Kmetijstvo
A)  Poljedclstvo
Okrajni petlctni • plan postavlja tcme-lje razvoju kmetijstva na povečanje po-vršine orne zemlje, uporabi selekcionira-ranih semcn, umetnih gnojil in posveča pozornost industnjskim rasilinam. krom-pirju,   povrtnmam   in   krmskim   rastlinam.
Na razstavnem prostoru je bila vsem tem pianskim potrebam izražena primerna pozornost, ki so jo tzkazala le državna posestva, kmetijske obdelovalne zadruge in zadružne ekonomijc, dočim kmetje sa-mi   na   razstavi   niso   udeleženi.
Državno posestvo Dornava je razsta-vilo primere dobrih pridelkov krompirja. dornavske čebule, paprik, buč, korenja in zeljnatih glav Važnost hektarskega donosa krompirja je bila izražena pri vsa-ki vrsti krompirja z označbo sorte in do-nosa. Od razslavljenih šest vrst krompirja ie letos najbolj obrodila sorta »Bintje« (31)0 q), potem sorti »Bomov« in »Acker-segen« (22(i q) »Kresnik« (200 q), »Pozni rožnik« (180 q) in »Kanada« na poizkuš-n]i (60 q). Z razstavljenim diagramom pa je bila prikazana važnost gnojenja. ki je poleg dobre obdelave pripomoglo do izboljšanja   hektarskih   donosov.
Zadružna ekonomi]a Hristof Minčo v praksi skrbi največ za povrtnino. Razsla-vila je vzornt pridelke česna, čebule, pe-terŠilja, kortnja. redkve, pese, hude in sladke paprike (6 sortj. starozagorsko vi-suko čebulo (por), 3—4 kg težko karfiolo. salato. zelje itd Lastni pridelek semen prcdstavlja za zadrugo velike moinosti razširitve v.;akovrstnih nasadov. Semena rdeče pese. fižola. čebule, paprike, solate, zelja, špinače, redkvice, paradižnikov so bila  prcdmet   zanimania  ljudstva.
Ekonomija TAM v Staršah je tudi pn-kazala skrb za pridelek krompirja. Sorta »Uneidovec« je obrodiia 41.000 kg na hekiar Mcstna ekonomija je prikazala krompirjevo sorlo »Kardinal« z 240 q do-nosa in »Oncidovcc« s 400 q. Sadjarsko-produktivna zadruga Osojnik jc pridelala na ha 300 q krompirjeve sorte »jubel« KOZ Trniče je pridelala krompirjeve sor-te »Jubel« 270 q, sorte »Kardinal« 280 q, »Oneidovca« 320 q, »Poznega rožnika« 200 q in »Marte- 220 q. KOZ Gorišnica je dosegla s krompirjem sorte »Jubel« na hekiar 300 q Poleg krompirja so ekono-mije in KOZ prikazale izredno velike bu-če, zemlje. koruzo, čebulo, pšenico, ovcs. ječmen in rž Državno posestvo •• Dorna-V! je razsiavilo 40 kg težko bučo. mcstna ekonomija Ptuj tn buče, težke 24—28 kg. KOZ Sobetinci pa }e razstavila bučo-dvojčka Po pndelku buč je razvidno. da posvečajo državna poscstva in zadruge pridelku oljnih rastlin in obencm krrn-skih rastlin potrebno pozornost. Pn večim razstavljalcev pa je bilo lahko opaziti ve-činoma enako velikost čebule. ki jc po-sebna rastlina v ptujskcm okraju KO/. Gorišnica jc na razstavi poudarila važ-nost sončnic s primcrom posebno velike sončnične kape Primcrov sladkorne pese, lauu,   konoplje,   soje  ni   bilo  videti.
B)   Sadiarsfvo
V razstavnem prostoru je prikazalo oblastno odkupno podjetje za odkup sadja in zelenjave, državni posestvi Pod-khnik in Zavrč, ekonomija Leskovec, sadjarsko-produktivna zadruga Osojmk, KOZ Prvenci, ekonomija gozdnega gospo-darstva Vurberk razne sorte jabolk. Pred-vsem oblastno odkupno podjetje je na-zorno razvrstilo lepe primere istosortnih jabolk, kot: kanadke, on-tario, zeleni šte-tinec, damasonski kosmač, karea, bosiop-ski kosmač, zlata parmena, lomionski pe-ping, ananas, pogačar, rožmarinka, bo-bovec, belfleur; hruške: blumen, bahovka, pastorovka. Prikazal se je tudi raačin pa-kiranja sadja za transport za bližnje in daljne tran&porte. Nikjer ni bilo poudar-jeno, ali je to sadje plod pritSikavega ali visokostebelnega drevja in ali je bilo to drevje zaščiteno pred drevesnirai boleam-mi. Vprašanju sadjarstva je posvetilo na razstavi posebno skrb državno posestvo Zavrč. Razstavilo je sorte jabolk, kot: lepocvetko, herbertovo rcneto, ananasovo reneto itd. Zrele ali posušene slive, hru-ške, orehi in krhlji so bili v malem za-stopani Slive so sploh izostale. Držav-no posestvo Podlehnik je naredilo iz orc-hov napis: Tito — Partija. Kostanj je razstavilo   oblastno   cwikupno   podjetje.
C) Viaogradmštvo
Grozdje je razstavilo državno posestvo PodJebnik, ekonomi.ia Leskovcc, državno posestvo Zavrč, KOZ Prvenci, KOZ Go-rišnica. Državno posestvo Podlehnik je prikazalo relicf terasnega nasada, ki je za Haloze novost in stvar bodočega razvoja. Ta način vinogradniških nasadov je pri-kladen na strminah, kakor je to že iz-vedeno na Podlchniku. Državno posestvo Zavrč je prikazalo tudi grafikon razvoja vinogradništva in sadjarstva. Uspehe pn vinu potrjuje razstavljenih šest diplom Simbol Haloz pa je poudarjen s klopot-cem, na Čigar ogrodju so pos^avljene sie-klenice z vinom in obešcno grozdje. Vino-gradniško-obdelovalni zadrugi Gorca-Dež-no in Dravinjski vrh nista razstaviii grozdja
Vinarska zadruga Slovenija-vino in oblastno VTino v Ptuju ter Vinarska za-druga v Ormožu so se na razstavi potru-dile prikazati razne vzorce vina iz Slov in haloškib goric. Vinarska zadruga v Ptuju je razstavila filter za ostro filtri-ranje, orjaški filter za vino, aparat za doziranje sodov. grafikon z označbo na-ročnikov naših vin (Francija, Svica, Ce-ška. Poljska. Madžarska itd.)- Med raz-stavljenimi steklenicami vin je tudi devet diplom za sortirana vina kot so haložan. haloški biser, traminec. haloški rizling, muSkatni silvanec. Sloveni ja-vino je raz-stavilo aparat za avtomatsko polnjcnje sleklenic, aparat za zamaševanje in na-čin pakiranja stekknic za transport. Oblastno vino Ptuj pa jc prikazalo pro-ccs čiščenja vin z želitino in odvzem bar-ve z eponitom; razslavilo je tudi apara-turo za določanje kislin ter ^parat za do-ločanje alkohola.
D)  Živinoreja
Na dan otvoritve razstave je bilo raz-stavljenih par primerov plemenskih bikov kanjev in molznih krav, za katere so s« zanimali delovni Ijudje z državnih pose-stev, zadrug in ekonomij ter privatni kmetje. Prašiči niso razstavljeni. Perutni-narstvo in zajčjerejo je razstavila ekono-mija TAM iz Starš, Perutnina Ptuj in dru-štvo rejcev malih živali ter mestna eko-nomija. Okrajni lovski svet je razstavi: razne pasme psov, Gozdna uprava Ptnj pa  tri   srne.
Okrajna čebelarska zadruga je razsta-vila vzorce panjev, od katerih je za trans-port čebel najprikladnejši Znidaršičev tif panja. Tov. Komelj je obiskovalcem raz-stave razlagal važnost čebelarstva in jiir pokazal način pridobi^anja medu od če-bele preko satovnic in panjev ter raznih naprav do medu in voska. Čebelarska za-
druga je prikazala tudi čebelarsko Itte-raturo in več slik s Čebelarji — člani zadruge.
Vse, kar je bilo razstavljeno v zvezi s kmetijstvom, je bila za državni kot za-družni sektor praktična šola in slika mož-nosti razvoja kmetijstva v vseh panogah od poljed^lstva  do živinoreje.
Na razstavi ni izostalo ribištvo. ki ga je nazorno prikazala okrajna ribarska za-druga. Tov. Peklar Marko je razlagal obiskovalcem važnost razvoja ribarstva v vodah na področju ptujskega okraja ter prikazal posebnosti ribolova trnkarjev in tnrežarjev.
Okrajni lovski svet je razstavil razne gozdne živali in rogove postreljenih jele-nov in srnjakov. Razstavil je tudi prime-re lovskih pušk, ki so služile lovcem za pobijanje škodljive in za prehrano ljud-stva   koristne   divjačine.