bodo to investicijo prenesli v leto 2008/09, takrat bo svoj delež zagotovila tudi država.«
K. R.
neposredno izvoljen župan. Kot je poudaril Lojze Posedel, se še danes izvajajo mnogi projekti, ki so se pričeli že v mandatu Milana Dobnika: »Veliko je ocen o uspešnosti dela in posameznih takratnih odločitvah župana. Vendar je to stalna, neizpeta pesem, saj nikoli ne morejo biti vsi zadovoljni in se nikoli ne da vsem ustreči. Zagotovo pa velja eno: Župan Milan Dobnik je želel ustreči vsem in vsakomur, ker se je za-
vedal problemov in želja ljudi, s ciljem, da se njihovi problemi rešijo. Premalokrat je znal reči ne in zato je včasih dal preveč obljub in sprejel preveč obveznosti oziroma si na svoja ramena oprtal tudi bremena drugih.«
Lidija Koceli je prebrala tudi sožalno brzojavko evropskega poslanca Lojzeta Petrleta, pela pa je Andreja Zakonjšek. Milan Dobnik je bil pokopan v ožjem družinskem krogu. K. R.
Milanu Dobniku v spomin
Slovenska zemlja, razpeta med svojo lepoto na eni in svojo veličino duha na drugi strani, je bila zapisana v srce in dušo našega Milana. Tu v sebi čutim željo in potrebo, da ti, dragi moj Milč, napišem vse tisto, kar ti nisem mogel ali znal reči, ko so bile tvoje poti še najine skupne poti.
Besede, tiste prave in poštene, imajo svojo moč in veljavo. Zato smem reči: Mil m Dobnik, kil si velik človek. A ni bila to velikost tvoje pojavnosti, bila je to veličina duha, bogastvo srca in dobrota kruha. Tvoji učenci na III. OŠ, kamor si prišel nekega sončnega jesenskega dne pred 37 leti, tvoji dijaki na celjski gimnaziji, so ob tebi vedno ustavili svoj korak in v očeh si jim razbral dostojanstvo spoštovanje in resnične radosti, ko so ti segali v roke. To je samo ena od podob v nizu tvojih dni in tvojih obrazov.
Kot viharnik samorasel si šel na pot, ko si se kot otrok radostil naše samostojne Slovenije.
Takrat si rad rekel: «Če sem na kaj ponosen, sem na to, da sem soustvarjal tisto, o čemer sem sanjal vse življenje: samostojno in suvereno domovino Slovenijo.« Močna so bila tvoja domovinska čustva, tako močna, da si odločno in uspešno stopil na pota politike. Takrat smo prijatelji občudovali tvoje vizionarstvo in predanost županovanju.
Nikdar ne bom pozabil ženice v odročnem zaselku bližnjega savinjskega hribovja, ki ji je srce zaigralo, ko sva pešačila mimo njenega doma. Na moj vprašujoč pogled si razložil: «Ah, na občini sem poskrbel, da smo ji napeljali vodovod!«
Alije kje košček tvoje žalske občine, kjer nisi pustil sledov svojega dela in svoje naklonjenosti ljudem. Najbolj tistim, ki sojih bili najbolj potrebni.
Sicer pa, saj veš: samo velik človek je lahko velik župan.
Vonj domače zemlje si nosil in oplajal z lepoto svoje domovine, z lepoto Prešernovih poezij in s ponosom pokončnega Slovenca.
Kdor je kdaj začutil močan stisk tvoje roke in enostavnost tvoje besede, si se mu zapisal v srce. In takšnega te imamo danes v svojih mislih tvoji Savinjčani, tvoji sosedje, tvoji prijatelji, tvoji najdražji. Znal in zmogel si podoživeti tisoč razsežnosti svoje človeške naravnanosti: znal si razpravljati na mestnem svetu o vaškem vodovodu in asfaltiranju makedamske ceste nekam tam gor od Liboj, znal si prisluhniti čarni poeziji Ervina Fritza v žalski knjižnici ali pa se z Rudijem Španzlom zaplesti v akademski pogovor.
In ko so sredi junija dozorele trave v naših Porencah, si s koso v roki stal tam gori in občudoval to našo dolino. Dolino, ki si jo vzel za svojo, kjer imaš svoj dom, svoje drage in varno zavetje.
A najdragocenejše je bilo, kako si znal biti prijatelj, kako si znal biti oče, kako si znal biti soprog.
Menda so to začutili tudi tvoji šolarji na OŠ Frana Roša v Celju, ki si jim bil zadnjih 7 let ravnatelj. Spoštovali so te, se zatekali k tebi in hkrati vedeli, da si pravičen in dober sodnik. Tvoji šolski kolegi so v teh dneh, kot da bi jim kdo spodnesel tla pod nogami. Hudo jim je, ker ti ne bodo mogli več reči, kakšen ravnatelj si jim bil: zanje najboljši.
Ali kot je rekel tvoj kolega prof. Deržek na žalni slovesnosti: «Bodi luč za naše jutrišnje dni!«
Na strmih stezah bližnje Mrzlice so še tvoje sledi v snegu. Zdaj bodo tiste poti tam gori bolj same in manjkal jim boš, da bi jim povedal, kako se lepota dotakne duha v ljudeh, kakršen si bil ti.
Dragi prijatelj, spoštovani profesor, velik župan in cenjen ravnatelj!
A najbolj pa vendarle človek, velik človek, s srcem v svoji mehki, a močni dlani.
Milan, hvala ti, ker smo smeli biti sopotniki na poteh tvojega življenja.	Ivan Janez Domitrovič
Priprave za dom starejših stekle
Župan Vilko Jazbinšek
V aprilu naj bi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ponovno objavilo razpis za podelitev koncesije za institucionalno varstvo starejših. Občina Tabor bo na tem razpisu kandidirala za pridobitev koncesije za izgradnjo doma starejših za 110 ležišč. Izgradnja doma in uresničitev še nekaterih zamisli bi bila pomembna pridobitev za delovna mesta in razvoj Občine Tabor.
Projekt izgradnje doma je vreden več kot 1 milijardo tolarjev. Pri tej investiciji bo Občina Tabor sodelovala z zemljiščem in primarno komunalno ureditvi-
jo v ocenjeni vrednosti okrog 100 milijonov tolarjev »Ta vložek seveda ne bo enkraten. Za zemljišče bo potrebno zagotoviti sredstva med 20 in 30 milijoni SIT, kar pa bo delno možno z odprodajo lastnega premoženja zemljišča v Ojstrici. Podpisano je že tudi pismo o nameri s potencialnim koncesionarjem, družbo Comett, d. o. o., iz Ljubljane, ki bo prihodnji mesec svojemu namenu predala nov dom starejših v Rogaški Slatini. Tako dom v Rogaški Slatini kot ta, ki bi ga naj zgradili v Taboru, sta najnovejše, 4. kategorije domov starejših, narejena po sedanjih normativih evropskih smernic, ki določajo, kako se pripravi vsebina in organizacija tovrstnih domov. Z družbo Comett smo se zavezali, da bomo ustanovili skupno podjetje, ki bo tudi nosilec izgradnje doma in tudi njegov upravljavec. Imamo že tudi predinvesticijski načrt z vsemi kazalci, ki so pomembni v tej fazi odločanja in še posebno za pogajanja z ustreznimi investitorji. Torej zaenkrat se pogajamo izključno z bankami,
Domovino najbolj cenil
V	dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bila na predvečer slovenskega kulturnega praznika osrednja proslava občine Polzela. Osrednji gost je bil gledališki igralec Slovenskega ljudskega gledališča Celje Miro Podjed, slavnostni govor pa je imela akademska slikarka in pesnica Darinka Pavletič Lorenčak, ki je svoja otroška in najstniška leta preživela na Polzeli v graščini Komenda, kjer je živel tudi Prešernov stric župnik Anton Muhovec, ki ga je pesnik večkrat obiskal.
V	govoru je Darinka Pavletič Lorenčak opisala svoj odnos do velikana slovenske poezije. Prešeren je v svoji poeziji izražal globoka čustva, ki jih je gojil do domače zemlje, domovine, ki jo je postavljal na najvišje mesto, in Julije Primic. Pisal je o prizanesljivosti, strpnosti in
o nepotrebnosti sovraštva ter o dobrem sosedstvu in prav zato je njegova Zdravljica naša himna. Izrazila je svoje čudenje, da Slovenci praznujemo kulturni praznik na dan njegove smrti, ko bi ga vendar morali na dan rojstva, saj je rojstvo razlog za veselje in pričakovanje. Darinka Pavletič Lorenčak ni samo slikarka, zato je prebrala tudi nekaj svojih pesmi, s katerimi je ponovno dokazala, da je v vsaki umetniški duši poet, ki pa svoje občutenje izraža na različne načine, naj si bo s slikarskim čopičem, dletom ali peresom.
V kulturnem programu so nastopili člani kulturno umetniškega društva Polzela, učenci glasbene šole Cecilija in najmlajši iz vrtca. Ob koncu se je vsem nastopajočim za izjemno lep kulturni program zahvalil župan Ljubo Žnidar ter vsem čestital za praznik. T. Tavčar
Ludvika Brus ostaja
Svetniki Občine Braslovče so se sestali na prvi izredni seji občinskega sveta. Na dnevnem redu so imeli le eno točko, in sicer obravnavo stališča in zahteve nadzornega odbora Občine Braslovče v zvezi s predlogom o razrešitvi predsednice nadzornega odbora Ludvike Brus.
Po skoraj dveurni dokaj burni razpravi so svetniki odločili, da Ludvika Brus ostane na mestu predsednice nadzornega odbora. Problem je nastal zaradi spremembe prebivališča Brusove, ki se je preselila v polzelsko občino. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanje je po njeni preselitvi zahtevala njeno razrešitev z mesta predsednice nadzornega odbora, saj je s preselitvijo izgubila tudi volilno pravico v braslovški občini oziroma pravico, da je lahko izvoljena. Svetniki so na seji z desetimi glasovi za in petimi proti sklenili, da naj Brusova ostane na tem položaju do konca mandata, saj naj bi svoje delo dobro opravljala, nesmiselno pa je tudi za nekaj mesecev v to delo uvajati koga drugega. Ludvika Brus je januarja letos sama podala odstopno izjavo; nadzorni odbor meni, da je odstopno izjavo podala zaradi osebne prizadetosti. T. T.
vendar bomo odprli možnost vlaganja za izgradnjo doma tudi zasebnemu kapitalu,« pravi župan Jazbinšek in nadaljuje: »Občina v tem času izvaja tudi aktivnosti okrog nakupa zemljišča. Lahko bi rekel, da vse teče po predvidenem načrtu, ob tem pa se zavedamo, da se hitro približuje čas, ko bo ministrstvo izdalo razpis za pridobitev koncesije, zato je čas, ki ga imamo še na razpolago, relativno kratek rok za pripravo vsega.« Župan Vilko Jazbinšek je povedal, da je lokacija doma že določena. Dom bo stal približno 400 m iz središča Tabora proti jugu, na ravninskem delu, neposredno pod taborskimi hribi z znamenito stožčasto Krvavico. Razprostiral se bo na 3650 m2 in na zemljišču dveh hektarjev. Vzporedno ali še hitreje pa naj bi se na tem prostoru gradila tudi varovana stanovanja.
»Poleg izgradnje doma se pripravlja tudi dopolnilni projekt varovanih stanovanj. To pomeni, da bi bilo neposredno ob domu starejših približno tudi 20 varovanih stanovanj. Skupaj z domom je to precejšnja kapaciteta, ki bo omogočila ponudbo ne samo oskrbovancem v domu, temveč tudi širšemu okolju. Skratka vse, kar institucionalno varstvo starejših zahteva. Dom bo imel tudi ambulanto in lekarno, ki bo služila tako kapacitetam doma kot tudi krajanom. S tem pa bo na nek način občini vrnjen vložek, ki ga bo dala za zemljišče in njeno komunalno ureditev v tem projektu.«	D. Naraglav
Želijo si napredka
na področju podjetništva in obrti
V	Občini Polzela si želijo napredka na področju podjetništva in obrti. V ta namen je župan Ljubo Žnidar povabil na ponovoletni sprejem v malo dvorano OŠ Polzela samostojne podjetnike in predstavnike gospodarskih družb, ki delujejo na območju občine. Vabilu na sprejem so se odzvali tudi generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije dr. Vilijem Psenicny in njegov pomočnik Dušan Krajnik, predsednik Območne obrtne zbornice Žalec Jani Ulaga in sekretar Danilo Basle ter načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar.
V	pozdravnem nagovoru je župan Ljubo Žnidar poudaril, da želi v smeri razvoja podjetništva in obrti storiti korak naprej, saj so v ta namen zastavljeni visoki cilji.
V	pripravi je obrtno-poslov-na cona v Ločici ob Savinji, na Polzeli bo zgrajen trgovski poslovni center, prav tako pa je v dolgoročnem družbenem planu predvidena od križišča za tovarno nogavic do pokopališča poslovna cona. Kot je poudaril dr. Vilijem Psenicny, vidijo v gospodarskih in socialnih reformah možnosti povečanja blaginje, pogoji za podjetništvo pa naj bi se izvajali lokalno. Načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar pa je navedel mnoge olajšave pri pridobivanju potrebnih

mm
OBČINA BRASLOVČE Braslovče 22, 3314 Braslovče Tel.: (03) 703 84 00, Faks: (03) 703 84 10 E-pošta: obcina@braslovce.si
Občina Braslovče na podlagi 3. in 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. list RS št. 96/02) in na osnovi Odloka o proračunu Občine Braslovče za leto 2006 (Ur. 1. RS št. 2/06) objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov in projektov ljubiteljskih kulturnih društev letu 2006
1.	Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci ljubiteljskih kulturnih programov in projektov, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v Občini Braslovče,
-	da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti,
-	da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini za tekoče leto.
2.	Višina razpisanih sredstev je 1.980.000 Sit in se namenijo za sofinanciranje:
2.1.	Materialnih stroškov društev.
2.2.	Dejavnosti pevskih skupin v okviru društev.
2.3.	Kulturnih prireditev in projektov v organizaciji kulturnih društev:
-	veseli december,
-	gledališki abonma,
-	novoletna igrica,
-	drugi kulturni projekti in prireditve.
3.	Obrazci za prijavo na razpis se lahko dvignejo na Občini Braslovče v času uradnih ur.
4.	Prijave na razpis se oddajo osebno ali pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče.
Na kuverti mora biti vidno označeno: JAVNI RAZPIS - KULTURA.
5.	Rok za prijavo na razpis je do vključno 13. marca 2006.
6.	Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis.
ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Marko Balant
Župan Žnidar z gosti na sprejemu
dovoljenj. Med drugim je navedel, da so na krajevnem uradu upravne enote na Polzeli možne vse overitve, ki so precej cenejše, razen za kupoprodajne pogodbe, ki jih
je potrebno overiti pri notarju. Ob koncu so v prostem razgovoru sledila vprašanja, na katera so mnogi dobili odgovore iz prve roke, kot temu pravimo. T. Tavčar
Od kulture do gasilstva
V Občini Vransko so osrednjo občinsko proslavo ob kulturnem prazniku pripravili v domu krajanov. Slavnostna govornica je bila Damjana Podbregar, kulturni program pa so pripravili Literarno društvo Livra, učenci Osnovne šole Vransko - Tabor in glasbene šole Risto Savin Žalec ter člani Kulturnega društva Vransko.
Po proslavi je bilo v prostorih Občinske knjižnice Vransko odprtje razstave o pedagogu Petru Musiji, ki
je bil Slomškov sodelavec, učitelj, čebelar, sadjar in hra-nilničar v Šoštanju, rojen na Vranskem.
Pred proslavo so podpisali pogodbo o opravljanju lokalne gasilske javne službe za leto 2006 v Občini Vransko. Za občino je pogodbo podpisal župan Franc Sušnik, za GZ Žalec predsednik Franci Skok in za PGD Vransko, Tešova, Prekopa-Stopnik-Čeplje in Ločica pri Vranskem predsedniki društev, in sicer Dani Granda, Boris Piki ter Sašo in Anton Urankar.	T. T.
OBČINA BRASLOVČE Braslovče 22,3314 Braslovče Tel.: (03) 703 84 00, Faks: (03) 703 84 10 E-pošta: obcina@braslovce.si
Občina Braslovče na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. list RS št. 22/98) in na podlagi letnega programa športa Občine Braslovče za leto 2006 objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov športa v Občini Braslovče za leto 2006
1.	Na razpisu lahko sodelujejo športna društva, športna zveza in zavodi, registrirani za izvajanje športnih dejavnosti.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci:
-	da imajo sedež v Občini Braslovče,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini za tekoče leto,
-	da imajo organizirano redno vadbo,
-	da redno dostavljajo Športni zvezi poročila o realizaciji programov.
2.	Iz proračunskih sredstev v višini 7.000.000 Sit se bodo, v skladu z letnim programom športa Občine Braslovče za leto 2006, sofinancirali naslednji programi:
-	programi interesne športne vzgoje šoloobveznih otrok (80-urni programi redne vadbe),
-	programi športne vzgoje mladine s posebnimi potrebami,
-	programi kakovostnega športa (320-urni programi redne vadbe, priprave na državno prvenstvo),
-	programi športne rekreacije,
-	športne prireditve,
-	delovanje športnih društev in zveze.
3.	Programi, ki se sofinancirajo v okviru posameznih vsebin, se prijavijo na predpisanih obrazcih, ki jih zainteresirani lahko dvignejo na sedežu Občine Braslovče v času uradnih ur.
4.	Prijave se oddajo osebno ali pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče.
Na ovojnici mora biti vidno označeno: "JAVNI RAZPIS - ŠPORT.
5.	Rok za prijavo na razpis je do vključno 13. marca 2006.
6.	Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis.
ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Marko Balant
Tudi na Polzeli dražji vrtec
Izgradnja stanovanjsko-poslovnega objekta v Latkovi vasi se počasi zaključuje.
Nova stanovanja kmalu vseljiva
Polzelski svetniki so na prvi redni seji občinskega sveta v letošnjem letu med drugim v drugi obravnavi sprejeli proračun Občine Polzela za letošnje leto. Na predlog proračuna v 20-dnevni javni obravnavi ni prišla nobena pripomba, kar kaže, da je bil proračun že za prvo obravnavo dobro pripravljen.
O njem sta razpravljala Odbor za okolje in prostor in Odbor za družbene in negospodarske dejavnosti, je uvodoma dejal župan Ljubo Žnidar, podrobneje pa ga je obrazložila računovodkinja Tanja Mavrič, ki je med drugim dejala, da so ga pripravili po starem in po novi programski klasifikaciji. Proračun za leto 2006 je pripravljen na podlagi zadnjih napovedi gospodarskih gibanj, ki jih je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj. Na strani prihodkov se predvidevajo spremembe na področju davčne zakonodaje. Vsi učinki sprememb so upoštevani v napovedani oceni prihodkov. Največji negativni učinek na strani prihodkov bo imela postopna ukinitev davka na izplačane plače, ki predvideva znižanje davka za 20 odstotkov v letu 2006, naslednjih 20 odstotkov v letu 2007, 30 odstotkov v letu 2008 in dokončno ukinitev v letu 2009. S postopno ukinitvijo omenjenega davka se znižujejo javni finančni prihodki in dohodki. Tako bo tudi občina v bodoče stremela k znižanju deleža javno finančnih odhodkov in k doseganju vzdržanega proračunskega primanjkljaja.
V razpravi, ki je bila kratka, so nekateri svetniki obrazložili svoj glas za takšen proračun. Skoraj vsi so bili enotni, da je proračun dobro pripravljen in
Občina Polzela je za izvajanje lokalne javne gasilske službe med prvimi v Spodnji Savinjski dolini podpisala pogodbo in tudi letos za izvajanje te službe pooblastila prostovoljna gasilska društva iz Andraža nad Polzelo, Ločice ob Savinji in s Polzele. Pogodbo so podpisali župan Ljubo Žnidar, predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in predsedniki vseh treh gasilskih društev Dušan Zabukovnik, Martin Steiner in Ivan Kotnik.
usklajen z možnostmi, s katerimi razpolaga Občina Polzela. Skupni prihodki za letošnje leto so načrtovani v višini 827 milijonov tolarjev, kar je za 6 odstotkov več kot v letu 2005. Znesek primarne porabe na prebivalca za leto 2006 znaša 103.638 tolarjev, kar je za 4,5 odstotke več kot v letu 2005, tako bo odhodkov nekaj več kot 888 milijonov. Ker je odhodkov več kot prihodkov, se bo občina zadolžila za 50 milijonov tolarjev.
Največ denarja, kar 245 milijonov tolarjev, je v proračunu namenjenih za prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalno dejavnost. Pretežni del planiranih sredstev odpade na podprograme komunalnih dejavnosti in upravljanje in razpolaganje z zemljišči. Za prostorsko načrtovanje so planirana sredstva v višini 46 milijonov. Tukaj gre predvsem za prostorske plane in za sofinanciranje poslovne cone Ločica. Pri podprogramu oskrbe z vodo je planirana izgradnja vodovoda na Polzeli. Pri podprogramu objekti za rekreacijo je še vedno del sredstev namenjenih za poplačilo obveznosti za lani zgrajeni športnorekreacijski center na Polzeli. Pri pod programu spodbujanje stanovanjske izgradnje so planirali v letošnjem letu izdelavo študije za zidavo novega stanovanjskega bloka na Polzeli. Pri upravljanju in razpolaganju z zemljišči pa so velik del sredstev namenili za odkup zemljišč na Polzeli, kjer bodo letos gradili trgovski center. Druga največja postavka v proračunu za letošnje leto je izobraževanje. Za to bodo namenili 233 milijonov, od tega 145 milijonov za področje varstva in vzgoje predšolskih otrok, 3
S pogodbo podpisniki urejajo vsebino, obseg, način opravljanja gasilske službe, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe na celotnem območju Občine Polzela. Pred podpisom se je župan Ljubo Žnidar gasilcem zahvalil za opravljeno delo na področju širšega pomena, za katerega žrtvujejo gasilci svoj prosti čas. Podpis pogodbe zavezuje k izvedbi in dobremu sodelovanju na operativnem področju. Delo gasilcev
milijone za investicije in vzdrževanje v vrtcu Polzela in skoraj 68 milijonov za primarno in sekundarno izobraževanje. Ta sredstva bodo porabili za materialne stroške šole, zavarovanje, ogrevanje, investicije in investicijsko vzdrževanje. Planirana sredstva vključujejo tudi glasbeno šolo. 20,4 milijonov pa je namenjenih za program pomoči šolajočim v osnovnem šolstvu, štipendije in študijske pomoči. Za izvajanje programov varovanja okolja in naravne dediščine je namenjenih 73 milijonov. Glavni podprogram tega programa sta zbiranje in ravnanje z odpadki, kamor spadajo gradnja in vzdrževanje odlagališč, nabava posod za odpadke, sanacija črnih odlagališč, odvoz kosovnih odpadkov in posebnih odpadkov, odškodnine za komunalno deponijo, ravnaje z odpadno vodo, kamor spada gradnja in vzdrževanje kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav. Svetniki so razpravljali in sklepali tudi o novi ekonomski ceni v vrtcu in o sistemizaciji delovnih mest v njem. O zvišanju cen za 2,3 odstotke za dnevni program v oddelkih prvega starostnega obdobja je svetnike seznanila ravnateljica OŠ Polzela in Vrtca Polzela in Andraž Valerija Pukl. Dejala je, da tako v vrtcu kot v šoli skrbno poslujejo in da je bilo zadnje povišanje julija lani. Podražitev vrtca z dosedanje ekonomske cene 86.800 na 88.796 tolarjev upošteva zvišanje stroškov, velja pa od 1. januarja. Svetniki so po krajši razpravi potrdili podražitev. Potrdili so tudi predlog sklepa o podpisu pogodbe o poslovnem sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Celje pri projektu poslovne cone Polzela. T. Tavčar
je pohvalil tudi predsednik GZ Žalec Franci Skok, ki je poudaril, da so bile s podporo občine uresničene glavne investicije pri nabavi opreme. Čestital je tekmovalnim enotam za zavidljive rezultate. V letošnjem letu jih čaka državno tekmovanje. Poveljnik zveze Franci Naraks pa je poudaril, naj s takim tempom nadaljujejo tudi na strokovnem področju.
Predsednik občinskega poveljstva Lado Košec je prisotne seznanil z načrtom obveščanja in aktiviranja gasilskih enot ob različnih nevarnostih v občini. Na podlagi tega načrta bo od zdaj ob različnih nevarnostih tudi javno alarmiranje z uporabo sirene. Prav glas sirene lahko preventivno deluje v smislu opozarjanja. Ob koncu je podžupan Stanko Novak izrazil zadovoljstvo nad uspehi gasilcev v občini, saj ni prireditve, na kateri njihovi člani ne bi pomagali.	T. T.
V Občini Prebold se po stečaju Tekstilne tovarne Prebold in Mika stanje na področju gospodarstva bistveno izboljšuje. Poleg zagona nove tovarne podjetja Schefenacker, na lokaciji nekdanje tekstilne tovarne, se v občini vršijo vlaganja domačih gospodarstvenikov, ki bodo zagotovila tudi nova delovna mesta.
Zelo živahno je zlasti v Latkovi vasi, na področju nekdanjega kmetijskega posestva na Groblji, kjer ima že nekaj časa svoj sedež elektropodjetje Veltrag iz Matk. Slednje je ob
Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Občini Prebold je bila letos v znamenju 150-letnice rojstva Antona Aškerca. Dramska skupina DPD Svoboda Prebold je pod vodstvom režiserja Cirila Jagriča pripravila zanimiv recital Aškerčevih pesmi.
Na proslavi so nastopili Pihalni orkester Prebold z dirigentom Milanom Posavcem, Moški pevski zbor Svobode Prebold, ki ga vodi Ciril Jagrič, in plesna skupina Svoboda Prebold. Proslavo so s svojimi nastopi obogatili harmonikar Gal Dolinar, vokalistka Manuela Go-ropevšek in kitaristka Urška Tekavc. Povezovalka programa je bila Eva Pečovnik, slavnostni govornik pa župan Občine Prebold Vinko Debelak: »Slovenska kultura, ki so jo naši predniki gojili s toliko ljubezni in
Prejšnji četrtek je prvič v tem letu zasedal občinski svet Občine Prebold. Svetniki so najprej prisluhnili poročilu predsednice nadzornega odbora o delu v preteklem letu, potrdili pa so tudi program dela nadzornega odbora za letošnje leto.
V prvi obravnavi je bil sprejet predlog statuta občine.
ukinitvi Kmetijstva Hmezad kupilo velik objekt nekdanje sušilnice in skladišče za hmelj in še nekatere druge objekte z zemljiščem. Lansko leto so se odločili za investicijo izgradnje 15 stanovanj v objektu nekdanje sušilnice in skladišča. Investicija je vredna okrog 250 milijonov, gradbena dela pa izvaja podjetje Pluton iz Šempetra. Poleg stanovanj je precejšen del obnovljene zgradbe namenjen proizvodnji tekstilnih izdelkov in prodaji le-teh. V novem tekstilnem podjetju, ki že uspešno deluje, naj bi delo dobilo kar
toliko žrtvami, je tisto najbolj dragoceno, najbolj naše, tisto, kar iz nas dela narod. To kulturo moramo ohranjati, to kulturo moramo ljubiti, to kulturo moramo podajati poznejšim rodovom. Kdo? Vi, ljubiteljski kulturni ustvarjalci, pa tudi mi, vaši poslušalci in gledalci. Kje pa je ta silna študirana množica, inteligenca samoimenovana - a je inteligenca ta množica, ki sedi doma, ki s to pasivnostjo izraža invalidnost svojega duha?«
V	svojem govoru je razpredal tudi misli o Prešernovi nagradi, citiral je ekonomista Miča Mrkaiča, ki je v časniku Finance, v članku Grobovi tulijo na kulturni praznik, razmišljal o tovrstnih nagradah in dejal, da je kultura nepotrebna javna poraba.
V	slavnostnem govoru je župan Vinko Debelak precej besed
Občinski svet je potrdil tudi predlog letnega programa športa Občine Prebold in pogodbo o poslovnem sodelovanju pri projektu poslovne cone Prebold. Svetniki so dali soglasje k ceni pomoči družini na domu in po skrajšanem postopku sprejeli pravilnik za vrednotenje programov v ljubiteljski kulturi. Svetniki so
lepo število delavk. V spodnjem delu bosta trgovina z elektromaterialom in gostinski lokal.
V neposredni bližini tega objekta nastaja tudi nov poslovni objekt podjetja Skiro, d. o. o., iz Prebolda. Izgradnja novih objektov se predvideva tudi v Dolenji vasi, kjer naj bi zrasel še en stanovanjski blok, v Preboldu naj bi zgradili dom starejših občanov, na območju sedanje industrijske cone ob Savinji v Latkovi vasi pa bo prav tako zraslo še nekaj proizvodnih objektov.
D. Naraglav
namenil Prešernu in njegovim verzom. Spomnil pa je tudi, da je bil Prešeren v nekem času tudi sošolec blaženega škofa Antona Martina Slomška. Slednji je na Prešernove ugotovitve, da o ocenjevanju svojega umetniškega ustvarjanja nista in nikoli ne bosta istih misli, odgovoril z besedami: »Mislim, da so na svetu različne cvetice, različni ptički pevci in tudi različni pesniki nekaj lepega in potrebnega. In tako bova midva vsak pri svojem ostala.«
In sta ostala, dostojanstveno vsak sebi, a ljubila, negovala in gradila skupen cilj - njima drage Slovence in slovensko domovino.
Proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku so v Preboldu tudi letos zaključili v preddverju dvorane, kjer so s kozarcem rujnega nazdravili prazniku.
D. Naraglav
imeli na dnevnem redu tudi predlog dodelitve finančne pomoči podjetju Prebold nogavice, ki nadaljuje proizvodnjo nogavic po stečaju Tekstilne tovarne Prebold. Svetniki so predlog vrnili odboru za gospodarstvo in ga bodo spet obravnavali skupaj s kriteriji za dodeljevanje tovrstne pomoči.	K. R.
Gasilci vedno pomagajo
S podpisa pogodbe
V Preboldu v znamenju Aškerca
Pripraviti kriterije za pomoč
Novo vozilo za praznik	Gasilci preprečili katastrofo
Med podpisom pogodbe
Med gašenjem
V sejni sobi Občine Braslovče so svečano podpisali pogodbo za sofinanciranje nabave novega gasilskega vozila za osrednje gasilsko društvo Braslovče. Za nakup novega so se odločili zato, ker ima osrednje gasilsko društvo za
V Gasilski zvezi Prebold so tudi letos pripravili seznam občnih zborov po posameznih društvih in določili občni zbor zveze, ki bo 7. aprila. Teden prej bo tudi občni zbor gasilske mladine GZ Prebold, ki jo vodi Katarina Grenko. Prvi letošnji gasilski občni zbor so 10. februarja pripravili gasilci PGD Matke, za njimi so dan zatem zborovali na Groblji, sledijo pa občni zbori v Šeščah, Kaplji vasi, Sv. Lovrencu, v nekdanjem industrijskem gasilskem društvu TT Prebold, v osrednjem gasilskem društvu Prebold-Dolenja-vas-Marija Reka in v Latkovi vasi.
Na občnih zborih po društvih sta običajno prisotna predsednik GZ Prebold Jože Veber in poveljnik Branko Verk in še kdo od njunih namestnikov. Če le lahko, se občnih zborov udeleži tudi župan Vinko Debelak, ki je tudi sam aktiven gasilec pri PGD Groblja. Na občnem zboru so mu bili izročeni tudi napredovalni čini za višjega
Na 106. občnem zboru so se sestali člani in drugi gostje Prostovoljnega gasilskega društva Braslovče. Iz poročil predsednika Jožeta Matka, poveljnika Danijela Pantner-ja, predsednika mladinske komisije Damjana Sorčana in drugih je razvidno, da je bilo delo društva uspešno na vseh področjih.
Sedemkrat so bili na intervencijah, kar je manj kot leto poprej, pa tudi materialna škoda je bila manjša. Odziv članov je bil zadovoljiv in tudi dovolj hiter, tako da so preprečili nastanek še večje škode. Nekaj aktivnosti so opravili tudi na preventivnem področju, organizirali so pregled gasilnih aparatov, pregledali 24 sušilnic, obiskali otroke v
izvajanje intervencij že več kot 30 let staro vozilo, ki so ga dobili v dar od gasilcev iz Nemčije.
Na podlagi sklepa občinskega sveta je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje Pušnik, d. o. o., iz Slovenske Bistrice. Pogodbo
gasilskega častnika II. stopnje, podelili so tudi sedem društvenih priznanj za dolgoletno delo v društvu in dve priznanji GZ Prebold. Priznanja sta podelila predsednik preboldske gasilske zveze Jože Veber in predsednik Gasilskega društva Groblja Vojko Kolenc. Slednji je podal obširno poročilo o delu društva, ki je lani praznovalo 80-letnico svojega delovanja.
V zvezi z jubilejem je bilo veliko aktivnosti in tudi novih prido-
vrtcu in jim predstavili delo in opremo. Za osnovno in dopolnilno usposabljanje, čas na intervencijah in za druge aktivnosti, kot so vaje in tekmovanja, so opravili skupaj kar šest tisoč prostovoljnih ur. Veliko aktivnosti pa so opravili za nakup novega gasilskega vozila. V lanskem letu so se izkazali tudi mladi, pet ekip se je udeležilo kviza občinskega poveljstva Braslovče, ogledali so si gasilsko olimpijado v Vraždinu, bili so na petdnevnem taborjenju, zbrali 6 ton odpadnega papirja in sodelovali pri aktivnostih, ki so se izvajale v sklopu društva. V program dela za letos so na prvo mesto postavili izobraževanje, sem sodijo tečaji in učne delavnice, tekmova-
je v imenu dobavitelja podpisal direktor podjetja Marijan Pušnik, v imenu braslovške občine župan Marko Balant in v imenu Prostovoljnega gasilskega društva Braslovče predsednik Jože Matko. Podpisu so prisostvovali poveljnik občinskega poveljstva Milan Šoštarič, ki je tudi direktor občinske uprave, Rudi Sedovšek, predsednik krajevnega odbora Braslovče in občinski svetnik ter poveljnik Prostovoljnega gasilske društva Braslovče Danijel Pantner. Novo vozilo GVC 16/25 bo stalo 40 milijonov tolarjev, financiranje bo trajalo pet let s soudeležbo občanov Občine Braslovče in domačega gasilskega društva. Prevzem bo v času občinskega praznika letos septembra.	T. Tavčar
bitev. Med njimi je še posebno pomemben nakup novega gasilskega avtomobila za prevoz moštva. Zelo aktivni pa so bili tudi na tekmovalnem področju, saj so tekmovali s šestimi tekmovalnimi desetinami. Vse desetine so dosegle lepe rezultate. Še posebej pa so ponosni na žensko člansko desetino B, ki bo zastopala barve njihovega društva in GZ Prebold na letošnjem državnem tekmovanju.
D. Naraglav
nja pionirskih, mladinskih, članskih in veteranskih desetin, prevzem novega gasilskega vozila, izvajanje aktivnosti v mesecu požarne varnosti in vrsto drugih aktivnosti. V domu bi radi uredili kuhinjo, napeljali centralno ogrevanje v novem delu doma in fasado. Zbor je med drugim v imenu Gasilske zveze Žalec pozdravil Dušan Pungartnik, jim čestital za uspehe in jim zaželel uspešno delo tudi v letošnjem letu. Ob koncu so v svoje vrste sprejeli nove člane, med drugimi tudi župana Marka Balanta, in podelili vrsto priznanj.
Za 40 let je diplomo in značko za dolgoletno članstvo v društvu prejel Janez Kokovnik, za 30 let Franc Holc, za 20 let
V	sredo, 1. februarja, se je nekaj po poldnevu nad Ložnico pričel valiti črn dim, po cestah pa so drvela gasilska in reševalna vozila. Gorelo je v proizvodni hali podjetja Novem car interior design in sprva je kazalo na veliko katastrofo. K sreči so gasilci učinkovito omejili in pogasili požar. Trije zaposleni so bili odpeljani v bolnišnico.
Škoda je velika, a vendar proizvodnja v Novemu teče dalje, je nekaj dni po požaru povedal direktor Ivan Podpečan in poudaril, da gre zahvala za to predvsem hitremu in učinkovitemu posredovanju gasilcev Gasilske zveze Žalec.
Poleg gasilcev so si kraj dogodka ogledali tudi kriminalisti, ki so ugotovili, da je požar nastal v komori za lakiranje polizdelkov, in sicer zaradi blokiranega ležaja elektromotorja, ki preko reduktorja premika pištole za lakiranje. Zaradi trenja se je vžgal lak v notranjosti komore. Ivan Podpečan pravi: “Uradno to še ni potrjeno, ker je ležaj še na laboratorijski preiskavi. Za nas kot podjetje je pomembno to, da je izključena kakršna koli možnost podtaknjenega požara ali da bi šlo za veliko malomarnost. Gre torej za tehnični vzrok.”
V	času požara je bilo v tovarni okrog 300 delavcev. “Zahvaljujoč gasilski vaji, ki smo jo imeli novembra lani s praktično isto predpostavko, kot se je zdaj zgodil požar, so bili ljudje sorazmerno dobro usposobljeni za same postopke gašenja, še bolj pomembno pa je bilo, da so zelo hitro in mirno, brez nereda in panike zapustili delovna mesta, tako da ni bilo poškodovanih. Trije, ki so bili na opazovanju v bolnišnici Celje, so delavci s tega oddelka in so skušali maksimalno reševati in gasiti požar. Ker v prvem hipu še niso imeli zaščitnih mask, so bili izpostavljeni dimu, zato so bili preventivno odpeljani na opazovanje v bolnišnico. Po do-
Primož Matko, za 10 let pa Suzana Habot, Anže in Luka Hribernik, Andrej Kos, Miro Kuserbaj, Manica Ocvirk, Matej Strnišnik ml., Anže Tašker in Urh Tomanič. Podeljene so bil tudi diplome za napredovanje. Diplomo za napredovanje v višji čin gasilski častnik prve stopnje je prejel Bogdan Pantner, diplomo za napredovanje v višjo gasilsko častnico organizacijske smeri prve stopnje je prejela Sabina Sorčan in diplomo za napredovanje v gasilskega častnika druge stopnje Janez Deželak. Priznanje GZ Žalec 3. stopnje sta prejela Tanja Marčinko in Primož Matko, 2. stopnje Damjan Sorčan in 1. stopnje Jože Matko in Danijel Pantner.	T. Tavčar
sedanjih podatkih nihče ni bil resno poškodovan oziroma ne bo imel kakšnih posledic zaradi požara, razen seveda trenutnega vpliva dima,” je povedal Ivan Podpečan.
Nevarnosti, da bi prišlo do večje ekološke katastrofe, ni bilo, pojasnjuje direktor Novema: “Imamo dve skladišči kemikalij. Skladišče, v katerem so izredno vnetljive in nevarne kemikalije, je popolnoma ločeno od proizvodne stavbe, nahaja se na čisto posebni lokaciji. Druga vrsta kemikalij, polietrske smole pa v isti stavbi, vendar skoraj sto metrov od lokacije požara in so popolnoma zavarovane, tako da do katastrofe ni moglo priti. Seveda pa sta zraven dve mešal-nici, ena neposredno ob stroju, ki je zgorel. V teh mešalnicah so samo dnevne količine kemikalij, ker pa dnevno predelamo tudi 10 ton materiala, je bilo v vsaki mešalnici po pet ton teh snovi, kar je kljub vsemu veliko in to je povzročilo tako visoke temperature v požaru. Dim sam po sebi ni bil strupen. V poliestru ni izrazito strupenih snovi, nikjer ni bilo klora, tako da se ni mogel tvoriti dioksin, pa še ena dobra okoliščina je bila, daje dim, ki je v vsakem primeru moteč, veter odnesel visoko v zrak in potem proti gozdu oziroma nenaseljenim krajem. Tudi strokovnjaki, ki so sodelovali v analizi požara, niso podali ocene, da bi bila ekološka ogroženost. Kar se tiče vod, gasilo se je s peno, vse vode so speljane v lovilni bazen, vode so bile analizirane in ugotovljeno je bilo, da ni prišlo do onesnaženja vod oziroma podtalnice.”
Informacija, daje potrebno evakuirati okolico Novema, je bila po besedah Ivana Podpečana popolnoma izmišljena. “Proizvodno halo je bilo treba izprazniti, ne pa okolice. Požar je bil omejen samo na dva prostora in se ni razširil. Predvsem gre zahvala dejstvu, da so bili vsi gasilci oziroma vsaj vodje društev, ki so sodelovali pri gašenju, večkrat pri nas, poznajo razmere in lanskoletna vaja je potekala natanko v teh prostorih, tako da so lahko z dihalnimi aparati vstopali, so se znali orientirati, vedeli so, kje je kaj in so lahko ukrepali, tako kot je bilo potrebno.”
In kakšna je škoda oziroma kako je s proizvodnjo? “Škoda še ni ocenjena, ker preiskave statike zgradbe še potekajo, nekaj strešnih plošč bo verjetno
potrebno zamenjati, ne pa celotne konstrukcije. Da bi rešili problem proizvodnje, smo selili fazo priprave na lakiranje in lakiranja v Italijo in Nemčijo, kjer se proizvodnja odvija s pomočjo naših delavcev. Tako smo lahko v ponedeljek po požaru v ostalih obratih delali naprej. Hkrati postavljamo začasno lakirnico v nepoškodovanem delu hale, kjer je že nameščen obnovljen lakirni stroj. Nov lakirni stroj je tudi že naročen in bo nameščen do konca marca. Začeli smo že z obnovo pogorele lakirnice, kjer naj bi v treh mesecih stekla proizvodnja. Nobenega delavca nismo poslali na dopust, nasprotno, opravljati morajo celo nadure, ker imamo del zaposlenih v Italiji in Nemčiji, takt proizvodnje pa tudi ni tako enakomeren zaradi dobav iz tujine. V skupini Novem je običaj, ko pride do nesreče v eni tovarni, moramo vsi ostali priskočiti na pomoč. Tako smo storili že tudi mi, ko je pred sedmimi leti v Italiji zgorela lakrinica, kjer je požar ušel nadzoru in se je zrušila cela hala. Takrat smo pomagali mi, saj je bil del proizvodnje preseljen k nam.”
Lakirnica bo torej kmalu spet delovala. Pa bodo poskrbeli za dodatno zaščito pred požarom? “Mi smo že dosedaj imeli vso potrebno protipožarno zaščito. Vendar se je zgodilo nekaj stvari, ki jih še ne razumemo povsem. Imeli smo nekatere zaščitne elemente, ki so se ob požaru sprožili in bi po vsej teoriji morali pogasiti požar, pa ga niso. S strokovnjaki bomo še enkrat analizirali, zakaj ni bila ta prva sprožitev teh naprav dovolj učinkovita. Če bomo ugotovili, da je bilo to premalo, bomo vgradili dodatno zaščito, pojasnjuje Ivan Podpečan in še enkrat poudarja:
“Velika zahvala gre vodji gašenja požara Franciju Naraksu in vsem sodelujoči gasilcem, ki so bili zelo disciplinirani in so tako hitro priskočili na pomoč ter strokovno obvladali požar, da ni prišlo do izredno velike katastrofe. To nam še toliko bolj potrjuje, kako so preventivne vaje z zunanjimi gasilci pomembne vsaj enkrat na leto, tako da v primeru požara natančno vedo, kje in kaj gori ter kako je potrebno pristopiti h gašenju. Zato smo izjemno hvaležni gasilcem, ki so tako učinkovito posredovali, tako da proizvodnja danes teče naprej kljub manjšim motnjam.”	K. R.
Občni zbori v teku
Z občnega zbora PGD Groblja med podelitvijo priznanja za 60 let dela na področju
Letos novo gasilsko vozilo GVC 16/25
Priznanji za Ponikvo in Galicijo
Srečanje veteranov društva Sever
Podpredsednik Turistične zveze Slovenije Lojze Šoster in predsednica projektnega sveta projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna Majda Dekleva sta predala priznanje Tilki Potočnik.
Ob zaključku ocenjevanja mestnih in vaških jeder v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna je 15. februarja Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Občino Jesenice organizirala posvet Ohranjevanje vaške in mestne podobe v slovenskem prostoru. Na posvetu so podelili priznanja najboljšim mestnim in vaškim jedrom za leto 2005. Priznanja za najboljša vaška jedra so pripadla Ponikvi pri Žalcu, Motniku med Kamnikom in Vranskim ter Galiciji pri Žalcu. Priznanje za najboljše mestno jedro v letu
2005 je Turistična zveza Slovenije podelila trgu Toneta Čufarja na Jesenicah. Komisija, ki so jo sestavljali Franc Vehovar, Marjan Ocvirk in Pavle Mihevc, je svojo odločitev utemeljila z obrazložitvijo:
Naselje Ponikva, katerega prvi zgodovinski zapis seže z omembo Škrlinovega gradu v leto 1251, ne kaže častitljive starosti, obiskovalca pa posebno v osrednjem delu preseneti z vzorno urejenostjo. V strnjeno grajenem delu vasi okoli obnovljene cerkve so prav tako Slomškov dom, stara zgradba, v kateri domu-
Dve uspešni akciji
Območno združenje Rdečega križa Žalec bo tudi letos s pomočjo občinskih organizacij Rdečega križa v Spodnje Savinjski dolini pripravilo enajst krvodajalskih akcij. Prvi dve sta bili januarja na Vranskem in Polzeli.
Na Vranskem je kri darovalo 144 krvodajalcev, kar je za ta kraj izjemno veliko, na Polzeli pa se je akcije udeležilo 163 krvodajalcev. Kri so darovali za Zavod Republike
Slovenije za transfuzijsko medicino.
Kot je dejala sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Žalec Majda Pilih, so zelo zadovoljni, še posebno, ker opažajo, da število krvodajalcev ne upada, temveč ponekod celo narašča. Krvodajalstvo je namreč eno izmed najbolj humanih in potrebnih dejavnosti. Kri občani darujejo brez pričakovanja kakršnega koli povračila. Naslednja akcija bo 18. aprila v Žalcu. T. Tavčar
17».	Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina H320133	Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, H 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor B 703 43 70.
Spoštovani in zvesti kupci!
Zopet je tu pustni čas. Čas pustnih norčij in veselja, čas, ko si nadenemo maske in si damo duška.
Vsaj enkrat na leto smo lahko to, kar si morda želimo biti. Brez kakšnih omejitev se lahko spotikamo ob državo, njeno politiko in politike, ponazarjamo in osvežujemo aktualne dogodke doma in po svetu.
Pustni čas pa prinaša tudi pustne dobrote, od svinjske krače do okusnih krofov. Teh sicer v naših trgovinah ne manjka tudi v ostalih mesecih, vendar v pustnem času, ker je to pač tradicija, so še slajši, predvsem pa na veliko posegamo po njih. V naši pekarni v teh dneh napečemo na tisoče krofov in z njimi dobro založimo vse naše trgovine in lokale po dolini in tudi izven nje.
Tako bo tudi letos, zato prisrčno vabljeni v naše trgovine in slaščičarne. Naj bodo ti najbolj norčavi dnevi še prijetnejši z našimi krofi in ostalo ponudbo.
Ob nakupih pa se velja spomniti, da pri nas cenimo svoje Kupce, kar potrjuje tudi naša vsakoletna prireditev
Zvestoba se nagrajuje
Hvala za zaupanje in zvestobo. Naj bo tako tudi v prihodnje!
Kolektiv prijaznih ljudi Brglez
obiščite nas in videli boste bolje
je etnološki muzej, in »večnamenska« manjša zgradba. Pri tem moramo poudariti občuteno razrahljano povezanost vseh teh stavb v zaključeno funkcionalno celoto vaškega jedra z vmesnimi, kar parkovno vzdrževanimi zelenimi površinami. Spodbudno je, da to današnje jedro, čeprav nima sledov oddaljene preteklosti, prinaša v naselje pridih in funkcijo nekdanjih starotr-ških jeder. Srečevanje ljudi v tem prostoru in prireditve pa kažejo, da je »koncept« zasnove središča kraja ob skrbi za njegovo urejenost uspešen in pohvale vreden. Zgodovinski prostor vasi Galicija predstavlja danes plato nad vasjo s cerkvijo sv. Jakoba z župniščem, kaplanijo in nekdanjo vaško šolo, ki je bila nedavno dobro obnovljena kot stanovanjski objekt. Baročna cerkev z obnovljenimi freskami poznobaročnega slikarja Lerchingerja predstavlja dragocen zgodovinski spomenik, ki ga bogatijo prav v cerkvi najdeni rimski reliefni kamni. K vzorni prenovi prostora prispevajo tudi omenjena šola, ki jo je za stanovanje obnovil lastnik podjetja za oblikovanje v Veliki Pire-šici, fasada župnišča in delno kaplanije. Tako je to prijetno shajališče in tudi zgodovinsko zanimiva turistično obiskana točka.
Priznanje sta prevzela Tilka Potočnik (Občina Žalec) in Uroš Govek (Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec). Tokratna podelitev priznanj najboljšim in najlepše urejenim mestnim in vaškim jedrom je potekala četrtič, aprila pa bodo z objavo razpisa, na katerega vsako leto občine pošljejo med 20 in 30 prijav za najlepša mestna in vaška jedra, začeli že z novo akcijo.	U. G.
S srečanja Veteranskega društva Sever - Odbora Žalec
V dneh pred kulturnim praznikom so se v enem izmed žalskih gostišč zbrali vojni veterani, člani Veteranskega društva Sever za celjsko območje. Glavni namen tokratnega srečanja je bil oceniti dosedanje delo in izvoliti novo vodstvo. Veteransko društvo Sever združuje predvsem policiste, rezervne policiste ter državljane, ki so kot pripadniki organov za notranje zadeve ali kot prostovoljci sodelovali z njimi pri zaščiti demokratičnih procesov v Sloveniji ali so sodelovali v vojni za Slovenijo. Društvo deluje na območju 32 občin širšega celjskega območja, za območje Spodnje Savinjske doline pa ima društvo Odbor Žalec, ki ga vodi Iztok Rumpf.
Na občnem zboru so veterani ocenili delo v lanskem letu in spregovorili o aktivnostih v prihodnjem obdobju. O delu Odbora Žalec je poročal predsednik odbora Iztok Rumpf. Zbranim je izrekel dobrodošlico, nato pa so se z minuto molka poklonili spominu na lani preminula člana Marka Magriča in Ludvika Miklavca st. V nadaljevanju je Rumpf nanizal število aktivnosti in ocenil, da je delo potekalo uspešno in v skladu
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon. - pet.: 8. - 18. ure sobota: 8. - 12. ure
s sprejetim programom dela. Njegovo poročilo je dopolnil predsednik Veteranskega društva Sever za celjsko območje Franc Bevc, ki je uvodoma pohvalil delo žalskega odbora, nato pa obširneje spregovoril o delu celotnega društva in nekaterih nerešenih vprašanjih, ki zadevajo njihovo organizacijo. Letošnje leto bo v znamenju
15.	obletnice osamosvojitve in vojne za Slovenijo. Obeleževanju tega jubileja bodo namenili največ pozornosti. Veliko časa bodo namenili zbiranju gradiva za izdajo knjige o njihovem delu v času nastajanja samostojne Slovenije in pridobivanju novih članov, še zlasti med rezervnimi in aktivnimi policisti. Pomemben poudarek pa bo tudi v prihodnje dan sodelovanju z ostalima dvema veteranskima organizacijama ZVVS Spodnje Savinjske doline in ZZB NOB.
To sta v svojem govoru izpostavila tudi predstavnika omenjenih veteranskih organizacij, in sicer predsednik Območne organizacije ZZB NOB Viljem Petek in podpredsednik ZVVS Milan Vogrinc. V letošnjem letu bo sodelovanje še plodnejše, saj bodo skupaj ob dnevu upora,
27.	aprilu, ko bodo obeležili 65-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte, ob dnevu državnosti, ko bodo postavili spominsko obeležje ob 15-letnici slovenske državnosti in vojne za Slovenijo, na tradicionalnem srečanju vseh treh veteranskih organizacij na partizanski Čreti in še kje. V nadaljevanju so za predsednika ponovno izvolili Iztoka Rumpfa, njegov namestnik bo Boris Verdnik, praporščak Marjan Zagoričnik, člani kolegija pa Janez Šmigovc, Janez Mak, Marjan Oberžan, Jože Ribič in Igor Orešnik.	D. Naraglav
Obnovitev zvonikov
PREGLEDI VIDA četrtek, 9. 3. 2006 četrtek, 30. 3. 2006 NAROČITE SE NA tel.: 700 06 30!
NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL STAREJŠI MODELI ZNIŽANI OD 20 % DO 50 %
Znana romarska cerkev sv. Križa na Gori Oljki, ki je podružnica Župnije Polzela, je bila v zadnjem desetletju deležna cele vrste obnov. Zdaj sta na vrsti zvonika.
Obnova oltarja je potekala več let, zaključena pa je bila lani in je stala kar 21 milijonov, na vrata pa je že trkala nova nujno potrebna investicija, obnova obeh zvonikov. Neznani storilci so se namreč izživljali tako, da so streljali v strehi zvonikov in ju pri tem tako poškodovali, da je začela zatekati voda, ki je seveda načela ostrešji. Ostrešje in kritino na enem
Bakrena prevleka na desnem zvoniku
zvoniku so zamenjali že konec lanskega leta, sedaj pa jih čaka obnova na drugem zvoniku.	T. T.
NIKO ŠKETA, s. p.
POLZELA 46/a, 3313 POLZELA http://www.pokali-sketa.si
POKALI - za vsa tekmovanja MEDALJE - za vsa tekmovanja PLAKETE - gasilske, društvene, občinske GASILSKA OPREMA ŠIVANJE
RAČUNOVODSKE STORITVE
Gsm: 041 891 293 - NIKO Gsm: 041 241 350 - VESNA
SPLOŠNO GRADBENIŠTVO Bogdan Drev, s. p.
Parižlje 35/a, 3314 Braslovče GSM: 041 652 186, tel.: 03 705 05 88 E-naslov: bogdan.drev@gmail.com
-	izdelava in montaža lesenih ostrešij
- izdelava in montaža žlebov, žlot, obrob, snegobranov...
-	pokrivanje vseh vrst strešnih kritin
- zidanje, fasade, barvanje napuščev zunanje ureditve
-	novogradnja in sanacija dimnikov
IZVEDBA KANALIZACIJSKIH PRIKLJUČKOV
Ptičja gripa kaže zobe tudi pri nas
Ljudje radi občudujejo in krmijo labode ob Savinji, vendar se velja glede na pojav ptičje gripe izogibati neposrednemu stiku z njimi.
Stoletne vode zadržati na desetih območjih
Dokler je bila ptičja gripa daleč stran od nas, si nismo belili glav. Ko so se lani jeseni pojavili primeri poginulih živali v sosednji Hrvaški, smo že z večjo resnostjo spremljali to bolezen ptic, katerih virus se lahko prenese tudi na človeka. Ko pa je bilo ugotovljeno, da je labod z Drave pri Mariboru poginil zaradi ptičje gripe, smo se začeli nekoliko bolj zavedati resnosti tega problema. Poročila o novih primerih poginulih ptic, zlasti labodov, se vrstijo skoraj vsak dan. Dol5. februarja so pri šestih poginulih labodih ugotovili sum okužbe s ptičjo gripo. Državni center za nadzor bolezni je po potrditvi okužbe laboda iz Maribora z virusom H5N1 v laboratoriju v Padovi celotno ozemlje Slovenije razglasil za območje visokega tveganja. Kot lahko zvemo iz mnenj strokovnjakov, je virus ptičje gripe (H5N1), ki se trenutno širi med ptičjo populacijo, podoben virusu človeške španske gripe iz leta 1918. Znano je, da je možen prenos virusa ptičje gripe s ptice na človeka. Prvič je bil prenos opisan prav za virus H5N1 leta 1997, umrlo pa je 6 ljudi od 18 obolelih. Po doslej znanih podatih svetovne zdravstvene organizacije je bilo potrjenih 112 okužb ljudi
z virusom ptičje gripe na svetu. Iz tega izhaja, da je mož-
nost, da se okužimo bolj malo verjetna, še posebej, če upoštevamo navodila in ukrepe za zaščito in preprečitev širjenja te bolezni ptic.
Po podatkih te iste svetovne organizacije je bila večina okužb ugotovljena pri ljudeh v ruralnem podeželskem okolju, v gospodinjstvih z majhnim številom perutnine, kjer se živali prosto gibljejo in prihajajo tudi v hišo ter tam razširjajo viruse z iztrebki ali slino. Ob tem pa tudi poudarjajo, da še ni dokazov za hitri prenos virusa ptičje gripe H5N1 s človeka na človeka. D. Naraglav
V Žalcu je bila prejšnjo sredo 2. prostorska konferenca v zvezi s postopkom izdelave državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. To je bila dosedaj prva prostorska konferenca sploh, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo na obravnavanem območju in ne v svojih prostorih, kar Občina Žalec že dlje časa zahteva za vse prostorske konference. Poleg županov in podžupanov spodnjesavinjskih občin se je prostorske konference v dvorani gasilskega doma udeležil velik del zainteresirane javnosti. Predstavniki ministrstva oziroma Direkcije za okolje in izdelovalca programa za izdelavo državnega lokalcijskega načrta so predstavili nameravane posege za zmanjšanje poplav v Savinjski dolini, pa tudi v Celju in Laškem.
Namen državnega lokacijskega načrta je zadržati visoke vode na poplavnih območjih rek Savinja in Bolska ter s tem znižati pretok Savinje tudi skozi Celje in Laško. Na že obstoječih poplavnih površinah ob Savinji je predvidenih osem območij za nadzorovano zadrževanje voda: na območju Levca, Petrovč, Do-briše vasi, Vrbja, Roj, Šempetra, Dobrteše vasi in Latkove vasi. Na porečju Bolske sta dve taki območji: na območju Kaplje vasi in naselja Trnava. Izdelani sta bili dve varianti: da se na teh območjih zgradijo zadrževalniki ali da se prepustijo naravnemu poplavljanju. V zadnjih dveh velikih poplavah je bilo pod vodo 1300 ha kmetijskih zemljišč in okoli 118 ha poseljenih območij s 448 stanovanjskimi objekti. Z ureditvijo zadrževalnikov bi voda v desetih zadrževalnikih zalila 728 ha neposeljenih in večinoma kmetijskih
zemljišč, ki so že zdaj poplavna območja. Vsi zadrževalniki bi bili poplavljeni šele pri nastopu visokih voda s povratno dobo 100 let, predvidoma pa bi se en zadrževalnik napolnil enkrat v dvajsetih letih.
Zadrževalniki so zasnovani s prečnimi in vzdolžnimi nasipi z blagim naklonom na zunanji strani, da so za okolico čim manj moteči. Vsak zadrževalnik ima vtočni in iztočni objekt z mehanskimi zapornicami, ki omogočajo nadzorovano polnjenje in praznjenje zadrževalnika. Ob Savinji bi bil nasip zadrževalnika visok največ pet metrov in pol, ob Bolski pa sedem metrov. Za izgradnjo nasipov bi potrebovali 1,4 milijone kubičnih metrov materiala. Posamezne objekte znotraj načrtovanih zbiralnikov bo potrebno odkupiti. Lokacijski načrt bo predvidel tudi to, kaj storiti s komunalno in drugo infrastrukturo, ki se nahaja na teh območjih. Ohranjene bodo ceste in poti, zlasti za rekreacijo naj bi bila to zelo primerna območja. Glede na to, da bodo tu območja z omejenimi možnostmi kmetovanja, bo potrebno določiti tudi nadomestila kmetom. Celoten projekt desetih zadrževalnikov je vreden 50 milijonov evrov.
Več vprašanj na prostorski konferenci se je nanašalo na to, da bi zadrževalnike zgradili tudi ob drugih vodotokih, ne le ob Savinji in Bolski, kjer je največ kmetijskih površin. Študije so pokazale, da ti zadrževalniki ne bi imeli opaznejšega vpliva na vodostaj Savinje ob visokih vodah, so odgovorih izdelovalci programa priprave državnega lokacijskega načrta. Predviden je samo še zadrževalnik na Merinščici nad Vranskim. Na prostorski konferenci je bilo postavljenih še veliko vprašanj in izrečenih pripomb, med drugim vprašanje, kako bodo zadrževalniki vplivali na višino podtalnice, saj je tudi podtalnica zelo pogosto vzrok za poplave. Nekaj zadrževalnikov je na območjih, zaščitenih zaradi pitne vode, tudi dve črpališči sta znotraj tega območja. Ta bi bilo mogoče posebej zaščititi. Tudi ribnik Vrbje kot zaščiteno območje je v načrtovanem zadrževalniku.
Vse pripombe in pobude, ki so jih lahko uradno vložili samo pooblaščeni zastopniki tako imenovane organizirane javnosti (lokalnih skupnosti, društev ...), bodo zapisane kot priporočila. O tem, ah bo izbrana varianta z ah brez zadrževalnikov, bo odločala vlada, nato bodo izdelane strokovne podlage in na njihovi osnovi predlog državnega lokacijskega načrta. Predlog bo prav tako v javni obravnavi, po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora pa ga bo z uredbo sprejela vlada. K. R.
UKREPI V ZVEZI S PTIČJO GRIPO (AVIARNO INFLUENCO)
OBČINA ŽALEC
Zaradi boljšega razumevanja situacije v zvezi s ptičjo gripo in seznanitve z ukrepi, ki so jih dolžni izvajati imetniki perutnine, vam posredujemo povzetek obvestila, ki gaje podala Veterinarska uprava RS, Območni urad Celje.
Na celotnem območju RS, ki je opredeljeno kot območje z izrazitim tveganjem za to bolezen, je potrebno upoštevati:
•	Prepovedano je gojenje perutnine na prostem. Perutnina mora biti zaprta v zaprtem ali pokritem prostoru;
•	Perutnino je potrebno oskrbovati s krmo in vodo v zaprtih prostorih in na način, ki preprečuje divjim pticam dostop do krme in vode;
•	Perutnino je prepovedano oskrbovati z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje ptice, če voda ni obdelana na način, ki zagotavlja uničenje virusa aviarne influence (prekuhavanje vode);
•	Prepovedano je zbiranje perutnine in drugih ptic, gojenih v ujetništvu, na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah, razen v izjemnih primerih, ki jih potrdi VURS.
Priporočila za ravnanje v primeru najdbe divje živali - velja predvsem za vodne ptice:
•	občani naj se izogibajo stikom z divjimi prosto živečimi pticami, tako da se jih ne dotikajo in ne hranijo ter da ne odstranjujejo sami obnemoglih oz. poginulih živali;
•	v primeru najdene žive - obnemogle ptice je potrebno obvestiti Center za obveščanje 112;
•	v primeru najdene mrtve ptice je potrebno obvestiti Nacionalni veterinarski Inštitut, OE Celje na tel.št. 03/545 10 31 ali VURS, Območni urad Celje na tel.št. 03/425 27 70 ali Center za obveščanje 112.
Ker se ukrepi in priporočila pristojnih služb spreminjajo in prilagajajo razmeram na terenu, vas pozivamo, da spremljate informacije in navodila za ravnanje preko medijev ter na spletni strani VURS in OŽ.
V skupnem interesu, da omejimo širitev ptičje gripe, vas naprošamo, da upoštevate navedene ukrepe in priporočila. Za sodelovanje se zahvaljujem!
ŽUPAN Lojze Posedel, univ. dipl. ekon.
Anketa
Kako sprejemamo pojav ptičje gripe v Sloveniji?
Na to vprašanje smo iskali odgovore v tokratni anketi, ki smo jo opravili na ulicah Žalca. Ljudi smo predvsem povprašali, kako so seznanjeni s to problematiko in ali jih je morda že kaj strah. Iz njihovih odgovorov lahko povzamemo, da se še ne obremenjujejo s tem problemom, vsekakor pa so z njim kar dobro seznanjeni. Sicer pa preberimo, kaj so nam povedali. Marjan Podlesnik: »Strah me vsekakor ni, bi se pa zagotovo počutil drugače, če bi se izkazalo, da je kdo v Sloveniji oziroma v moji bli-
žini zaradi virusa ptičje gripe zbolel ali celo umrl. Kar je glede na podatke iz sveta tudi mogoče. Z ukrepi veterinarske uprave Slovenije in vlade glede pojava ptičje gripe sem dobro seznanjen s strani medijev, prav tako pa tudi odobravam vse njihove postopke. Vsekakor pa mislim, da za sedaj panika ni potrebna in da se bo vse dobro izteklo.«
Jasmina Kos: »Če sem odkrita, se s tem ne obremenjujem in me tudi ni prav nič strah.
Morda bi bilo drugače, če bi kakšnega mrtvega laboda na-
šli v Savinjski dolini in bi se izkazalo, da je poginil zaradi ptičje gripe. O njej v tem času na veliko pišejo časopisi, teh informacij pa tudi ne manjka na televiziji in radiu. Mislim, da je tako tudi prav, saj je bolje biti informiran kot ne. Od nas samih pa je odvisno, kako spremljamo oziroma se odzovemo na kakšne informacije.« Lavra Jelič: »Mene pa je kar malo strah, saj se virus hitro širi. Še pred kratkim smo o okužbah in tudi smrtnih žrtvah ljudi, domnevno zaradi okužbe ptičje gripe, lahko poslušali poroči-
la iz Turčije. Kmalu zatem so bili zaznani primeri poginulih ptic tudi v Romuniji, na Madžarskem, sosednji Hrvaški in drugod. Sedaj je to pri nas in kaj lahko se zgodi, da bomo kakšnega mrtvega laboda našli v naši bližini. Mislim, da so ukrepi veterinarjev in vlade na mestu.«
Vincenc Mastnak: »Mislim, da za zdaj še ni potrebno delati prevelike panike.
Odgovorni za ta vprašanja, vključno z vlado oziroma pristojnim ministrstvom, so se zelo hitro odzvali in sprejeli ustrezne ukrepe, zato menim,
da smo zaenkrat brez skrbi, če se bomo ravnali, kot nam priporočajo strokovnjaki. To se pravi, da se ne izpostavljamo neposrednemu stiku z divjimi pticami, predvsem labodi, ki jih ljudje tako radi hranijo. Upam, da bomo tudi to morebitno nevarnost za človeka uspešno premagali.«
Milena Smisi: »Zagotovo človek ne more kar prezreti tega pojava ptičje gripe, še posebno ker je tako rekoč že blizu nas.
Verjamem pa, da bodo ukrepi, ki so bili v tej zvezi sprejeti na širšem področju Maribora, Ormoža, Ptuja ... in v nekoliko milejši obliki na področju celotne Slovenije uspešni in da do širjenja bolezni ne bo prišlo, predvsem pa ne do tega, da bi se s tem virusom okužil tudi kakšen
človek. Menim, da ni potrebno nobene panike in da lahko normalno živimo naprej, vsekakor pa previdnost ni nikoli odveč.«
Anica Grebovšek: »S pojavom ptičje gripe tudi pri nas. Kako se bodo stvari razpletale, ne ve po mojem prav nobeden, vendar pa upam, da nam ta pojav ne bo preveč grenil življenja in nas nenehno usmerjal k mislim na to bolezen ptic. Mislim, da so bile sprejete vse potrebne odločitve naših strokovnjakov za uspešno premagovanje tega problema in da ne bo prišlo do kakšnih prenosov virusa na človeka. Seveda pa moramo za to v prvi vrsti poskrbeti sami, predvsem pa se ravnati po danih navodilih.«
D. Naraglav
zaenkrat prav nič
Varstvo narave in ribnik Vrbje
Človek je del narave, če to prizna ali ne. Njegov odnos do narave ni bil vedno in tudi ne povsod enak. Nekatere človeške skupnosti še danes živijo v tesnem stiku z naravo, medtem ko so ljudje v velemestih že skoraj izgubili občutek za naravo. Šele naravne katastrofe opomnijo sodobnega človeka, da je podvržen naravnim zakonom in procesom.
Varstvo narave se je začelo razvijati pred dobrimi dvesto leti, pred sto leti je postalo prepoznavno gibanje, šele v 20. stoletju pa se je razvilo v dejavnost, stroko in nenazadnje tudi v javno službo, brez katere danes ni več moderne družbe. Razvilo se je iz spoznanja, da človek s svojim vseob-sežnejšim delovanjem spreminja naravo tako, da nastajajo nezaželene motnje, ki na koncu ogrožajo njega samega. Spoznal je, da lahko naravo močno prizadane, iztrebi mnoge rastlinske in živalske vrste, uničiti pa je ne more. Lahko jo le spremeni do te mere, da postane do človeka neprijazna ali celo sovražna.
Še pred pol stoletja so mnogi zagovarjali varstvo človekovega okolja kot tisto pravo, kar si prizadeva za ohranitev človeka, medtem ko so v ciljih varstva narave videli omejitve proti človeku in njegovemu napredku. Po svetovni konferenci Združenih narodov o okolju, ki je bila leta 1992 v Rio de Jeneiru, pa je postalo jasno, daje ohranjanje narave in njene biotske raznovrstnosti nujno za človeštvo in njegovo prihodnost.
Od “spomeniškega” varstva naravnih znamenitosti do celovitega varstva narave
Neobičajni naravni pojavi, predvsem geomorfološke oblike,
jame, slapovi, brzice in mogočna drevesa so že od nekdaj vzbujali človeško domislijo in občudovanje. V začetku 19. stoletja je nemški naravoslovec Alexander von Humboldt v enem od svojih del uvedel pojem “naravni spomenik”, ki so ga v dvajsetem stoletju uporabili kot zbirni pojem za označevanje izjemnih pojavov v živi in neživi naravi, vrednih posebnih pozornosti in varstva. Danes bi takratnemu pojmu “naravni spomenik” ustrezal pojem “naravna vrednota”. Kot naravne vrednote danes pojmujemo tiste dele narave, ki so zaradi svoje redkosti, dragocenosti ali druge vrednosti spoznani za vrednote, ki jih je treba posebej varovati in ohranjati.
Skoraj sočasno s “spomeniškim” varstvom so naravoslovci, ki so raziskovali rastlinski in živalski svet, vplivali na razvoj “rezervat-nega“ varstva narave. Spoznali so, da zadnji ostanki evropske divjine ter z njimi številne rastlinske in živalske vrste hitro izginjajo. Vplivali so na nekatere veleposestnike predvsem na Češkem, Kranjskem in v Avstriji, ki so iz gospodarjenja izvzeli nekaj pragozdnih ostankov. Med njimi je bil tudi kočevski veleposestnik Auersperg, ki je izločil iz izkoriščanja 306 ha pragozdnih ostankov, od katerih so nekateri ohranjeni še danes.
Tretja oblika je “parkovno” varstvo narave, ki se je v drugi polovici 19. stoletja začelo v Severni Ameriki, kmalu zatem pa se je ideja uveljavila tudi v Evropi. V tem primeru gre za varovanje širših območij ohranjene narave, kjer je velika abiotska, biotska in krajinska raznovrstnost ter gostota naravnih vrednot, ki so lahko kompleksno in funkcionalno med seboj povezane.
Že v prvem celovitem slovenskem naravovarstvenem programu - Spomenici iz leta 1920 so bile zajete vse tri oblike varstva narave. Glavni cilji tega dokumenta so bili ustanovitev več varstvenih parkov, zavarovanje redkih in znamenitih rastlin in živali, vzpostavitev nadzora nad jamami ter približanje varstva narave širši javnosti. V naslednjih desetletjih, predvsem po letu 1970, se je področje varstva narave skokovito razvijalo v smeri varovanja življenjskih prostorov (habitatov) rastlin in živali. Sprejetih je bilo več mednarodnih pogodb, med katerimi je gotovo najpomembnejša Konvencija o biološki raznovrstnosti iz leta 1992. Te pogodbe, ki so za podpisnice zavezujoče, so močno vplivale na politiko posameznih podpisnic do naravovarstvene problematike.
Tako je tudi Slovenija leta 1999 dobila sodoben Zakon o ohranjanju narave, ki vzpostavlja sistem varstva narave na celotnem ozemlju Slovenije v skladu z današnjimi spoznanji in ob upoštevanju pomena lastnine. Zakon določa ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnost in sistem varstva naravnih vrednot, vključuje pa tudi zakonodajo Evropske unije, predvsem direktivi o ptičih in habitatih, katerih implementacija je za članice obvezna. Biotska raznovrstnost se ohranja predvsem v okviru ekološkega omrežja, katerega predstavlja sistem med seboj povezanih ali približanih ekološko pomembnih območij, ki z uravnoteženo biogeografsko razporejenostjo prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Del tega omrežja tvori evropsko ekološko omrežje, imenovano Natura 2000. Območja Natura 2000 so ekološko pomembna območja, ki so na ozemlju EU pomembna za ohranitev ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov.
Ukrepi varstva na območju ribnika Vrbje
Ribnik Vrbje je bil zgrajen leta 1980 v nekdanji gramoznici južno od naselja Vrbje za namene ribogojstva. Sčasoma je ribnik z okoliško gmajno in Savinjo postal pomemben habitat številnih vrst živali, predvsem ptic, dvoživk in kačjih pastirjev. Njegova naravovarstvena vrednost je bila spoznana v začetku devetdesetih let. Na pobudo društva Radoživ je takratni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje širše območje ribnika v prostor-
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC d.o.o.
objavlja prosto delovno mesto
administrator
v splošni službi
Pogoji:
•	V. stopnja izobrazbe: ekonomski tehnik,
•	izkušnje pri delu z računalnikom in računalniškimi programi word, excel,
•	najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 10. 3. 2006 na naslov:
Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o., Ul. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, s pripisom »za razpis«.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Program PHARE čezmejno sodelovanje Slovenija/Avstrija 2003 Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj "Ekološko-turistična obogatitev ribnika Vrbje"
skih aktih opredelil kot območje varovanja narave ter pripravil strokovni predlog za zavarovanje. Leta 1999 je Občina Žalec območje začasno zavarovala kot naravni spomenik, od leta 2000 pa je območje začasno zavarovano kot naravni rezervat. Trenutna rešitev je začasna in ni najboljša.
Zakon o ohranjanju narave je na področju ukrepov varstva prinesel kar nekaj novosti. Poleg zavarovanja, ki je v zgodovini na-ravovarstva najpogostejši ukrep varstva, je za varovanje naravnih vrednot in območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti predlagano še pogodbeno varstvo, začasno zavarovanje in obnovitev. Prav pogodbeno varstvo je bistvena novost med ukrepi varstva. Z lastnikom naravne vrednote sklene ministrstvo ali lokalna skupnost pogodbo o varstvu. V njej se določijo aktivnosti lastnika, s katerimi se doseže namen varstva ter sredstva za te aktivnosti. V okviru tega ukrepa je možna tudi pogodba o skrbništvu, ki se sklene z osebo, ki ni lastnik, v pogodbi pa se opredeli izvajanje posameznih nalog varstva narave. Ukrep pogodbenega varstva je primeren predvsem za območja z manjšim številom last-
nikov, kjer so interesi usklajeni.
Na območju ribnika Vrbje je lastniška struktura dokaj pestra, zato je tu najprimernejši ukrep varstva zavarovanje. Le-to bo omogočilo optimalno načrtovanje dejavnosti in posegov, ki bodo ohranili oziroma izboljšali krajinske in ekološke zahteve območja. Ta ukrep daje najboljšo osnovo za celovito upravljanje z območjem. Tudi na področju zavarovanja je Zakon o ohranjanju narave prinesel nekaj novosti. Zavarovana območja deli na ožja (naravni spomenik, naravni rezervat, strogi naravni rezervat) in širša (krajinski, regijski, narodni park). Za območje ribnika je najprimernejša kategorija zavarovanja krajinski park, saj je to območje s poudarjenim kakovostnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko in krajinsko vrednost. Največjo spremembo je zakon prinesel v samem postopku sprejemanja akta o zavarovanju. Če je bilo doslej zavarovanje bolj ali manj dogovor med službo ohra-
njanja narave in lokalno skupnostjo ali državo, je danes potrebno in zaželeno vključevanje javnosti, predvsem pa lastnikov nepremičnin.
Projekt, kakršen je Ekološko-turistična obogatitev ribnika Vrbje, ki poteka v okviru programa Phare, predstavlja priložnost, da se s sodelovanjem stroke in javnosti pripravi tak akt o zavarovanju, ki bo omogočal sobivanje rastlin živali in človeka.
S tem kratkim prikazom je podanih le nekaj vsebin varstva narave in zgodovina ukrepov varstva na območju ribnika Vrbje. Marsikaj je izpuščenega, le omenjenega ali premalo razloženega. Zato vam bomo na vprašanja ali predloge, ki so se vam porodili ob branju tega članka, skušali odgovoriti na Zavodu RS za varstvo narave, OE Celje.
Partner v projektu »Ekološko-turistična obogatitev ribnika Vrbje« Matej Petkovšek
Projekt je sofinanciran s strani EU
Energetsko svetovanje
V današnjem sodobnem svetu večina prebivalcev porabi vse preveč energije na področju ogrevanja, osvetljevanja, uporabe električnih aparatov ipd. Vse to pa negativno vpliva najprej na družinski proračun, nadalje na gospodarstvo in pa seveda na naše okolje. Poraba energije narašča na vseh področjih, predvsem pa v gospodinjstvih, kjer veliko kilovatnih ur energije uide skozi slabo izoliran obod stavb, skozi netesna okna in vrata, dimnik, z vročo vodo odteče v odtoke ...
Toda kako privarčevati, da bomo še vedno na toplem, da bomo imeli dovolj tople vode, da bomo kljub številnim električnim aparatom plačali »normalen« račun za električno energijo. Morda se nam na prvi pogled zdi to pravzaprav
nemogoče, yd veiiuafie i>e eia. Mogoče lahko na začetku začnemo z majhnimi koraki, z drugačnim načinom življenja in z drugačnim razmišljanjem kot do sedaj.
Kako se spomladi lotiti obnove stanovanjske hiše ali stanovanja, da se bodo zmanjšale toplotne izgube na njenem ovoju, torej kako izolirati fasado, zamenjati okna z energetsko učinkovitimi okni, izolirati podstrešje, zamenjati kotel, se morda odločiti za vgradnjo sončnih kolektorjev za pripravo tople vode ali vgradnjo toplotne črpalke. Na vsa takšna in drugačna vprašanja vam bomo lahko odgovorili energetski svetovalci, ki delujemo v okviru Energetske svetovalne mreže ENSVET. V energetsko svetovalnih pisarnah brezplačno svetujemo in pomagamo
pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih.
Ena od 33 energetsko svetovalnih pisarn, ki delujejo v Sloveniji, je tudi v Žalcu, in sicer v prostorih Občine Žalec. Za energetsko svetovanje se lahko prijavite na tel.: 713 64 40. Ob prijavi je dobro navesti tudi, s katerega področja želite nasvet. Naloga nas svetovalcev je predstaviti občanu različne možnosti izvedbe določenih ukrepov, svetovalci smo nekako vmesni členi med občanom in projektantom oziroma izvajalcem. Od meseca junija do vključno meseca decembra 2005 je bilo v energetsko svetovalni pisarni v Žalcu opravljenih 48 nasvetov občanom, ki so potrebovali pomoč na različnih področjih oziroma so nameravali vlagati denar v zmanjšanje rabe energije-
Vabim vas, da nas obiščete.
Metka Šribar, energetski svetovalec
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE

Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
Razvojna agencija Savinja, giz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija: tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
-	Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev občinam za spodbujanje izdelave energetskih zasnov občin, občinam, lastnikom in upravljalcem javnih stavb za spodbujanje izvajanja energetskih pregledov javnih stavb in ustanov in priprave investicijske dokumentacije za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplotne in električne energije (UL RS, št. 54/05) Predvideno obdobje porabe sredstev: do konca marca leta 2006. Informacije na e-naslovu dragotin.zivkovic@gov.si.
-	Podaljšanje javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005 (projekt GEF). Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2006. (UL RS, št. 53-54/05)
-	Javni razpis za sofinanciranje informativnih, ozaveščevalnih in promocijskih dejavnosti za učinkovito rabo in obnovljive vire energije (UL RS, št. 11/06) Rok za oddajo vlog je do srede, 1.3. 2006 do 15. ure na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Informacije na spletni strani www.gov.si/aure in na e-naslovu: jozef. pogacnik@gov.si.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
-	Javni razpis za mednarodne raziskovalne projekte v sklopu Iniciative Era Net PathoGenoMics (UL RS, št.
11/06) Rok za oddajo predloga projekta je 31.3. 2006. Dodatne informacije dr. Livija Tušar, tel: 01/ 478 46 81, e-naslov livija.tusar@gov.si.
-	Javni razpis za zbiranje vlog za državno nagrado za kakovost priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2006 ( UL RS, št. 11/06) Rok za oddajo vlog je petek 5. 5. 2006. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani www.mirs.si ali po elektronski pošti na naslovu alenka.krebs@gov.si.
-	Javni razpis o koncesiji za izvajanje javne služne na področju raziskovalne dejavnosti ( UL RS, št. 13/06)
Rok za oddajo vlog je ponedeljek, 13. 3. 2006, do 12. ure. Dodatne informacije o razpisu se dobijo na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS, tel: 01/ 478 46 30.
Ministrstvo za gospodarstvo
-	Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investivij v letu 2006 (UL RS, št. 13/06) Javni razpis je odprt do 12. 9. 2006 oziroma do porabe predvidenih proračunskih sredstev. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani www.mg-rs.si in www.InvestSlovenia.org, ali po elektronski pošti na naslovu bojan.celar@japti.si oz. rok.tomsic@gov.si.
Ministrstvo za šolstvo in šport
-	Javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog letnega programa športa na državni ravni v RS v letu 2006 (UL RS, št. 13/06) Rok, do katerega morajo biti predložene vloge, je 6. 3. 2006 do 12. ure. Dodatne informacije: g. Samo Košir, tel: 01/478 42 44.
Ministrstvo za kulturo
- Javni razpis za (so)financiranje projektov, ki so namenjeni predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v letu 2006 (UL RS, št. 13/06) Vloge morajo biti oddane do 10. 3. 2006.
Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija RS
-	Javni razpis v letu 2005 krediti za študij v tujini (UL RS, št. 103/05) Rok za zbiranje prijav od 18. 11. 2005 do 8. 9. 2006 oziroma do podelitve kreditov v vrednosti 300 milijonov sit. Dodatne informacije so na voljo na njihovi spletni strani in v pisarni.
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja
-	Javni razpis za sofinanciranje programov akcij informiranja in promocije kmetijskih proizvodov v tretjih državah (UL RS, št. 11/06) Rok za oddajo vlog je 31.3. 2006 do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani: www.arsktrp.gov.si.
Zavod RS za zaposlovanje
-	Popravek javnega razpisa za pomoč za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk (UL RS, št. 78/05) Namen razpisa je povečanje zaposlitvenih možnosti s subvencijo za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih žensk, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom ali za krajši delovni čas pri neprofitnih delodajalcih. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo dostavljene v vložišče centralne službe zavoda do: za četrto odpiranje do 12. ure 14. aprila 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 14. aprila 2004 do 24. ure.
-	Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja starejših in javni razpis za projekte netržnih zaposlitvenih programov (UL RS, št. 78/05)
Namen javnega razpisa je ustvarjanje novih delovnih mest za posebej ranljive skupine brezposelnih oseb s spodbujanjem subvencioniranega zaposlovanja težje zaposljivih oseb, ki so starejše od 50 let, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom ter povečanje zaposlitvenih možnosti s subvencijo za zaposlitev brezposelnih oseb iz ciljnih skupin, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom pri neprofitnih delodajalcih z možnostjo podaljšanja njihove zaposlitve do največ pet let. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo dostavljene v vložišče centralne službe zavoda do: za tretje odpiranje do 12. ure 14. aprila 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 14. aprila 2006 do 24. ure.
Ekološki sklad RS
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih 35PO06A (UL RS, št. 1-2/06) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30. 12. 2006. Dokumentacija je na voljo na Eko skladu, j. s., Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana, tel: 01/241 48 20.
TUJI RAZPISI
- Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.japti.si.
Ostale informacije:
Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, telefon: 03 713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. dol4. ure, v sredo od 8. do 12. ure, v četrtek od 8 do 15. ure in v petek od 8. do 12. ure
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-naslov: ISIO@upi.si.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Za poživitev mestnega jedra
Utrip iz nove trgovine Vitateks
Tekstil, d. o. o., Ljubljana je prejšnji teden v središču starega mestnega jedra v Žalcu na Šlandrovem trgu odprl novo tekstilno trgovino Vitateks. Je sodobno urejena in meri ne-
kaj več kot sto kvadratnih metrov.
Kot je ob odprtju povedal žalski župan Lojze Posedel, je nova trgovina pomembna pridobitev za oživitev mestnega jedra, generalni direk-
tor Tekstila Stanislav Zidar pa je dejal, da je v trgovini na voljo blago domačih pa tudi znanih tujih proizvajalcev. Novo trgovino je ob koncu slovesnosti blagoslovil župnik Viktor Arh.	T. T.
Slovesno odprtje trgovine v Taboru
S slovesnosti ob odprtju trgovine
Trgovina v Taboru, ki je bila v lasti Savinjske trgovske družbe in je nekaj časa delovala pod okriljem Mercatorja, je konec minulega meseca začela obratovati kot ena izmed trgovin peka in podjetnika Romana Brgleza oziroma kot Tuševa franšizna trgovina.
Za Mercator, ki je nekaj časa skrbel za preskrbo, je bila trgovina v Taboru premajhna, po drugi strani pa bi bilo potrebno preveč vložiti v obnovo. V prizadevanjih, da bi
vendarle izboljšali ponudbo in izgled trgovine, se je rešitev našla v neposredni bližini, na Vranskem, kjer že več kot desetletje uspešno deluje pek in podjetnik Roman Brglez. Slednji se je odločil za nakup trgovine. V zelo kratkem času so uredili notranjost trgovine, njena zunanjost pa bo dobila lepšo podobo v prihodnje. Obnovljena trgovina je pod novim vodstvom začela znova poslovati že 26. januarja dopoldan, ob 15. uri pa je bila uradna slovesnost, na ka-
teri sta zbranim spregovorila lastnik trgovine Roman Brglez in župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek, ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad hitro rešitvijo oskrbe občanov in izrekel zahvalo Romanu Brglezu.
Blagoslov nove trgovine je opravil dekan Leopold Sel-čan, za prijetno vzdušje pa je poskrbel ansambel Robija Zupana. Ob tej priložnosti so zbrani lahko prisluhnili predavanju vinogradnika in vinarja Jožeta Slavinca. D. N.
STAV DIM O KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
TEL.: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 04I 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
Z vami že 20 let
grafično oblikovanje tisk (((• 08013 57 )
multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si
Prvi pri nas uvajajo vakuumsko kanalizacijo
Domen Turnšek, direktor komerciale Minerve Žalec
Minerva Žalec, ki je bila pred leti ena najmočnejših tovarn v žalski občini, je v procesu tranzicije izgubila del nekdanjega sijaja, čeprav je v stroki še vedno uveljavljeno ime. Tisti, ki se ukvarjajo s plastiko in gradbeništvom, jo zagotovo poznajo. V kakšen položaju je podjetje danes, po letih tranzicije in lastniškega preoblikovanja? O tem smo se pogovarjali z direktorjem komerciale Domnom Turnškom.
Se je proizvodni program Minerve v zadnjih letih spremenil?
»Minerva ima še vedno enak proizvodni program, to je predelava plastike oziroma proizvodnja polietilenskih cevi za vodo, plin in kanaliazcijo ter PVC-cevi za poljsko drenažo. Ta naš klasični proizvodni program smo lani dopolnili z izgradnjo vakuumskih kanalizacij, kar je čisto nov pristop za Slovenijo, drugje pa že dolgo znan. Na Nizozemskem je tak sistem znan že sto let, v Sloveniji pa ga uvajamo prvi. Trenutno je v izgradnji vakuumska kanalizacija v Dornavi. Preprosto povedano: klasična kanalizacija predstavlja cevi,
položene pod določenim kotom, da fekalne in odpadne vode tečejo navzdol. Pri vakuumski kanalizaciji pa se fekalne in odpadne vode transportirajo po cevovodu s pomočjo podtlaka, ki je ustvarjen v samem cevovodu. Zaradi tega dosegamo prihranke, saj pri gradbenih delih niso potrebni tako globoki izkopi, diametri cevi so manjši, enostavnejše je vzdrževanje, zlasti primeren pa je ta način gradnje kanalizacije tam, kjer je visoka podtalnica. Mislim, da ima to perspektivo v Sloveniji, zlasti na ravninskih območjih, kot so Dravsko polje, Prekmurje, Ljubljansko barje.«
Koliko je zaposlenih in kakšna je prihodnost obrata v Zabu-kovici?
»Minerva ta trenutek zaposluje približno 80 ljudi. Razdeljeni smo na dve lokaciji, na Ložnici je uprava in del proizvodnje, del proizvodnje pa je še vedno na stari lokaciji v Zabukovici. Letos nameravamo zgraditi na Ložnici novo proizvodno halo in proizvodnjo iz Zabukovice preseliti na Ložnico. Razdeljenost nam namreč predstavlja kar dosti težav, od logističnih do kadrovskih, zato smo se odločili za ta korak. Smo v zadnji fazi pridobivanja vseh ustreznih dovoljenj in dokumentacije. V Zabukovici bomo obrat zaprli in objekt prodali.«
Kateri so glavni trgi za vaše proizvode?
»Glavni trg Minerve je nedvomno še vedno Slovenija, kjer prodamo približno 70 odstotkov naše proizvodnje, od tujih trgov pa prednjači Italija, kjer prodamo zelo veliko drenaž-
MINERVAŽALEC, d.d.
pridelava plastike In kovin • Pongrac 101 • 3302 Griže tel.: +386 (0)3 71 36 200 • far +386 (0)3 71 36 288 E-mak: uprava@mlnerva.al • WJpJAmwr.mlnerva.sV
RAZPRODAJA DRENAŽNIH CEVI
Izkoriscice ugodne vremenske razmere ter ipravita riraiaŽD travnikov in polj, preden jih ponovno zalije deževje.
- V naši ladastrijski prodajala! ia Lažaici pri Žalca Vam zaradi zmanjševanja zalog nudimo drenažne cevi po znižanih cenah.
■ Zaižaaa cim valjala da razpredajo zalog.
Informacije na tal.: 03/ 71 36 280
Delovni čas: med tednom od 8. ure do 16. ure, ob sobotah zaprto
nih cevi, zlasti v Padski nižini, velik in zanimiv trg za nas je tudi Avstrija. Poleg tega smo prisotni na Češkem, v Nemčiji in na Hrvaškem.«
Ali družba posluje pozitivno in kakšna je njena lastniška struktura?
»Minerva posluje pozitivno, glede na leto 2004 smo lani dvignili prihodke za 11 %. Prihodki so se ustalili na približno 1,7 milijarde tolarjev letno. Minerva je delniška družba, večinski lastnik (med 75 in 80 %) je družina Piskar iz Mengša pri Ljubljani. Tam imajo že dve podjetji, ki sta po kriterju prihodka enako veliki kot Minerva. Letos se bodo podjetja hol-dinško organizirala. Nastopali bomo kot skupina treh sloven-
skih podjetij: Kovinoplastika Piskar, Mapis in Minerva. V tej skupini je še podjetje Kemoplast trade iz Zadra, ki je v večinski lasti Minerve in ima okoli 60 zaposlenih. V holdingu bo tudi proizvodno podjetje Milan Blagojevič iz Lučanov pri Čačku, ki ima tudi okoli 70 zaposlenih.«
Proizvodnjo boste v celoti preselili na Ložnico. Kako pa je z ekologijo?
»Minerva izpolnjuje certifikat kakovosti ISO 9001. Naša proizvodnja ekološko ni sporna. Pri proizvodnji ni nobenega iztekanja, delamo s suho tvarino - polietilenskim in PVC-materialom. Ves odpadni material gre v ponovno predelavo.«	K. R.
Na osnovi Pravilnika o delu odbora za razvoj obrti in podjetništva Žalec
Razvojna agencija Savinja, m
(D
ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC ob j a vij a sklep
o razpisu 21. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec
i.
Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil v skupnem znesku najmanj 75,000.000,00 SIT (petinsedemdeset milijonov tolarjev).
II.
Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta, za proizvodne dejavnosti, katerih programi imajo večji vpliv na razvoj območja občin Braslovče in Žalec, za izvozno usmerjene dejavnosti, za dejavnosti, ki uvajajo ekološko čiste tehnologije, za dejavnosti, ki bodo dale pozitivne ekonomske učinke v skladu s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva, za dejavnosti, ki zagotavljajo najmanj 1 novo delovno mesto za dobo, ki ne sme in biti krajša od dobe vračanja kredita, in za projekte, ki se izvajajo v okviru sprejetega Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline - RPP v občinah Braslovče in Žalec, ter za druge projekte, ki ustrezajo drugim kriterijem pravilnika.
III.
Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občinah Braslovče in Žalec.
IV.
Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po nominalni obrestni meri največ 3,3 % (določena na letnem nivoju in je nespremenljiva). Najnižji znesek posojila je 1 mio SIT in najvišji znesek 10 mio SIT, izjemoma pa bomo za večje razvojne projekte dodelili tudi znesek 15 mio SIT.
V.
Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. marca 2006 oziroma do 15. vsak naslednji mesec do porabe sredstev na naslov:
Razvojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, Ulica heroja Staneta 3, Žalec s pripisom: “21. natečaj - NE ODPIRAJ”.
Vlogi morajo priložiti:
-	kratek poslovno-investicijski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicijskega programa,
-	potrdilo o vpisu v poslovni register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ali potrjeno vlogo o pričetem postopku za ustanovitev,
-	potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih oz. BON 2 za družbe,
-	bilanco stanja in bilanco uspeha po zadnjem zaključnem računu,
-	izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojil,
-	druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje ...),
-	kopijo obrazca M-l za trenutno zaposlene delavce.
VI.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni odbor ne bo obravnaval na tekoči seji.
VII.
Posojila se bodo dodeljevala preko banke, s katero bo Razvojna agencija Savinja sklenila pogodbo.
VIII.
Sklep se objavi v Utripu Savinjske doline.
Opomba:
-Dodatne informacije lahko dobite pri članih odbora ali na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek - Korent).
O podpori malim in mikro podjetjem
Institucionalni in administrativni labirint EU mala podjetja vedno znova postavi pred dilemo, kako v praksi izkoristiti možnosti in uporabiti sredstva, zapisana na papirju. Vprašanje implementacije evropskih politik je vse bolj vroča tema, v januarju 2006 se je z njo podrobneje ukvarjal tudi Evropski parlament. Zavedanje, da so mala in srednje velika podjetja ena najpomembnejših gonilnih sil evropskega gospodarstva, je v EU vse bolj prisotno. Velikopoteznemu cilju z vrha v Lizboni leta 2000, da EU “postane najbolj konkurenčno, dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu”, k čemer naj bi v veliki meri pripomoglo tudi ustvarjanje prijaznega okolja za delovanje in ustanavljanje malih in srednje velikih podjetij, so sledile še druge tovrstne pobude. Med slednje sodi tudi Evropska listina za mala podjetja, katere implementacijo vsako leto ocenjujeta Evropska komisija in Evropski parlament.
Države članice EU se v večini zavedajo, da mala podjetja zagotavljajo v povprečju dve tretjini delovnih mest, kar ni zanemarljivo. Igrajo tudi ključno vlogo pri spodbujanju konkurenčnosti in inovativnosti, pri poklicnem izobraževanju in so bistveni element socialne kohezije v mestnem in podeželskem okolju. Poleg prednosti, kot so spremenljivost in nizki stroški delovanja, je potrebno upoštevati tudi njihovo občutljivost na spremembe v okolju in probleme pri soočanju z dolgotrajnimi ter zapletenimi administrativnimi postopki. Razvoj malih in mikro podjetij še vedno zavirajo finančne prepreke, zapleteni davčni in upravni sistemi, povezani z ustanavljanjem in razvojem malih podjetij, davčne ovire za čezmejne gospodarske dejavnosti, nedostopnost do strukturnih skladov in podobno. Zaradi zgoraj naštetega in negativnih posledic, ki jih ima na evropsko gospodarstvo pomanjkanje podatkov o malih in mikro podjetjih, Evropski parlament
v tem tednu na lastno pobudo razpravlja in glasuje o poročilu o izvajanju Evropske listine za mala podjetja.
V svojem poročilu parlament opozarja na trenutne ovire pri ustanavljanju in učinkovitem vodenju malih podjetij in ponuja potencialne rešitve. Poudarja, da je potrebno malim podjetjem olajšati dostop do strukturnih skladov in hkrati dajati pobude za izboljšanje njihovega dostopa do zasebnih kapitalskih virov, še posebej v zvezi z ugodnostmi pri prilagodljivem načinu mikrofinan-ciranja za ženska ali družinska podjetja, s sodelovanjem pri financiranju projektov in z nudenjem ustreznih in finančno dostopnih podatkov. Za mala podjetja na odmaknjenih in podeželskih območjih priporoča poenostavljene postopke za ustanovitev regionalnih in lokalnih skladov rizičnega kapitala v sodelovanju z ustanovami, ki se ukvarjajo s tehnološkim razvojem in novostmi, kot so visokotehnološka središča in tehnološki parki. Parlament poudarja tudi potrebo po okrepitvi sistemov vzajemnega jamstva, po ukinitvi davčnih ovir za vse oblike čezmejne gospodarske dejavnosti, na primer s skupnim sistemom davka na dodano vrednost itd.
Na pobudo dr. Romane Jordan Cizelj (SDS, EPP-ED) so bile v listino vključene nekatere dodatne prednostne naloge, med njimi podpiranje podjetništva kot resnične vrednote v družbi, občutno zmanjšanje stigmatizacije zaradi podjetniškega neuspeha ter okrepljeno sodelovanje med malimi podjetji, izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami. Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu je izrazila podporo tesnejšemu sodelovanju med naštetimi akterji, finančnimi ustanovami in kapitalskimi trgi ter pozvala komisijo, svet in države članice, naj se lotijo procesa posodobitve listine in ponovno sprožijo postopek njenega izvajanja s prednostnimi nalogami Lizbonske agende.	Viktorija Jeras
STANOVANJSKA ZADRUGA ATRIJ z.o.o.
Lava 7, p.p. 1045 3001 Celje
tel: 03 42 63 122, gsm: 031 342 118 e-mail: drago.pokleka@sz-atrij.si www.sz-atrij.si
ZAVRŠE - pri Grobelnem, sadno-vinska klet v velikosti 7
X 10 m, začeta gradnja, voda in elektrika v objektu, velikost parcele 2400 m2, lepa lokacija in dostop, urejen vinograd, cena 5 mio SIT, koda 953;
ZADOBROVA - stanovanjska hiša v velikosti 200 m2, leto obnove 1983, 100 m2 stanovanjske površine v nadstropju, v pritličju pomožni prostori z možnostjo manjše delavnice ali skladišča, parcela ca. 500 m2, cena 23 mio SIT, koda 1076; ZREČE - v bližini termalnega zdravilišča, dvosobno stanovanje, 52 m2,1. 1989, delno obnovljeno, nad. 3/5, balkon, klet, dobra lokacija, cena 11 mio SIT, koda 1075.
Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www. sz-atrij.si.
12
februar 2006
TURIZEM
	
• TURISTIČNI KOTIČEK •	
VABLJENI NA
PUSTNI KARNEVAL ŽALEC 2006
Pustni sprevod bo tudi letos krenil na pot izpred železniške postaje ob 16. uri, nadaljeval po ulici Ivanke Uranjek in Šlandrovem trgu do cerkve sv. Nikolaja, krenil na Ul. Savinjske čete ter pot zaključil na Hmeljarski ulici.
Pustne maske bodo spremljali godbeniki pihalnih godb Liboje in Zabukovica. Svoje palice bodo spretno vrtele mažoretke Turistično-kultur-nega društva Levec. Karneval
pa ne bi bil pravi, če se mu ne bi pridružile tudi najbolj znane slovenske maske, kurenti s Ptuja. S skakanjem in rožljanjem z zvonci bodo tudi v Žalcu preganjali zimo in klicali pomlad. Za zabavo bodo na osrednjem prizorišču na Šlandrovem trgu poskrbeli člani ansambla HLAPCI. Najbolj izvirne in ustvarjalne maske čakajo nagrade!
Prijave skupin sprejema TIC Žalec (tel.: 710
04 34, E-pošta: zkst.tic@siol. net).
Veselo pustno rajanje za najmlajše bo v atriju Savinove hiše. Začelo se bo ob 17. uri.
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Telefon: 03 710 04 34, faks: 03 712 12 62 E-pošta: zkst.tic@siol.net
VESELO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE Z ROMANO KRAJNČAN
v atriju * *	% *
Savinove hiše.
Torek, 28. februar 2006, ob 17. uri
Vsi, ki si ne boste uspeli narisati pustnega obraza, se boste lahko predali spretnim rokam Pike Nogavičke, ki bo v svoji pustni delavnici poskrbela, da vstopite v svet mask in se prepustite pustnim norčijam.
Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34
Zavod za kulturo, Sport in teizem Žalec. MkerSeva9a j   ■,
Kljub zimi
kmečka tržnica redno posluje
Preboldska tržnica deluje nemoteno tudi v času zime, prodajalci v tem času ponujajo kislo zelje, repo, prekajene svinjske dobrote, sveže mleko, kruh iz krušne peči, pecivo, domače rezance, vino, med in še kaj.
Preboldska kmečka tržnica je bila zagotovo ena od zelo izvirnih in hvalevrednih odločitev nove občine. V šestih letih je veliko prispevala k sobotnemu dogajanju v tem kraju pod Žvaj-go. Ljudje so se navadili nanjo
in radi kupujejo domače proizvode. Po zgledu preboldske tržnice so s tovrstnim trgovanjem pričeli tudi v nekaterih drugih krajih naše doline.
V tem zimskem času prodajalci mrazu kljubujejo s toplimi napitki, predvsem pa z dobro voljo, ki jim je ne manjka. Tržnica je postala prijeten družaben prostor. Še posebno prijetno pa je ob kakšnih praznikih, ko je tudi ponudba na stojnicah v znamenju praznikov.
Tržnica še vedno deluje vsako prvo in tretjo soboto v mesecu in v času praznikov. Dopoldansko dogajanje so popestrili tudi v nedeljo, v času obiska metropolita in nadškofa Alojzija Urana v preboldski župniji sv. Pavel.	D. Naraglav
Vrsta prireditev in projektov
Pred dnevi so se na svojem rednem letnem občnem zboru zbrali člani Turističnega društva Občine Polzela. Za vesel začetek so poskrbeli učenci glasbene šole Cecilija, o delu in načrtih pa je v nadaljevanju govorila predsednica društva Alenka Žnidar.
Člani društva so bili v preteklem letu zelo marljivi. Kar dvajset različnih prireditev in projektov so izpeljali, torej skoraj dva na mesec. V glavnem so bili zapisani v načrtu dela za lansko leto. Pri svojem delu so se vključevali v projekte občine in Turistične zveze Slovenije. Tako so na primer sodelovali v akciji Moja dežela lepa in urejena, se udeležili pomladanskega čiščenja, sodelovali v projektih kolesarjenje kot turizem, ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot in drugo. Pripravili so tudi kuharski tečaj, okroglo mizo ob svetovnem dnevu zemlje, velikonočni sejem v prodajnem centru Tuš Celje, strokovno ekskurzijo na Koroško, martinovanje na Vimper-
ku, sodelovali so pri pripravljanju odprtja muzeja traktorjev Ernesta Obermayerja, v njihov železni repertoar pa sodijo otroška maškarada, pomladanski sejem, božični sejem, urejanje cvetlične grede pri občinski stavbi, ocenjevanje ocvetličenja hiš in drugih objektov v občini, malteška poroka, sejem dobrot s kmetij in drugo. Tesno sodelujejo z drugimi društvi v občini, z vrtcem, šolo, javnim zavodom doma upokojencev in drugimi.
Plan dela za letošnje leto je podoben lanskemu, radi bodo delali samostojno ali v sodelovanju z drugimi. Njihovo delo je pohvalil tudi župan Občine Polzela Ljubo Žnidar. Dejal je, da delo društva povezuje tudi dejavnosti drugih društev v občini in tako skupaj skrbijo za promocijo občine.
Občni zbor so zaključili z družabnim srečanjem, za dobrote pa so poskrbele gospodinje s kmetij, ki sodelujejo na sejmih v občini.	T. T.
Utrinek z božičnega sejma
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec
vabi vse ljubitelje fotografije na voden ogled po razstavi fotografij Stojana Kerblerja, ki trenutno razstavlja v Savinovem likovnem salonu v Žalcu.
Po razstavi bo vodil avtor fotografij Stojan Kerbler, v četrtek, 23. februarja, ob H. uri.
Pridružite se nam.
J J_/atM	ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC
§§§§§§P§sš?= Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si nmmmmmm Tel.: 03 71212 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
ČETRTEK, 16. MAREC, OB 20. URI Dom II. slovenskega tabora Žalec
Za abonma narodno zabavne glasbe in izven
ANSAMBEL
GAŠPERJI in IGOR IN ZLATI ZVOKI
Posebna gostja NATAŠA TIČ RALIJAN v vlogi Ana Lize
Vstopnice po 2.000,00 SIT v TIC-u Žalec, Šlandrov trg 25 (od 11. do 18. ure med tednom in od 9. do 13. ure ob sobotah)
Gomilsko kmalu pomlajeno
Na občnem zboru Turističnega društva Gomilsko, ki so ga imeli konec minulega meseca v Domu krajanov na Gomil-skem, je bilo podano obširno poročilo o delu društva v minulem letu, prav tako pa so sprejeli dokaj pester program dela in spregovorili o nekaterih stvareh in problemih, ki niso samo turističnega, ampak tudi krajevnega značaja. Občnega zbora se je udeležil tudi župan Občine Braslovče Marko Balant.
Kot je bilo razvidno iz poročila predsednice TD Gomilsko Bože Kosu in ostalih poročevalcev, je bilo delo turističnega društva v minulem letu zelo uspešno. Uresničili so skoraj vse zastavljene naloge. V šoli so izvedli tradicionalni natečaj za najlepši spis z naslovom Rad imam svoj kraj, ob zaključku šolskega leta pa tudi prireditev z razglasitvijo rezultatov natečaja in podelitvijo nagrad s piknikom na ranču KK Mustang. Izpeljali so akcijo TZS Moja dežela lepa in gostoljubna, kjer so ocenjevali urejenost kmetij. Bili so prireditelji puntarskega pohoda in srečanja pri Mežnarjevih ob dnevu državnosti. Uspešno so izpeljali tudi večdnevno tradicionalno prireditev Vesela jesen na Go-milskem in silvestrovanje na prostem v Grajski vasi in še več drugih aktivnosti. Uspešno so sodelovali tudi z drugimi društvi v kraju in občini, še zlasti z društvom Mustang pri tradi-
Z občnega zbora TD Gomilsko
cionalni blagoslovitvi konj na Štefanovo in TD Braslovče ob dnevu hmeljarjev. Pomagali so tudi izpeljati območni festival Turizmu pomaga lastna glava, ob občinskem prazniku so sodelovali na tržnici in organizirali zanimivo potopisno predavanje.
Tudi program dela za leto 2006 je v marsičem podoben lanskoletnemu, zlasti kar se nanaša na tradicionalne prireditve. Med novimi nalogami pa je na prvem mestu ustanovitev mladinske sekcije TD Gomilsko, ki jo bo vodil Nejc Derča, saj si želijo vključiti v svoje delo čim-več mladih. Poleg tega je v pripravi tudi ponatis prospekta, ki naj bi izšel do konca aprila. S pomočjo natečaja želijo pridobiti izviren turistični spominek. Če bo Občini Braslovče uspelo pridobiti sredstva iz evropskih skladov, bodo postavili tudi razgledni stolp nad Grajsko vasjo in označili turistično zanimive objekte in kolesarske
poti v krajevni skupnosti oziroma v vsej občini. Upajo tudi, da jim bo letos uspelo urediti informacijski center, ki je že dalj časa predviden v Sajevčevi kašči ob cesti Ljubljana-Celje, kjer stoji tudi informativni pano z zemljevidom njihovih turističnih zanimivosti. D. Naraglav
NOV PROGRAM
SOCIALNIH
DEMOKRATOV
SOCIALNI ^ DEMOKRATI
PREDLOG SPREMEMBE VOLILNE ZAKONODAJE O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR
DeSUS
Predsednik SD Borut Pahor in podpredsednik stranke Igor Lukšič sta 6. februarja na novinarski konferenci napovedala pripravo novega programa, za katerega se je sicer odločili že lanski kongres, "Na zadnjem predsedstvu SD se je omenjala možnost, da bomo letos junija sklicali kongres, vendar takrat še ne bomo končali dela, ampak bo kongresu dan predlog, da si stranka vzame eno leto časa za široko razpravo o osnutku in leta 2007 na kongresu sprejme program, " je v uvodu dejal Pahor.
Kot je dejal Pahor, si vse do sprejetja programa želi veliko kresanja mnenj, veliko predlogov, polemik in svežih iskanj nove identitete socialnih demokratov. Star program je bil sprejet leta 1995, a zaradi vseh sprememb, ki jih je Slovenija doživela (med drugim tudi vstop Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO), ta ne ustreza več. Predsednik stranke meni, da je potrebno na novo opredeliti, kaj želimo, zakaj smo povezani v »evropsko družino« socialnih demokratov in premisliti, kaj stranka ponuja slovenski politiki, da bomo jutri lahko vodilna stranka.
Po Pahorjevih besedah bosta nastajala dva vzporedna projekta, in sicer na eni strani projekt, ki ga vodi podpredsednik stranke Igor Lukšič in bo poskušal socialno demokracijo vrednostno umestiti v slovenski, evropski in svetovni kontekst, ter na drugi strani alternativa razvojnega programa, kjer gre za program vlade za čas 2008-2012. Za sam program alterna-tivega razvoja pa skupaj s svetom stranke in svetovalci prevzemam odgovornost, je zagotovil Pahor. »Vsekakor mora biti vsota obeh prizadevanj jasna, velika socialna demokracija pred letom 2008, ki je sposobna izzvati tekmece za vodilni položaj v slovenski politiki,« je dejal predsednik stranke in dodal, da se zaveda, da gre za zelo ambiciozen, a po njegovem mnenju mogoč cilj. Sicer pa bo v delu programa, ki ga pripravlja Lukšič, s svojimi predlogi in kritičnimi mislimi lahko sodelovala tudi širša javnost.
Lukšič je dejal, da imajo socialni demokrati ambicijo ponesti stranko čez to, kar je aktualna dnevna politika. Program bo namreč po njegovih besedah poskušal postaviti kontekst novega načina mišljenja, kjer bo nemogoče misliti na tak način, kot ob sestavi prejšnjega programa. Dodal je še, da je potrebno koncepte iz devetdesetih let posodobiti in upoštevati nove koncepte tega stoletja. "Vnovič bomo prevetrili kje so korenine socialne demokracije na Slovenskem, ocenili tranzicijo in zastavili cilje za prihodnja leta, desetletja," je še dejal Lukšič.
»Za SD se začenja zelo dinamično obdobje, obdobje iskanj, pa tudi konstruktivnih odgovorov, ki nas bodo le utrdili na levi sredini v slovenskem političnem prostoru,« je svoje misli strnil predsednik stranke.
Nekatere odgovore bomo socialni demokrati iskali tako v tujini kot na lokalnem nivoju. Ključnega pomena sta konkurenčnost in solidarnost, ki morata biti v ravnotežju, če želi družba napredovati. V tem smislu je to pomemben odmik od tradicionalne levice, ki je vztrajala pri prepričanju, da je njeno poglavitno politično sporočilo solidarnost.
V teh spremenjenih pogojih je predsedstvo Občinskega odbora socialnih demokratov podprlo odločitev podžupana o odstopu, saj je ob obilici dela nemogoče sodelovati pri aktivnostih, ki niso pomembne tako za socialne demokrate kot za lokalno skupnost. Sedem let dobrega sodelovanja je dobra osnova za vzpostavitev novega modela razvoja občine. Strinjamo se, da se začenja dinamično obdobje za socialne demokrate, z modro in pametno diskusijo lahko pridemo in se utrdimo višje v lokalni politiki, včasih je potrebno tudi jasno in glasno povedati stvari, ki drugim niso priljubljene. Naše delovanje ni v korist posamezniku, temveč širši družbi, zavzemamo se za enakomernejši razvoj podeželja in ne kopičenja kapitala in moči na enem mestu.
Roman Virant
V članku želim članom in simpatizerjem razložiti stališča organov stranke Desus o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor. Članek ni v povezavi z lokalnimi volitvami v letu 2006 in nima namena vplivati na odločanje.
Predlogi vladnih sprememb in dopolnitev omenjenega zakona se nanašajo na uskladitev z ustavnim zakonom, pri čemer gre za uvedbo večje participacije žensk, ukinitev volilnih okrajev ter uvedbo preferenčnega glasu.
Že sedaj so med političnimi strankami o teh vprašanjih različna mnenja, najbolj sporna ravno pri tistem delu zakonodaje, ki se nanaša na uvedbo preferenčnega glasu, na ukinitev volilnih okrajev ter na ugotavljanje rezultata volitev in kandidatnih list na ravni volilnih enot.
Predlagani sistem ukinitve volilnih okrajev je za večino srednjih in majhnih strank neugoden. Lahko bi se zgodilo, da bi imeli na tak način pri prihodnjih državnozborskih volitvah v državnem zboru zastopane samo dve ali tri politične stranke. Manjše stranke bi po sistemu ukinitve volilnih okrajev težko dosegle volilni prag. Kar pa je najbolj zaskrbljujoče, je dejstvo, da bi s spremembo volilne zakonodaje volivci volili listo in ne posameznih kandidatov. Izjema je le preferenčni glas, ki pa ni obvezen in katerega namen je za neposredne volitve tudi težje razumljiv.
Dosedanji sistem je prvenstveno ugotavljal rezultate volitev na ravni volilnega okraja, v katerem so volivci izbirali enega kandidata med več kandidati različnih strank. Glaso vali so torej za posameznika iz politične
stranke (volilni okraj) in ne za listo kot celoto na ravni volilne enote.
Za lažje razumevanje navajam primer pete volilne enote. Peta volilna enota zajema področje od Dravograda do Šetjurja in ima 11 volilnih okrajev. Četrti in peti volilni okraj (levi oz. desni breg Savinje) skupaj obsegata področje občin: Vransko, Tabor, Braslovče, Prebold, Polzela in Žalec. Doslej smo v vsakem okraju volili po enega kandidata iz katerekoli stranke, kandidata torej, ki smo ga poznali. Z ukinitvijo volilnih okrajev na celotnem področju volilne enote (od Dravograda do Šentjurja) pa bomo volili listo kandidatov z izjemo preferenčnega glasu.
Na svetu stranke je o teh vprašanjih potekala razprava o posledicah morebitne spremembe volilne zakonodaje. V razpravi smo prišli do naslednjih ugotovitev:
-	Srednje in manjše stranke bodo pri volitvah izpadle.
-	Volivci bomo imeli mnogo manjši neposredni vpliv na to, kdo bo izvoljen, saj bo o izvolitvi odločala stranka na podlagi vrstnega reda kandidatov.
-	Izvoljenih bo več kandidatov iz večjih mest in manj s podeželja. Obstoječe politične elite bodo v večjem delu ohranjale svoje politične funkcije, ker bodo na listah praviloma vedno uvrščene na prva mesta.
Glede na nevarnost bližanja ozko strankarskemu sistemu bodo organi in poslanci stranke Desus predlogu o ukinitvi volilnih okrajev v razpravah in tudi v parlamentu še naprej nasprotovali.
Član sveta stranke: Janežič E Ervin
Pozdravljeni v marcu, začetku meseca, ko lahko pričakujemo že malo lepega vremena in konca tega mraza. Še vedno smo sredi kurilne sezone, času, ko vsako leto porabimo dosti denarja za ogrevanje in toploto. Domača toplota nam v svojem stanovanju daje občutek varnosti in zavetja, vendar se meni dozdeva, da nam to toploto in brezskrbnost vedno bolj uravnavajo ljudje in energetski giganti daleč od nas. Z izsiljevanjem ekonomsko naravnanim interesom in kazanju mišic, dajejo prednost hitrim dobičkom in občutku vsemogočnih kapitalističnih moči, kar pa povzroča drastično rast cen in omejevanje količin načrpanih energetskih dobrin. Celotna svetovna populacija je naravnana na porabo naftnih derivatov in plina, dobava le tega, pa vemo kaj po svetu tudi prinaša; vojne, upore in neskončno bedo revnega prebivalstva. Tragedija, katera se dogaja trenutno v Dafurju, ki je pritegnila tudi, zadnje leto pred volitvami zelo aktivnega predsednika naše male dežele, Janeza Drnovška, je bila povzročena zaradi ogromnih interesov naftnih nadljudi, Kitajske, Rusije, Francije in seveda Strička Sama. Naš slabotni predsednik poziva svetovne zvezde naj se mu pridružijo v iskanju rešitve za to področje črne celine, nikogar pa ne poziva naj mu pomaga najprej osvestiti politično srenjo in prebivalstvo o uporabi alternativnih energetskih sredstev in načinov. Najprej naj gospod pomede pred svojim pragom in začne odgovarjati na stvari ki jih je zagrešil doma, potem pa naj se loti reševanja sveta, če pač že ima toliko energije, kot nam oznanjajo mediji in nas bombardirajo z njegovimi nasveti za zdrav način življenja. Slovenija bi bila lahko prva in za vzgled s svojim energetsko varčnim, hkrati pa ekonomskim in ekološko naravnanim program, ter minimalno porabo naftnih in plinskih derivatov, seveda pa
ga mora naprej imeti in za njim tudi strmeti.
Odlična pod alpska lega nam daje odlične pogoje za uporabo toplotnih črpalk, gozdovi nam dajejo biomaso, elektrarne pa dosti energije, imamo pa tudi nuklearno elektrarno v Krškem, katera zadostuje za velik del našega prebivalstva.
Namesto, da se z raznimi razpisi in evropskimi sredstvi financira razne birokratske dejavnosti in denar vedno deli tako, da upravičeni porabnik ne more do njega, bi se moral pametno naložiti v ekološko naravnana podjetja, poceniti nekatere energetske dobrine ter s tem pomagati do cenejše oblike goriv. Tako bo tudi svet pokazal malo manjše povpraševanje po nafti in plinu. Gospod Drnovšek naj prvo išče rešitev pri vzrokih, potem pa naj začne pošiljati šotore in “strokovnjake” na območje Sudana - Darfur.
Je pa zelo zanimiv podatek tudi to, da je iz taiste države prišlo naročilo v izolsko ladjedelnico, naročilo za izdelavo mega prestižne jahte, za potrebe sudanske vlade, ampak sigurno z njo ne bodo prevažali humanitarne pomoči, pa tudi je ne bodo z našim vladnim Falconom, katerega je Drnovškova vlada forsirala do nakupa, ki se je izkazal za precej nespametno potezo. Zakaj zdaj novinarji pozabljajo povprašati gospoda predsednika o kakšni neprijetni temi, ne pa le o njegovi spremenjeni prehrani.
Vsi dobro vemo da je politika k... ampak vsakodnevno spremljanje slovenske politične scene pri preprostem človeku povzroči razmišljanje, da bi se za ogled dnevnika na TVS in na POP TV najprej posvetoval z zdravnikom ali farmacevtom, katero pomirjevalo je najbolj primerno, za vse veje oblasti pa vemo; levi ali desni - vsi so isti.
Za LO SMS Žalec Smodej Robert
Nepremičnine danes pomenijo zelo velik kapital vseh tistih, ki so njihovi lastniki. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da nekatere pravne in fizične osebe namenoma zadržujejo parcele, da jih bodo zelo drago, preko cene prodali !! Seveda pri tem ne smemo šteti tiste, ki svoje parcele »čuvajo« za svoje otroke, vnuke ali celo svoje bližnje sorodnike, da si bodo lahko zgradili svoj dom ali objekte za svoje delovanje. O odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč je definirano, da se nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče odmerja od tistih zemljišč, za katera je z aktom določena dopustna gradnja vseh mogočih poslovnih stavb in objektov.
Tudi prostor v Arnovskem gozdu ostaja nezazidan, čeprav bi si vsi želeli, da ta prostor čim prej polno zaživi. V mislih imam del zemljišča, ki je v lasti dveh velikih podjetij,ki nimata prevelikih interesov za pozidavo teh zemljišč.
Kot nam je znano obstoja velik problem parkirišč za tovorna vozila v naši dolini. V sled tega se dogaja, da tako domači kot tuji prevozniki parkirajo kar na bencinskih črpalkah, ki pa niso namenjene za to. Še ne dolgo tega se je na bencinskem servisu na Lopati zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom zato, ker je voznik tovornega vozila parkiral svoje vozilo kar na odstavnem pasu, ker je bila na parkirišču gneča. Pred kratkim so zaprli tudi del površin, ki so bile na ( izvoz uvozu ) za Celje center. Seveda se vsa ta tovorna vozila morajo nekje parkirati, čeprav vemo kakšen je zakonski predpis za avtoprevoznike. Če pogledamo avtocesto od Maribora
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
do Ljubljane ugotovimo, da na tem odseku ni niti enega modernega parkirišča za tovorna vozila, kjer bi se lahko šoferji pošteno odpočili, umili in zadovoljili svoje minimalne človeške potrebe.
Lokacija na kateri so predvidena parkirišča za tovorna vozila bi lahko istočasno uporabili za parkiranje osebnih vozil, ki jih je na tem delu vsak dan veliko. Izgradnja takšnega parkirišča za tovorna vozila bi mogoče načrtovalce avtocestnega kraka, ki bo priključen na avtocesto iz Koroške prepričala, da je stara trasa boljša od nove, ki pravi, da bi bil priključek na avtocesto v Šentrupertu. Za prevoznike iz širše okolice pa bi ta parkirni prostor pomenil tudi rešitev problemov, ki ga imajo s parkiranjem v lokalni skupnosti.
Kot vemo, je avtocesta skozi Savinjsko dolino tudi v koridorju Evropskih cest, kar pomeni da bi denar zato moral priti tudi iz Bruslja, seveda pa bo morala država tudi prispevati svoj velik delež za izgradnjo takšnega objekta. Na SPV-ju ( Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ) je že bila poslana pobuda da občinske službe pripravijo vse potrebne dokumente in jih pošljejo na Ministrstvo za promet.
Na koncu upam, da se bodo lastniki v Arnovskem gozdu raje odločili za pozidavo zemljišč, kot da bodo plačevali nadomestilo za stavbno zemljišče.	Milan Čadej,
svetnik LDS v občinskem svetu
Občine -partnerice za razvoj regije
Po uspešno opravljenih nalogah, katere nam je naložila evropska unija, se je samostojna država Slovenija vključila v skupnost najbolj razvitih evropskih držav kot enakovredna partnerica. Na vseh ravneh delovanja v naši državi se zavedamo, da bomo uspešni, če bomo svojo vlogo v prihodnosti postopoma krepili. Zato bomo morali številne reforme, ki se pripravljajo na gospodarskem, denarnem, davčnem, socialnem, izobraževalnem in še na drugih področjih uspešno izpeljati in izboljšati razmere za življenje in delovanje naših državljanov. Tega se globoko zavedamo tudi v politiki, ki jo zagovarja in vodi tudi naša SLS, prav tako pa tudi aktivnosti v lokalnih skupnostih, zato se z vso resnostjo in odgovornostjo vključujemo v oblikovanje in razvoj regij, ki je ena od prioritet prejšnje in sedanje vlade.
Razlike v gospodarski razvitosti in razmerah za življenje, delo in ustvarjanje, ki so nastale med posameznimi regijami, je nujno potrebno zmanjšati ter zagotoviti enake možnosti za napredek, ne glede na geografsko lego.
Da pa bomo lahko dosegli začrtane cilje na teh področjih, pa moramo imeti dobro organizirano in usklajeno občinsko upravo, predvsem občinski svet, ter pravega župana.
S trajnejšim sodelovanjem med občinami in združevanjem finančnih sredstev za večje in zahtevnejše večletne projekte bo lahko regija pripravila in izpeljala javne projekte, ki bodo v dobrobit regije in predvsem občine v kateri prebiva-mo.Pomemben razlog za skupno nastopanje občin pri izvajanju
Slovenska ljudska stranka
razvojnih programov in projektov in za njihovo trajno sodelovanje je boljši dostop do obsežnejših in trajnejših razvojnih sredstev pod znanimi pogoji.
Prav sedaj je pravi čas, živimo v letu ko bodo volitve v nove organe lokalnih skupnosti, da začnemo z aktivno predstavitvijo programov ter želja nas in naših somišljenikov in na takšen način poiščemo in privabimo k sodelovanju ljudi, ki so željni in sposobni pomagati uresničiti zgoraj načrtovane cilje, za lažje in boljše življenje v naših lokalnih skupnostih in regijah.
Vse prevečkrat se sprašujemo in ugotavljamo, zakaj v vrstah politike, pa naj bo lokalna kakor tudi nacionalna ni zastopanosti kandidatk ženskega spola.
V naših vrstah imamo veliko uspešnih podjetnic, kmetovalk, učiteljic pa tudi doktoric in celo znanstvenic. Veliko dobrih in uspešnih mater, ki so vzgojile svoje otroke, nekatere celo po več in pozneje še vnukov in pravnukov. Take ženske so gotovo odločne in sposobne ter dobro vedo, kaj bi bilo potrebno postoriti in spremeniti v občini, da bi družine bolje živele. Zato povabimo in ponudimo ženskam enake možnosti in jim ponudimo izziv, da bodo pripravljene kandidirati, na županskih vsekakor pa na svetniških kandidatnih listah.
Da bomo zadostili vsaj določbam zakona o lokalnih volitvah, moramo na kandidatne liste uvrstiti vsaj 20% kandidatk ženskega spola. Upajmo, da nam bo to tudi uspelo
Za SLS Spodnje savinjske doline Janez Jager
Le osmina leta je za nami in že lahko izbiram med kopico markantnih dogodkov. Svet so pretresle demonstracije in nasilje užaljenih muslimanov zaradi karikatur, objavljenih v danskih, švedskih in norveških časopisih (seveda so jim sledili tudi pri nas, saj si je to dovolila Mladina). Gre sicer za izjemno subtilno zadevo, kajti po Koranu je prepovedano upodabljanje Alaha, prerokov, oseb, obrazov, celo živali, zato je Mohamed z bombo v turbanu do skrajnosti razvnel militantne strasti islamskih verskih voditeljev. Duh je ušel iz steklenice in veliki napori bodo potrebni, da bi ga spravili nazaj. Skrb vzbuja le ena podrobnost. Na Danskem so bile karikature objavljene že pred pol leta, protesti pa so se zgodili šele sedaj, po končanem romarskem prazniku imenovanem hadž; gre mar za fazni zamik ali za taktiziranje islamskih verskih voditeljev? Sicer pa je ekspanzija islama za Evropo vse od 8. stoletja, ko so muslimani zasedli velik del Španije in Portugalske, velika nadloga. Islam ni zgolj religija, ampak je način življenja, ki je za Evropo, temelječo na krščanskih tradicijah, popolnoma tuj in drug svet. V popolnoma drugem svetu očitno živi tudi predsednik države, ki nas skoraj vsak dan preseneča s čim novim. Po Darfur-ju so prišle pomilostitve, ki so sprle celò stroko, saj po analogiji iz tega sledi, da se zločin belih ovratnikov splača, trgovina z drogo pa niti ni zločin (sicer so to v LDS zatrjevali že davno, saj so se nekdanji poslanec Jaklič & co. zavzemali za legalizacijo mehkih drog). Torej, pobaline za rešetke, kriminalce pa na Havaje, saj so psihiatrična obolenja posledica preobremenitev (!?). Tudi predsednikova izjava, da ne bo podpisal Zakona o azilu, kaže na njegovo ekstremno samovoljo, saj se s takšnim dejanjem postavlja nad Ustavo RS. Pravzaprav se srečujemo s fenomenom, ko se vsa Slovenija ukvarja s predsednikom Janezom Drnovškom, namesto da bi se on, predsednik, ki je za to plačan, ukvarjal s Slovenijo. Tudi opozicija se ukvarja s štirimi inštruktorji, ki gredo v Irak suportirat strokovna znanja iraškim častnikom. Nedvomno nekateri še vedno živijo v iluzijah socializma in neuvrščenih; za njih naj bi delo opravili drugi, oni bi le želi plodove.
Težko je napovedati, kaj bo z virusom H5, ki povzroča ptičjo gripo. Prvi primeri so že v Sloveniji in le upamo lahko,
SDS
da se ne pojavi podtip H5N1, ki je smrtonosen za ljudi. Glede na dejstvo, da so najbolj izpostavljene ptice v mokriščih in perutnina na prostem, nobena previdnost ni odveč, saj se kaj hitro lahko razvijejo ugodni pogoji za mutacijo virusa.
Lokalna politična scena postaja vse bolj barvita in barvasta. Milosti na jesenskih volitvah zanesljivo ne bo. Aktualni župan je obljubil, da se bo ponovno potegoval za županski stolček, saj je potrebno v Žalcu odkriti le še toplo vodo, za vse drugo pa je že poskrbel (nekako tako je izjavil na TV Celje). Očitno bo odvisno nagovarjal neodvisne volivke in volivce, da mu dovolijo še en veliki podvig neodvisne odvisnosti. Če' bo božja milost žalsko občino obšla, bo vrag še en mandat jezdil hmeljarsko metropolo, od tople vode pa bo ostalo le blato, ki ga je pred leti odkril geološki zavod Slovenije, ko so zvrtali 1100 m v globino. Seveda pa se lahko marsikaj premakne, če bodo volivke in volivci spoznali, da je 16 let Lojzeta Posedela za Žalec dovolj in preveč. Dva mandata župan, pred tem pa osem let prvi mož občinskih financ je obdobje, ki zaznamuje finančne navade nekega kraja. Žalec je v tem času pozitivno zaznamovalo zelo malo stvari, negativnih je bilo nedvomno več. Nekoč je bila občina Žalec na drugem mestu v Sloveniji po zanimivosti za gospodarstvo (vodila je občina Domžale). Danes se otepamo na repu, z visoko brezposelnostjo, brez prijaznosti in zanimivosti, s kopico neproduktivnih delovnih mest, ki so breme proračuna in ne ustvarjajo nobene dodane vrednosti (ZKŠT, JKP, Razvojna agencija), predstavljajo pa se z velikimi cilji (Entente florale, pogrebna dejavnost, urejanje okolja...). Če kdo misli, da bi nas rešil poseben status, s katerim bi smele biti trgovine odprte vse dni v letu na račun turizma, romarskega središča in podobnih neslanosti, živi v globoki zmoti. To so resnično cirkuške iluzije.
Za OO SDS Žalec, Januš Rasiewicz
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
Letos bivak na Golavi
Vrtec spremenili v grad Komenda
Dušan Vedenik
Planinsko društvo Prebold bo v letošnjem letu postavilo bivak na Golavi. Z deli so začeli že v lanskem letu, ko so organizirali več delovnih akcij za pripravo terena in izgradnjo temeljev. Letos bodo z deli nadaljevali takoj, ko bodo za to primerne vremenske razmere. O tem in o delovanju društva nam je več povedal predsednik PD Prebold Dušan Vedenik.
»Golava je eden izmed zanimivih vrhov v verigi savinjsko-zasavskega hribovja. Tu je tudi ena od točk Savinjske planinske poti in zato se nam je zdelo
primerno, da na njenem vrhu postavimo bivak. S tem se bo Golava pridružila sosednjima Kamniku in Gozdniku, ki imata po zaslugi zabukovških planincev že svoj bivak. Za Blažev bivak, kot se bo imenoval, imamo že vse pripravljeno. Člani društva in drugi prijatelji naših hribov smo opravili več kot 200 prostovoljnih delovnih ur. Bivak je že izdelan in ga hranimo pri Ivanu Pinterju - Podhom-skim v Matkah. Kakor hitro se bo otoplilo oziroma bodo varne planinske poti, bomo organizirali še nekaj akcij in ga tudi postavili. Predvidevamo, da bi bilo odprtje bivaka dan pred dnevom državnosti, 24. junija. V letošnjem letu smo pripravili pester in smel program aktivnosti. Vsak mesec organiziramo kakšen daljši planinski pohod v bližnje in bolj odmaknjene slovenske gore oziroma planine. Že po tradiciji začnemo s tradicionalnim pohodom v Marijo Reko in nadaljujemo s pohodi na Goro Oljko, Mrzlico, Raduho ... vse do dveh ali več pohodov na Triglav v poletnih mesecih. Najbližje
današnjemu datumu sta zimski pohod na Raduho, ki bo osemnajstega marca, in pohod na Nanos, ki je predviden za petindvajseti marec. Vse pohode vodijo izkušeni planinski vodniki našega društva.«
Na vprašanje, kako je s podmladkom v društvu, pa Dušan Vedenik odgovarja: »Zelo sem vesel, da nam je po desetletju in več uspelo znova najti pristen stik z OŠ Prebold. Lahko rečem, da zelo dobro sodelujemo z ravnateljem Milanom Jezernikom in učiteljico Janjo Klančnik, ki je tudi mentorica planinske šole Kozorog. Kot vodnik planinske šole pa sodeluje naš član Adi Vidmajer, ki je tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije in ustanovitelj in dolgoletni predsednik našega planinskega društva. V lanskem letu nam je prvič uspelo sprejeti v planinske vrste 88 mladih planincev, učencev od prvega do petega razreda. Prav tako si prizadevamo, da bi se planinskih izletov udeleževali starši otrok, kar nam prav tako dobro uspeva.« D. Naraglav
Udeleženci planinske šole z Janjo Klančnik, Adijem Vidmajerjem in drugimi spremljevalci 1. oktobra lani na Čreti
Sto pladnjev za šolsko kuhinjo
Otroci Osnovne šole Braslovče si lahko od sredine tega meseca kosila postrežejo z novimi pladnji z motivi sončnic ali maka.
Idejo o novih pladnjih, ki sta jo podala člana sveta staršev, je realizirala občinska oziroma območna organizacija socialnih demokratov na čelu s predsednikom občinske organizacije SD Božem Andoljškom in njihovim svetnikom v občinskem svetu Občine Braslovče Marija-
nom Kumekom. Pladnje sta 10. februarja iz njunih rok sprejela ravnatelj šole Braslovče Emilijan Ribič in njegova namestnica Andreja Zupanc. Ob tej priložnosti je predstavnik donatorja Božo Andoljšek med drugim dejal: »Zelo sem vesel, da smo lahko izpolnili dano idejo sveta staršev, saj je akcija stekla hitro in na način, kot si v naši stranki tudi zamišljamo, da morajo izdelane akcije za neko okolje tudi teči. Idejo smo z veseljem
podprli na medobčinskem in nato tudi na občinskem nivoju naše stranke, saj smo se zavedali, da ima vse elemente, ki jih neka izdelana akcija mora imeti. To se pravi potrebo, pobudo, ki je bila v okolju zaznana, in na koncu tudi dejstvo, da lahko kot stranka udejanjimo tisto, kar se je na terenu pokazalo kot potrebno.«
Ravnatelj šole se je donatorjem zahvalil za lepo dejanje in dejal: »Danes so bolj redke donacije šolam, ker šole niso neki reklamni artikli, s katerimi bi se reklamirala neka ustanova oziroma podjetje. Mi smo vsake pomoči zelo veseli, kajti tudi v šolstvu se čuti zategovanje pasu. Težko je izboljševati standard šole, čeprav je v današnjem času to nujno potrebno. Veseli smo, da ste se v okviru vaših prijateljev in stranke dogovorili za ta korak in nam omogočili rešiti eno izmed opaženih pomanjkljivosti v standardu naše šole. Zelo vesel pa sem tudi, da je pobuda prišla s strani sveta staršev.«	D. Naraglav
Ravnatelj šole Emilijan Ribič in namestnica Andreja Zupanc s pladnjem v rokah in predstavnika donatorjev Božo Andoljšek in Marijan Kumek
Zunanjost vrtca v podobi gradu Komenda
zdravilne napitke in sladice.
Obiskovalci so lahko spoznali, da je bilo življenje včasih res težavnejše, vsekakor pa bolj umirjeno. Najmlajše so vzgojiteljice spretno vodile in spodbujale pri izražanju njihove domišljije. Organizatorji in izvajalci kulturnega dogodka si vsekakor zaslužijo pohvalo, saj je ohranjanje malteške kulture na Polzeli zelo pomembno.
T. Tavčar
Minuli teden so prostore vrtca na Polzeli spremenili v Komendo, malčki pa so postali prebivalci škratovega gradu. Na ogled so povabili vse Pol-zelane, ljubitelje malteškega izročila, ki so se imeli priložnost preizkusiti v spretnostih tistega daljnega časa, ko so v Komendi živeli pravi vitezi in morda tudi pravi škratje. Skupaj so kiparili, kovali, slikali, šivali, izdelovali nakit, vezli, plesali, tiskali in pripravljali
Ples iz baleta Labodje jezero
Sprejem z zaobljubo
Slovesna zaobljuba novih članov šolskega kulturnega društva V Krajevni skupnosti Trnava prisluhnili Damjani Lukman,
so že tretje leto zapored slovenski kulturni praznik počastili s prireditvijo, ki se je z veseljem udeležijo starši, babice in dedki in ostali krajani. Letos so udeleženci prireditve najprej prisluhnili Zdravljici, ki jo je, oblečena v narodno nošo, zapela Doris Lukman, nato pa je občinstvo uživalo v prijetnem kulturnem programu, ki so ga s svojimi vzgojiteljicami in učiteljicami za to priložnost pripravili otroci. Zbrani so z zanimanjem
Martini Kumer in ravnatelju nava
matične osnovne šole Braslovče Emilijanu Ribiču. Sprejem učencev v šolsko kulturno društvo je bil letos nekaj posebnega; pripravili so ga namreč po vzoru nekdanjih sprejemov v pionirsko organizacijo z zaobljubo. Učenci so ponavljali prisego za učencem Aljažem Topičem, ki nastopa s Konovskimi štrajharji s Konovega pri Velenju.
Ob sprejemu sta jim čestitala učiteljica Damjana Lukman in ravnatelj Emilijan Ribič in jim izročila knjižno darilo. Prireditev se je zaključila z družabnim srečanjem, ki so ga s sladkimi dobrotami počastile članice Društva kmečkih žena KS Tr-D. Naraglav
IVA
d.o.o.
A V T O D E L I
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 1611

Mercator
Izberite kvalitetne izdelke po ugodnih cenah v akciji od 16. 2. do 28. 2. 2006
Napolitanke lešnik -oblite, Žito, lkg	839 • ~SI1
Moka ta boljša, gladka, Klasje, lkg	99.-
Margarina Rama blok, DrogaKolinska, 500gr 189 • sr
Naštete izdelke lahko najdete v vseh Mercatorjevih prodajalnah.
OqdìGw®
Sledite akcijskim oznakam pohištva in ne prezrite ekskluzivnih Mercatorjevih izdelkov slovenskih proizvajalcev, kijih lahko kupite izključno v Mercatorjevih trgovinah.
Kotna sedežna garnitura Katarina velikosti 240x160 cm,	^ V f\ nnn
mikro tkanina, več barv	A J/.UUU •~r
Regal Stil	99.00(U
V Marija Reki Ervin Fritz
Letina medu povprečna
Ervin Fritz in Habrovi fantje
Slovenski kulturni praznik so prvo februarsko nedeljo s prijetno prireditvijo obeležili tudi visoko nad Savinjsko dolino, v Domu pod Reško planino, ki je poleg planinskega doma kulturno in družabno središče tamkajšnjih prebivalcev. Ti se tu radi zberejo ob
najrazličnejših priložnostih. Najpogosteje po nedeljski maši v cerkvi, v neposredni bližini doma, ki je bil nekoč hram učenosti za tamkajšnje šolarje.
Tudi minulo nedeljo je bilo tako. Tokrat so se zbrali na prireditvi v spomin na našega
največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Med udeleženci slovesnosti so bili preboldski župan Vinko Debelak, podžupan Franc Škrabe in preboldski župnik Damjan Ratajc.
Slovesnosti so dali svoj pečat Habrovi fantje iz Luč ter pesnik in dramatik Ervin Fritz, ki je najprej spregovoril o pomenu slovenskega kulturnega praznika in o Prešernu, nato pa predstavil nekaj svojih pesmi. Ob tej priložnosti se je spomnil tudi časa, ko je v teh prostorih kot praktikant pedagoške fakultete štirinajst dni poučeval otroke.
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku od leta 2003 organizira domače kulturno društvo, ki ga vodi Cita Galič.
D. Naraglav
Cilj strokovno izobraževanje
Predsednik Društva sadjarjev celjske regije mag. Ivan Glušič
Na redni letni skupščini so se sestali člani in drugi gostje Društva sadjarjev celjske regije. O delu društva, ki šteje 60 članov, je poročal predsednik magister Ivan Glušič in dejal, da so tudi v preteklem letu vso skrb posvečali predavanjem v okviru slovenskega kmetijske-
ga okoljskega programa, varstvu sadnega drevja, pripravili so strokovno ekskurzijo na Gorenjsko in se udeležili sejma lepot in dobrot v Velenju. Po krajši razpravi, na kateri so največ govorili o pridelavi in trženju jabolk, so sprejeli program dela za letošnje leto. »Tudi v tem letu bo osnovni cilj našega društva strokovno izobraževanje sadjarjev, ki je glede na sedanji način pridelave sadja v glavnem jabolk tudi obvezen. Tako se bodo tekom leta zvrstila številna predavanja, in sicer zasnova in naprava novega nasada jablan s poudarkom na vzgoji in gojitveni obliki krošenj, obrezovanju sadnega drevja različnih starosti, varstvu sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci, saj so kupci sadja vedno zahtevnejši tudi glede kakovosti in
izbora posameznih sort jabolk. Pri varstvu sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci je zelo pomembno pravilno in pravočasno ukrepanje. Kemično redčenje plodov je v sadjarski pridelavi eden izmed najpomembnejših ukrepov. Nepravočasno in nestrokovno redčenje prevelikega števila plodov na drevesu ima za posledico nekakovostni pridelek jabolk, ki ima nizko ali pa nima nobene tržne vrednosti. Društvo bo organiziralo tudi različne strokovne ekskurzije doma in v tujini. Ravno strokovne ekskurzije na drugih plantažnih nasadih jabolk so lahko izrednega strokovnega pomena, saj sadjarji izmenjamo strokovne izkušnje pri pridelavi jabolk,« je povedal predsednik sadjarjev celjske regije mag. Ivan Glušič.	T. Tavčar
Planinska učna pot na Dobrovljah
Polzelski čebelarji, ki so po število članstva in čebeljih družin najštevilčnejši v Savinjski dolini, so na občnem zboru razpravljali o lanskem delu in sprejeli program dela za letošnje leto. O tem je poročal predsednik Radivoj Verbnjak.
Povedal je, da so v letu 2005 če-belarili z 203 čebeljimi družinami, ki so registrirane na nacionalnem veterinarskem inštitutu in Ministrstvu za kmetijstvo, in kljub obilici dežja beležili povprečno medeno leto. Veliko so postorili tudi za zatiranje zajedavca čebel varoe. Preko inštituta so nabavili zdravilo Bay-varol, ki ne pušča nedovoljenih substanc v čebelnih pridelkih. V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije so izdelali pašni red na svojem območju in se na ta način včlanili v rejsko organizacijo za ohranitev kranjske čebele. Veliko so sodelovali tudi z domačim turističnim društvom na sejmih, pripravili dan odprtih vrat in čebelarsko razstavo, ki je bila dobro obiskana. Izrazili pa so zaskrbljenost nad
dejstvom, da njihove čebele še vedno uničuje sodobno kmetijstvo z raznimi insekticidi in zaščitnimi sredstvi.
V krajši razpravi je med drugimi udeležence zbora pozdravil tajnik Zveze čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline Jani Puckmeister, ki je delo polzelskih čebelarjev pohvalil in jim zaželel tudi v prihodnje uspešno delo.
Program dela za letošnje leto je precej podoben lanskemu. Poleg izobraževanja, ureditve okolice čebelarskega doma, dneva odprtih vrat, razstave, sodelovanja na obeh sejmih na Polzeli so vanj vključili priprave na postavitev stalne čebelarske razstave v svojem domu. Začeli bodo z zbiranjem starega čebelarskega orodja in opreme.	T. Tavčar
Pomagajo tudi otrokom
Radivoj Verbnjak ob razstavljeni čebelarski opremi
Malteška konjenica pri izvedbi malteške poroke
Predsednik Martin Slemenšek
Občni zbor Planinskega društva Dobrovlje-Braslovče se je pričel s krajšim kulturnim programom, ki ga je pripravil mladinski odsek društva. V nadaljevanju je o lanskolet-
nem delu in o načrtih za letos govoril predsednik Martin Slemenšek.
Društvo šteje 308 članov, lani pa so kljub slabemu vremenu izvedli vse načrtovane pohode, na državnem tekmovanju v planinski orientaciji so v kategoriji B postali državni prvaki, se udeležili tabora mladih planincev in izvedli še vrsto drugih aktivnosti. Osvojili so nekaj novih dvatisočakov, niso pa pozabili na svoje poti, na katerih so izvedli nekaj delovnih akcij. Za urejanje in označevanje so porabili veliko prostovoljnega časa. Pri tem je potrebno posebej pohvaliti markacista Jožeta Zajca, ki je na novo označil vse
poti. Izkazala sta se tudi učenca
8.	razreda OŠ Braslovče Amadej Kumer in Dejan Matjašič, ki sta pod vodstvom mentoric Irene Kumer in Berbnarde Predovnik izdelala raziskovalno nalogo na temo 20 let PD Dobrovlje Braslovče, vanjo pa vnesla tudi predlog za ureditev planinske učne poti, ki bi bila prva tovrstna pot v Sloveniji.
Delo planincev je pohvalil župan Marko Balant. Nov program dela, pohodov, izletov, srečanj in tekmovanj je podoben lanskemu, izvolili pa so tudi nov upravni odbor in za novega predsednika izvolili dosedanjega predsednika Martina Slemenška.	T. Tavčar
Člani društva Malteške konjenice Polzela so se zbrali na četrtem občnem zboru. V društvo, ki šteje nad petdeset članov, so včlanjeni mnogi ljubitelji in konje-rejci polzelske in tudi sosednjih občin. O delu je na občnem zboru poročal predsednik Zvonimir Zupanc in poudaril, da so opravili vse zastavljene naloge.
Mnogo truda so vložili v pripravo in izvedbo državnega prvenstva v spretnostni vožnji dvovpreg. Sodelovali so z društvi in ustanovami, ki pomagajo otrokom s posebnimi potrebami s tako imenovano hipo terapijo, v času šolskih počitnic so mlade učili ja-
halnih veščin, osnovnega znanja ježe konj, ki je bilo pogojeno še z ostalimi opravili v hlevu. V sodelovanju s turističnim društvom so vozili svate k malteški poroki, izvedli konjeniški pohod na Goro Oljko, ob praznovanju občinskega praznika pa so prikazali obiranje hmelja na star način.
V programu dela za letošnje leto so zapisali, da bodo še naprej aktivni na športnem, turističnem in rekreativnem področju. V času šolskih počitnic bodo pripravili enotedenski program za mlade, konjeniško prireditev, galopske dirke hladnokrvnih in toplokrvnih konj in drugo.
T. Tavčar
^	t
_______ z'ÓfGÙM
Šlandrov trg 41, Žalec 'V
»mi	Avtut&gfoin, jfSSùatiaxe&L - 'PQ&tWO
m
\
mm
K
£
Priznanja za najlepše v letu 2005
Dobitniki priznanj za najlepše hiše in kmetije za leto 2005
Minulo sredo so se v dvorani šempetrskih gasilcev zbrali člani TD Šempeter, gostje in predstavniki drugih društev in organizacij in spregovorili o delu društva v minulem obdobju. Pester program so si zastavili tudi za to leto, ki je njihovo jubilejno, saj bodo praznovali 45-letnico delovanja. Na srečanju so podelili priznanja za najlepše hiše, kmetije in poslovni objekt. Vse prisotne, med katerimi so bili tudi predsednik celjske turistične zveze Marijan Tu-ričnik, predsednik sveta KS Šempeter Jože Randl in predsednica Zveze TD Občine Žalec Ivica Čretnik, je najprej pozdravila predsednica društva Metka Vočko, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva prebra-
la obširno poročilo o delu društva v minulem obdobju.
Na področju investicij je bilo tudi lansko leto zelo razgibano. Največja investicija je bila izdelava in postavitev ograje ter izgradnja mostu od izhoda pri jami Pekel do doma pri jami. Stroški so znašali 1.550.000,00 tolarjev. Kar nekaj denarja so porabili za novo označitev turistične pisarne, za novo turistično okno, sanacijo dotrajanih objektov pri jami Pekel pa so opravili člani društva z minimalnimi stroški.
Med lanskoletnimi prireditvami velja omeniti cvetlično tržnico, ki je bila tokrat popestrena z razstavo in prodajo keramike Jaroslava Hrustalen-ka ter z razstavno-prodajno razstavo Čebelarskega društva
Tradicionalni Valentinov ples
Društvo oziroma aktiv podeželske mladine Tabor že vrsto let organizira Valentinov ples, po katerem je društvo poznano po vsej naši dolini in tudi preko njenih meja. Vedno se izkažejo za zelo dobre organizatorje, poskrbijo pa tudi za zelo lepo in domiselno okrasitev dvorane in odra, kakovosten ansambel ter dobro gostinsko ponudbo.
Društvo podeželske mladine Tabor šteje trenutno 45 članic in članov. Njihova predsednica je Marjeta Rak, ki vodi tudi Moški pevski zbor KD Ivan Cankar Tabor. Marjeta Rak je povedala, da je povprečna starost članov 20 let in da jih vsako leto združujejo prav priprave in izvedba Valentinovega plesa. Sestankujejo enkrat me-
Šempeter. Posebno pozornost si zaslužijo še prireditve Večera petja, cvetja in plesa na pragu poletja, V pričakovanju božiča in Božična skrivnost v jami Pekel. Med ostalimi dejavnostmi in dogajanju v društvu pa ne gre prezreti tradicionalnega srečanja vseh Šempetrov, pohoda po hmeljski poti, turistične tržnice v Žalcu, predstavitev društva ob stoletnici TZS in vsakoletne strokovne ekskurzije.
Na področju gospodarjenja z jamo Pekel in Rimsko nekropolo, ki zagotavljata glavni vir za delovanje društva, pa je Metka Vočko povedala, da je v lanskem letu obiskalo Rimsko nekropolo 10.918 obiskovalcev, kar je za 3,6 odstotkov več kot leto poprej. Nasprotno pa je zaznati kar 8-odstotni izpad obiskovalcev glede na leto
2004.	Skupaj si je jamo lani ogledalo 13.803 obiskovalcev. Pred izgradnjo avtoceste, in sicer leta 1997, je bilo v jami kar 21.213 obiskovalcev. Pričakujejo, da bo v letošnjem letu, ko bodo končno le nameščene informativne table na izhodih z avtoceste, obisk jame porasel. V minulem letu so veliko naredili za razpoznavnost kraja in njegovih znamenitostih. Dopolnili so spletno stran, poslali vabila za obisk jame in
nekropole vsem šolam v Sloveniji, turističnim agencijam, termam, župnijam, društvom upokojencem, ponatisnili so barvne vstopnice, novo zloženko, izdelali žepne koledarje in še kaj.
Tudi v tem letu bo delo društva teklo po ustaljenih tirnicah. Pomembno bo tudi sodelovanje društva v projektih ZKŠT Žalec, s turističnim krožkom OŠ Šempeter, KS in drugimi društvi v kraju. V letošnjem letu bodo obnovili mostova in postavili nove varnostne ograje od parkirišča do doma pri jami. Opravili naj bi tudi izračun statike ograj in stopnic ter meritve elektrike v jami. Na področju promocije in infor-
miranja bodo izdali zloženko v 4 tujih jezikih, natisnili naj bi novo razglednico Šempetra z Rimsko nekropolo in jamo Pekel. V pripravi je izdelava in tisk biltena, ki bo izšel ob 45-letnici društva, in izdelava ter postavitev pokrite informacijske table za potrebe jame Pekel.
Ob zaključku občnega zbora, ki so ga s svojimi mislimi in razpravami obogatili tudi v uvodu omenjeni gostje in predstavniki drugih društev in organizacij, je sledila slovesnost, na kateri so podelili tri priznanja za najlepše urejene hiše, tri priznanja za najlepše urejene kmetije in priznanje za najlepši poslovni objekt. V ka-
tegoriji najlepše hiše je komisija letos izbrala hišo Darje in Matjaža Volka iz Šolske ulice 4, Marije in Edija Gmajnerja iz Sončne ulice 19 ter hišo Irene in Borisa Terglava iz Zgornjih Grušovelj 32 a. V kategoriji kmetij so priznanja za najlepše kmetije prejeli Helena in Ivan Povše iz Podloga 29, Bernarda in Jože Četina iz Spodnjih Grušovelj 6 in kmetija Vesne in Gregorja Ušena iz Zgornjih Grušovelj 6.
Letos so prvič podelili tudi priznanja za poslovni objekt, prejela gaje gostilna Rimljan. Objekt bogati skladnost barv in oblik, predvsem pa balkonsko cvetje in nasadi trajnic.
D. Naraglav
Stančičeva v Savinovem salonu


.0,0
JA
mik*?«
-<»■1 ».Tsy
40' U.
GMr. IV/Hf
J,2*
Znano je, da so se v devetdesetih letih začele pri nas vse bolj izražati razlike med likovnimi koncepti, ki izhajajo iz poznega modernizma, in tistimi, ki so vstopili v polje interdisciplinarnosti in digitalnega. Razhajanja so se prenesla tako na avtorje kot galeriste in publicistiko. Med redkimi likovniki, ki so presegli te opredelitve, je tudi Zora Stančič, vendar gre dodati, da ne na račun kakovosti. Kajti njena dela so bila v preteklih letih uvrščena tako na bienale grafike na Otočcu, ki velja kot prireditev, ki to likovno disciplino obravnava v klasičnem smislu, kot na »prenovljen« ljubljanski grafični bienale, ki je odprl vrata tudi avtorjem, ki se ukvarjajo z grafiko le še deklarativno.
Če omenimo posebnosti, ki opredeljujejo njene slike, grafike ali fotografije: ukvarja se
namreč z različnimi izraznimi tehnikami, velja poudariti komunikativnost, s katero se obrača na gledalce. Ta izhaja iz tega, da se predvsem ukvarja s portretnimi upodobitvami oziroma figuraliko, ki po svoji naravi že kot takšna vzpostavlja neposreden odnos s publiko, ki v njej prepoznava znane vsebine. Poleg tega pa gre za njen slog, ki poleg specifičnih variacij, ki jih je razvila, vsebuje precej pop arta, kar razumemo kot barvitost, tudi dekorativnost in kar nekaj naravne komičnosti. Zato lahko dobimo kdaj občutek, da imamo pred sabo njen dnevniški zapisek z risbo, pri naslednjem delu pa, da gre za izdelek, ki je nastal v reklamne namene. A zato ta dela ne gre jemati le v njihovem lahkotnem
smislu, pač pa lahko prepoznamo v njih avtorico, ki ponazarja svoje občutke v celostnem likovnem izrazoslovju. Ta je sestavljen iz poznavanja različnih tehnologij, ki jih uporablja, kakor tudi iz njenega razvoja, v katerem lahko spremljamo iskanje novih oblik predstavljanja vsebin, kot recimo prej omenjenih portretov, s katerimi se praktično ukvarja vsaka generacija likovnikov in zato ni preprosto najti svoj slog.
Tudi na razstavi v Savinovem likovnem salonu, katere odprtje bo 2. marca, se bo Stančičeva predstavila kot zrela avtorica, ki vedno znova postavlja izhodišča, na katerih se razvijajo likovna dela, ki povzemajo trenutke njene intimnosti ali pa recimo dojemanje zgodovine in sedanjosti v slikovitih razsežnostih. Narativnost poudarja še s krajšimi zapisi, ki mnogokrat dopolnjujejo likovno komponento. In nasploh velja za njena dela, da jih lahko vzamemo povsem neposredno oziroma dobesedno ali pa v njih iščemo še dodatne pomene, ki jih sicer tudi lahko najdemo.
Boris Gorupič
sečno, posebnost teh sestankov pa je, da po zaključku organizirajo ogled kakšne kino ali gledališke predstave, praznovanje kakšnega rojstnega dneva in podobno. Zelo radi sodelujejo z drugimi društvi v kraju. Enkrat na leto si privoščijo tudi kakšen zanimiv izlet, poleti pa se odpravijo tudi na morje. Doslej so delovali kot aktiv v sklopu Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, kmalu pa bodo postali samostojno društvo.
Letošnja prireditev, ki je bila že osma po vrsti, je bila znova nekaj prijetnega, za kar velja organizatorjem izreči vse priznanje. Za veselo razpoloženje so poskrbeli člani narodno-za-bavnega ansambla Gašperji in Ana Liza.	D. Naraglav
Hmezad
KMETIJSKA ZADRUGA
PETROVČE, Z.O.O.
Petrovče 1, 3301 PETROVČE
KMETIJSKA PRESKRBA PETROVČE, tel: 03/570 82 35
SPOMLADANSKA PONUDBA
SEMENSKA KORUZA
-	PIONEER:
-PR 39 A 20........10.350,00 SIT
-PR 38 H 20........10.350,00 SIT
- PR 37 H 24.......10.350,00 SIT
-PR 38 A 20.......10.350,00 SIT
-PR 37 M 34........ 9.690,00 SIT
- STIRA............ 8.990,00 SIT
-	SYNGENTA:
-NKCISKO.......... 9.190,00 SIT
-NK DIOR.......... 8.390,00 SIT
-	NK DELITOP.......8.390,00 SIT
-	NK OCCITAN...... 7.590,00 SIT
-NKGEYSIR......... 6.500,00SIT
-NKFURIO.......... 6.500,00SIT
Nakup nad 5 vreč SEMENSKE KORUZE nagradimo s 4 % POPUSTOM!
KRMILA
SOJA (rinfuza)..67,00 SIT/kg
BIK-PIT-45 (rinfuza) 57,00 SIT/kg
KORUZA 50/1....38,00	SIT/kg
JEČMEN 50/1..........38,90	SIT/kg
UMETNA GNOJILA
NPK 15-15-15..........2.650,00	SIT
NPK 0-10-30...........2.999,00	SIT
KAN...................2.080,00	SIT
UREA..................2.945,00	SIT
Vsako sredo do Jožefovega sejma (19. marca) vas pri nakupu nad 10.000 SIT nagradimo s 3 % POPUSTOM na VSE ARTIKLE!
Vse cene so z DDV in veljajo do razprodaje zalog!
Se priporoča kolektiv Kmetijske preskrbe Petrovče
amrmm
ZMmtSA
P6TSOVČS
Hmezad
KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE, z.o.o. Petrovče Petrovče 1, 3301 PETROVČE
Kmetggko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI Z SVOD
Izpostava Žalec
in
Društvo podeželskih žena Občine Žalec
organizirajo
18.	JOŽEFOV SEJEM
19.	marca 2006 v Petrovčah
PROGRAM: od 5.00 do 7.00
dovoz blaga in priprava stojnic
ob 8.00 in 9.30
sv. maša v petrovski baziliki razstava v dvorani DOMAČE JE NAJBOLJŠE
kulinarična razstava Društva podeželskih žena Občine Žalec razstava in prodaja dobrot iz kmečke kuhinje DPŽ Občine Žalec - Petrovče
ob 11.00
odprtje sejma in
pozdrav ter nagovor častnih gostov
ob 19.00
zaprtje sejma
Prijave sprejemamo na telefon: 03 / 570 81 73, faks: 03 / 570 82 48 Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku!
OBČINA ŽALEC
Četrtek, 2. marec, ob 18. uri
odprtje razstave likovnih del Zore Stančič;
Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 4. marec, ob 8. uri
kmečka tržnica s sejmom Pod lipami; središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 4. marec, ob 8. uri
bolšji sejem; tržnica Žalec (Marin, 03 5717 550).
Nedelja, 5. marec, ob 9. uri
19. jubilejni pohod žena na Hom; odhod izpred OŠ Griže (Planinsko društvo Zabukovica,
041 698 740).
Ponedeljek, 6. marec, ob 20. uri
gledališki abonma PONEDELJEK in izven:
TI NORI TENORJI (komedija);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 7. marec, ob 20. uri
Gledališki abonma TOREK in izven: TI NORI TENORJI (komedija);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 8. marec, ob 9. uri
srečanje gledaliških skupin osnovnih šol Spodnje Savinjske doline;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD OI Žalec, 491 38 40-Jožica Ocvirk).
Četrtek, 9. marec, ob 17. uri
cicibanov abonma in izven:
KRAVA V CIRKUSU (plesna humoreska za otroke);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 10. marec, ob 17. uri
občni zbor PD Žalec; predavalnica I. OŠ Žalec (Planinsko društvo Žalec,
041 705 378).
Petek, 10. marec, ob 18.30
Glasbeni večer GŠ Žalec;
Savinova hiša, Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 11. marec, ob 9. uri
občinsko prvenstvo v badmintonu - posamično; telovadnica OŠ Petrovče (Športno društvo Petrovče,
041 743 807).
Sobota, 11. marec, ob 19. uri
proslava ob dnevu žena in materinskem
dnevu z monologom Olge Markovič in Vandrovčki;
Hmeljarski dom KZ Petrovče (KD Petrovče, 570 76 08 -Jana Naglič Jug).
Sobota, 11. marec, ob 19.30
ponovitev komedije »Črna komedija« v izvedbi AG VRBA Vrbje;
Dom krajanov Vrbje
(KD Vrbje, 040 233 016 - Lea Meh).
Nedelja, 12. marec, ob 9. uri
Mučeniki na Bukovici;
Bukovica (prvih 40 dobi darilce), vzpon po markiranih poteh iz Zabukovice, Migojnic in Liboj (Planinsko društvo Žalec,
041 705 378).
Ponedeljek, 13. marec, ob 20. uri
5 ŽENSK.COM ( komedija), gostovanje Špas teater, za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 14. marec, ob 17. uri
Mladinski abonma in izven:
TRIS (plesno-igralska predstava); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 16. marec, ob 20. uri
abonma narodno-zabavne glasbe in izven: ANSAMBEL GAŠPERJI ter IGOR IN ZLATI ZVOKI; posebna gostja Nataša Tič Ralijan; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 9. marec, ob 19. uri
predstavitev pesniške zbirke Danijela Bedrača;
Savinova hiša, Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 18. marec, ob 8. uri
turnir v malem nogometu;
telovadnica OŠ Žalec;
prijave do četrtka, 16. 3., žreb ob 18.
uri
(Mladinski klub Kasaze-Liboje,
040	606 272).
Sobota, 18. marec, ob 8. uri
po šaleški planinski poti 9; odhod izpred PD Žalec ob 8. uri, izpred POŠ Trje ob 8.15 (PD Žalec, 040 278 825).
Nedelja, 19. marec, ob 8.30
šahovski turnir; klubski prostori v Žalcu (Šahovski klub Žalec, 041 763 337).
Nedelja, 19. marec, dopoldne
Jožefov sejem: Domače je najboljše; dvorana KZ Petrovče (Društvo podeželskih žena Občine Žalec, 051 233 399).
Nedelja, 19. marec, med 11. in 12. uro
Jožefov sejem: parada dvovpreg; Petrovče
(Turistično društvo Galicija,
041	444 993).
Ponedeljek, 20. marec, ob 20. uri
SPUSTITE ME POD KOVTER, GOSPA MARKHAM (komedija); gostovanje SLG Celje, za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 21. marec, ob 18. uri
odprtje razstave likovnih del Edvarda Starca;
avla Doma II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 23. marec, ob 20. uri
CILIKA IN DRAŠEK (komedija), gostovanje KUD Veseli oder, za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 23. marec, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Viktorja Bernika;
Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 24. marec, ob 19. uri
prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu:
NAJLEPŠE MISLI SO ZATE... Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter,
031 431 816 - Danica Laznik).
Sobota, 25. marec, ob 6. uri
po slovenski planinski poti: po Pohorju, 1. del; odhod ob 6. uri izpred pisarne PD Žalec in ob 6.15 izpred POŠ Trje
(Planinsko društvo Galicija,
041 662 883).
Sobota, 25. marec, ob 6. uri
planinski izlet na Porezen; odhod izpred avtobusne postaje v Žalcu
(Planinsko društvo Zabukovica,
041 698 740).
Sobota, 25. marec, ob 8. uri
planinski izlet na Boč;
odhod izpred gostišča Nekropolis v
Šempetru
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 25. marec, ob 9. uri
Konjeništvo v Grušovljah;
(Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Sobota, 25. marec, ob 17. uri
ZA MAMICE IN OČKE -prireditev ob materinskem dnevu; Gasilski dom Levec (TKD Levec, 041 504 981).
Sobota, 25. marec, ob 18. uri
turnir v košarki (trojke); telovadnica POŠ Trje (Športno društvo Hofrein,
070 720 464).
Nedelja, 26. marec, ob 10. uri
občni zbor PD Šempeter; planinski dom na Reški planini (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Ponedeljek, 27. marec, ob 18. uri
hitropotezni turnir; klubski prostori v Žalcu (Šahovski klub Žalec, 041 763 337).
Ponedeljek, 27. marec, ob 20. uri
gledališki abonma DODATNI in izven:
BOLJE TIČ V ROKI KAKOR TAT NA STREHI (absurdna komedija); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 31. marec, ob 15.30
zimski pokal Sprintko; telovadnica OŠ Žalec (Atletski klub Žalec, 051 321 101).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 4. marec, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sreda, 15. marec, ob 18. uri
bralni večer;
Gami šport hotel Prebold;
Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 17. marec, ob 20. uri
gledališki abonma KD Janko Kerstnik, Lukovica ZDRAVNIK PO SILI;
Dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059).
Sobota, 18. marec, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 18. marec,
zimski pohod na Raduho;
PD Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 25. marec,
pohod na Nanos;
PD Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 25. marec, ob 13. uri
društvena tekma v lovu rib s plovcem; mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
OBČINA POLZELA
Nedelja, 26. februar, ob 14. uri
otroška maškarada; športna dvorana Polzela (Alenka Žnidar, 031 795 685,
TD Polzela, 703 32 20).
Sobota, 4. marec, ob 7. uri
pohod po Jurčičevi poti; odhod izpred Občine Polzela DU Polzela
(Rudi Divjak, 572 02 10).
Nedelja, 5. marec, ob 13. uri
pohod družin na Hom;
ŠD Andraž
(Martina Ograjenšek, 041 278 328).
Sobota, 11. marec, ob 14. uri
občni zbor;
Kulturni dom na Polzeli (DU Polzela).
Nedelja, 12. marec, ob 9.15
občni zbor Društva upokojencev Andraž;
Dom krajanov v Andražu (Anton Mešič, 572 03 03).
Nedelja, 12. marec, ob 5. uri
pohod na Snežnik; odhod izpred Občine Polzela;
PD Polzela
(Zoran Štok, 031 811 879).
Sreda, 15. marec, ob 16. uri
93. lunohod na Goro Oljko; dom DU Polzela - Gora Oljka
-	Polzela;
odhod izpred DU Polzela;
DU Polzela
(Erna Drofenik, 572 01 20).
Sobota, 18. marec, ob 16. uri
dan žena in materinski dan;
Dom krajanov v Andražu; Kulturno društvo Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Sreda, 22. marec, ob 8. uri
zbirališče pri Francu Tajnšku v Parižljah;
pohod po poteh Občine Polzela I. del;
-	po Občini Polzela;
DU Polzela
(Franc Tajnšek, 572 01 32).
Četrtek, 23. marec, ob 8. uri
pohod na Limbarsko goro; odhod izpred Občine Polzela;
DU Polzela
(Rudi Divjak, 572 02 10).
Nedelja, 26. marec, ob 6. uri
pohod na Porezen; odhod izpred Občine Polzela;
PD Polzela
(Zoran Štok, 031 611 879).
Od petka, 31. marca, do sobote, 1. aprila,
občinska čistilna akcija; severni del občine (Vsa društva - Simon Ograjenšek, 031 393 499).
MEDOBČINSKA MATIČNA
KNJIŽNICA ŽALEC
Četrtek, 2. marec, ob 17. uri
LJUDSKA PRAVLJICA z Ireno Štusej.
Torek, 14. marec, ob 16. uri
PRAVLJIČARSKA DELAVNICA z Ljobo Jenče (v prostorih I. osnovne šole Žalec).
Torek, 21. marec, ob 19. uri
predstavitev knjige Francija Horvata STO VODNJAKOV NA SLOVENSKEM (ob svetovnem dnevu voda).
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 5. marec
Savinjska pot (Polzela-Gora); Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Petek, 10. marec
6. predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja z naslovom »Ah.... Moški (kabaret za dušo)« v izvedbi Projektne skupine Prepih; dvorana Zadružnega doma Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče).
Sobota, 18. marec
16.	Arničev pohod na Raduho (2062 m);
Planinsko društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 627 631).
Nedelja, 26. marec
Slomškova pot ( III. del);
Planinsko društvo Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Telefon: 03/712 12 80
JU JITSU ALJESAN ŠEMPETER
vabi k VPISU NOVIH ČLANOV v začetni tečaj JU JITSA.
Vpis bo potekal vsak torek in petek od 15.30 do 17. ure v OŠ Šempeter (vhod zadaj telovadnice).
Starostna omejitev je od 6. leta naprej.
Treninge vodi Aleksander Jelen, mojster JU JITSA črni pas 3. DAN.
Informacije; 041 719 586 (Sandi), e-naslov: sandi.jelen@netsi. net.
Vabi tudi v TEČAJ SAMOOBRAMBE ZA ODRASLE. Tečaj je namenjen osebam od 18. leta dalje. Tečaj se je pričel 21. februarja in traja dva meseca, 2-krat tedensko - ob torkih in četrtkih od 19. do 20.30. Treningi potekajo v OŠ Šempeter (vhod zadaj telovadnice). Število oseb je omejeno.
POTEPUH
ivaše počitnice jemli
POTEPUHOVI APARTMAJI V KRANJSKI GORI -NOVI, 1/3in1/4 odU dalje od M SIT; 17.3.-20.3. mtMSUimvmi najem 3dni od52 J)SIT; 1 MAJSKA POTEPANJA; Koraka-Sardinija28A-2!
Rim - Vatikan ■ Pompeji ■ Neapelj • Sorrento 2M ■ 1.5,; San Gimignano • Siena - Elba - Pisa 30.4. • 2,5.;
Ligurija ■ riviera cvetja: Genova ■ Portofino • Cinque Terre 2Mi-291; Boromejski otok ■ Milanol.5, -H; Alzacija in1 Strassbourg 291 • 15.; Provansa ■ Camargue • Ažurna obala 2M ■ 1,5.; Innsbruck ■ Swarovski ■ Bodensko jezero -Mainau • Renski slapovi27.4 - 29.4.;	sai-Linz•1.5.• 2,5.Nežiderskojezero-Višegrad• Budimpešta271 ■ 291;Krakow■ Czestohowa-
Auschwitz26A-29A; Črna Gora • Dubrovnik2#l-291;Beograd ■ Vojvodina291 ■ 1.5.; Sarajevo • Travnik ■ Jajce301 • 1.5.
V ZADNJEM HIPU: TENERIFE. Hotel 3*. POL all ALL, od 3.3 • od 168.460 SIT: M ALLORI-. Hotel 4*, POL, od 25.2, 108,210 SIT: LANZAROTE. Hotel 3‘. POL. od 18.3. • 144.360 SIT: UONASTIR, Hotel 4'. ALL. 11,3. ■ 86.520;
ANTALYA, Hotel 5*, ALL, 4.3. ■ 88.929 SIT; KRAJŠI ODDIH ( 2,3,4, dni) ORAVILISCIH. NA MORJU e-mail: noteauh@siol.net. www.mb-dolinar.sl plačilo na več obrokov
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00,03/713 2301; fax: 03/7132308
Razvejana kulturna dejavnost
Dokument nekega časa
Predsednik Marko Slokar med poročanjem na občnem zboru
V veliki dvorani Doma kulture na Polzeli so pripravili občni zbor Kulturno umetniškega društva Polzela. Po krajšem kulturnem programu je o delu društva govoril predsednik Marko Slokar in poudaril, da je v preteklem letu delovalo kar enajst sekcij in skupin.
Osnovna dejavnost se je odražala v rednih tedenskih vajah posameznih skupin in zborov, izvedbi prireditev doma in v gosteh. Kot kaže, so bili lani uspešni in na tak način kaže nadaljevati, je poudaril v svojem poročilu Marko Slokar in dodal: »Le če združimo moči, smo lahko uspešni. Rezultat
Za vsakogar nekaj
prinesejo dobri medsebojni odnosi in nesebično sodelovanje. Hvala občini, župniji, osnovni in glasbeni šoli, vrtcu, obema tovarnama, nekaterim zasebnikom, Skladu za ljubiteljske kulturne dejavnosti Republike Slovenije in ostalim društvom v občini in nasploh vsem, ki nas podpirajo in nam omogočajo dobre pogoje dela in z nami soustvarjajo kulturno podobo kraja.«
Kot so zapisali v program dela, bodo osnovno dejavnost izvajali še naprej v enajstih sekcijah, pripravili bodo vrsto že ustaljenih prireditev, se udeležili občinskih, medobčinskih in območnih srečanj in revij pevskih in dramskih skupin ter drugih srečanj. Na področju vzdrževanja in investicij bodo nadaljevali razgovore z občino, ki je lastnik kulturnega doma in poskušali vzdrževanje čimbolj racionalizirati. T. T.
Člani gledališke skupine KD Galicija
V soboto, 11. februarja, so kulturni praznik obeležili tudi v KS Liboje, in sicer z gledališko igro - komedijo Sobota greha, ki jo je odigrala gledališka skupina KD Galicija.
Da pa je bil tudi ta večer v znamenju spomina na Prešerna, so poskrbeli člani dramske sekcije KD Svoboda Liboje, ki so uvodoma deklamirali Zdravljico, in slavnostni govornik, predsednik društva Marjan Vrenko.
»Tvorci današnje kulture niso
le besedni in drugi umetniki, temveč vsak izmed nas, zato se ozrimo okoli sebe, poglejmo se v ogledalo, zamislimo se. Kajti kultura je tudi prijazen pogled, nasmeh in izrečen dober dan mimoidočemu. S tem polepšamo dan sebi in drugim, kultura ali nekultura, pa je tudi zanemarjena okolica in odvržen cigaretni ogorek na pločniku. Stopimo iz lastne sence in se pridružimo tistim, ki skušajo skrbeti za lepši in prijaznejši
Dobnikova Rapsodija v mrzli zimi
V prostorih Savinove hiše v Žalcu je bila v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec predstavljena nova pesniška zbirka Ivana Dobnika Rapsodija v mrzli zimi. Zbrane je uvodoma pozdravila Lidija Koceli, programska direktorica na ZKŠT za kulturo, s pesnikom pa se je pogovarjal Zoran Pevec.
Pesnik Ivan Dobnik, doma iz Šmatevža v Savinjski dolini, se je rodil v Celju leta 1960, osnovno šolo je obiskoval na Gomilskem in v Preboldu, gimnazijo v Celju, v Ljubljani pa je študiral filozofijo in primerjalno književnost. V letih 1988 do 1995 je bil zaposlen v Knjižnici Bežigrad. Je član uredniškega odbora revije Apokalipsa in soustanovitelj ter odgovorni urednik Poetikona, revije za poezijo in poetično. Do sedaj je
Med nastopom Završkih deklet s Crete na Dobrovljah
Prosvetno društvo Braslovče je svoje sokrajane razveselilo s prireditvijo Za vsakogar nekaj, ki so jo pripravili v dvorani Zadružnega doma.
V bogatem programu, ki je bil zasnovan tako, da je predstavil kar najširši krog tistih, ki tako ali drugače bogatijo kulturno življenje v kraju, so nastopili Zbor starejših občanov z ljudskimi instrumenti, kot so žaga, kosa, perilnik, strgalnik in še kaj, ter ljudsko pesmijo, harmonikarji Luka Hribernik, Jernej Zupan in Uroš Točaj, pevci Alja Dobnik, Nives Klančnik, Kristjan Pader, David Kumer, Ana Žohar in Doris Lukman, plesna skupina Born to Dan-
ce, vokalna skupina Petka, Družina Strojanšek in Za-vrška dekleta z Dobrovelj, folklorna skupina Varstve-nodelavnega centra Muc in ansambel Krajcarji.
Tako različni izvajalci so resnično pripravili program, ki je vseboval za vsakogar nekaj, kar je z navdušenim ploskanjem potrjevalo tudi številno občinstvo.	T. Tavčar
Sobota greha v Libojah
jutrišnji dan, kajti skupaj in z združenimi močmi bo vse v skupno zadovoljstvo vseh šlo skupaj lažje in bolje. Kajti odnos do življenja je tista kreativnost, ki nam je v celoti prepuščena in odvisna od naše lastne udeležbe pri tem. Zatorej združimo moči in naredimo nekaj dobrega zase in sokrajane, predvsem pa ne storimo drugemu ničesar takšnega, česar ne želimo sebi,« je med drugim dejal Marjan Vrenko.	D. N.
preživeti, ker so imeli radi svoje učence.
Čas pred drugo svetovno vojno in po njej je tudi pedagoške delavke iz Savinjske doline razkropil po širni Sloveniji, kjer so marsikaj doživele. Upokojene učiteljice so pripovedovale o doživetem, o nepozabnih spominih - o tem, kako so preživljale najaktivnejša leta svojega delovanja, kaj jim je ta čas podaril. Anka Krčmar, ki je bila tudi učiteljica, je prisrčno in doživeto spletala spomine s Karolino
Agrež, Julijano Golob, Tončko Hazier, Magdo Ježovnik, Heleno Kronovšek in Anči Skok, predsednico društva upokojenih pedagoških delavcev Savinjske doline. V spominih je bila z njimi tudi pokojna Rozalija Kobale.
Del njene življenjske zgodbe, objavljene v knjigi, je prebrala Jolanda Železnik. V kulturnem programu so nastopili učenci prve žalske osnovne šole Kraguljčki na Orfovem instrumentariju pod vodstvom Ksenije Kuzma. T. T.
objavil že štiri pesniške zbirke. Zadnja, peta obsega 39 pesmi in je bila v prvi verziji zapisana marca 2004, druga verzija je bila objavljena v reviji Sodobnost, zadnja pa je izšla konec lanskega leta, izdala pa jo je Družba Piano.
ustvarja v bogati paleti izčiščene, čeprav strogo nadzorovane pejsaže. Moč njegove poezije se ne kaže v eruptivni produkciji ali razkošju oblik, ampak v preprosti formi, kot zahteven notranji dialog žive besede in natančne pozorno-
V Medobčinski matični knjižnici v Žalcu so pred dnevi predstavili knjigo Sprehod skozi čas, Dokumenti nekega časa, ki je konec minulega leta izšla pri založbi Jutro. Knjiga bralca vrača v čase, ki si jih zdajšnji pedagoški delavci ne morejo predstavljati, lahko pa sprejemajo njihovo dragoceno sporočilo, saj je preprosto: vso pot lepih in manj lepih časov, ki so se strnili v spomine, so takratni pedagoški delavci zmogli ustvarjalno
Anka Krčmar v pogovoru z upokojenimi učiteljicami
Desno Ivan Dobnik in Zoran Pevec
Izid knjige je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
V predgovoru novi zbirki je Iztok Osojnik med drugim zapisal: »Ivan Dobnik živi in ustvarja kot samostojni književnik v Ljubljani in Šma-tevžu pri Gomilskem in je dolgo prisoten na slovenski pesniški sceni, drži se ozadja, ne sili v ospredje in tiho ter vztrajno pili svoje pesmi v tišini svoje samotne delavnice nekje na robu. Spominja na kakšnega slikarja krajin, ki se je iz velikega mesta umaknil na deželo in tam v dialogu s svojim slikarstvom
sti. Tudi v zadnji knjigi pesmi z naslovom Rapsodija v mrzli zimi se ne umakne zahtevi, ki ji kot pesnik zvesto sledi že od prve zbirke dalje. Jasen, izostren čut za lirično besedo se v teh kratkih, zgoščenih pesmih prekriža z poglobljeno meditacijo. Rezultat so jedrnate, združene pesmi, katerih moč privre na dan kot niz natančno usmerjenih vpogledov. Ne gre za razumevanje zunanjih stanj ali podob, ampak za čisto liriko na križišču med veščino, zavestjo o funkcijah jezika in intenzivnimi ontološkimi stanji...« T. Tavčar
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 71212 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
SPUSTITE ME POD KOVTER, GOSPA MARKHAM
t	£, (komedija, SLG Celje)
Ponedeljek,
4HHP}	20. marec, ob 20. uri
Dom il. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice po 2.000 SIT v predprodaji in 2.500 SIT na dan predstave: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 03 710 04 34
Ogrlica iz rad
Črna komedija v Vrbju
Pesnik Ervin Fritz in profesorica Marija Končina
Knjiga izbranih pesmi z naslovom Ogrlica iz rad avtorja Ervina Fritza je lansko leto izšla pri Založbi Mladinska knjiga oziroma knjižni zbirki Kondor. Prav ta knjiga, za katero je izbral pesmi in spremno besedilo napisal Peter Kolšek, je bila glavni razlog za ponovno srečanje s pesnikom v Medobčinski matični knjižnici Žalec. Slednja je prijeten kulturni dogodek izbrala za svojo osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku.
Pogovor z avtorjem je vodila profesorica Marija Končina. Pesnikove verze pa je prebirala direktorica Medobčinske matične knjižnice Žalec Anka Krčmar, letošnja Savinova nagrajenka.
V uvodnem delu večera, ki ga je s pozdravom obeh osrednjih osebnosti tega kulturnega dogodka in številnega občinstva začela Anka Krčmar, je pesnik Ervin Fritz izrazil veselje in zadovoljstvo, da je lahko znova med svojimi rojaki in da bosta večer z njim pomagali izpeljati njemu dragi osebnosti Krčmarjeva in Končinova. Profesorica Marija Končina je pogovor s pesnikom zasnovala
kot nekakšno nit skozi njegovih deset pesniških zbirk, iz katerih so izbrane pesmi v knjigi Ogrlica iz rad. Že leta 1960 je v ciklostilni tehniki, skupaj z Inkretom, izšla zbirka Dva. Prva samostojna pesniška zbirka z naslovom Hvalnica življenja je zagledala luč sveta leta 1967. Sledile so zbirke Dan današnji (1972), Okruški sveta (1978), Minevanje (1982), Slehernik (1987), Črna skrinjica (1991), Pravzaprav pesmi (1995), Favn ( 1998) in Tja čez (2002). »Ervin Fritz je začel pesmi objavljati sredi šestdesetih let, v času političnih in kulturnih pretresov ob in po ukinitvi revije Perspektiva. Ko je Fritz pisal pesmi za prvo samostojno zbirko Hvalnica življenja, je bil še mlad, a ne rosno mlad. Bil je skromen študent, podeželan iz proletarskega kraja s tekstilno industrijo iz Šempavla - Prebolda, kjer je bila zaposlena tudi njegova mama, samohranilka. Očeta so mu kmalu po začetku vojne ubili Nemci. Vse to je tudi oblikovalo njegov socialno čuječen pogled na svet, ki ga je kasneje v posameznostih spreminjal, a celote nikoli. Ta celota je (marksistična) opcija,
Keramika Mojce Šon
Savinjska dolina ima bogato tradicijo v keramični industriji in oblikovanju nasploh. K temu so pripomogli mnogi znani ustvarjalci na tem področju, ki so se, tako kot Mojca Šon, kalili v Keramični industriji v Libojah.
Mojca se je s poslikavo keramike prvič srečala že pred 12 leti, deset let pa dela in ustvarja kot oblikovalka v KILI Liboje. S svojstvenim pristopom, ki včasih meji na pravo raziskovanje oblik in materialov, je postavila lastne smernice v uporabni keramiki. Ta je namenjena zahtevnejšim kupcem, ki imajo v svojem oko-
lju radi lepe stvari. Večinoma uporablja oblike iz keramične v Libojah, kar nekaj oblik pa je po njenih skicah izdelal Jaroslav Hrustalenko, svojevrsten mojster v oblikovanju gline.
Avtorica jemlje oblike kot prazno slikarsko površino, ki jo bogato oplemeniti z ornamenti, ki so enkrat bolj drugič manj izpopolnjeni. S tem vsekakor prideta do izraza njena natančnost in notranja lepota. V glavnem za poslikavo uporablja glazure, pri čemer dajejo barvne ploskve ornamentalnemu krašenju pridušeno ozadje in pridih polnosti.
Avtorica se v vseh pogledih spogleduje s svetovnimi trendi, hkrati pa ohranja nekaj prvinskega in posebnega, nenehno raziskovanje pa ji omogoča samostojen razvoj. Vsekakor lahko Mojco predstavimo tudi kot izjemno slikarko, ki obvladuje in združuje različne slikarske tehnike, kar je dokazala leta 1999 na skupinski razstavi v Motniku. Lansko leto pa se je v galeriji Mozaik v Celju prvič predstavila z lastno keramiko, in sicer na skupinski novoletni razstavi, v družbi znanih imen slovenskega likovnega prostora.
Člani amaterskega gledališča Vrba iz Vrbja v komediji Črna komedija
da je človek družbeno bitje, določen sicer z objektivitetami sveta, a si prizadeva za boljši svet,« je med drugim v knjigi zapisal Peter Kolšek in tudi pristavil da je zbirka Hvalnica življenja ena najboljših povojnih pesniških zbirk, prinaša pa tudi temeljni tloris vsega kasnejšega pesniškega ustvarjanja Ervina Fritza. Tretja zbirka Okruški sveta, ki je po Kolškovem mnenju neke vrste rekonstrukcija Hvalnice življenja na podlagi novih izkušenj, pa je Fritza dokončno povzdignila v slovenski pesniški vrh. To dejstvo je bilo potrjeno tudi z nagrado Prešernovega sklada (1979). Njegovo ustvarjanje pa je leta (1993) bilo deležno tudi Savinove nagrade s plaketo.
Poezija je le en del ustvarjanja Ervina Fritza, saj ga poznamo tudi kot pisca gledaliških, radijskih in televizijskih iger za odrasle in otroke ter kot prevajalca za radijske igre, gledališče, televizijo in revialne objave. Njegova bibliografija obsega kar 40 zapisanih strani v knjigi Ogrlica iz rad, kar je še dokaz več za njegovo bogato in ustvarjalno delovanje. Od lani je uradno tudi upokojenec in razočaran nad tem, kako malo je vredna slovenska kultura.
Svoje doživljanje večera je izrazil v verzih: »Obisk z zlodejem pri starem mi je vedno drag, prepir z njim ne bi bil poceni, lepo je, da se takšen mogočnjak še z zlodejem tako človeško meni«. Ervin Fritz: »Ta ‘stari’ je žalska publika in to je vedno dogodek tudi zame in zato v Žalec vedno rad pridem. Državne pasje procesije me utrujajo in se mi včasih tudi gnusijo, z ljubitelji poezije, ki so navadni ljudje kot jaz, pa z veseljem kakšno rečem in tudi razdrem.« D. Naraglav
Likovno ustvarjanje mladih avtorjev prinaša v slovenski likovni prostor svež in predvsem raznovrsten pridih, ki ga v galerijskih prostorih premalokrat srečamo. Dejstvo pa je, da umetnost, tako kot življenje, sama najde pot v srčno širino ljudi in daje Mojčina pot tokrat široko odprta.
Nevenka Andoljšek
V Andražu nad Polzelo so kulturni praznik počastili s proslavo, ki ji je sledil občni zbor tamkajšnjega kulturnega društva. O delu je poročal predsednik Vili Pižorn.
Kot je povedal predsednik, so bili lani aktivni člani mešanega pevskega zbora, člani okteta ljudskih pevcev, gledališke skupine, vaških godcev, šolskega kulturnega društva in mladi, ki se prav tako vključujejo v kulturno dogajanje v kraju; lani so uprizorili komedijo Na kmetih. Daleč najbolj odmevna prireditev je bila 22. tradicionalna prireditev Družina poje, na kateri
Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja je v režiji Rastka Krošlja pred domačim občinstvom premierno uprizorilo komedijo angleškega pisatelja Petra Sha-ferja Črna komedija. Na krstno uprizoritev so se vrbenski gledališčniki pripravljali nekaj več kot tri mesece, s komedijo pa bodo tudi gostovali. Že kar tretji dan po premieri so bili gostje v Galiciji.
Kot so zapisali v gledališkem listu, je komedija barvita in duhovita farsa, ki prikazuje pripetljaje Bandsleya Millerja na najpomembnejši večer njegovega življenja. Uporniškemu mlademu umetniku se bo sreča nasmehnila, če bo čudaški, samotarski milijonar, sicer strasten zbiralec
V Občini Tabor so osrednjo občinsko proslavo ob kulturnem prazniku obogatili z odprtjem nove Občinske knjižnice in odkritjem obnovljenega spominskega obeležja partizanskih kurirjev. Proslave in slovesnosti se je udeležilo več gostov, med njimi tudi dr. Silva Novljan iz Narodno univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Kulturni dogodek so obogatili MPZ Ivan Cankar Tabor pod vodstvom Marjetke Rak, Savinjski lovski rogisti, dramska skupina Teloh, učenci Osnovne šole Tabor, Žiga Lukman, Gašper Jazbinšek in MePZ Pevskega društva Tabor pod vodstvom Milana Kasesnika. Slovesnosti pa so dali pomemben delež po-
so vse sekcije in ostala društva v kraju združili moči, da je bila prireditev uspešno izvedena. Tudi lani so nadaljevali z gradbenimi deli na prizidku doma krajanov, kjer so na mestu stare hmeljarske sušilnice v nadstropju zgradili malo dvorano, pri tem pa opravili 375 prostovoljnih delovnih ur.
Dejavnost društva je med drugimi pohvalil župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, zlasti pa izvedbo najodmevnejše kulturne prireditve v občini Družina poje. Letos se bo delo nadaljevalo v vseh sekcijah in bo podobno lanskemu.	T. T.
umetnin, George Bamberger, ki prihaja na obisk, ocenil, da so njegova dela vredna nakupa.
V komediji nastopajo Aljaž Hra-šar, Brina Krašovec, Lea Meh,
vezovalka programa, slavnostni govornik župan Vilko Jazbinšek in direktorica Medobčinske matične knjižnice Anka Krčmar.
»... Kultura ni le pojem, ki se tiče samo kulturnikov v ožjem pomenu besede, temveč obnašanje in ravnanje človeka v okolju, do soljudi in narave. In ni samo Cankarjev dom simbol slovenske kulture, prava kultura je morda celo bolj prisotna v najbolj zakotni slovenski vasici, kjer je namesto puhlega slovenstva v bleščečih večernih toaletah izraženo bistveno več iskrenega spoštovanja do slovenske besede in pesmi. In prepričan sem, da smo tudi mi v Taboru med tistimi, ki s kulturo krepimo naše slovenstvo in spoštovanje do tistih, ki so to upali poudariti tudi takrat, ko je bilo biti Slovenec prepovedano. Danes smo člen v skupni evropski verigi, ki je bila sen velikih slovenskih sinov od Trubarja, preko Prešerna in Cankarja do še nekaterih živečih kulturnikov, ki so skozi kulturo izražanja veliko lažje izkazovali težnje slovenskega naroda kot uradna politika, ki je bila več ali manj vedno v službi tujcev,« je v začetku svojega govora dejal župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek.
Direktorica Medobčinske matične knjižnice Anka Krčmar pa je slavnostni trenutek odprtja nove knjižnice pospremila z besedami: »Rada imam praznik kulture, ki diši po zgodnji pomladi in nosi v sebi toliko obetov. Letošnji je še posebno bogat za vas: imate novo lepo knjižnico, imate
Milan Vogrinc, Frenk Čehovin, Anita Križanec in Janka Jeršič. Za kostume je poskrbela Dragica Kranjec, za luč pa Jure Jerman.
T. Tavčar
obnovljene društvene prostore. Kot da hočete drug drugemu položiti na srce: ljubimo svoj jezik, spoštujmo svojo preteklost, obdržimo svojo kulturo. Kot ste rekli, knjiga je temelj tega. Z odprtjem nismo na koncu ustvarjalne poti, v knjižnici ni nikoli konec poti, tam se nenehno ponujajo novi izzivi. Nenehno jih je treba sprejemati, zato, prosim, rastite in zorite s knjižnico, podpirajte jo v njenem poslanstvu. Iskreno želim, da vas bodo knjige te knjižnice vedno nagovarjale k prijateljstvu. In to prijateljstvo, ki ga boste gojili z branjem, vam bo dajalo moč, da boste v sebi odkrili posebne darove in jih nato uporabili v svoje dobro in dobro vseh ljudi in da boste tudi zaradi njih postali to, kar lahko postanete. Pustite, da knjige s svojo močjo povečajo in pomnožijo vaše darove, da boste sebi in drugim naredili življenje polnejše, bolj smiselno in bolj zanimivo. Naj bo vaša knjižnica takšna.« Anka Krčmar je skupaj s knjižničarko in predsednico sveta zavoda Medobčinske matične knjižnice Žalec Jolando Železnik ob tako prijetnem dogodku izročila spominsko darilo (grafični list s prvo stranjo biblije) knjižničarju Občinske knjižnice Tabor Urošu Zorenču. Knjižnico in obnovljene društvene prostore, v katerih je bila ta dan tudi razstava likovne sekcije Mavrica, so s slavnostnim prerezom traku predali namenu velika ljubiteljica knjig Frančiška Bergant, župan Vilko Jazbinšek, Anka Krčmar in Uroš Zorenč. Slednji je povedal, da knjižnica trenutno razpolaga s 3500 knjigami in da bo izposoja potekala preko programa Cobis. Poleg izposoje knjig pa bo knjižnica omogočala uporabnikom tudi dostop do medmrežnih povezav in prirejala razna predavanja, literarne večere in druge prireditve.
Veselo razpoloženje se je nadaljevalo v dvorani, kjer je igral ansambel Za ka pa ne, za pivske in kulinarične dobrote pa so poskrbele članice Društva žena in deklet Občine Tabor.
D. Naraglav
Zgradili malo dvorano
Kulturni praznik z novo knjižnico
Med slovesnim prerezom traku ob odprtju nove knjižnice
Predstavniki OŠ Petrovče, ki so že tretjič zapovrstjo osvojili naslov naj športne šole.
športnikom lanskega leta. V uvodnem nagovoru je župan Lojze Posedel vsem športnikom, njihovim staršem in trenerjem čestital za njihove uspehe in se jim zahvalil za promocijo žalske občine, ki jo s tem, da dosegajo tako
ne prvakinje v svoji kategoriji. Za najboljšega športnika so bili predlagani kar štirje, in sicer Ferjan Klemenc, Primož Klemenc in Roki Drakšič, vsi judoisti, ter košarkar Beno Udrih. Športnik leta je postal košarkar Beno Udrih, ki
Dobitniki priznanj v drugih športih
Za naslove državnih prvakov na šolskih športnih tekmovanjih so priznanje prejeli: Karin Hofman (Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje na srednješolskem državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško), Veronika Zupan
Juteks Žalec), Gašper Kolar (KK Ganymed Žalec), Jan Irman in Benjamin Herman (RK Pivovarna Laško), Luka Ščurek (RK Slovan), Žiga Zupanc (TVD Partizan Šempeter) in Dejan Naprodnik (NK Publikum).
Silvo Marič je podelil priznanja članskim državnim prvakom.
odlične športne rezultate, opravljajo na najboljši možni način.
Za športnico leta 2005 so bile predlagane tri, in sicer Petra Nareks, Lucija Polavder in Urška Žolnir, vse judoistke
nastopa za košarkarsko ekipe San Antonio Spurs in je tudi državni reprezentant. Za najboljšo športno ekipo so proglasili mladinsko ekipo RK Celeia Žalec (Tjaša Piki, Natja Pavlič, Damjana Futač, Maja
trener Janko Melanšek), pionirke SD Liboje (Nataša in Teja Fluks, Kristina Srebot in trener Emil Toplak). Priznanja za posamične državne prvake v mlajših kategorijah so prejeli Kiti Smiljan in Mark Malis (oba Karate klub Žalec), Ana Hočevar, Timi Štojs, Grega Habjan, Luka Melanšek, Marko Cokan in Tadej Kostanjšek (vsi Ju jitsu klub Aljesan Šempeter), Žiga Papel in Evgenij
Priznanja za uspehe z osnovnošolskih tekmovanj je podelil Vinko Ušen.
Zavod za kulturo, šport in turizem je v sodelovanju z Zvezo športnih društev Občine Žalec pripravil prireditev Šport 2005 v Občini Žalec, na kateri so podelili nagrade in priznanja najuspešnejšim športnicam in
in članice JK Sankaku Celje. Športnica leta 2005 pa je postala Urška Žolnir, ki je lani osvojila 3. mesto na svetovnem prvenstvu in sredozemskih igrah, trikrat je bila zmagovalka svetovnega pokala in osvojila naslov držav-
Uroš Vidmajer med podelitvijo priznanj zmagovalcem na državnih prvenstvih v mlajši kategoriji v borilnih športih...
še športno društvo pa so proglasili Karate klub Žalec, ki je v lanskem letu postal pokalni zmagovalec Slovenije, za najbolj športno šolo v občini pa so proglasili OŠ Petrovče, sledi OŠ Šempeter, I. OŠ Žalec itd.
Stoianov (oba ŠD Špartanec Žalec) in Andrej Majer (KK Petrovče) v katah, borbah, rokoborbah in sambo vsak v svoji kategoriji, Nik Jakob, Nino Keiner in Grega Jerin (vsi LK Žalec), Teja Fluks (SD Liboje), Polona Bitenc (SD
Veteranski državni prvaki
Sport 2005 v Občini Žalec
Korun, Hana Kladnik, Biljena Čulibrk, Alja Pristovšek, Maja Novak, Barbara Bobinac, Jelena Kikanovič, Dolores Naglič, Tina Sotler, Neli Irman, Sabina Globočnik, Ana Petrinja, L. Stergar in trenerja Aleš Filipčič ter Milan Ramšak), ki je lani osvojila naslov državnih prvakinj, za najuspešnej-
Kot veteranski državni prvaki so priznanje prejeli: Karolina Ferme, Rona Jurhar, Pavlina Glušič in Tilka Breznik (Društvo upokojencev Vrbje) za osvojene naslove državnih prvakinj v streljanju z zračno puško, Zlatko Ulaga (LK Žalec) za šestkratni naslov državnega prvaka, Veno Satler za naslov državnega prvaka v tekih na 1500 in 5000 m in za
Priznanja za osvojene naslove ekipnih državnih prvakov je v imenu Zavarovalnice Triglav, ki je bila poleg Občine Žalec pokroviteljica prireditve, podelil Gregor Sakovic.
in Marcel Hudovernik (oba
I.	OŠ Žalec na državnem prvenstvu v uličnih tekih). Za osvojene naslove državnih ekipnih prvakov so priznanja prejeli ekipa mlajših deklic Karate kluba Žalec (Eva Nina Kozmus, Špela Korošec, Irena Dedič in trener Silvo Marič), mlajši mladinci SD Juteks Žalec (Jan Vodovnik, David Skončnik, Matic Melanšek in
Peter Mankoč je podelil priznanje naj športna ekipa preteklega leta.
drugo mesto v gorskih tekih, Adi Vidmajer za naslov državnega prvaka v metu kladiva in za drugo mesto v suvanju krogle (oba Atletski klub Žalec). Priznanje za članske državne prvake so prejeli: Brina Romih (ŠD Mlaki fit) za naslov državne prvakinje v fitnesu, Toni Drakšič (JK Sankaku
gah, Andrej Kučer za naslov državnega prvaka ekipno na sredozemskih igrah, za posamično 19. mesto in ekipno 7. mesto, in Primož Rifel - jahač leta med člani za naslov državnega prvaka ekipno, za četrto mesto v finalu centralne evropske lige, za posamično 17. mesto na sredozemskih
Karate klub Žalec
Celje) za naslov državnega prvaka v judu do 66 kg, Luka Novak (KD Novak Žalec) za naslov državnega prvaka v spustu, Jani Podmilj šak (Pinta Team - specializet) za naslov državnega prvaka v 4 x v gorskem kolesarstvu, Luka Marič za naslov državnega prvaka v
igrah in ekipno 7. mesto (vsi člani KK Ganymed Žalec) in Damjan Mlakar (ŠD Mlaki fit) za naslov svetovnega prvaka v fitnesu po verziji IBFA in za tretje mesto po verziji WFE Gost prireditve je bil plavalec Peter Mankoč, ki je med obiskovalce razdelil nekaj plaval-
Župan Lojze Posedel podeljuje priznanje za športnika leta 2005 Silvu Udrihu, očetu Bena Udriha.
karateju v kategoriji do 65 kg, Dejan Vozlič pa v kategoriji do 80 kg (oba KK Žalec), Andreja Izgoršek (LK Žalec) za naslov dvoranske državne prvakinje, Robert Vrhovnik in Boštjan Brinjevec za naslov državnih prvakov ekipno v dvovpre-
nih kap s svojim podpisom, krajši razgovor z njim pa je pripravil voditelj prireditve televizijski novinar, domačin Peter Kavčič. V programu so nastopili pevka Alya, Brina Romih in plesalci Energy break team.	T. Tavčar
Nominiranke za športnico leta 2005 Lucija Polavder, Urška Žolnir in Petra Nareks
Uspeh žalskih rokoborcev
		
		
		
		
	Z3E	
V Murski Soboti je potekalo drugo državno prvenstvu v sambu - rokoborbi za kadete in člane. Tekmovanja so se udeležili tudi člani Športnega društva Špartanec iz Žalca in dosegli lep uspeh. Osvojili so sedem medalj.
Naslov državnih prvakov so osvojili Žiga Pepel. Evgenij Sto-
inov in Boban Miletič, uspešen je bil tudi Rok Ramšak, ki je v hudi konkurenci moral priznati premoč Mariborčanu in tako postal podprvak. Tadej Ska-lič je v svoji kategoriji osvojil tretje mesto, v isti kategoriji je Leon Razboršek dosegel četrto mesto, Ljubiša Krstič pa v težki kategoriji šesto mesto. T. T.
V rednem delu Brglez.com
V savinjski košarkarski ligi se je že končal redni del tekmovanja in prvi krog v končnici. Po rednem delu tekmovanja je na prvem mestu ekipa Br-glez.com Polzela.
Rezultati 8. kroga: Tweed Žalec : Brglez.com 56 : 68, Werinox Celje : Radia Fantasy 75 : 78, GG Steklarstvo : Picerija 902 Gornji Grad 72 : 62, Veterani Pivovarne Laško : Odgovor 61 : 66, Parižlje : Gomilsko 83 : 93. Rezultati 9. kroga, zadnjega v rednem delu tekmovanja: Br-glez.com. Polzela : Werinox Celje 80 : 52, Gomilsko : Tweed
Žalec 96 : 69, Odgovor Polzela : Parižlje 97 : 82, Radio Fantasy Celje : GG Steklarstvo 97 : 82, Picerija 902 Gornji Grad : Veterani Pivovarne Laško 20 :
0.	Ekipa Veteranov Pivovarne Laško je izstopila iz nadaljnjega tekmovanja.
Rezultati 1. kroga končnice: Parižlje : Picerija 902 Gornji Grad 93 : 83, Tweed Žalec : Odgovor 60 : 52, Gomilsko : Radio Fantasy 55 : 77 in Br-glez.com : GG Steklarstvo Polzela 84 : 65. O zaključnih bojih lige bomo poročali v naslednji številki Utripa. T. Tavčar
Lestvica po rednem delu tekmovanja
Brglez.com Polzela	9
Gomilsko united	9
Radio Fantasy	9
GG Steklarstvo	9
Tweed Žalec	9
Parižlje	9
Picerija 902 Gornji Grad 9 Odgovor Polzela	9
Werinox Celje	9
8	1	713:	: 603	17
7	2	694:	: 595	16
6	3	696:	: 638	15
5	4	627:	: 642	14
4	5	540 :	: 595	13
4	5	703:	: 687	13
4	5	549 :	: 543	13
3	6	548:	: 648	12
2	7	598 :	: 671	11
Smučarski skoki
Športno društvo Tana Briše pri Vranskem, ki že od leta 1980 prireja tekmovanja v smučarskih skokih z alpskimi smučmi, je minuli mesec organiziralo dve tekmovanji na 15- in 25-me-trski skakalnici. Dnevna tekma je bila 8. januarja, nočna pa 21. januarja.
Na prvi tekmi, na kateri je nastopilo 32 tekmovalcev, med njimi tudi dve tekmovalki, so tekmovali v štirih starostnih kategorijah. Tekmo si je v nedeljskem popoldnevu ogledalo več kot 600 gledalcev z Vranskega in iz bližnje in daljne okolice.
V kategoriji mlajših dečkov (1994-2000) je prvo mesto zasedel Martin Piki, pri starejših dečkih (1990-1993) je zmago slavil Blaž Drčar,
v konkurenci članov pa je zmagal Matjaž Podbevšek iz Motnika. Pri veteranih se je najbolje odrezal Robert Urankar.
Na nočni tekmi, ki je bila doslej že četrta po vrsti, so člani tekmovali kot moštvo, dečki pa posamezno. Nastopilo je 14 ekip. V kategoriji dečkov je nastopilo deset posameznikov in deklica. Tekmo si je kljub slabemu vremenu ogledalo okrog 450 gledalcev.
V kategoriji dečkov do 12 let je zmagal Aljaž Bajde, pri dečkih od 12 do 15 let pa Blaž Drčar. V tekmi ekipno člani je zmagala ekipa Remi-h&Company Tuhinj, druga je bila ekipa Trije mušketirji Vransko, tretja pa ekipa iz Domžal.	D. N.
Športnika leta Ksenija in Matjaž
Dobitniki letošnjih priznanj Športnik leta
ža Končine je znova posledica izjemno bogatega tekmovalnega leta z več osvojenimi 1. in 2. mesti na državnih tekmovanjih, mednarodnih odprtih turnirjih in drugih
mednarodnih tekmovanjih, vključno s sredozemskimi igrami, kjer je osvojil sedmo mesto. Ponaša se tudi z lovoriko naj karateist za leto 2005 v Sloveniji. D. Naraglav
Minuli petek je v preboldski telovadnici potekala že tretja prireditev za proglasitev najboljše športnice in športnika ter najboljše ženske in moške ekipe v Občini Prebold. Med 20 nominiranci sta športnika leta 2005 postala šahistka Ksenija Novak in karateist Matjaž Končina. Za najboljšo žensko ekipo je bila proglašena ekipa starejših deklic Odbojkarskega kluba Prebold, za najboljšo moško ekipo pa ekipa mlajših članov (do 20 let) Košarkarskega kluba Prebold. Prireditev je vodila in povezovala Ksenija Kovče, program pa sta s svojimi nastopi obogatili glasbena skupina
V'
Sport na kratko
Hopsi s Polzele so zabeležili peto in šesto zaporedno zmago v prvi B slovenski košarkarski ligi. V gosteh so premagali ekipo Parkljev Bežigrad z rezultatom 83 : 93, doma pa ekipo Cerknice z rezultatom 101 : 82. Hopsi na lestvici vodijo in imajo tako vse možnosti, da se vrnejo v prvo A ligo.
V drugi slovenski košarkarski ligi vzhod so se odigrala srečanja v sedemnajstem krogu. Ekipa Prebolda je gostovala pri
Zlata
dekleta
Judite Kavčnik iz Šenčurja pri Kranju in šolska orffo skupina pod vodstvom Bojane Horvat.
Športnica leta 2005 Ksenija Novak je ta naslov osvojila na podlagi 2. mesta na državnem prvenstvu v kategoriji deklet do 20 let, 3. mesta na državnem prvenstvu deklet do 18 let, 3. mesta na mednarodnem turnirju mladink na Hrvaškem, 2. mesta v konkurenci članic na mednarodnem odprtem turnirju v Portorožu, 2. mesta in osvojitve prve norme za mednarodno mojstrico na državnem prvenstvu ter 28. mesta na evropskem prvenstvu deklet v Črni gori. Tokratni laskavi naslov Matja-
ekipi Nazarje in izgubila z rezultatom 67: 86.
Rokometašice Celeie Žalec so v nadaljevanju slovenske ženske rokometne lige v zadnjem tednu dni odigrale dve prvenstveni tekmi v gosteh. Najprej so gostovale pri Loki kavi v Škofji Loki in srečanje izgubile z rezultatom 23 : 25, nato pa pri ekipi Burje v Ajdovščini zmagale z rezultatom 38 : 23. Na lestvici so z 22 točkami na četrtem mestu.
Minulo soboto se je nadaljevalo tekmovanje v drugi slovenski odbojkarski ligi za člane in članice. Ženska ekipa Savinjske Šempeter, po novem se imenuje Aliansa, je doma premagala ekipo Comet iz Zreč 3:1,
Braslovčanke pa so doma proti ekipi Mislinja izgubile z rezultatom 0 : 3 v setih. Moška ekipa Sip Šempetra je gostovala v Žirovnici in srečanje izgubila z rezultatom 1 : 3 v setih.
Šoštanjski namiznoteniški klub Spin je v telovadnici osnovne šole pripravil 7. mednarodni namiznoteniški turnir za rekreativce v spomin na dr. Bogdana Meniha. Nastopilo je 82 igralcev in igralk s Hrvaške in Slovenije. Pri članih do 40 let je zmagal Bogdan Simončič, v dvojicah pa Tomaž Vovk in Bogdan Simončič iz Petrovč.
V Ljutomeru je bilo v soboto področno šahovsko tekmovanje invalidov, ki so se ga udeležili tudi člani Medobčin-
skega društva invalidov Žalec. Med 30 šahisti je zmagal Tomo Studnička iz Medobčinskega društva invalidov Žalec, šesti je bil Mitja Urisek, Jože Grobelnik in Jože Potevc pa sta osvojila 9. mesto.
Na tedenskem šahovskem br-zoturnirju Šahovskega kluba Polzela je nastopilo 15 šahistov. Zmagal je Štefan Šincek (ŠK Savinjčan), drugi je bil Tomi Masteč in tretji Ivi Lorenčak (oba ŠK Polzela).
Novo tekmovalno sezono so zelo uspešno pričeli člani Ju Jitsu kluba Aljesan Šempeter. V Sevnici so osvojili kar 18 medalj, od tega 9 zlatih, pet srebnih in štiri bronaste.
Zbral: T. T. in D. N
NK Žalec - predvsem delo z mladimi
V bolgarski prestolnici Sofija je bilo prizorišče prve tekme svetovnega pokala v judu. Tekmovalke Sankaku kluba iz Celja, sicer pa občanke občine Žalec, Urška Žolnir, Petra Nareks in Lucija Po-lavder so dosegle zgodovinski uspeh, vse tri so namreč osvojile zlate medalje. Prav tako v tekmi za svetovni pokal v Budimpešti je Urška ponovno osvojila zlato, Petra Nareks pa srebro.
Že prvi tekmovalni dan v Sofiji je napovedoval sijajno bero naših judoistk. Urška Žolnir (do 63 kg) in Petra Nareks (do 52 kg) sta opravili z vsemi tekmicami. Urška je o zmagi je dejala: »Na blazine sem stopila štirikrat in vse štiri tekmice premagala z ipponom, vendar nobenega dvoboja nisem dobila zlahka. To je bilo zame po daljšem premoru prvo mednarodno tekmovanje, zato je prvo mesto v Sofiji dober obet pred nadaljevanjem tekmovanja.« Lucija Polavder si je prvič v karieri priborila prvo mesto na tekmah svetovnega pokala. Boljša je bila od Rusinje Di-brove, Francozinje Deresejeve, Japonke Širaisijeve, v finalu še od Ukrajinke Balrisikove.
T. T.
Vttv?,S?gBSg«'SSB»SgBS3iSS;SB~~;;sfi
,#111111111...... iiiffl
Selekcija mladih nogometašev U-10 s trenerjem Borisom Hodžarjem v času treninga v telovadnici I. OŠ Žalec
Nogometni klub Žalec ima registriranih več kot 150 mladih igralcev. Vse njihove selekcije U-8, U-10, U-12, U-14 in U-16 tekmujejo v medobčinskih nogometnih ligah in dosegajo dobre rezultate. V prvi ligi MNZ Celje tekmujejo selekcije U-10, U-12 in U-14. V drugi ligi MNZ pa tekmujejo najmlajši (U-8) in kadeti (U-16). Najboljši rezultat so lansko leto dosegli prav najmlajši, ki so osvojili drugo mesto v ligi.
Časi, ko je NK Žalec tekmoval s člansko selekcijo in z njo tudi
uspešno nastopal v takratnih nogometnih ligah, so že daleč. Morda pa ni daleč čas, ko bo imel nogometni klub znova mladinsko in člansko selekcijo, ki jo bodo sestavljali prav ti mladi nogometaši, ki danes zavzeto trenirajo in nastopajo v vseh omenjenih selekcijah. Sedanje vodstvo na čelu s predsednikom Matjažem Omladičem dela v tej smeri. Kako jim bo to uspelo, je za sedaj še težko reči, saj je žal vse povezano tudi z denarjem. Kot pravijo, bodo najprej poskušali zbrati mladinsko ekipo, nato še
člansko. Prvenstveno bodo člani teh selekcij doma vzgojeni nogometaši, saj ob tako kakovostnem delu kadrov prav gotovo ne bo manjkalo.
Kako so zavzeti za to igro z žogo, ki bo letos s svetovnim prvenstvom v Nemčiji še pridobila na popularnosti, pa smo se lahko prepričali na enem izmed treningov v žalski telovadnici. V zimskem času trenirajo dvakrat na teden, ob ugodnih vremenskih razmerah pa tudi trikrat na atlet-sko-nogometnem stadionu.
D. Naraglav
Pisma bralcev
Cenjenemu profesorju in kolegu ravnatelju Milanu Dobniku v spomin
Srce se je odločilo pisati. Besedo za besedo, vse iz naravnega, spontanega spoštovanja. Do velikega profesorja in človeka, ki je mnogim generacijam dijakov pomagal pisati in spisati prvotno besedilo življenja. Igrivo. Brez velikih besed, s pridihom prave pedagoške ljubezni. Njegov znameniti glas, ki je s toliko zanosa pripovedoval o bitki na Maratonskem polju ... In, medtem ko je govoril, so njegove roke sklenjene mirovale na mogočnem katedru in oči potovale od enega dijaka do drugega. Profesor, ki mu ni bilo para. Že pred dvajsetimi leti in več je vedel, kako motivirati. Navduševati. Preprost, a tako mogočen. Nikoli ni uporabljal besed, ki bi pri dijakih vzbujale občutke slabe vesti. Znal je ceniti prav vsakega posameznika. Ker je imel to veličino, je bil visoko cenjen tudi sam.
In kot so njegovi lasje dobivali drugačen ten, so tudi poti njegovih dijakov dobivale nova in nova razpotja. A čudovito naključje. Ni lepšega kot s cenjenim profesorjem, nekoč, postati poklicni kolega. Ta trenutek sem doživela, ko sem tudi sama postala ravnateljica. Takrat mi je s svojim prešernim nasmehom med prvimi čestital. Močno, kot je bilo v njegovi navadi, mi je stisnil desnico. In točno je vedel, kateri generaciji »Kajuhovcev« pripadam. Še celo priimke v redovalnici je po tolikih letih poznal ... Imela sem občutek, da v vsakem od srečanj s svojimi bivšimi dijaki, dobiva njegova poklicna pot nove razsežnosti. Užival je v naših
uspehih, cenil naše dosežke na novih življenjskih poteh. Tako kot smo dijaki cenili njega. In bomo cenili, spoštovali, kajti znal nam je pokazati vrednote, tiste najžlahtnejše, za katere je vredno živeti.
Čeprav sva bila oba ravnatelja, pravzaprav kolega, se občutku, da sem še vedno njegova dijakinja, popolnoma nikoli nisem uspela izogniti. Preprosto zato, ker prof. Dobnik ostaja moj veliki in cenjeni profesor. Profesor, ki bi svojo profesuro lahko podpisoval z veliko začetnico. Naučil me je vzljubiti poučevanje, pedagoški poklic. Morda sem tudi zaradi njega izbrala pedagogiko in poučevala, kot je poučeval on: s srcem. Tudi pri ravnatelj evanju ga v nečem posnemam: ena mojih osnovnih vrednot je spoštovanje učencev, sodelavcev, staršev.
Za trenutke dragocenega kramljanja na srečanjih ravnateljev ne bo več priložnosti. Bodo le številne poti in najlepše zgodbe življenja... Zgodbe, v katerih bo prof. Dobnik vedno ostajal. S svojim mogočnim likom. Cenjen in spoštovan, čisto takšen, kot je v resnici bil.
Mag. Petra Stepišnik, ravnateljica OŠ Šempeter
Zapostavljena
generacija
Zapostavljena generacija smo medvojna in povojna generacija danes upokojencev, ki smo nosili breme povojne obnove, gradili tovarne, šole zdravstvene domove, zadružne domove, domove kulture itd., ki nismo poznali prostih sobot, sobote in nedelje so bile namenjene udarniškemu delu. To je bil čas racionalizirane preskrbe in dostikrat smo bili lačni. Vse rezultate naših naporov smo prepustili zanamcem, ki z ljudskim premoženjem večkrat slabo gospodarijo in ga na nerazumljiv način privatizirajo.
Toda za nas upokojence ni denarja za gradnjo domov za ostarele. Kaže, da smo generacija, ki smo marsikomu v napoto, potrebujejo pa nas za volilne glasove. Ko berem decembrsko številko Utripa, v kateri so članki in programi političnih strank, upokojenci v njih sploh niso omenjeni. DeSUS pa sploh ni imel časa za članek. Nisem prezrl obširnega članka gospoda župana o uspehih preteklega leta in načrtih za prihodnje ter lepe želje za novo leto. Tudi župan je pozabil na upokojence, kot da imamo vse že urejeno in ne potrebujemo ničesar več. Resnica pa je, da smo upokojenci na odstavnem tiru. V čem je stvar? Vprašanje doma za ostarele! Na Vranskem so pred kratkim odprli dom za starejše. O takem domu razmišljamo tudi v najmanjši občini, in sicer v Taboru. In kaj je z domom za starejše v Žalcu? Pred leti je bila izražena misel o lokaciji na zemljišču nekdanje tovarne Juteks. Domnevam, da dalje od zamisli še nismo prišli in žalski upokojenci bomo še naprej iskali prosta mesta v domovih širše celjske regije. Vsak upokojenec pa bi rad preživel starost v okolju, kjer je delal in živel, med znanci in prijatelji. Morda so odgovorni gospodje, ki imajo svoje hiše ali vile, prepričani, da oni ne bodo potrebovali doma za ostarele. Kako se motijo! Nihče - danes sicer zdravi in krepki - nima zagotovila, da starosti ne bo preživljal v oskrbi doma za ostarele zaradi starostnih tegob. Nekdaj v »Avnojski« Jugoslaviji je bil ugodnejši delovni čas, z delom smo končali ob 14. uri, potem pa smo bili družina. Danes v t. i. liberalnem ali klasičnem kapitalizmu - ne vem, v čem je razlika - pa je razpored delovnega časa tak, da starši še za svoje otroke ne morejo skrbeti in so ti dostikrat prepuščeni ulici. Kako pa naj potem prevza-
mejo skrb še za starše?
V	Žalcu so sicer društva, združenja in institucije, ki bi o teh problemih morali dati kake pobude, pa se preveč ukvarjajo sami s seboj.
Kot občan - zasebnik zastavljam javno vprašanje vsem odgovornim, da javno povedo, koliko so napredovali od tiste zamisli o lokaciji na zemljišču Juteksa? In koliko časa je še do udejanjenja zamisli o domu starejših v Žalcu? Ali nam kdo oporeka, da si ga nismo zaslužili? Ciril Prezelj
Spominska sovesnost v Borštu
V	sredo, 3. februarja, je bila v Borštu spominska slovesnost v počastitev 65. obletnice upora proti okupatorju, 61. obletnice boja Komande mesta Koper in junaške smrti komandanta Franca Planinca - Frenka. V bunkerju so bili poleg Planinca še štirje borci, med njimi tudi moj oče Konrad Huš, ki je bil zajet in kasneje sežgan v krematoriju v Rižarni v Trstu. Spominska slovesnost se je pričela s polaganjem venca pri bunkerju Hrpeljci in nadaljevala s kulturnim programom v Kulturnem domu v Borštu. Sledili so pozdravi predsednika sveta KS Boršt, govornika - borca KMK in pisca knjige Pomlad na obali (spomin na boj pri bunkerju) gospoda Alda Piriha in člana GO ZZB NOB Slovenije gospoda Dušana Fortiča. V kulturnem programu so sodelovali MoPZ Le-par, godba na pihala Mužika Sv. Lazar Boršt in učenci OŠ Ivana Babič. Na slovesnosti so se pridružili praporščaki, veterani vojne za Slovenijo, policijsko združenje Sever, Zveza slovenskih častnikov TIGR, predstavniki Slovenske vojske in pohodniki po poti rešenega ameriškega pilota.
Terezija Huš - Sinkovič
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO
ZDRAVA PREHRANA IN BOLEZNI SPODNJEGA PREBAVNEGA TRAKTA
Del zdravega načina življenja je tudi zdrava prehrana, ki predstavlja telesu vir energije, vitaminov, mineralov in vseh drugih esencialnih snovi. Tako zagotovimo telesu komponente, ki so potrebne za zgradbo in funkcijo. Po količini in kakovosti mora hrana ustrezati:
-	spolu (čeprav ženske potrebujejo 80 % energetske vrednosti moškega enake starosti in teže, se v nosečnosti in v času dojenja poveča potreba po vnosu hrane, saj s tem zagotavljajo povečane potrebe po določenih snoveh);
-	starosti (s starostjo se zmanjšuje potreben vnos energije s hrano, upočasni se presnova, spremenijo pa se tudi potrebe po vitaminih - tako se v primerih, ko se poveča potreba po vitaminih in mineralih (bolezen, slab tek), priporočajo posebni prilagojeni pripravki za osebe po 50. letu starosti);
-	zgradbi telesa (večja mišična masa telesa vodi k povečanemu metabolizmu in s tem k povečanem vnosu hrane)
-	potrebam in navadam (ob povečani telesni aktivnosti se poveča tudi vnos hrane).
Zdrava prehrana omogoča, da ima človek idealno težo, da uživa v hrani in optimalno odgovori na zahteve in obremenitve. Hranjenje se prične z vnosom hrane, ki jo je potrebno dobro prežvečiti, sledi prebava (tukaj so vpleteni številni encimi in sokovi, ki hrano fermentirajo) in nato prevzem določenih snovi v krvni obtok (absorpcija). Končni produkt presnove je delo (energija), temperatura, znoj voda in blato. Tako je nastajanje blata tesno povezano z vnosom hrane. Zaprtje je lahko posledica premajhnega vnosa tekočine, vlaknin, telesne neaktivnosti ali porušene črevesne flore. Tedaj se lahko poseže po pripravkih, ki vsebujejo mlečno-kislinske bakterije (pro-biotični jogurti, kapsule z mlečno-kislinskimi bakterijami); čajih, ki vzpodbujajo prebavo s povečanim draženjem črevesja (sena, navadna krhlika); prehrani, ki zadržuje vodo v črevesju (vlaknine, lanena semena). Dostikrat se ob zaprtju ali prehrani, ki povzroča vetrove (stročnice), pojavi tudi napihnje-
nost. Lajša se lahko s pripravki v obliki čajev, kapljic ali tablet iz janeža, kumine ali komarčka ali s pripravki, ki lokalno v črevesju zberejo pline in omogočijo njihovo lažje odvajanje ter s prehrano, ki ne povzroča vetrov.
Posledica dolgotrajnejšega zaprtja so lahko tudi hemeroidi ali zlata žila, kjer gre za vnetje venskega pleteža v analnem predelu. Lahko so zunanji ali notranji, pojavijo pa se ob prekomernem sedečem delu ter v nosečnosti in po porodu zaradi pritiska povečane maternice na venski sistem. Oteženo iztrebljanje spremljajo hude bolečine v predelu rektuma, v blatu pa se lahko pojavi tudi sveža kri. Tedaj je potrebno normalizirati prebavo, povečati gibanje in zagotoviti zadosten vnos tekočine. Priporočajo se sedeče kopeli, ki umirijo vnetje (hrastovo lubje ali hipermangan), mazila, ki zmanjšajo vnetje ven varie in lokalno umirijo bolečino, ter v hujših akutnih stanjih jemanje tablet, ki okrepijo steno venske žile. Ulcerativni kolitis je kronična vnetna bolezen debelega črevesja, ki povzroča vnetje in nastanek ran na sluznici debelega črevesa. Vnetje se začenja na notranjem sloju sluznice in ne prehaja v globino stene črevesa, za razliko od podobne Kronove bolezni, ki zajame tudi globlji del stene črevesja in prebavni trakt vse do ustne sluznice. Vnetje se navadno pričenja v predelu rektuma (zadnji del debelega črevesa) in v zavitem delu debelega črevesa. Znaki bolezni so povezani z bolečinami v trebuhu, pogostim odvajanjem blata s sluzjo, ki se ji lahko pridruži tudi kri, hujšanjem, utrujenostjo in slabokrvnostjo. Vzrok nastanka bolezni ni poznan, vendar pa se spremenjen imunski odgovor, ki sproži vnetno reakcijo, pripisuje virusu ali bakteriji. Polovica bolnikov ima le blage težave, ki se lahko umirijo že z ustrezno dieto, ki ne vsebuje mlečnega sladkorja in hrane, ki bi lahko dražila črevesje. Kadar pa gre za hujše oblike bolezni, ki jo spremljajo hude driske in močne bolečine, se poleg diete predpišejo tudi zdravila, ki v prvi vrsti zmanjšajo vnetje.
Urška Praunseis, mag. farm.
PO PUSTU POST
Hrana - čudežno zdravilo
»Kdor hoče živeti dlje, ta bo jedel manj.«
Benjamin Franklin
Tokrat razmišljam o prehrani, ki pomembno vpliva na človekovo delovanje tako na psihičnem, fizičnem, duhovnem nivoju. Nanizala sem nekaj mnenj strokovnjakov, ki jim verjamem in skušam slediti. Znanost odkriva neločljivo povezanost med načinom prehranjevanja in človekovim počutjem. Zdravniki in strokovnjaki za prehrano se strinjajo, da bodo zdravila v prihodnje prihajala iz kuhinje. Že dolgo opozarjajo na dejstvo, da hrana, ki jo zaužijemo, močno vpliva na naše počutje.
Ravnokar ste vstali od čudovito obložene mize, ki je potešila vse vaše potrebe po dobri hrani in vas nabila s toliko ener-
gije, da ste morali leči na kavč in si odpočiti od napornega kosila. So se vam oči začele zapirati ravno na nekem pomembnem sestanku, pa niste vedeli zakaj?
Težko prebavljiva hrana utruja telo. Če je vnos težko prebavljivih živil večji, kot je zmožnost telesa, da takšna živila izrabi, so prvi znaki vidni v človekovem počutju. Ljudje, ki imajo stalne probleme s prebavo, so po naravi živčni in burno reagirajo na nepomembne malenkosti. Mislijo, da so za vse krivi drugi, ko pa se njihov prebavni trakt umiri, jim je žal, da so reagirali na takšen način. Nepravilno sestavljeni obroki povzročajo slabo razpoloženje, živčnost, vzkipljivost, stres itd. Največji krivec je, kakor ugotavljajo strokovnjaki, industrijsko predelana hrana.
TERAPEVTSKO POSTENJE
Zakaj si ne bi vsako leto vsaj enkrat prečistili organizem? Poglavitni pomen terapevtskega postenja je preventiva, saj morajo ljudje, ki se vključijo v program postenja, radikalno spremeniti način življenja. Prenehati morajo kaditi in uživati kavo in vsakršna zdravila, zlasti pomirjevala. Postenje jih prisili, da se ozrejo vase, da poglobijo svojo duhovnost in se tako približajo pravirom svojega bistva. Vsakoletno postenje prisili organizem, da »pokuri« vse odvečne, zlasti bolne celice, se znebi »žlindre« in tako prerojen služi naprej. Z radikalno spremembo življenjskega sloga se človek z veliko verjetnostjo izogne večini bolezni, ki peste veliko ljudi v tej civilizaciji.
Za nemoten potek terapevtskega postenja je zelo važno, da tisti, ki se posti, dosledno upošteva vsa medicinska navodila: očiščenje črevesja z grenko soljo, redno in pravilno klisti-ranje, redna hitra hoja ali tek,
pitje zadostne količine vode in čajev...
Terapevtsko postenje je življenje v izrednih razmerah, ko ima človek možnost, da spozna samega sebe, stopnjo svoje osebnostne zrelosti in odpornosti. Pravilno organizirano nekajtedensko postenje je popolnoma neškodljivo, le telesna moč je manj eksplozivna, zato je tudi gibanje malo počasnejše.
Po končanem terapevtskem postenju je potrebna skrajna previdnost pri postopnem prehodu na običajno prehrano. Bistveno je, da se prvi teden ne uživa beljakovin in maščob.
V Sloveniji se vedno več ljudi odloči za postenje. Tistemu, ki se prvič odloča za terapevtsko postenje, priporočam, da se odloči za postenje pod vodstvom zdravnika, ki vodi terapevtsko postenje in bo opravil zdravniške preglede o vašem zdravstvenem stanju. Dr. F. Heber iz ZD Dravograd mi je povedal, da se v njegov program vsako leto vključi vedno več ljudi iz vse
Slovenije in tudi tujine. POJASNJENA SKRVNOST VITKOSTI
Strokovnjaki za presnovo z univerze v Baltimoru so naredili množični test. Ugotovili so, da se ženske hitreje zredijo kot moški, ne da bi bile krive za to. In kakšna je skrivnost?
Žensko telo porabi na dan skoraj četrtino manj kalorij kot moško. Znanstveniki so 526 ženskam in moškim dajali popolnoma enake količine kalorij, vsi so bili tudi enako telesno aktivni. Rezultati: ženske so se zredile, moški pa ne.
Zakaj?
Prvi vzrok:
Moški so večji in imajo skoraj 30 odstotkov več mišic kot ženske. Oboje pospešuje porabo kalorij.
Drugi vzrok:
Žensko telo kopiči zaloge za primer nosečnosti, tako je uredila narava. Ženski spolni hormon estrogen deluje na celice, ki proizvajajo encime, ki ustvarjajo maščobe. Moški
spolni hormon testosteron pa spodbuja proizvodnjo encimov, ki maščobe razgrajujejo.
Tretji vzrok:
Veliko žensk je s stalnimi dietami priklicalo debelost. Čim njihovo telo dobi manj hrane, samodejno ustvarja večje zaloge maščob.
In zakaj se ženske zredijo prav v stegna in zadnjico?
To je gensko določeno. Ženska je po naravi drugače oblikovana kot moški.
In kaj je mogoče storiti? Znanstveniki pravijo: »Šport!« Ta poveča porabo kalorij kar za 15-krat. In pijte manj alkohola, ker upočasni telesno presnovo. Upoštevam načelo: Uživaj veliko sadja in zelenjava ter čim manj industrijsko predelane hrane. Poslušam svoje telo in upoštevam njegove potrebe. Razmišljanje o prehrani mi je pomembno spremenila knjiga H in M. Dajmonda z naslovom Zdravi in vitki.
mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Francoska študenta na OŠ Polzela
Julia in Willy s petošolci, prevajalko Sašo Krašovec in razredničarko 5. a Olgo Palir
Eskimi v vrtcu Vransko
Ves mesec smo ju srečevali na naši šoli. Julio in Willija, študenta razrednega pouka iz Francije. Z njima je bila ves čas naša učiteljica Saša Krašovec, ki edina tako dobro obvlada francoščino, da je bilo sporazumevanje z njima lažje, tudi pri našem pogovoru.
Lahko povesta o sebi kaj več? Iz katerega kraja prihajata in kaj študirata oz. sta že doštudirala?
Julia:	Oba prihajava z
zahodnega dela Francije, iz okolice mesta La-Roche-sur-Yon ob atlantski obali. Stara sem 22 let in sem v zadnjem letniku študija razrednega pouka. Poleg tega se ukvarjam še s košarko. S starši in sestro živim v manjši podeželski vasi St-Florent-Le-Vieil.
Willy: Star sem 27 let, prihajam iz vasi La Venie. Tudi jaz obiskujem zadnji letnik študija razrednega pouka, še prej pa sem se izobraževal za učitelja športne vzgoje. Imam še sestro in brata.
Fakulteta vam je dala možnost, da za en mesec odpotujete v eno izmed 12-ih evropskih držav. Katere države ste imeli na izbiro?
Julia: Na izbiro smo imeli Kanado in 11 evropskih držav. To so bile Belgija, Španija, Irska, Norveška, Švedska, Bolgarija, Madžarska, Portugalska in Slovenija. V izboru je bilo še nekaj drugih držav, vendar se zanje nihče ni odločil.
Koliko študentov je izkoristilo to priložnost? Kako to, da vaju je pot zanesla prav v Slovenijo? Je izbral Slovenijo še kdo drug razen vaju? Če je kdo izbral, na katero šolo je odšel?
Willy: Od 69 študentov se nas je 40 odločilo za enomesečno bivanje v tujini, osem pa se jih je celo odločilo za trimesečno bivanje.
Julia: Za Slovenijo sem se odločila predvsem zaradi poročanja	lanskoletne
študentke, ki je preživela en mesec v Sloveniji in je izmed vseh študentov o svojem bivanju v vaši državi poročala z največjim navdušenjem.
Willy: Jaz pa sem se odločil predvsem zato, ker me je zanimala meni do sedaj povsem tuja država, zanimala me je predvsem kultura, ki je drugačna od naše, in zanimal me je tudi vaš šolski sistem. Sočasno z nama sta v Slovenijo pripotovali še dve študentki,
ki sta trenutno nastanjeni v Mariboru in se udeležujeta pouka na različnih osnovnih šolah v okolici Maribora. Kakšen je vaš šolski sistem? Ga lahko primerjate z našim? (Kdaj vstopijo učenci prvič v šolo, koliko časa traja osnovna šola, koliko srednja, koliko let sta vidva obiskovala šolo, da sta zdaj tik pred tem, da postaneta profesorja razrednega pouka?)
Willy: Naš osnovnošolski sistem je razdeljen na dva dela, ki sta prostorsko in organizacijsko povsem ločena (dve stavbi, dve različni šoli ...) - t. i. école élémentaire, ki ustreza vaši razredni stopnji in v katero so vključeni otroci starosti od 6 do 11 let, in collège (vaša predmetna stopnja), ki jo obiskujejo otroci od 11. do 15. leta starosti. Pred vstopom v obvezno osnovno šolo pri 6 letih pa otroci od starosti dveh let dalje obiskujejo že t. i. école maternelle (podobno vašemu vrtcu), ki pa ni obvezna. Po končanem devetletnem osnovnem šolanju se splošno izobraževanje nadaljuje na gimnaziji (lycée) in traja tri leta. Julia: Po končani gimnaziji sem hodila še tri leta na fakulteto, kjer sem študirala splošno pedagogiko, nato pa sem se vpisala na pedagoško fakulteto, smer razredni pouk. Ta študij traja dve leti.
Willy: Tudi jaz sem končal gimnazijo. Najprej sem opravil štiri letnike fakultete za šport, nato sem se vpisal na pedagoško fakulteto, prav tako smer razredni pouk. Študij zaključiva letos. Po zaključenem šolanju bova lahko poučevala v école maternelle in école élémentaire. Kakšna se vama zdi naša šola, kolikor sta jo uspela spoznati v tem mesecu? Je primerljiva s francosko? Mislim predvsem na opremljenost, pripomočke, ki jih uporabljajo učitelji pri pouku? Sta razen naše obiskala še kakšno slovensko šolo? Julia: Poleg šole na Polzeli sva obiskala še podružnično šolo v Andražu, ki je za naše razmere velika in zelo lepa. Primerjava s šolami v Franciji je težka. Takoj pa sva opazila, da so slovenske šole novejše in večje. Na splošno so zgradbe osnovnih šol pri nas zelo stare, učilnice so manjše in slabše opremljene, učencev v razredu pa je več. Tako smo dostikrat omejeni pri izbiri različnih dejavnosti med poukom. Tudi izbira interesnih in obšolskih dejavnosti je pri vas
večja. Sicer pa tudi izvajanje le-teh v Franciji ne bi bilo mogoče v takšnem obsegu, saj traja pouk pri nas do pol petih popoldan. Oba sva tudi opazila, da je pouk pri vas bolj razgiban in da učenci med poukom veliko bolj aktivno sodelujejo, kar označujeva kot zelo pozitivno in bi želela to prenesti v najino profesionalno delo.
Koliko učencev je lahko pri vas največ v razredu? Imate številčne oddelke/razrede? So vaše šole glede na število učencev primerljive z našimi? Willy:	Največje število
učencev v razredu je lahko 35, vendar v povprečju razredi štejejo od 25 do 30 učencev. Občine v pokrajini Vendée, iz katere prihajava midva, imajo večinoma manjše osnovne šole, drugod po Franciji pa so tudi osnovne šole s tako velikim številom učencev, kot jih imate na Polzeli.
Vaju čaka po vrnitvi v Franciji služba? Otroke katere starosti bosta učila?
Julia: Oba bova začela delati septembra na eni izmed osnovnih šol. Učila bova otroke, stare od dveh do enajstih let. Bosta kaj od tega, kar sta spoznala pri nas, uporabila pri svojem poklicnem delu? Willy: Seveda, saj je to tudi namen najinega bivanja pri vas. Nabrala sva si veliko novih idej, videla različne zanimive didaktične pristope, ki jih bova s pridom uporabila pri najinem poklicnem delu.
Kako sta se počutila pri nas, kakšni so vajini vtisi in kakšna se vama zdi klima na šoli? Julia: Počutila sem se zelo dobro. Slovenci ste zelo gostoljubni, zelo prijazni, pozorni, nudili ste nam veliko več od pričakovanega.
Willy: Dobro sva se vključila v pouk, vaši učitelji so bili zelo prijazni, kljub najini malo slabši angleščini. Tudi otroci so naju sprejeli zelo toplo in z velikim zanimanjem. Navdušeno so naju po hodnikih pozdravljali po francosko. Na splošno je klima na šoli zelo prijetna. Vidi se, da se učitelji med sabo zelo dobro razumejo in tesno sodelujejo. Imava občutek, da sva se zelo dobro odločila, ko sva izbrala Slovenijo in vašo šolo.
Kje sta bivala? Kako sta preživljala popoldneve? Sta spoznala kakšne slovenske turistične zanimivosti?
Willy: Bivala sva vkošarkarskem domu. Popoldnevi so minevali na splošno zelo hitro. Nekajkrat sva obiskala Celje in Žalec, en vikend sva preživela v Mariboru, kjer sva obiskala najini študentski kolegici. Eno soboto sva preživela na slovenskem smučišču, ta konec tedna, ki nama še ostane, pa si želiva ogledati Bled, Bohinj ter Postojnsko jamo in če bo čas, še slovensko primorje.
Sta se naučila katero izmed slovenskih besed?
Willy, Julia: Dober dan, dober večer, hvala.
Willy: Rad bi eno pivo. Rad bi eno belo kavo.
Julia: Račun, prosim. (S skup-
nimi močmi sta štela po slovensko od ena do deset.) Učiteljica nama je povedala, da sta v zbornici vse pogostila z imenitnim jabolčnim pecivom. Kdo od vaju ga je spekel in ali je to tipično francosko pecivo?
Willy: Julia ga je spekla.
Julia: Ne vem, če je jabolčna pita tipično francosko pecivo, saj jo poznajo povsod, je pa ta bila pečena na francoski način. Intervju z vama bo objavljen v našem šolskem glasilu, ki letos praznuje 30-letnico izhajanja. Želita ob svojem slovesu kaj sporočiti našim učencem in učiteljem?
Julia: Rada bi se še enkrat zahvalila za vse, kar nama je bilo nudeno, za vso prij aznost in pozornost. Še posebej so nama bili pri srcu ti otroški salut-i in bonjour-ji na hodnikih. Jih bova kar malo pogrešala.
Willy: Hvala, ker ste nama omogočili vpogled v vaš šolski sistem in v vašo kulturo, ki mi je bila do sedaj povsem tuja. Užival sem tudi v slovenski hrani, ki so nama jo z ljubeznijo pripravljali v šolski kuhinji. Rada bi se zahvalila tudi vsem vzgojiteljicam v vrtcu, ki so naju za cela dva dni sprejele medse. Še enkrat vsem iz srca najlepša hvala za vse.
Jure Kolšek in Anja Silovšek,
7.	a OŠ POLZELA
V ponedeljek smo se zbrali v našem večnamenskem prostoru, kjer smo imeli proslavo ob kulturnem prazniku. Vzgojiteljici Mateja Matko in Mojca Škrabi sta pripravili prireditev in otroke seznanili s pesnikom dr. Francetom Prešernom. Za vstop na pri-
Dobro v srcu
3.	februarja so učenci Osnovne šole Griže posvetili našemu velikemu poetu, ki je zapustil za sabo le zvezek poezij in oplemeniteno slovensko besedo. V Domu Svobode Griže so osmošolci z besedo, petjem in plesom Prešernovih pesmi počastili slovenski kulturni praznik. Program je z odlomki iz Prešernovega življenja v vlogi pesnika povezoval četrtošolec Tim Zakošek. Presenečenje programa sta bili pevska točka O Vrba, ki so jo zapeli učitelji, učenci pa so jo deklamirali v angleščini, francoščini in nemščini. Sledil je slavnostni sprejem učencev 3. razredov v šolsko kulturno društvo. Bodoče člane kulturnega društva sta pozdravila Marjan Vrenko, predsednik Kulturnega društva Svoboda Liboje in Petra Župevc, predsednica ŠKD. Za zaključek pa so dijaki in dijakinje Vrtnarske šole Celje učencem predstavili gledališko uprizoritev Andersenove Snežne kraljice.
7.	februarja so v Domu Svobode Griže na osrednji proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika učenci predstavili kulturni program še krajanom.
Vesna Družinec Pilko
Otrok je del družbenega okolja. V njem raste, živi in deluje. Da bi lahko otroci sodelovali z okoljem, se vanj aktivno vključili, vplivali nanj in ga kasneje tudi spreminjali, morajo postopoma spoznati bližnje družbeno okolje in hkrati dobivati vpogled v širšo družbo. Otroci v vrtcu na Vranskem so pričeli s spoznavanjem okolja, se vključevati v kulturo kraja in spoznavati tradicijo, po drugi strani pa so se seznanili z drugimi kulturami in civilizacijami. Konec januarja se nam je v našem vrtcu pridružila gospa Andreja Rustja, ki je nekaj mesecev živela med Inuiti oz. Eskimi, z ljudmi na skrajnem severu našega planeta.
In ker je letošnja zima tudi nam ponudila idealne razmere, vsaj kar se tiče snega in nizkih tem-
reditev je vsak otrok dobil vstopnico, ki jo je pokazal ob vhodu, in žig.
V torek so nas z obiskom razveselili otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo. Predstavili so se nam z igranjem na kitaro in klavir.
Vzgojiteljica Mojca Škrabi
peratur, smo se vživljali v položaj Eskimov na osnovi knjig, lastnih izkušenj in s pomočjo izkušenj gospe Andreje, ki je imela s sabo mnogo rekvizitov, diapozitivov in je bila pripravljena svoje zanimive spomine in izkušnje z Inuiti deliti z nami.
Z malo truda in veliko otroške domišljije so tako v igralnicah nastali »severni tečaji«, prava domovanja naših malih Eskimov, ko pa je naše vedenje obogatila še gospa Andreja, smo si lahko razdelili vloge. Mame so pripravljale kože za oblačila in kosilo iz surovega mesa. Očetje so se podali na lov s pasjo vprego. Tudi mamice z dojenčki v »kapucah« niso bile redkost, da ne govorimo o njihovem nenavadnem praznovanju rojstnih dni...
Otroci so tipali vse prinešeno, okušali kruh, ki je bil pripravljen na osnovi kitove masti, si ogledali diapozitive ... S številnimi delavnicami, ki so se dogajale pred, med in po obisku gospe Rustja ter nenazadnje tudi s predvidevanji, primerjanjem, preizkušanjem in odkrivanjem telesnih, bivanjskih in razlik v kulturi med nami in Intuiti smo prišli do zaključka, da se imajo tam daleč tudi »fajn«, a na poseben, drugačen način kot mi.
M. Brglez
Tb
Program PHARE čezmejno sodelovanje SIovenija/Avstrija 2003 Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj "Ekološko-turistfčna obogatitev ribnika Vrbje"
PONIRKOV likovni NATEČAJ
VABIMO
predšolske otroke in osnovnošolsko mladino z območja Občine Žalec, da nam najkasneje do 12. 3. 2006 pošljete ali osebno dostavite likovni izdelek na temo življenja v ribniku in kaj bi si želeli delati ob ribniku.
Med prejetimi likovnimi izdelki bomo izbrali najboljših 10 in jih nagradili, z drobno pozornostjo pa bomo nagradili prav vse sodelujoče. Ne pozabite pripisati svojega
imena in priimka, starosti, naslova, šole ali WZ ter ime in priimek mentorja.
Udeleženci dostavite likovne izdelke na naslov Razvojna agencije Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, več informacij o projektu pa dobite na tel. št. 03 713 68 66 (Alenka Doler), www.ra-savinja.si oz. www.ribnik-vrbje.si.
Pripravljalci natečaja vam želimo veliko veselja pri ustvarjanju!
Prijaviteljica;
Razvojna agencija Savinja, cui
Iwroja Staneta 3^ 3310 Žalec Slovenija tol
in partnerji, ki sodelujejo na projektu:
-	Inštitut za geografijo in regionalne raziskave, Univerza Karl Frances Gradec,
-	Občina Žalec,
-	Zavod RS za varstvo narave,
-	Društvo varuhov okolja Radoživ Žalec,
-	Celjsko gozdarsko društvo,
-	Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
Praznik v Vrtcu Prebold
Prihodnje leto znova na odpravo
Člani odprave iz leta 1999 v Manili
Preboldski jamarji bomo znova odpotovali na raziskovalno odpravo na filipinski kras. Nazadnje smo tam raziskovali v letu 1999, zdaj pa želimo naše raziskave dopolniti in s tem zaokrožiti naše delo na tem koncu sveta. Odprava bo odšla na pot v začetku marca 2007. Na Filipinih bomo ostali dober mesec dni. V tem času bo 10 do 12 članov iz našega jamarskega društva raziskovalo jame in brezna na področju kraja Bi-abas, na področju Ande in v
hribih nad Jagno, kjer je ostal nedokončan sistem jame Ka Eyang. Opravljenih bo tudi več drugih strokovnih raziskav, ki jih bodo opravljali dr. prof. Boris Šket, ki je bil z nami na vseh odpravah, dr. Peter Urich in še kdo. Slovenski jamarji se približujemo visokemu jubileju, leta 2009 bomo namreč praznovali 120 letnico organiziranega delovanja in raziskovanja podzemnega sveta, ki je s Postojnsko, Škocijansko in drugimi jamami poznan po vsem svetu.
Pomemben prispevek smo k tem raziskavam v zadnjih 35 letih prispevali tudi preboldski jamarji, ki smo in še delujemo največ na področju osamelega krasa Savinjske doline in njene bližnje okolice. Svoj raziskovalni korak pa smo ves čas usmerjali tudi na druga področja, zlasti v predalpski in alpski svet Zgornje Savinjske doline, kjer smo odkrili, raziskali in turistično uredili Snežno jamo na Raduhi. Kar nekajkrat nas je pot zanesla tudi na kras v države nekdanje Jugoslavije,
zlasti v BiH. Med najodmevnejšimi pa so vsekakor naše odprave v podzemni svet Južne Amerike (otočje Galapagos in Ekvador leta 1978, Kolumbija in otok San Andres leta 1984), na grški otok Kreta (1988), kjer smo raziskali takrat drugo najdaljšo jamo v Grčiji in na filipinski kras otoka Bohola (1995 in 1999), kjer smo obogatili svetovni kataster jam z več kot 50 novimi raziskanimi in dokumentiranimi jamami in prispevali pomemben delež k svetovni speleologiji in poznavanju kraških razmer v tem delu sveta. S to odpravo želimo dati 120-letnemu jubileju JZS in našemu - 40-letnemu delovanju odmeven prispevek.
O našem delu na odpravah, kjer smo skupno raziskali in dokumentirali že več kot 200 jamskih objektov, smo pisali v naših biltenih, v časopisju, pripravili predstavitve na radiu, televiziji, na predavanjih, izdanih pa je bilo tudi več broširanih knjig. Večinoma v okviru revije Jamarske zveze Slovenije Naše jame. Z odprave na Gala-pagosu in odprave v Kolumbiji pa smo izdali tudi naravoslovna stenska koledarja. S temi odpravami, zlasti zadnjima dvema, smo na najlepši način promovirali našo mlado državo Slovenijo in naš Kras, ki je
zibelka znanstvene vede, speleologije ali jamoslovja, kar nas na nek način tudi obvezuje, da dejavno posegamo v raziskovanje manj znanih področij tudi drugod po svetu.
Med ta področja sodijo tudi Filipini. Da bi naše dosedanje izsledke še obogatili, je dozorel sklep o tretji odpravi na ta konec sveta. Na otoku Boholu smo zaradi pomanjkanja časa (jamo smo namreč našli šele tri dni pred odhodom z otoka) pustili nedokončano delo v več kilometrov veliki jami Ka Eyang. Prav tako je na Boholu ostalo še skrivnostno področje polotoka Anda, ki se ponaša z jamami s pettisočletno kulturo človeka. Nov raziskovalni izziv je otok Palavan, ki je naš cilj v
drugem delu odprave. Na Boholu deluje raziskovalni klub BOEX, ki se je po naši zaslugi usmeril tudi na področje speleologije in bil dober partner in gostitelj.
Predvideni stroški odprave znašajo 5 milijonov tolarjev. Eno petino sredstev bomo prispevali člani odprave. Dve petini bomo poskušali zbrati z raznimi deli, vodenjem obiskovalcev po Snežni jami na Raduhi, prodajo razglednic, značk in drugega propagandnega materiala za odpravo. Preostali dve petini sredstev pa bomo poskušali zbrati s sponzorstvom, oglasi, reklamnimi tablami pri Snežni jami in prispevki darovalcev.
D. Naraglav
Nejino življenje kot v filmu
Neja Brglez na žalskem odru
Neja Brglez je kar nekajkrat opozorila nase na nastopih v Žalcu. Nazadnje je receitira-la Prešerna na osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika v Žalec. Morda ste si rekli, kaj ni to Julija iz mladinskega filma Življenje kot v filmu? Prav ste imeli. Film je konec lanskega leta predvajala nacionalna televizija. Od takrat Neja na vprašanje, kdo je pravzaprav, odgovarja: “19-letna študentka prvega letnika novinarstva, ki zadnje
čase poleg tega, da opravlja izpite na fakulteti, odgovarja novinarjem na vprašanja, ki jo povezujejo s filmom.”
Neja Brglez je doma v Galiciji, kamor se je z družino preselila iz Žalca. Po osnovni šoli se ni odločila za katero od celjskih gimnazij, ampak za Umetniško gimnazijo v Novi Gorici - za dramsko-gledališko smer. “Igra je nekaj, kar me zanima že od malih nog. Spomnim se svoje prve igrice, v kateri sem na vso moč želela igrati vlogo
Metke (seveda gre za zgodbico Janko in Metka), na koncu pa sem igrala vlogo čarovnice. Mislim, da me je takrat igra potegnila, z leti pa sem ugotavljala, da me zanimajo različni značaji in da gre v igri ravno za to - kako odigrati nekoga, ki je drugačen od tebe ... No, ko je nastopil čas za srednjo šolo, se mi je zgodil eden izmed lepših trenutkov v mojem življenju. Na novo so odprli oddelek umetniške gimnazije dram-sko-gledališke smeri. Zame je že samo dejstvo, da to nekje obstaja, pomenilo, da tega pa res ne smem zamuditi. In tudi nisem.”
Gimnazijo je uspešno končala in se seveda prijavila na sprejemne izpite na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Ni uspela, tako kot ne njeni sošolci, a kljub pregovorno zahtevnim sprejemnim izpitom je bilo Nejino razočarjanje kar veliko: “Pravzaprav ja. Ampak ne zaradi dejstva, da bi mi v obraz povedali, da ne ustrezam njihovim merilom, ampak zaradi politike med vodilnimi na akademiji in vodilnimi na moji bivši gimnaziji.” Kljub temu igra ostaja njena glavna želja, ki jo je še povečala prva filmska izkušnja.
Na avdicijo RTV Slovenija jo je opozoril stric in res je bila sprejeta izmed 250 deklet. Življenje kot v filmu je posneto po knjižni predlogi znane mladinske pi-steljice Nejke Omahen, ki jo je Nejka dobro poznala oziroma brala že kot osnovnošolka. Pa se je njena predstava Julije zelo razlikovala od tiste, ki si jo je za-
mislila režiserka Špela Kuclar? “Na snemanju ima vsak svojo vlogo. Igralci so tam, da naštudirajo like, se vanje vživijo, režiser pa, da zvizualizira kader, potek zgodbe, določi vrh, dolžino posameznega kadra. Med mano in režiserko nestrinjanj ni bilo. Tako pri dramskem liku kot pri filmskem je pomembno, da igralec sam s sabo razščisti glede lika, samega sebe sprašuje o njem, išče njegove skrivnosti, se za nekaj časa potopi vanj. Kam bi pa prišli, če bi režiser moral še namesto tebe študirati lik. Potem bi pa res lahko samo rekli: Vse, kar je mojega v liku (v Juliji), je moj vizualen izgled! Potem takem bi bila igra ena izmed najmanj konstruktivnih stvari.”
In kakšno je bilo vzdušje na snemanju, kjer so delali skupaj naturščiki in uveljavljeni poklicni igralci? “V svojem besednjaku ne najdem presežka za tako fenomenalno vzdušje... Vsi navzoči so le potrdili, da so navadni ljudje, ki poklic igralca opravljajo z največjo predanostjo, z največjim veseljem, svoje znanje pa so kadar koli pripravljeni deliti z naturš-čki. Če si smem tako reči.”
Film so snemali leta 2004, predvajan je bil konec lanskega leta. Pa so vsi znanci in prijatelji vedeli za Nejino filmsko izkušnjo ali pa so bili presenečeni, ko so jo videli kot eno glavnih igralk? “Prijatelji in znanci so seveda vedeli za moj film, preden je bil javno predvajan, zato so bili ob predvajanju na filmskem in televizijskem ekranu ob meni. So me pa po njem klicali mnogi znanci. Sem oseba, ki svoje dosežke na razlaga vsem povprek. Za te vedo le tisti, ki mi pomenijo največ. Res ne vidim smis-
la širokoustiti se pred nekom, ki bo potem ljubusumen ali pa ne bo vesel zame. Ljudem, ki jih imam rada, zaupam, kajti oni so tisti, ki se znajo poveseliti ali pa žalostiti z mano.”
Za Nejo je torej prva filmska preizkušnja - od avdicije do intervjujev. Kateri del je bil najtežji, kateri najiepši? “Najlepši je bil čas med snemanjem. Tisto obdobje sem sama poimenovala moje življenje kot v filmu. Težko oziroma bolje rečeno neprijetno pa mi je bilo nekaj prvih dni po predvajanju filma. Bala sem se negativnih odzivov oziroma glasnih ljudi, ki nimajo pojma o snemanju, ne vedo, kaj pomeni snemati film, ki ne vedo, da si oblek in frizure ne izbiraš sam. Ja, nekonstruktivne kritike me res spravljajo v obup!”
Neja se še vedno namerava vpisati na AGRFT. Kakšen pa je njen odnos do gledališča v primerjavi s filmom? “Gledališče prenese pretirano, na trenutke afektirano igro. Potenciranje me privlači. Umetnost se mi zdi najti pravo mero, do kje smem pretiravati, da mi bodo
gledalci še vedno verjeli? Zaradi zgoraj naštetih razlogov me gledališče bolj privlači kot film. Se pa zagotovo ne bi odpovedala snemanju še kakšnega filma.”
Ko se človek postavi na oder, daje ljudem del sebe. Tudi ko interpretira enega največjih in najpogosteje recitiranih pesnikov. “Ne obremenjujem se s tem, da je Prešeren eden izmed najbolj priznanih slovenskih pesnikov. Nekateri ga obožujejo, spet drugi ne. Nikoli ne moreš ugajati vsem, zato najraje prisluhnem svojemu notranjemu glasu in lastnemu razumevanju pesmi. Če pa to komu ne odgovarja? Zagotovo ne odgovarjam vsem, ampak moj namen je v prvi vrsti odgovarjati sebi, saj vsak vse življenje išče samega sebe.”
In kakšni so načrti za prihodnost? “Početi tisto, kar me resnično veseli. Ko sem že spregovorila o Prešernu, naj še zaključim z njim: Kaj pa ti je veselja do igre treba bilo? Al’ ti je treba bilo al’ ne, zdaj to dejstvo je in za svoje veselje naredi vse!«	K. R.
/Ì
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 71212 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net

é	Fadil HméiH.
Državni
■ ^
ffrtS1
Vstopnice po 2.000 SIT v predprodaji »n 2.500 $17 na dan predstave: TIC Žalec
slen je v Slikopleskarstvu Zarja Žalec.
»Včasih so ljudje radi dali starine iz rok, samo da so se jih znebili, danes je povsem drugače, saj so se začeli zavedati, da imajo tudi takšne stvari svojo vrednost. Obdržijo jih zase ali pa jih dajo v prodajo na bolšjih sejmih. Vseeno pa se še najdejo taki, ki mi z veseljem podarijo kakšno stvar za mojo zbirko, saj vedo, da jo znam ceniti in jim bo vedno na voljo,
Med raznimi stroji in orodji tudi del spomina na NOB, Jugoslavijo in Tita
Zbirateljstvo je posebna strast. Najbrž ni nikogar, ki kdaj v življenju, zlasti v otroških letih, ne bi nečesa zbiral, pa četudi samo kakšne slike pevk in pevcev takratnega časa. Nekaterim pa je zbiranje prešlo v navado in postalo sestavni del njihovega življenja. Mednje zagotovo sodi Branko Hriberšek iz Za-bukovice, ki že 40 let zbira znamke, star denar, predmete in druge starine, ki odstirajo čas, ki mu pripadajo.
Branko zbira pravzaprav vse kar vsaj malo »diši« po minulih obdobjih. V podstrešju njihovega stanovanja lahko občudujemo gasilske, rudarske, vojaške in druge uniforme ter opremo, stare likalnike, ure,
tehtnice, šivalne stroje za usnje in tekstil, stare radie, lončene lonce, jedilne pribore, delovno orodje za posamezne obrti, jamske in druge svetilke, stare knjige, pohištvo in še marsikaj. Del razstavnega prostora je namenjenega tudi NOB, naši nekdanji skupni državi in Titu.
V preddverju stanovanja so svoje mesto našli dragoceni stari kovanci iz rimskega obdobja, eden je celo keltski, in krajcarji iz obdobja Marije Terezije. Na vladarico nekdanje Avstro-Ogrske spominjajo tudi dvoje šiviljskih Škarij z njenim likom in še kaj. Zanimiv je pogled na številne vojaške nože - bajonete, sablje, pištole, puške in druge vojaške predmete iz I. svetovne vojne. Zbirko
Zbirka v preddverju stanovanja
Življenje s starinami in naravo
zaokrožajo še star šivalni stroj, gramofon z lijakom, stare citre in vrsta zanimivih knjig. Branko Hriberšek bo letos srečal Abrahama. Njegova življenjska pot se je začela v rudarski Zabukovici, kjer živi tudi danes. Po osnovni šoli se je v poklicni šoli v Mariboru izučil za slikopleskarja. Zapo-
Branko med svojimi eksponati v podstrešni sobi
kadar bi jo želeli videti,« pravi Branko, ki se je pol ure pred mojim obiskom vrnil s pohoda na Šmohor.
Tja namreč zelo pogosto zahaja že peto leto. Vključen je v pohodniško skupino pri PD Laško, ki spodbuja k čim pogostejšemu obisku planinske postojanke na Šmohorju. Ob zaključku koledarskega leta pripravi PD Laško tudi posebno prireditev s podelitvijo bronastih, srebrnih in zlatih plaket. Branko ima že tri bronaste, ki jih je prejel za 30-kratni obisk postojanke v enem letu, in tudi že srebrno, ki jo pohodniki prejmejo za 40 pohodov na Šmohor. Zlata bronasta plaketa za 50 pohodov pa je za zdaj še neizpolnjen cilj.
»Letos bi rad opravil 50 pohodov, za vsako leto življenja po enega,« pravi Branko, ki je tudi velik ljubitelj narave in gora.
Z velikim veseljem zahaja na gorata področja, kjer se je odvijala I. svetovna vojna, saj se še vedno najde kak predmet iz tistega krvavega obdobja soške fronte. Pri zbirateljstvu ima Branko tudi vso podporo žene Ide, ki je tudi njegova prevoz-nica, saj sam nima veselja do avtomobila. V njegovi zbirki je več kot 700 različnih eksponatov, približno 500 primerkov starega denarja in več kot 8000 znamk z vseh koncev sveta. Branko Hriberšek je tudi opazovalec narave. Kjer koli hodi, rad pobere kak zanimiv kamen ali korenino, ki krasi njihov dom. Z veseljem izdeluje pohodne palice.
Od Branka Hriberška in njegove žene Ide sem odšel z mislimi, da je potrebno dobro premisliti, kaj storiti s stvarmi, ki so del nas in naše zgodovine.
D. Naraglav
skriti talent slikarstva
Marjan Videc -
Marjan Videc
V Krajevni knjižnici Liboje je bilo zadnjega januarja zelo prijetno. Na ogled je bila postavljena slikarska razstava domačina Marjana Videča, ki je poskrbel tudi za kulinarične posebnosti in nam tako razkril dve svoji strasti - slikarstvo in ribištvo. Svoj delež sta k prijetnemu dogodku dodali knjižničarki Sonja Feldin in Jolanda Železnik. Slednja s predstavitvijo avtorja Marjana Videča, ki je ustvaril realistična slikarska dela in poskrbel za čudovite in unikatne okvirje iz školjk, kar razkriva tudi njegovo tretjo strast, potapljanje.
»Čeprav se nam zdi, da smo znanci, se pogosto izkaže, da se komaj poznamo. Tako malo resničnega vemo drug o drugem. Zgolj s pozdravom in nasmehom hitimo drug mimo drugega. Tokratno srečanje je priložnost, da
spoznamo našega rojaka, soseda Marjana Videča,« je v uvodu ob odprtju razstave dejala Jolanda Železnik in nadaljevala: »Marjanu so ob rojstvu rojenice v zibel med drugim položile čut za slikarsko izražanje. Ko je začel obiskovati osnovno šolo, ga je s svojo dobroto in strokovnostjo prevzela učiteljica likovnega pouka. Otrokom je odpirala oči za drobne slikarske motive, predvsem pa jih je motivirala s svojim zgledom, s predanostjo in čutom za človeka. Znala je pohvaliti in nagraditi. Čeprav so v osnovni šoli največ risali s svinčnikom, je Marjan spoznal, da je slikarstvo njegova velika želja, potreba in ljubezen. Zaradi težkih družinskih finančnih razmer je hitro opustil misel, da bi študiral slikarstvo. Ker je bil realen človek, se je sanjam odpovedal, da pa je ostal v stiku z barvami in čopiči, je
izbral poklic slikopleskarja.« Ves čas je Marjan slikanje puščal ob strani. Z njim se je ukvarjal le toliko, kolikor je imel časa in denarja, saj platna, barve in čopiči iz posebnih ščetin niso bili poceni. Poleg tega pa se je posvečal še drugim konjičkom: ribištvu, potapljanju na dah, igranju šaha in rokometu. Ko se je pred osmimi leti upokojil, seje odločil, da odpre pot želji, ki je v njem tlela 40 let. Začel je ustvarjati, vendar le za svojo dušo. Vse do lani, ko so ga nagovorili, naj svoje stvaritve predstavi na razstavi. To se je minule dni tudi zgodilo. Motive išče v naravi, bodisi neposredno bodisi s fotografij ali razglednic. S skrbno izbranimi barvami oživijo in vabijo njegove pokrajine, domačije, reke, gozdovi ... Iz njegovih platen vabi realističen svet, brez abstraktnih primesi. Naravo pokaže v vsej njeni lepoti in z vsem njenim razkošjem. K temu prispevajo tudi okvirji iz školjk.
»Vsako školjko, nabrano v morju, je potrebno previdno odpreti in nato skrbno in natančno očistiti. Pri tem se poslužujem tudi solne kisline, ki razžre kamen in školjko očisti. To traja nekaj mesecev, zato školjke, nabrane v tekočem letu, uporabim šele drugo leto. Zelo zamudno pa je seveda tudi polaganje in lepljenje školjk na lesen
okvir. Školjke najprej razvrstim in jih potem drugo za drugo, od najmanjše do največje, glede na zamišljen motiv okvirja, nizam nanj. Pri tem je potrebna izjemna natančnost, potrpežljivost in zato tudi veliko dobre volje,« poudarja Marjan.
»Iz njegovih stvaritev veje ljubezen in z ljubeznijo lete tudi podarja. Svoj konji-
ček podpira in gradi s predanostjo, žal pa mu je, ker nikoli ni imel možnosti pridobiti teoretičnih slikarskih znanj ali izkušenj akademskih slikarjev. Čeprav mu ni nihče nikoli nič pokazal, je svoj talent znal razvijati do te mere, da se danes lahko ponosno predstavi na svoji prvi samostojni razstavi, ki so mu jo pomagali postavi-
ti njegovi prijatelji po strokovni razporeditvi tukajšnje knjižničarke Sonje Feldin,« je ob zaključku slovesnosti ob odprtju razstave še dejala Jolanda Železnik.
Razstavo si je mogoče ogledati vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure, v času odprtja knjižnice. Razstava bo na ogled do 20. marca.
D. Naraglav
berta Griina, med njimi sta bila igralec Zlatko Šugman in pisatelj Miloš Mikeln, pa tudi pokojnikov sin Leon Grün. Herbert Grün je bil tri leta umetniški vodja Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, bil je tudi novinar, židovskega rodu (udeležen je bil tudi v Eichanovem procesu) in urednik Naših razgledov. Na poti iz Celja v Ljubljano je umrl v prometni nesreči, star komaj 36 let. Mnogi so o njem lahko izvedeli več v dokumentarcu RTV Slovenija o umrli dramski igralki Angelci Hlebce, katere mož je bil. Borut Alujevič je povedal: “Herbert Grün je bil eden tistih delavcev gledališča v 60. letih, ki so v slovensko gledališče dejansko prinesli moderen veter in poskrbeli, da se je svetovno gledališče združilo s slovenskim in to se je zgodilo ravno v Celju. Skupaj z dramaturgi tistega časa so poskrbeli za velik preskok v modernizaciji slovenskega gledališča.”	K. R.
V spomin na dramaturga
Obnovljeno ploščo sta odkrila župan Lojze Posedel in upravnik SLG Celje Borut Alujevič.
21. decembra 1961 je na takrat magistralni cesti v Levcu v prometni nesreči umrl slovenski dramaturg Herbert Grün. Po smrti so mu prijatelji iz gledališča in slovensko društvo pisateljev postavili spominsko ploščo na kraju nesreče. Zadnja leta je bila plošča prej v sramoto kot spomin, zato je na pobudo pokojnikovih prijateljev, pa tudi sorodnikov, stekla akcija za njeno obnovo.
Glavni pobudnik akcije je bil dramski igralec Zlatko Šugman, vanjo se je vključilo celjsko gledališče, ki je za finančni prispevek prosilo Občino Žalec. Le malo pred slovenskim kulturnim praznikom sta župan Lojze Posedel in upravnik gledališča Borut Alujevič odkrila obnovljeno spominsko ploščo, kratek kulturni program pa so pripravili člani gledališča. Odkritja se je udeležilo veliko prijateljev Her-
Savinjska dolina v očeh Milana Natka
Prof. Milan Natek
Letošnji slavnostni govornik na osrednji občinski proslavi Občine Braslovče, ki je bila v Domu krajanov na Gomilskem, je bil geograf profesor Milan Natek. Čeprav že desetletja dela in živi v Ljubljani, je na kraj svoje mladosti močno navezan. Rad se je odzval vabilu na proslavo in pripravil vsebinsko bogat govor z zanimivim geografskim orisom Savinjske doline, njene zgodovine, njenih ljudi, kulturne dediščine.
Milan Natek je bil rojen v Pod-vrhu pri Braslovčah. Leta 1935 se je njegova družina preselila na Gomilsko, na Rezano, kot rečejo temu delu Gomilskega, kjer je oče tik pred vojno zgradil novi dom. Prva osnovnošolska znanja je pridobival v domačem kraju, kjer je opravil tudi izpit za vpis v
1.	razred nižje gimnazije v Žalcu. Za to je poskrbel upravitelj in učitelj Franjo Šega, ki je opazil, da je Milan željan znanja. Leta 1949 je Milan Natek postal dijak I. Gimnazije Celje, kjer je tudi maturiral, in odšel na študij geografije v Ljubljano.
»Moja prva služba je bila na oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti. Tu sem delal od leta 1961 do 1966, nato pa sem odšel na Geografski inštitut Slovenske
akademije znanosti in umetnosti (SAZU), kjer sem ostal vse do upokojitve leta 1999. Pri svojem poklicnem delu sem bil najbolj usmerjen v proučevanje podeželja, v preučevanje geografije prebivalstva in regionalno pokrajinsko geografijo. Preučeval pa sem tudi naravne nesreče. Velik del svojih raziskav sem posvetil hribovskim kmetijam. Teh imam dokumentiranih več kot 1400, največ, blizu 1000, na Pohorju in Mežiški dolini. Objavljal sem v Geografskem vestniku, Geografskem zborniku, v Geografskem obzorniku, kjer so bili objavljeni predvsem krajši strokovni članki, in veliko v Celjskem pokrajinskem zborniku, ki je bil drugi tovrstni zbornik v Sloveniji; prvi so bili Loški razgledi. Sicer pa sem objavljal tudi v Savinjskem zborniku, v strokovnih revijah nekdanje Jugoslavije in nekaj tudi v Angliji in na Češkem. Današnje območje braslovške občine, kakor tudi celotne Savinjske doline, je že od davnine na izrazito prehodnem ozemlju. Tu se stikajo in prepletajo različne naravne geografske enote, in sicer alpski, predalpski in subpanonski svet, ki so z raznoterimi prostorskimi značilnostmi in posebnostmi vtisnile svojstveno gospodarsko in socialno podobo tukajšnji kulturni pokrajini. (Kulturna pokrajina je vsako območje, kjer je človek s svojimi dejavnostmi tekom več tisočletij preoblikoval oziroma spremenil naravne pokrajinske sestavine ter jim v skladu s sočasnimi gospodarskimi, tehnološkimi in civilizacijskimi pridobitvami izoblikoval povsem novo podobo.) Naše celotno območje od severnih obronkov šmiklavških hribov do obrobja Skornskega hribovja, od zakrasele Dobroveljske planote z Dobravo in Godvejem, in na vzhodu, v
osredju prostrane ravnice Veljske kotline, ki je razčlenjena v terase, se ponaša s staro, že predrimsko poselitvijo. Na to nas opozarjajo nedavno najdene arheološke izkopanine med Šmatevžem in Gomilsim, pa Enijeva grobnica v Šempetru, na kateri je upodobljena vinska trta z grozdom. Vino je bilo namreč najpomembnejša pijača Keltov, katerih plemena so živela v notranjem Noriku, kamor je spadala tudi Celjska kotlina. Podoba urejene kmetijske pokrajine se je dedovala iz roda v rod. Vsaka generacija je v skladu z razvojem obdelovalne tehnike, novimi poljedelskimi kulturami prevrednotila obstoječe stanje in pokrajini vtisnila svoj pečat. Dokler je bil človekov obstoj neposredno odvisen od darov zemlje, je človek ljubosumno varoval meje svojega obdelovalnega sveta. Parcele z ozarami in mejami, njivski kompleksi z vzdrževanimi kolovozi in prepleteni s pešpotmi je bila barvita podoba vseh vaških zemljišč. V drugi polovici preteklega stoletja je prišlo z arondacijami in ponekod tudi s komosa-cijami do uničenja skozi stoletja negovane podobe naše kmečke pokrajine. Prijazno in privlačno podobo Savinjske doline so občudovali že tujci v preteklosti. Poleti leta 1736 sta mlada, vedoželjna in izobražena Angleža Richard Pacocke in Jeremich Milles potovala iz Ljubljane v Celje in sta bila navdušena nad savinjskimi žitnimi polji. Precej boli določen opis Savinjske doline nam ponuja Vladimir Bogdanovič Bronevski, mlad častnik ruske mornarice. V svojem dnevniškem opisu poti med Vranskim in Celjem, in sicer 31. marca 1810 je med drugim zapisal: »Cesta od Vranskega do Celja nas je vodila po čudoviti pokrajini. Medtem ko so bile na
Koncert, posvečen papežu
V župnijski cerkvi sv. Pavla v Preboldu bo koncert New Swing Quarteta. Najbolj znani slovenski kvartet bo zapel papežu Janezu Pavlu II., kot pravijo: »Njemu, ki ma nas rad.«
Koncert bo 25. marca ob 18. uri v preboldski cerkvi (vstopnice v preboldski trafiki, župnišču in pred koncertom v cerkvi).
Odkrita še zadnja štiri obeležja
Pri Lobnikarjevih v Marija Reki je bilo tudi skrito orožje.
V lanskem letu so bila družinam, ki so v času osamosvajanja Slovenije pod svojo streho skrivala orožje TO in manevarskih struktur, podeljena spominska obeležja. Tako je bilo v 16 občinah v Sloveniji, ki so leta 1990 uspele obdrža-
ti orožje v svojih skladiščih in ga niso izročile JLA.
Že od lanskega oktobra, ko so bila podeljena spominska obeležja in spominski znaki v Domu borcev na Dobrovljah in vse do konca minulega meseca so se vršile slovesnosti ob
odkritjih obeležij na domačijah teh družin. Slovesnosti je Zveza veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline pripravljala skupaj z občinami, v katerih bivajo te družine. Zadnja štiri obeležja so bila odkrita na domačijah v Občini Prebold, in sicer na domačiji Cijanovih v Šeščah, na domačijah Lobnikar in Artelj v Marija Reki ter na pročelju Doma pod Reško planino.
Ob vsakem spominskem obeležju so pripravili krajšo slovesnost, na kateri sta spregovorila nekdanja pobudnika tega dejanja Adi Vidmajer in predsednik ZWS za Spodnjo Savinjsko dolino Zdenko Terpin. Svoje misli so dodali še župan Vinko Debelak in člani družin, ki so skrivale in varovale orožje. Slovesnosti je dal kulturni prizvok glasbenik Jože Galič.	D. Naraglav
kranjski strani gore silno visoke, pokrite s snegom in obrasle z borovjem, cesta slaba, vodeča po tesneh, koče revne, kjer je bilo vse podobno mračni divjini, je temu nasprotno narava dajala sedaj veselo podobo. Zelo lepa cesta, obdana z obdelanimi polji in razsejanimi lepimi hišami, nas je vodila v obširno dolino. Tu pa smo se tako rekoč vsako miljo srečevali s pomembnejšimi vasmi, ki so že s svojim zunanjim videzom razkrivale bogastvo svojih prebivalcev. To vaško podobo so še zlasti razgibavali številni potoki in mlini ob njih.«
Po vseh teh opažanjih takratnega popotnika, se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali se danes sploh zavedamo dragocenega izročila, ki nam ga ponuja naša kulturna, še zlasti kmečka pokrajina. V njej so namreč utelešene neštete dejavnosti vseh preteklih rodov. Naša dolžnost in morda tudi zadnja priložnost sta, da zberemo, dokumentiramo in ohranimo dragocena ledinska imena, ki hitro tonejo v pozabo. Posamezni deli kmetijskih zemljišč so imeli ali še imajo lastna poimenovanja - imena, ki so dragoceno jezikovno gradivo. Priča o poselitvi, nekdanjih obdelovalnih sistemih in v njihovih imenih se razodevajo naravne kakovosti in značilnosti zemljišč. Enako velja tudi za naša naselja in bivališča, ki pomenijo vrhunec človekovega ustvarjalnega zanosa in so dragocena sestavina kulturne pokrajine, ki nudi človeku ne le dom, temveč kaže razpon vseh njegovih ustvarjalnih sposobnosti in zmožnosti. Zato vidimo v domu, bodisi kmečkim kakor katerem koli drugem, pravcato sintezo med naravnimi prvinami okolja, gospodarsko usmerjenostjo in uspešnostjo ter človekovim dojemanjem lepote stavbarske umetnosti. Že od nekdaj je podeželane vznemirjala in privlačila stavbna struktura, kakršna je prevladovala na ostankih fevdalnih veleposestvih pa v trških in mestnih
naseljih. Okrog leta 1825, ko je nastal franciscejski kataster, ki temelji na natančni izmeri vseh zemljišč, je bila večina domov v naših naseljih lesena. Kmečki dom so praviloma sestavljali hiša in marof, ponekod pa še leseni svinjaki, pa kozolec in kašta, morda še ferjača za sušenje lanu ali sadja. V trških naseljih in ob glavni cesti skozi dolino so prevladovale zidane zgradbe predvsem nekmečkih domov. Nagel gospodarski razvoj, ki so ga pospeševali hmeljarstvo in tovarne s premogovništvom ter obrtjo, je v zadnjih sto letih močno spremenil podobo naših domov in naselij pa tudi našo miselnost in odnos do naše kulturne dediščine,« meni Milan Natek.
Na vprašanje, kaj bi bilo potrebno v naši dolini in nasploh v Sloveniji storiti, da se ohrani vsaj tisto, kar je še mogoče ohraniti, odgovarja: »Eni se zavzemajo, da bi konzervirali pokrajino, to pa ne pride v poštev, saj se človek ne more obnašati in živeti na nivoju standarda, kot ga je imel nekoč. Spremembe so tako samoumevne, vendar pa je potrebno preudarno posegati v spreminjanje teh zemljiških kultur. Zadnja desetletja se gozdne površine precej hitro povečujejo. Sedaj bomo imeli v Sloveniji že okrog dve tretjini gozdnih površin ali
več kot 60 odstotkov. Včasih jih je bilo le od 40 do 48 odstotkov. Razlog za povečanje so opuščeni nekdanji pašniki, ki so jih pred 20 leti še kosili, sedaj pa se zaraščajo. Tega se žal ne da povsem preprečiti, saj človek ne bo več ročno kosil in čistil nekdanjih travnikov in pašnikov. Upam pa, da bodo ljudje, predvsem tisti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, spoznali vrednote, ki jih daje zemlja, kljub temu da se včasih finančno ne izplača. Vendar ljubezen do zemlje je pomagala, in tako naj bi bilo tudi v prihodnje, ohranjati to pisano kulturno pokrajino, ki je bila za Savinjsko dolino nekaj posebnega, vsaj pred arondacijami in komasacijami.«
Milan Natek je klub upokojitvi še vedno zelo prizadeven. Trenutno pripravlja za Prekopo - Vransko širšo raziskavo na temo gradbena sestava domov in zemljiška posestna struktura v 19. stoletju. Z zanimanjem spremlja tudi svoje strokovno področje in tudi kaj napiše. Profesor Milan Natek sodi med najplodovitejše slovenske družbene geografe. Njegov raziskovalni opus, zabeležen v COBISS-u, obsega kar 658 najrazličnejših bibliografskih zapisov. V njegovih delih posebej izstopa skrbno in natančno raziskovanje njegove rodne Savinjske doline.	D. Naraglav
TRGOVINA
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003
A
SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Soseska 12, 3312 PREBOLD
Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51
GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net
GflFMNr
Polzela
GARANT d.d. Polzela
Industrijska prodajalna Polzela Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31
UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
NOVO - DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA
-	PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV -
DO 50 % POPUST - VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG
-	SPALNICA ADRIA NEW LINE Z BELIMI VRATI -
35 % POPUST
UGODNO: hitri krediti do vrednost 300.000,00 SIT. Vse uredite takoj pri našem prodajalcu.
Delovni čas prodajalne: od pon. do pet.: od 8. do 18. ure sob: od 8. do 12. ure Informacije na telefon:
03 / 70 37 130, 70 37 131 E-mail: info@garant.si Spletna stran: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT

A VAS DOM!
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v januarski številki Utripa - pokrovitelj ROMAN BRGLEZ, pekarna, slaščičarna, trgovina, bar, Vransko 17: BISTRO-TRGOVINA-VRANSKO-KROFI-PEKARNA-SLAŠČIČARNA-PO-DOBER-SLADOLED-TUDI-V-ŠEMPETER.
Izžrebani nagrajenci: 1. Tomaž Košenina, Kaplja vas 11, Pebold; 2. Karolina Družinec, Bevkova 9, Žalec; 3. Polon-Pascal Trobiš, Gotovlje 55/a, Žalec: Nagrajenci prejmete potrdila za dvig nagrad v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA ŽALEC, Levstikova ul. 2 Žalec. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, najkasneje do 10. marca 2006 (pozneje prejetih dopisnic ne bomo upoštevali).
Reševalce križanke obveščamo, da naj ne pošiljajo dopisnic s priporočeno pošiljko!
Priprave na pomlad
V zimskih mesecih, medtem ko narava počiva, se vinogradniki izobražujejo in pripravljajo na spomladanska dela v vinogradih.
Z namenom obnoviti in poglobiti znanje o obnovi vinogradov, izboru sort za saditev in vzgoje trsa so se na strokovnem izobraževanju 14. februarja zbrali v dvorani Gasilskega doma Prebold in najprej prisluhnili predavanju specialista za vinogradništvo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor Romanu Štabucu, nato pa si ogledali praktičen prikaz rezi vinske trte v vinogradih Rudija Hermana in Edija Peternela v Preboldu. Več kot 60 članov Društva savinjskih vinogradnikov je bilo nad predavanjem navdušenih, čeprav so veliko tega že slišali in videli. Izkazala pa sta se tudi gostitelja.
1. februarja so pripravili strokovni seminar za donegovanje in ustekleničena vina. Seminar je vodila specialistka za vinogradništvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor Tadeja Vodovnik Plevnik. Seminarja se je udeležilo 30 vinogradnikov. Silvo Marič
Spet Jožef
Na jožefovo bo v Petrovčah že 18. jožefov sejem. Kot običajno se bo pričel ob 8. uri z mašo v petrovški baziliki. Uradno odprtje s pozdravom gostov bo ob 11. uri.
Poleg stojnic bo v dvorani na ogled razstava z naslovom Domače je najboljše, ki jo pripravljajo podeželske žene iz občine Žalec. Organizatorji tudi letos pričakujejo velik obisk, sejem pa bo odprt vse do 19. ure.
T.T.
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00 17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
OBČINA ŽALEC OBVEŠČA
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2006 (Uradni list RS, št. 118/05) ter Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 80/02, 78/03 in 16/05) je Občina Žalec v Uradnem listu št. 15 z dne 17. februar 2006 objavila Javni razpis za dodeljevanje sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Žalec za leto 2006.
Občina Žalec bo v letu 2006 dodeljevala sredstva za naslednje namene:
A)	sofinanciranje strokovnega izobraževanja v kmetijstvu;
B)	dodeljevanje proračunskih sredstev za ohranjanje kmečkega prebivalstva v področjih s težjimi pridelovalnimi pogoji ter subvencioniranje socialno delovne pomoči;
C)	subvencioniranje zavarovalnih premij za živino in kmetijske pridelke;
D)	sofinanciranje investicij v kmetijstvu, ki prispevajo k izboljšavi pogojev kmetovanja in imajo pozitivne učinke tudi širše;
E)	sofinanciranje društvene dejavnosti na področju kmetijstva;
F)	sofinanciranje pridelave ekološko neoporečne hrane.
Upravičenci do finančnih sredstev so fizične osebe - kmetje in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma storitve za kmetijstvo in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Občini Žalec ter društva in zveze društev, ki delujejo na področju kmetijstva na območju Občine Žalec, s sedežem v Občini Žalec, ter društva, ki nimajo sedeža v žalski občini, so pa aktivnosti društva usmerjene tudi na območje žalske občine in so v interesu občine.
Sredstva se dodeljujejo skladno z določili Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Žalec.
Pomoč se lahko dodeli, če pomeni vzpodbudo za izvedbo projekta oziroma je zanj nujno potrebna.
Pri investicijah v kmetijska gospodarstva je pomembno, da gre za začete investicije v tekočem letu, pri čemer mora biti podana ocena možnosti obstoja kmetijskega gospodarstva in v povezavi s tem tudi zagotovitev prodaje izdelkov na trgu ter ustrezne poklicne sposobnosti in zmožnosti prejemnika pomoči.
Občina bo dodeljevala sredstva vlagateljem pod pogojem, da upravičenec poda izjavo, da za posamezni namen ni dobil sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov, oziroma koliko sredstev je iz teh virov že pridobil.
Dotacije za posamezni namen oziroma investicijo posameznemu upravičencu lahko skupaj znašajo največ do 40 % upravičenih stroškov investicije ali največ do 50 % upravičenih stroškov investicije, če gre za območje z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo.
Občina izplačuje upravičencem sredstva samo do skupne vrednosti, določene za posamezni namen. Če se v prvem roku izkoristijo vsa sredstva za določeni namen, se vloge v drugem roku ne obravnavajo. V kolikor vloge v naslednjih rokih sredstva za določeni namen prekoračijo, se upravičencem zahtevki proporcionalno zmanjšajo.
Rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev:
-vloge za namene pod A), B/b), C/a), D), F) morajo biti predložene na naslov Občina Žalec, Savinjske čete 5,3310 Žalec, osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 30. novembra 2006 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15. v mesecu, v zapečatenem ovitku, označenem z »Ne odpiraj - prijava na razpis za pospeševanje in razvoj kmetijstva«, na ovitku mora biti tudi jasno označen natančen namen, na katerega se vloga nanaša;
-vloge za namen B/a) morajo biti predložene na naslov Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 20. julija 2006 v zapečatenem ovitku, označenem za namen B/a) »Ne odpiraj - prijava na razpis za pomoč kmetijam«;
-vloge za namen E) morajo biti predložene na naslov Občina Žalec, Savinjske čete 5,3310 Žalec, osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 15. marca 2006 v zapečatenem ovitku, za namen E) »Ne odpiraj - prijava na razpis za sofinanciranje delovanja društev«;
-vloge za namen C/b) morajo biti predložene na naslov Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 30. junija 2006 v zapečatenem ovitku, označenem z »Ne odpiraj - prijava na razpis za sofinanciranje zavarovalnih premij«.
Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti (Tilka Potočnik), od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.zalec.si, možno jo je dobiti tudi po elektronski pošti.
Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na sedežu Občine Žalec, Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti, ali po telefonu 713 64 36 - kontaktna oseba Tilka Potočnik.
OBČINA ŽALEC
POMEMBNO
•	V Uradnem listu št 11/06 z dne 3. 2. 2006 je bila objavljena Uredba o plačilih za ukrepe Programa podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2006. V letu 2006 se izvajajo naslednji ukrepi PRP-ja:
-	izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
-	kmetijsko okoljski ukrepi (21 ukrepov),
-	zgodnje upokojevanje,
-	tehnična pomoč.
•	V Uradnem listu št 10/06 je Ministrstvo za finance objavilo Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Ta pravilnik določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec energentov, porabljenih za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, da pridobi pravico do vračila trošarine v skladu z devetim odstavkom 54. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 103/04), količine, za katere je mogoče uveljaviti vračilo, način vračila, carinski organ, ki je pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka za vračilo in roke vračilo. Normativna poraba goriva se določi na leto glede na površino obdelanih kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju Republike Slovenije v uporabi upravičenca in glede na katastrsko kulturo, evidentirano v zemljiškem katastru, in znaša:
-	200 litrov na 1 hektar njive, travnika, barjanskega travnika ali ekstenzivnega sadovnjaka,
-	420 litrov na 1 ha vinograda, plantažnega sadovnjaka, hmeljišča ali vrta,
-	50 litrov na 1 ha pašnika ali gozdne plantaže,
-	15 litrov na 1 ha trstičja ali gozda.
•	OBETA SE TEŽKO PRIČAKOVANO KMETIJSKO ZAVAROVANJE
Marija Lukačič, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je na novinarski konferenci o letošnjih nalogah ministrstva med poglavitne projekte postavila zavarovanje kmetijske pridelave pred posledicami naravnih nesreč. Na kmetijskem ministrstvu že pripravljajo uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov v letu 2006 pred nevarnostjo toče, požara, udara strele in spomladanske pozebe. Upravičenci do finančnih sredstev bodo pravne in fizične osebe, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v Sloveniji in ki obdelujejo kmetijska zemljišča v lasti ali zakupu in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.
Tilka Potočnik
Veliko zanimanje
Društvo upokojencev Petrovče, ki šteje nad 500 članov in v njem deluje 22 različnih sekcij, ima tudi sekcijo sadjarjev in vinogradnikov. Namen sekcije je pravočasno in strokovno seznaniti zainteresirane člane in druge sadjarje in vinogradnike o opravilih v sadovnjaku in vinogradu oziroma na vinski trti. V ta namen so minuli
petek v sadovnjaku in na brajdi Marije in Ivana Glušiča v Arji vasi pripravili praktičen prikaz opravil v sadovnjaku, kot so gnojenje in škropljenje sadnega drevja in trte ter drugo. Z zanimanjem si je prikaz ogledalo 40 članov, praktična dela in ostalo pa jim je razložil predsednik društva pet-rovških upokojencev magister Ivan Glušič.	T. Tavčar
/ / '
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
Nedelja, 26. februar, ob 17. uri
»
JV pf tììB Gostovanje v
• SLG Celje!
\p firfjQ ffl'lTVCßSCJ ; (Spremlj evaini program
- S6»	DNEVOV KOMEDIJE 2006)
Vstopnice po 3.000 in 2.700 SIT pri blagajni SLG Celje.
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
24 UR
	NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:	
	OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.	
	AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI	
	DELOVNI ČAS:	
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
L___________________________________—------------------------'------------------------J
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
Varno tudi v pomladnih mesecih
Varnost je nematerialna dobrina, ki iz dneva v dan dobiva vedno večjo vrednost. Ob spremljanju različnih medijskih novic vse pogosteje razmišljamo tudi o svoji varnosti, varnosti naših najbližjih in varnosti svojega imetja. Prepričani smo lahko, da bo občutek varnosti tudi v prihodnje, pri vseh ljudeh, pridobival vedno večjo veljavo. Zagotovo pa je zagotavljanje splošne varnosti in varnosti premoženja dolžnost in pravica vsakega posameznika v skladu s svojimi možnostmi in zmožnostmi.
Pomladanski čas je čas, ko poskrbimo za urejeno bivalno okolje. Zaradi tega menimo, da je prav, da vas opozorimo na Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS št. 106/06). Uredba določa, da mora biti pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju kurišče obdano z negorljivim materialom, prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi, kurišče mora biti oddaljeno od gozda vsaj 50 metrov, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi pa vsaj 100 metrov. Kurišče mora biti zavarovano
in nadzorovano ves čas kurjenja ali sežiganja. Po končanem kurjenju ali sežiganju je potrebno pogasiti ogenj in žerjavico in pokriti kurišče z negorljivim materialom. V primerih, da je hitrost vetra večja od 6m/s ali ob sunkih vetra nad 10m/s, se mora prenehati s kurjenjem, sežiganjem ali z uporabo odprtega ognja. Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline ali so kako drugače škodljivi za okolje. Nadalje je prepovedano kuriti v gozdu, razen na urejenih kuriščih ali zaradi zatiranja podlubnikov, kuriti ali sežigati ostanke kmetijskih rastlin, v kolikor ne gre za urejeno kurišče in ne vsebujejo primesi gorljivih tekočin ali materialov, ki pri ognju razvijajo močan dim, ali strupenih plinov, ki so kako drugače škodljivi za okolje. Prav tako je prepovedano zažigati kmetijska neobdelovalna zemljišča in nerodovitne površine. V obdobjih, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je tam prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj. Prav tako je prepovedano puščati ali odmetavati goreče ali druge
IN MEMORIAM
SREČKO LAVBIČ
(20. 1. 1957-15. 2. 2006)
Združila naju je vizija: nevzdržen čut za lepoto, ki ni povsem s tega sveta.
V svojih žrmljah si znal moje besede spretno zgnesti tako, da so se zlahka ugnezdile v tistih zrcalih, v katerih se zrcali harmonija.
Bil si mojster z dopuščanjem: vedel si, kaj mora ostati skrito, da bodo vsakdanja ušesa sama odkrila sebi lasten odmev.
In si šel - a vendar ostajaš: v zvoku, ki naju bo preživel; v nedoumljivem razkošju refrenov, v kriku kitare, ki ni umrla s tabo; v ljubkovanju melodije, v igri energij, v presežku, ki ga bo svet morda nekoč dojel, da bo navsezadnje postal vreden najinih vizij.
D. Bedrač
predmete ali snovi v naravno okolje, ki lahko povzročijo požar. Izvajanje spoštovanja določil te uredbe pa je v pristojnosti pristojnih inšpektorjev in tudi policije, saj je za tovrstno kršitev zagrožena globa.
Zadnji konec tedna se začnejo šolske počitnice. Po eni strani bo v tem času na cestah več otrok, zato moramo biti vsi udeleženci prav na najmlajše še posebej pozorni. Vsi starejši smo dolžni skrbeti za varnosti mlajših udeležencev v cestnem prometu, vključno s tem, da jih kot potnike v svojih vozilih pred vožnjo zavarujemo z varnostnim pasom ali ustreznim varovalnim sistemom. Zagotovo pa velja posebno opozorilo glede varovanja imetja, v kolikor boste v času počitnic odšli od doma. Za izvrševanje kaznivih dejanj storilci pogosto izkoriščajo tudi odsotnost stanovalcev od doma. Preden greste od doma, preverite, ali ste zaprli in zaklenili vsa vrata in okna ter z vidnih mest umaknili vrednejše predmete. Dobro seje dogovoriti tudi s sosedom ali kom drugim, da poskrbi za varovanje oziroma nadziranje vaših objektov. Zagotovo pa je še najvarneje, da za svoje premoženje poskrbite z namestitvijo tehničnega varovanja. Ta oprema je že precej dostopna in zagotavlja večjo varnost, vsekakor pa to še ne pomeni, da ne moremo postati žrtev kaznivega dejanja.
Konec meseca bo tudi vesel pustni čas. Menimo, da ni odveč ponovno opozorilo, da zakon o varnosti cestnega prometa prepoveduje voznikom, da med vožnjo uporabljajo opremo in naprave na način, ki bi zmanjševale njihovo slušno in vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Povedano preprosteje, med vožnjo voznik ne sme uporabljati mask ali drugih okraskov, ki bi vplivali na varno udeležbo v prometu. Za nespoštovanje teh določil je zakonodajalec predpisal tudi globo. Do hujših posledic pa lahko pride, v kolikor pred vožnjo pijemo alkoholne pijače. V lanskem letu je na območju Policijske postaje Žalec prometne nesreče povzročilo 11 % vseh povzročiteljev prometnih nesreč. Kljub temu da so dnevi vedno lepši, zima še vedno kaže svoje pasti in jih moramo upoštevati. Še vedno bodite pozorni na morebitno poledico, hitrost vožnje prilagodite lastnostim in stanju ceste ter prometnim razmeram, vozite na zadostni varnostni razdalji, spoštujte porednost vozil, ki vozijo po prednostni cesti, pred vsako spremembo smeri vožnje se prepričajte, če to lahko storite varno in na koncu, ne pijte alkohola, v kolikor boste udeleženi v prometu.
Vsi skupaj lahko te pomladanske dni še polepšamo, da poskrbimo za svojo varnost in varnost naših najbližjih.
Želimo, da živite varno!
Beno BALAŽIČ KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE Policijski inšpektor II
Ob prvi obletnici prezgodnje smrti se spominjamo
dragega atija in ata
MARKA DOLINŠKA
Sin Beno z Diano in Nikom ter hči Tina z Niko
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
MIRKO PEŠEC
iz Žalca
(3. 3. 1930-27. 1. 2006)
Ob izgubi našega ljubečega Mirka se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, dr. Vlatkoviču za nesebično pomoč, patronažni sestri Cvetki Grm, kakor tudi ostalim patronažnim sestram ZD Žalec za pomoč in lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Hvala govorniku za besede sočutja in gospodu za odigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste v tako velikem številu počastili spomin nanj in ga pospremili k večnemu počitku.
Žena Justika in hči Jožica z družino
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta in dedija
STJEPANA ŠIMEKA -STEVA
iz Arje vasi 6 (15. 6. 1922-9. 2. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala govorniku gospodu Henriku Krajncu, gospodu župniku Vančiju Arzenšku, trobentaču, petrovskim pevcem, pogrebni službi Morana in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Milka, sinova Marijan in Martin z družinama
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, stare mame in prababice
ERNE ISKRAČ, roj. NEMEVŠEK
iz Žalca (1934-2006)
Iskrena hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in jo spremili na njeni zadnji poti.
Hvala tudi vsem, ki se je boste spominjali, se ustavili ob njenem grobu in prižgali svečko.
Žalujoči: vsi njeni
V globini duše, globje od bolečine življenja, je neskončna in slovesna tišina.
Je prostran ocean miru, ki ga nihče ne more zmotiti.
V SPOMIN
27. februarja bo minilo leto dni, odkar nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila naša draga
MATEJA BALOH
iz Liboj
Vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala.
Žalujoči: mož, mamica, ati, sestra in vsi ostali, ki smo jo imeli radi
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
ob izgubi ljube žene, mame, omice in prababice
JOŽEFE PEŠKO
s Polzele
(11.3. 1933-20. 1.2006)
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Žalujoči: vsi njeni
Vse mine,
bolezen in trpljenje, le spomin na tiste, ki odšli so, nam ostane vse življenje...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mame
ANICE LESKOŠEK, roj. ŠTEFANČIČ
iz Migojnic
(22. 7.1953-5. 2. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času njene bolezni ter v dneh slovesa kakor koli pomagali ter nam stali ob strani, izrekli ustno in pisno sožalje, darovali svete maše, sveče ter cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Slavko ter sinova Bojan in Grega z Anico
MALI OGLAS
Oddam v najem GOSTINSKI LOKAL V CELJU (center mesta). Telefon: 03 713 27 10.
Oddam v najem GOSTINSKI LOKAL in SAMSKE SOBE V ŽALCU.
Telefon: 031 343 913.
MALI OGLAS
ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE posreduje za vsa starostna obdobja na področju celotne Slovenije in ima temu primerno že tudi mnogo članstva.
Informacije: 031 505 495, 572 63 19.
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedija
KARLA VASLETA
z Brega pri Polzeli 42/c (1.9. 1940-18. 12. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali zanj cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja.
Prisrčna hvala župniku Jožetu Kovačecu, kvintetu Lastovka, Tovarni nogavic Polzela, Mlekarni Celeia Arja vas, podjetjema Schiedel Prebold in Sip Šempeter, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Morana.
Žalujoči: vsi njegovi
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela.
Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni.
ZAHVALA
V večnost je zaspala naša draga sestra in teta
MARIJA ŠKORJANC
(16. 11. 1937-5.2. 2006)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste na kakršen koli način poskušali ublažiti našo žalost - s sožalji, cvetjem, svečami in darovi. Posebna zahvala za požrtvovalnost in trud je namenjen osebju DOMA NINE POKORN Grmovje, kjer je naša draga pokojna preživljala zadnja leta življenja.
Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljeno mašo in pogreb, Moškemu pevskemu zboru Prebold za odpete pesmi, gospodu Rudiju Hermanu za govor in pogrebni službi Ropotar ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Pokojna je zadnje dni preživela v Bolnišnici Topolšica, zato hvala tudi njihovemu osebju.
Žalujoči: vsi njeni
Za teboj ostala je praznina, v naših srcih neizmerna bolečina, bolečino da se skriti, tudi solzo zatajiti, le tebe nam nihče ne more več vrniti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in omice
STANISLAVE DROBNAK
iz Šempetra
(25.4. 1929-30.1.2006)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Občine Žalec in SIPRO Žalec, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev Polzela za izjemno lepo oskrbo in nego v času njenega bivanja v domu ter medicinskemu osebju pulmološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin in human odnos ob iztekanju njene življenjske poti. Prav tako hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, govorniku gospodu Dušanu Banku za poslovilne besede, trobentaču in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebni službi Ropotar iz Šempetra.
Žalujoči: sin Andrej, hčeri Tatjana in Božena z družinami
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Poštni ropar prijet
Na Gomilskem je bila pred dnevi oropana pošta. Neznanec je vstopil v prostore pošte, odrinil občana in poštni uslužbeniki ukazal, naj mu da denar. Pri tem je vanjo meril s pištolo. Uslužbenka mu je dala nekaj denarja, ropar pa se je nato odpeljal neznano kam.
Policisti so z intenzivnim zbiranjem obvestil in preiskavo
ugotovili, da je rop zagrešil mlajši moški iz Trbovelj, ki se je do Gomilskega pripeljal kar z neoznačenim taksijem in se z njim nato odpeljal proti Vranskem oziroma Zasavju. Na vesti ima več podobnih dejanj. V tej preiskavi pa so kriminalisti odvzeli prostost tudi moškemu, doma z območja Upravne enote Žalec, kije preprodajal mamila.
K. R.
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
Z vsakim sončnim zahodom, v vsaki večerni zarji lepota premaga smrt.
(M. Pavček)
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil
MILAN ČREMOŽNIK
- čevljarski mojster v pokoju iz Sp. Grušoveij 20
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše in za izraze sožalja, gospodu župniku ter vsem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Prav posebej pa se zahvaljujemo prijateljem konjenikom za častno slovo, govorniku ter pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njegovi
Tiho si odšla od nas kot lepa misel, ki ne mine
in nam pusti spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame in prababice
JOŽEFE GORIČ
iz Šempetra (15. 6. 1914-4. 2. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v mislih z njo in z nami, nam pomagali v najtežjih trenutkih, se prišli poslovit od nje, in hvala vsem, ki se vas je dotaknilo njeno slovo in naša žalost.
Njeni najdražji
V naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
V SPOMIN
Letos mineva 22 let, odkar nas je zapustil naš ljubljeni
JOŽE GORIČ
iz Šempetra (3.1.1911-2.9.1984).
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Njegovi naj dražji
Mineva leto žalosti, kar smo izgubili našega dragega sina in očija
TADEJA
Hvala vsem, ki se ga spominjate ali postojite ob njegovem preranem grobu. Hvala vsem, ki nam pomagate lajšati neizmerno žalost in bolečino.
mama, oče, hčerka Živa
Le kje so tisti časi, ko srečni mi vsi smo bili, ko vaju vsi radi smo imeli.
Zdaj prazen dom je in dvorišče, zaman vaju oko naše išče.
Zdaj vaju od nikoder ni.
Zdaj vajin grob prerani rože krasijo in za vajino ljubezen svečke vama gorijo.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, odkar smo za vedno izgubili našega dragega
MARKA DOLINŠKA
(15. 6. 1944-23. 2. 2005)
.. .in v letu 2006 mineva skoraj 16. leto, odkar smo za vedno izgubili našega dragega ata
STANKA NOVAKA
(6. 11.1932-19. 8.1990)
Hvala vsem, ki postojite ob njunem preranem grobu in s prižigom sveč ter prinašanjem cvetja počastite spomin nanju.
Žalujoči: Dragica, mama Zofka, Claudia, Aleš, Stane in Lidija z družinami
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar smo za vedno izgubili ljubljeno mamo in ata in mnogo prezgodaj tudi brata in strica
MARIJO, FRANCA in DRAGA LOPANA
iz Marija Reke
Ko vaše zaželimo si bližine, pridemo tja, v ta mirni kraj tišine, v naš tihi, zdaj prazni dom. Tam srce tiho se razjoče, saj verjeti noče, da vas več med nami ni... Pogrešamo vas...
Hvala vsem, ki skupaj z nami postojite ob njihovih grobu in jim prižigate sveče v spomin.
Žalujoči: Zofka, Franci in Marinka z družinami
(5. 5.1929-2. 2. 2005)
Življenje - to niso dnevi, ki so minili, ampak dnevi, ki smo sijih zapomnili...
V SPOMIN
JOŽETU i„ ANICI VOH
iz Šempetra
Draga ate in mama!
Čas hitro mineva, toda v mislih sta z nami vedno in povsod.
Še vedno prihajata nazaj, med svoje najdražje, ki vaju močno pogrešajo in živijo od vajine ljubezni.
Vsem, ki kdaj postojijo ob vajinem grobu in skupaj z nami prižigajo svečke, smo iz srca hvaležni.
Žalujoči: vsi najbližji
Težko verjeti je resnici kruti, da za vedno si odšel V spominu pa ostajaš in živiš.
ZAHVALA
ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, atija in dedija
ADOLFA PŠENIČA
iz Vrbja 8/a
(21. 5. 1941-23. 1. 2006)
Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar, predvsem gospodu Pungartniku za tople besede ob njegovem slovesu, pevcem, gasilcem iz Vrbja, gospodu župniku za opravljen obred ter gospodu Kisovarju za organizacijo pogreba.
Iskrena hvala vsem, ki ste čustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Če imaš nekoga rad,
nikoli ne umre,
samo nekje daleč, daleč je!
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi ate in dedi
FRANC GOVEJŠEK
iz Pongraca
(21. 3. 1914-28.1. 2006).
Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej za ponujeno dlan in široko odprto srce.
Žalujoči: sin Branko in hči Martina z družino
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
V. d. odgovorne urednice Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 12.900 izvodov, cena časopisa je 350 tolarjev.
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre, tete, babice in prababice
IVANE ŠTORMAN
iz Jurčičeve ulice 2, Žalec
se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče, gospodu župniku in pevcem, pogrebcem ter gospodu Zagodetu za spremne besede, še zlasti sosedom iz naše ulice in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sestra Ana in vnuk Aleksander z družinama
Ostala je praznina in neizmerna bolečina, a v srcih naših boš živel, nikdar od nas ne boš odšel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega sina, brata in vnuka
SANDIJA KOTNIKA
iz Pongraca 119 (14. 6. 1975-9.1.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč ter izraženo sožalje.
Prav tako se zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Žalec, kolektivu pogrebne službe Ropotar ter vsem ostalim, ki so nam stali ob strani.
Vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu in postali ob njegovem grobu, prisrčna hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Solze lahko zatajiš, a z bolečino, da te ni - živiš.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 25. februar 1982, ko nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
PAVEL ROZMAN
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižgete svečko na njegovem grobu.
Vsi njegovi
V SPOMIN
LADKI SORŠAK
z Vranskega
(15. 12. 1940-21. 2. 2005)
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč.
Naselila seje, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, v vseh, ki si jih ljubila nekoč.
(T. Pavček)
S toplino v srcu - vsi njeni
POGREBNE STORITVE
loan Ropotar, s.p.
tet.: 700 It, 85 GSM: 0t,1 613 269 GSM: 061 748 904
StaroOaška ut. 12, Šempeter
betoOni čas: od 00. do 24. ure
Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo do 24. mara 2006 v uredništvu, Aškerčeva 9a (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
Te bolezen je objela, še posebno moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta
JOSIPA KARAŽIJA - JOŽETA
iz Vrbja 68
(11.5. 1940-27. 1.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sokrajanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v času bolezni in v dnevih slovesa stali ob strani in z nami delili bolečino ter darovali sveče in za sv. maše. Iskreno hvala patru Vikiju za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, govorniku Franju Pasariču in Dušanu Pungartniku za lep govor, trobentaču Viliju Ograjenšku. Hvala I. OŠ Žalec, DU Vrbje, Kliničnemu centru Ljubljana - dr. Jezovškovi, Bolnišnici Topolšica - dr. Drnovškovi, Zdravstvenemu domu Žalec, posebno še zahvala patronažni sestri Urški Flajs za pomoč pri domači negi, pogrebni službi Ropotar in gospodu Kisovarju za organizacijo pogreba.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Danica, sin Darko in hči Majda z družinama
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
FRANCA PUKMAISTRA
iz Zabukovice (15. 3.1958-14.1. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala za pomoč družinam Štucin, Randl, Marjanci Užmah, sostanovalcem, pogrebni službi Ropotar ter društvu invalidov in upokojencev.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: njegovi domači
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
STANISLAVA
PUNCERJA
z Ložnice pri Žalcu (1937-2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, za svete maše, še posebej vsem sosedom za izkazano denarno pomoč in družini STARIČ za izkazano pozornost.
Hvala vsem.
Vsi njegovi
Igre na snegu
Braslovčam tretjič prvi
Vožnja z zračnico
Turistično društvo Občine Polzela in Zveza športnih društev Občine Polzela sta v Ovčji jami v Šeneku pripravila prireditev Igre brez meja na snegu. Namen iger, ki so bile tokrat drugič, je predvsem druženje na snegu, da pa bi bilo vse skupaj bolj zanimivo in napeto, so igram dodali tekmovalni značaj.
Program je zajemal igre predšolskih otrok in igre za odrasle in mladino, ki so se pomerili v slalomu s sankami v štirih kategorijah, v dveh starostnih skupinah v ekipnem spustu z zračnicami, družinsko tekmovanje v oblikovanju snežaka pa so morali zaradi preveč zmrznjenega snega opustiti. Čeprav vreme ni bilo najlepše, se je iger udeležilo veliko mladih in
Laboda v preboldskem ribniku
Preboldski ribnik pod Žvaj-go je tudi v teh zimskih dneh zelo obiskan. Razlog za to je predvsem labodji par, ki si je svoj življenjski prostor, vsaj začasno ali morda za stalno, izbral v tem prijetnem kotičku Občine Prebold.
Labodji par je tu že od začetka decembra in kot kaže, se zelo dobro počuti v tem okolju, ki je še posebno v poletnih mesecih priljubljeno zbirališče ljubiteljev ribolova, sprehodov in narave. V neposredni bližini sta speljani tudi trim steza in pot, ki vodi na hrib Žvajgo. Izpod nje priteka tudi voda, ki polni preboldski ribnik ter napaja vodovodno omrežje s kakovostno vodo. Zaradi stalnega pritoka voda kljub zelo nizkim
Labodji par v Preboldu
temperaturam ne zamrzne.
V minulih dneh je Slovenijo obšla novica o mrtvemu labodu v Mariboru, ki naj bi po opravljenih preiskavah o vzroku smrti poginil zaradi tako imenovane
ptičje gripe. Za »preboldska« laboda vsaj za enkrat najbrž ni nevarnosti, vseeno pa previdnost ni odveč, če se bi izkazalo, da se pojav ptičje gripe v Sloveniji širi.	D. Naraglav
Nevarnost, ki preži s streh
V vsaki zimi, ki je bogata s snegom, se rado zgodi, da s kakšne strehe zgrmi kup snega ali se utrga kakšna ledena sveča, ki lahko poškoduje avtomobil ali še huje rani ali celo ubije človeka. Takrat se sproži plaz obtoževanj in razčiščevanj, kdo je za to kriv, kdo je odgovoren za preprečevanje tovrstnih ne-
sreč. Običajno so glavni krivci lastniki objektov, ki niso poskrbeli za ustrezno vzdrževan objekt.
Problematične so tiste zgradbe, ki stojijo tik ob cesti ali mimo njih poteka pločnik za pešce. Ena takšnih zgradb stoji v centru Prebolda. S strehe pogosto pade na cesto ali pločnik kakšna streš-
Pred znakom STOP presenečenje s strehe
na opeka. V teh zimskih dneh pa je to še bolj nevarno. Prejšnji teden je voznici osebnega avtomobila, ki je stal na križišču in se vključeval na regionalno cesto Prebold-Trbovlje, s strehe nenadoma priletela snežna gmota in poškodovala avtomobil. Na srečo voznica ni bila poškodovana. Že nekaj pred osmo uro zjutraj pa je z istega objekta zgrmel na regionalno cesto Prebold-Trbovlje snežni plaz, pomešan z opeko. Ob tem dogodku si je podžupan Občine Prebold Franc Škrabe zastavil vprašanje, kako dolgo se bo še vleklo sprenevedanje lastnikov in pristojnih inšpekcijskih služb, ki so bile s strani lokalne skupnosti že večkrat pisno obveščene. Ne samo da objekt kazi izgled centra Prebolda, ampak tudi ogroža varnost ljudi in njihovega premoženja.
D. Naraglav
V Podpeci nad Črno na Koroškem, pod najvišjo koroško goro Peco, so tokrat že štirinajstič gradili snežne gradove. Sto devet ekip z vseh koncev Slovenije, ki so štele od pet do osem članov, je zgradilo pravo snežno kraljestvo.
Domišljija je dobila krila in mladi graditelji so se lotili snežnih zidakov z neomajno vnemo. Med graditelji je bila
tudi osemčlanska mladinska ekipa Planinskega društva Do-brovlje-Braslovče, ki je branila lanskoletni naslov zmagovalca. Naslov so ubranili, postavili pa so grad, ki ga je na sprednji strani krasila podoba Alenčice in kralja Matjaža. Njuna zaljubljena podoba jim je zares odlično uspela, še bolj romantično pa so jo naredile številne lučke, ki so zasvetile, ko je padla noč. Prireditev, ki je bila
rekordna po številu ekip in postavljenih skulptur, je bila rekordna tudi po številu obiskovalcev, ki jih je bilo toliko, da so morali v tem delu Koroške vzpostaviti poseben prometni režim. Braslovška ekipa, ki ima sedaj tri zmage in eno drugo mesto, uživa podporo Občine Braslovče in mesarstva Simona Stroj anška. Za nagrado pa si bodo Braslovčani ogledali Pivovarno Laško. T. Tavčar
malo manj mladih, še več pa je bilo gledalcev, ki so se ob gledanju odlično zabavali. Člani društva Malteška konjenica pa so z vprežnimi sanmi poskrbeli za dodatno zabavo, gledalce so namreč prevažali po zasneženih poljanah. Organizator je poskrbel tudi za ogrevanje, na svojih stojnicah je ponujal čaj in kuhano vino ter prigrizke.
T. Tavčar
Zmagovalni graditelji pred svojim izdelkom
Želja: olimpijske igre
Med zelo obetavne mlade športnike v Savinjski dolini sodi 14-letni deskar na snegu Luka Jeromel iz Braslovč, ki je član kluba Viharnik iz Velenja in mladinske državne reprezentance in ima status mladinskega državnega športnika. V lanskem letu je postal skupni mladinski zmagovalec snowboard toura Slovenije, na pokalu Topolino se je uvrstil v finale v disciplini snežni kanal in dosegel trinajsto mesto, bil pa je tudi šolski državni prvak. V letošnjem letu je pričel tekmovati na FIS tekmovanjih in za evropski pokal v disciplini snežni kanal. Na Hrvaškem je zmagal na FIS tekmi, na drugi tekmi FIS v Zermanttu v Italiji pa je bil petnajsti. Njegov letošnji, do sedaj največji uspeh pa je pravkar končano mladinsko svetovno prvenstvo, ki je bilo v Južni Koreji, kjer je kot najmlajši udeleženec svetovnega prvenstva v kategoriji od 14 do 20 let, v disciplini snežni kanal, med 74 tekmovalci zasedel 28. mesto. Letos ga čaka še veliko domačih
Luka Jeromel
in mednarodnih tekmovanj, njegova največja želja pa je, da bi čez štiri leta nastopil na olim-
Tudi letos Tek za življenje
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije s sedežem v Žalcu je tudi letos pridobilo licenco ameriškega združenja za raka za organizacijo celodnevne prireditve Tek - hoja za življenje za preživele z rakom. Tek - hoja bo v petek, 16. junija, na žalskem stadionu, eno prireditev v drugem kraju pa bodo pripra-
vili še jeseni.
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje bo k sodelovanju na prireditvi povabilo vsa društva, ki se ukvarjajo z bolniki z rakom oziroma s promocijo zdravega načina življenja, sodelovali bodo tudi celjski srednješolci in mariborski študentje. Namen teka - hoje je javno podpreti bolnike z rakom in njihove
pijskih igrah, saj je njegova disciplina snežni kanal olimpijska disciplina.	T. Tavčar
družine, izpostaviti izkušnje tistih, ki so premagali bolezen, in se spomniti vseh, ki jim tega ni uspelo. Ob tem bodo tudi letos zbirali denar za nakup medicinske opreme ali izboljšanje standarda nege bolnikov z rakom. Kulturno-športno-zabavna prireditev naj bi trajala 24 ur, saj se je tudi proti bolezni potrebno boriti 24 ur na dan. Podrobnejši program bo dogovorjen v prihodnjih tednih. Častni pokrovitelj letošnjega teka bo Lojze Petrle.	K. R.