Samo Anglija je zakrivila zločinsko bombardiranje Zvrhana krivda aaglo-amerssklli letalskih gangsteriev NeniSka vlada je s no dokumenti dokazala, da )e An-gilfa pripravljala ta zioiin Ze dolgo pred izbrolsom volne 2e ▼ zsdnjt »tevilki našega list« smo objavili j kancev. Ixj«vil je namreč sledeče: »Spričo infaa»- poročilo o nezaslišanem zločina anglo-ameriških gangsterjev, ki so s svojim terorističnim napadom v noči od 28. na 29. junij porušili v Köln-u mnogo stanovanjskih hiš, predvsem pa kulturne spomenike nenadomestljive vrednosti. Porušili so v Köln-« v vseh dosedanjih napadih nad 30 cerkva, med njimi zelo častitljive spomenike krščanske umetnosti. Pri predzadnjem omenjenem napadu p« so prvikrat zelo občutno poškodovali prekrasno gotsko katedralo, dočim sta bila starodavni rotovž in hanzeatska dvorana Gürzenich popolnoma porušena. Dobrih pet dni pozneje, ko je nastal po vsej Nemčiji vihar sovraštva proti Angliji in Amerikancem, pa so se anglosaški letalski gangsterji ponovno pojavili nad Kölnom. Vsled številnih eksplozivnih In zažigalnih bomb je imelo prebivalstvo ponovne izgube in v različnih mestnih okrajih so nastala nova razdejanja. Ve« kulturni svet se je prijel za glavo, ko j« Izvedel za zločin anglo-ameriških letalskih gangsterjev. V prvem hipu je bilo jasno, da so zmožni uničevanja evropske in predvsem nemške stavbne kulture samo tisti, ki nimajo pokazati nič lastnega. Katedrala v Köln-«, äje razvaline vidimo na današnji naslovni sliki, je bila najčistejši izraz nemške gotike, stavbnega sloga, ki ga občuduje in ga bo večno občudoval sleherni človek sedanjosti ln bodočnosti. V porušenih in poškodovanih cerkvah to katedralah Nemčije ni zapo-oaden zgolj umetniški stav-barski duh preteklih stoletij, temveč tudi takratno pojmovanje življenja, ki je bil« vtelešeno v vernosti nem-Ikega in sploh zapadnega sveta. Kaj vedo končno potomci nekdanjih ameriških pustolovcev, gangsterjev in sleparjev o tem, da so kamnoseki v srednjem veku pri Hesanjtt kamnov za sedaj porušeno katedralo peli nabožne pesmi I To je bii« stavbarstvo, ki je bilo v tokratnih stoletjih nekaka služba božje in izpovedovanje v veličastni lepoti i»-klesanega kamenja Anglosaški morilci niso čuvali teh spomenikov, ker hočejo oči-vidno uničiti ne samo prebivalstvo bombardiranih mest, temveč tudi te večne, nenadomestljive spomenike nemškega idealizma is občutka za lepoto. Nikdo ni karakteriziral anglosaških zločinov v teh poslednjih mesecih tako točno kakor nekdanji Italijanski ministrski predsednik Orlando, ki je bil nekoč velik prijatelj Anglije in Zedinjenih držav Tisti Orlando, kl je so-podpisal verzajsko mirovno pogodbo, Je izrekel uničujo-čo obsodbo Anglo-Ameri- ne okrutosti, pred katero niso zaščitene niti ženske in otroci, in spričo uničevanja kulturnik spomenikov, ki so jih v preteklih tisoč letih spoštovali v«) narodi, s« mora dvigniti celokupno človečanstvo Angleži in Amerikanci so v teh mesecih «ničih več kakor v enem tisočletju tm naravne katastrofe, potresi, vulkani in več kakor invazije Arabcev, Saracenov, Normanov to Turkov v zgodovini Sicilije Amerikanci in Angleži so se omadeževali s sramoto in str ahopet-nostjo, katere se bo svet spominjal še skozi stoletja. Te sramote ne operejo z vodami vseh oceanov. Angleži in Amerikanci so se nakopali prekletstvo Boga in vsega človečanstva,« Ves dosedanji potek terorističnega bombardiranja zapadne Nemčije in južne Italije Je dokazal, da so anglosaški gangsterji sicer razrnšiH celo vrsto mest to povzročili najobsežnejša razdejanja, kljub temu pa se jim spričo tisočev mrtvih in ranjenih Nemcev in Italijanov ni posrečil nikjer niti najmanjši vdor v moralno fronto domovin« osi V svojem nazornem članka v tednik« »Das Reich« je Reichsminister dr. Goebbels pod zaglavjem »Spomenik narodne solidarnosti« izrekel vse tisto kar je občutil nemški narod ob pogledu na ruševine zapadnih mest »Nemški narod se zaveda, da moderna vojna ne pozna nika-ke milosti To je neizprosljiva borba za življenj« narodov, to kdor bo podlegei ga pričakaj« p«-kel.< Scherl-Bilderdienst- Autoflex. Der Kölner Dom, Ziel der britischen Luftpiraten. Bei dem Terrorangriff der britischen Luftwaffe auf dicht bebaute Wohnviertel doj Stadt Köln, erlitt der Kölner Dom schwere Spreng- und BrandbombenschAden. Di« britischen Luftpiraten haben «s gewagt ihre sinnlose Zerstörungswut an einem der herrlichsten Bauwerke, die deutscher Geist and Kulturwill« der Menschheit geschenkt haben, auszutoben. — Unser Bild zeigt den Kölner Dom. SnßHe . Scherl-Bilderdienst Autoflex. Die schweren Zerstörungen Im Kölner Dom. Blick a«f den von den britischen Bomben verwüsteten Dreikönigsaltar. Die schwarze Mut- svoje vojne načrte, torgottes, die diesen Altar schmückt, wird allabendlich in Sicherheit gebracht und ist des- tega pa dokazujejo ti doku- halb verschont geblieben. mentl, da Je nemška vlad« Akoprav si t« ves pošte-mislečl svet edin v ob-mju strahopetnih in neukih terorističnih napa-naših sovražnikov, Ao-tt to Amerikanci kar tek» ejo v ubijanju žensk, čkov to dec«. Ne min« raj dan, da ti plutokrafe-►•iočinci ne bi znova do-■»H svojega barbarskega »kovanja Da bi nekak® olažili glasove obsodbe iz iiziranih dežel, skušaj« I k>-Amerikanci zvaliti 'd« za te svoje zločin« sile osi. TI lopovi zatr-a}o venomer, da niso ie» letalske vojne proti -nim mestom ter da )• ti niso začeli Sedaj je nemška vlada ot»-pila v obliki diplomatske le knjige »Dokumente « ivdl Anqlije glede bora--rdiranja civilnega prebi-listva«. V tel zbirki se neti a Jo delom« akti, ki so jik 'rnške oblasti zaplenile te-'•n vojne. 110 dokumentov okazule z vso nesporno-stjo, da je Anglija bombni teror že dolgo pred izbruhom te vojne sprejela v Prek« Erscheint jeden Samstag — Verlag u.Schriftleifung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 - Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljähr.KM 1.2® elnschL9Rpf Poatgebflhr; Im Attreich; RM 1.20 etaschL 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscbeckkonto Wien Nr. 55030 WMI'lmiW W'iHMl|i|i^PFWi| HIWWijPHHBI IWMBil^wgJmMMBMIItaaSMMBWMS^^ Mr. 28 - Iii. Jahrgang Marburg a_ «L Dran, Samstag, 10. |uli 1943 E inzelpreis 10 Rpl ie na razorožitveni konferenci ▼ 2enevi, dne 18. februarja 1932 predložila predloge, po katerih naj bi se sploh opustilo letala kot sredstva vojskovanja. Führer je po prevzemu oblasti pri vsaki priliki nadaljeval svoja stremljenja za humanizacijo vojne. Pri tem pa je trčil v angleškem taboru ne samo na nerazumevanje temveč naravnost na odklonilno stališče. Dokumenti so urejeni v časovnem vrstnem redu in izpričujejo natančno vsak nemški korak v smeri humaniziranja vojne. Takoj po izbruhu vojne je Führer ponovno izrazil željo po dogovorih, da bi se zaščitilo civilno prebivalstvo in spomenike človeške kulture. Nemškim letalskim armadam je zapovedal, da se naj v svojih akcijah omejijo na vojaške objekte pod pogojem, da se bodo tudi sovražne letalske sile držale istega pravila. Dne 1. septembra 1939 je sporočilo nemško Sun an je ministrstvo poljskemu veleposlaništvu v Berlinu, da so nemške letalske sile dobile povelje, naj se omejijo na vojaške cilje. Da se je nemško letalstvo točno držalo omenjenega povelja, je potrdil angleški državni podtajnik za zunanje zadeve, Butler, dne 6. septembra 1939, v Spodnji zbornici, pa tudi francoski letalski atašč v Var-iavi je dne 14. septembra 1939 izrecno ugotovil, da je nemško letalstvo postopalo po vojnih zakonih in nanadalo samo vojaške cilje. Par dni po padcu Varšave, se je Führer v svojem govoru v Reichstag-u, dne 6. oktobra 1939, ponovno zavzel za humanizacijo vojne, čeprav je angleško letalstvo že 5. septembra 1939 podvzelo prve napade na Wilhelmshaven in Cuxhaven. 13. januarja 1940 so prvič padle angleške bombe na odprto nemško mesto, in sicer na Westerland na otoku Sylt. Temu prvemu bombardiranju civilnih ciljev so sledila še nadaljnja bombardiranja. Vrhovno nemško poveljstvo je 25. aprila 1940 obenem z ugotovitvijo bombnih napadov izrecno ugotovilo, da je pričel sovražnik letalsko vojno proti neutrjenim naselbinam brez vojaške ▼rednosti. Kljub temu je ohranilo nemško letalstvo v boju proti Angliji največjo vzdržnost, ker Je prejelo 25. januarja 1940 povelje, da ne sme napadati angleškega otoka. Po pričetku operacij na zapadu so se množili ««padi angleškega letalstva na nevojaške cilje v Nemčiji v hitrem vrstnem redu in v vedno večjem obsegu Nemško vrhovno poveljstvo je ugotovilo 18 maja 1940, da je sovražnik napadel po načrtu izključno nevojaške cilje. Angleško letalstvo pa je svoje bombne teroristične napade na nemško civilno prebivalstvo nemoteno nadaljevalo. Führer je čakal do 20. junija 1940 v upanju, da jih bo v sovražnem taboru le srečala pamet. Po zmagovitem zaključku vojnega pohoda na sapadu, je Führer v svojem velikem govoru v Reichstag-u, dne 19. julija 1940, apeliral še enkrat na angleško pamet. Odgovor na njegov poziv so bili prvi letalski napadi na nemške kulturne spomenike, na Goethe-jevo hišo v Weimars in na Bismarck-ov mavzolej v Friedrichsruhe. Rele 7. septembra 1940 je nato nemško letalstvo s močnimi silami napadlo London. Toda Führer fm ie enkrat dvignil svoj svarilni glas. Poslužil se >e otvoritve zimske pomoči, dne 4. septembra 1940, nadalje svojega govora pred staro gardo stranke, dne 8. novembra, novoletnega oklica 1. januarja 1941, govora v Reichstag-a, dne 4. maja 1941, in še drugih prilik. Cim je prišlo do obračuna z boljševizmom, se J« ojačil tudi angleški letalski teror. Svoj sedanji feadij pa je dosegel ta teror, ko so vstopile v vojno Zedinjene države Severne Amerike. Odslej se )e ta teror razširil tudi na ozemlje, ki ga je zasedla Nemčija. Maja 1943 so zahtevali angleški politiki in vojaški voditelji najbrutalnejše bombardiranje nemškega civilnega prebivalstva. Vlogo zabičevalcev so pri tem igrali vojaški voditelji. Dokumenti ki jih je objavil nemški zunanji «rad, ugotavljajo tedaj pred vsem svetom nezaslišano krvno krivdo Anglije in Zedinjenih dr-iav glede bombnega terorja proti civilnemu prebivalstvu. Pred vsem svetom je sedaj dokazano, da bi se bilo lahko preprečilo to podivjanje vojne, ako bi bil sovražnik poslušal Führer-jeva stremljenja pred vojno, po izbruhu vojne in med vojno. Anglo-Amerikanci pa v svojem zločinskem te-roriziranju nemškega civilnega prebivalstva niso dosegli nič drugega kot brezmejno sovraštvo vsega nemškega naroda in vse ostale civilizirane Hvrope. Silno se motijo, ako mislijo, da bodo spravili Nemčijo s takimi metodami vojskovania M kolena. Ravno nasprotno: obrambna fronta •bel vier i postotaaftc Itiemške čete porazile boljševike v prosteru med Bjelgorodom in Južno aJ Orel« — Savjeti so izgubili 309 tankov in 637 letel Weltbild-Gliese. Kampira um Bjelgorod—Kursk. Medtem, ko Je doslej vladalo na vzhodni fronti razmeroma zatišje. Je nastalo po poročilu z dne 6. julija zelo živo bojevniško delovanje v odseku Bjelgorod. Nemška infanterija Je v dotič-nem prostoru izvedla zelo uspešen lokalni napad V teku močnih sovjetskih protinapadov, so se še istega dne razvili težki boji na suhem in v zraku. Ti boji so se razvili vse do severno od Kurska in so se po poročilu z dne S. Julija stopnjevali glede srditosti od ure do ure. Naslednjega dne je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo o teh bojih sledeče: V prostoru okrog Bjeigoroda so se izjalovili tndl včeraj težki napadi, ki so Jih izvajali sovjetl z najmočnejšimi silami, katere so pripravljali že več tednov. Nemške čete so nato prešle z učinkovito podporo letalstva k napadn. Uspelo jim Je vdreti glotioko ▼ sovjetske postojanke, pri čemer Je zadobil sov- ražnik najtežje izgube. Samo čete snhozemne vojske so uničile 300 tankov, med njimi tndi takih najnovejše konstrukcije. Tudi v zraka Je prišlo v tem prostoru do srditih bojev z močnimi sovjetskimi letalskimi odredi. Dne 5. in 6. Julija so zbili Nemci v letalskih bojih in z artilerijo ob 41 lastnih izgubah 637 sovjetskih letal. Med temi letali se je nahajalo veliko število bojnih letal. Ostale operacije na vzhodni fronti so se odigravale kakor sledi: Pretekli četrtek Je Javilo nemško vrhovno poveljstvo z vzhodne fronte zgolj boje v odsekih pri Lisičansku in pri Kiro-vu. Letalstvo je medtem napadalo artilerijske postojanke in dovozna oporišča sovjetov z dobrim učinkom. V Črnem morfu je potopila neka nemška podmornica sovjetsko spremljevalno ladjo. Po poročilu, ki Je bilo izdano pretekli petek, so se izjalovili sovjetski napadi v odseku Do-rogobuš, kjer so se morali sovjeti po izgubi več sto mrtvih in ujetnikov umakniti na svoja izhodišča. V zaledju srednjega odseka nemške fronte so odredi skupno s policijo in odredi vojske ter letalstva končali uspešno neko čistilno akcijo. Razstrelili so 350 sovražnih bunkarjev ter zavzeli 194 utrjenih banditskih gnezdišč. Banditi so izgubili mnogo padlih in velike suiožine orožja in materijala. V soboto so Javili, da ni bilo na vzhodni fronti nlkakih posebnih bojev. Nemška težka artilerija je obstreljevala vojaško važne cilje ▼ Leningradu z opazovanim dobrim učinkom. Po nedeljskem poročilu so nemške čete v morskih plitvinah Kubanskega mostišča kljub terenskim težavam in sovražnemu odporu premaknile fronto proti vzhodu. Na ostali ironti so ie odigravali zgolj naskočni sunki pri Lisičansku in jugovzhodno od Velikije Luki. Na nekaterih odsekih vzhodne fronte je bilo v nedeljo nekoliko živahnejše kot prejšnje dni. V morskih plitvinah Kubanskega mostišča so nemške čete začasno zaključile večtedenske borbe v težavnem terenu. Sovražnik Je tu izgubil 200« mrtvih in ujetih ter mnogo težkega in lahkega pehotnega orožja. V sodelovanju z letalstvom : nemške čete uničile, poškodovale ali zapleiile skupno 700 sovjetskih čolnov. Espcliia nemška letalska 0rmM Mesec» junija so nad Reicbom in nad zasedenim zapaJem uničili 6N an gleiScdi in ameriških letel, med njimi 498 šiirimotermk bombnike* -Sovražna plovba izgubila junija 31 ladij s skupno 138.999 bri Anglo-ameriška plovba Je izgubila meseca junija 31 trgovskih ladij s skupno 139.000 brt. Na-daljnlh 51 sovražnih trgovskih ladij je bilo večinoma z bombami tako težko poškodovanih, da Je računati s potopitvijo znatnega dela tega brodov-Ja. Nemška vojna mornarica in letalstvo sta razen tega potopila eno križarko, dvoje rušilcev, eno podmornico ln 16 čolnov za Izkrcavanje. Poškodovale pa so nemške ladje ln letala troje kri-žark in 18 dragih vojnih pomorskih vozil. Sovražno letalstvo Je po poročiln z dne 1. julija napadlo mesta in vasi na Siciliji in na Sardiniji. Pri tem Je bUo zbitih pet sovražnih bombnikov. Angleški lovski bombniki so napadli po poročilu z dne 2. t. m. neko nemško spremljavo pred Hoek van Holland-oin. Nemške spremljevalne ladje In artileristi na transpertnikih so pri tem Nemčije je sedaj še bolj ojačenal Naj se Anglo-Amerikanci spričo židovskega pritrjevanja in histeričnega veselja boljševikov in plutokratov ne varajo glede posledic njihovih zločinov. Sejali so vihar, želi bodo orkan! Druck und V • r * - q : Marburger Verlags- und Druckerei- Ges. m. b. H. — Verlaysleitung: Egon Baumgartner: Haupt-•chriftleitef FMedrtcl üolib- alle tr Marburg/Drau, Badgasse 6 Zur Zelt für Anze'qen die Preisliste Nr. J Tom 10 April 1943 gül'lg. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezuqsoeldes zbili sedem sovražnih letal. Ena Izmed nemških ladij Je zadobila bombne poškodbe. Nad obalo zapadnega zasedenega ozemlja so nemški lovd dan poprej zbili štiri sovražna letala. V prostoru Sredozemskega morja so nemški lovci ln protiletalski artileristi zbili dne 2. Julija 24 sovražnih letal, med njimi več štirimotoraih bombnikov. Sovražnik Je izgubil v tem prostora skupno 30 letal V noči od Z na X. julij so priletela posamezna sovražna letala v sapadno-nemški zračni prostor, kjer so napravila z nekaj bombami škodo na poslopjih. Meseca junija sta nemško letalstvo in mornarica nad Reich-om in nad zasedenim zapadnim ozemljem uničila 614 anglo-ameriškib letal, med njimi 408 štlrimotornih bombnikov. Dne 3. Julija Je imelo anglo-ameriško letalstvo pri napadih na Južno Italijo silne izgube. Sestreljenih Je bilo namreč 50 letal. Nemški lovci so sami zbili 20 letal. Močni angleški letalski odredi so v noči od 3, na 4. julij ponovno napadli mesto KSln a. Rh. V sled dejstva eksplozivnih ln zažjgalnih boralj so nastale med civilnim prebivalstvom nove izgube in obenem nova razdeianja v različnih delih mesta. Protiletalska obramba je po začasnih n tovitvab sestrelila 37 bombnikov. Trofe nadilin-h sovražnih letal so zbili 3. julija nad zasedenim zapadnim ozemljem. V noči od 3. na 4. JulH ie vrgel nek sovraži letalski odred nekaj bomb na mesti Ostia in Fin- micino ter Je nato preletel zunanja predmestja Rima. Protiletalske baterije italijanske prestolnice so streljale zaporni ogenj. Po poročilu z dne 5. julija Je zabeležilo anglo-ameriško letalstvo nad Sredozemskim morjem t« nad zasedenim zapadom pri napadih na vzletišča, prometne zveze in industrije v teku težkih letalskih bojev velike izgube. Nad italijanskim ozemljem je bilo zbitih 56 letal. 28 Jih je zbilo nemško letalstvo. Nad zasedenim zapadom pa Je bilo zbitih 29 nadaljnjih letal, skupno torej 85 večinoma Siirimotornih bombnikov. Devet nemških lovcev se ni povrnilo. Nemške podmornice so v Sredozemskem morjn potopile v srditih bojih močno zavarovanih spremljav štiri ladje s skupno 21.000 brt. Pri obnovljenih sunkih anglo-amerlških bombnih odredov proti obali Sicilije, sta nemško in italijansko letalstvo dne 5. julija zbila skupno 51 letal, med njimi večinoma štlrimotorne bombnike. V času od 1. marca do 30. junija 1943 so italijanske pomorske in letalske sile potopile v Atlantika in v Sredozemskem morju 48 sovražnih trgovskih ladij s skupno 388.000 brt. Večina trans-portnikov je bila docela natovorjena. V prostoru Sredozemskega morja so sovražni letalski odredi po poročilu z dne 7. Julija nadaljevali svoje sunke proti -obalnemu področju Sicilije. Nemško-italijanska letalska obramba Je pri tem zbila 17 anglo-ameriških letal. V noči od 6. na 7. julij so nekatera sovražna letala vrgla iz velike višine brez načrta bombe na zapadno Nemčijo. Nastala Je le neznatna ikoda. Nemške podmornice so potopile v Atlantiku in t Sredozemskem morju v bojih Iz dobro zavarovanih spremljav devet ladij s skupno 53.000 brt ter neko tovorno Jadernico. POZORI Naročniki »Štajerskega Gospodarja«! Ako naročnik spremeni svoje stanovanje ali svoj naslov, mora to pravočasno Javiti svojemu poštnemu uradu, ki mu dostavlja naš list. Poročanja o takih spremembah na našo upravo so brezpredmetna. Kakor poštni uradi sprejemajo naročnike za naš list, tako sprejemajo tudi denar za naročnino. Pisanje na naio upravo po poštne čeke nI potrebno. Pred iribunalom zgodovine Na prvi strani objavljamo v glavnih obrisih vsebino Bele knjige, s katero je pribila nemška vlada krivdo Anglije glede letalskega terorja nad Zapadno Nemčijo, zapadnim zasedenim ozemljem in Južno Italijo. Deutsche Diploma tische Korrespondenz se sklicuje v po sebnem komentarju na obsežnost publikacije ter postavlja vprašanje, kaj neki hočejo doseči An glo-Amerikanci z brezmiselnim pustošenjem, ki ga ni mogoče spraviti v sklad s poštenim vojskovanjem. To vprašanje je tem nujneje, ker je ves svet medtem spoznal, da ti bombni napadi v vojaškem oziru niso v ničemer odločilnega značaja. Anglo-Amerikanci se bahajo s svojim terorjem, kakor da bi verjeli, da imajo sedaj sredstvo, katerim bodo prisilili Evropo na kolena. Toda istočasno so že spoznali, da jim svet tega ne verjame in da jih tak način vojskovanja izolira od ostalega sveta. Proti tej izolaciji skušajo sedaj Anglo-Amerikanci opravičevati svoj letalski teror Zadrega n keiner m SEKUNDE ThimatniJM ^vergessen! Oddolžimo se našim vojakom-ranjencem, ki so vredni in potrebni naše pomoči s prispevanjem v hišno zbirko za vojno pomoč, ki jo priredi Nemški Rdeči Križ v nedeljo, dne II. Julija 1943! Scherl-Bilderdienst- Autoflex. Deutsches U-Boot versenkte im Mittelmeer einen britischen Kreuzer. Im westlichen Mittelmeer griff ein deutsches Unterseeboot einen stark gesicherten feindlichen Kriegsschiffveiband an und versenkte aus ihm einen Kreuzer der »Frobisher«-Klasse. Diese Kreu-ser haben eine Wasserverdrängung von 8960 Tonnen und eine friedensmäßige Besatzung von 750 Mann. Ihre Artillerie besteht aus neun 15,2-Zen-timeter-Geschützen, acht 10,2- und vier 4,7-Zenti-meter-Flakgeschützen und vier Torpedoröhren. Sie führen zwei Flugzeuge an Bord. — Unser Bild teigt den Kreuzer »Frobisher«, das Namensschiff der Klasse. v katero sta zabredli Anglija in Amerika s takim načinom vojskovanja, je torej očitna. Na eni strani — tako piše Deutsche diplomatische Korrespondenz — se ne bi radi odpovedali v svojem slepem uničevanju sredstva, o katerem mislijo, da bo spremenilo v Evropi nastala dejstva. Na irugi strani pa bi se hoteli moralno opravičiti. ^>amo tako je razumeti hlinjeno trditev Anglo-Amerikancev, da je bila Nemčija tista sila, ki je 'ačela z letalskim terorjem proti civilnemu prebivalstvu. Ta trditev je očitna laž. Letalski teror e angleška iznajdba. Nemški zunanji urad je radi tega zbral vse ikte, ki zamorejo dokončno pojasniti vprašanje » krivdi za letalski teror. Bela knjiga nemške 'lade je razdeljena na tri dele. Protokoli, objav-■eni v prvem delu knjige, izpričujejo, da se je lemčija vedno in povsod zavzemala v pogaja-jih pred vojno za totalno prepoved bombardi-anja. Nemčija je bila tista sila, ki je zahtevala ■repoved izdelovanja in uporabljanja bombni-ov, plinskih, strupenih in zažigalnih bomb. Me-odajen je bil za Nemčijo Führerjev govor v 'eichstagu dne 17. maja 1933. Vodilni Angleži so bili mnenja, da so bombni apadi na civilno prebivalstvo, kateremu se bo-'oča vojna ne sme odpovedati. Teh metod An-ilija ni marala opustiti niti sredi miru. 2id Saasion, državni podtajnik angleškega letalstva, je rjavil 9. marca 1934 pred Spodnjo zbornico, da ioyal Air Force (angleško kraljevsko letalstvo) angleškem imperiju »nima zgolj naloge pobl-anja kobilic«. Istega mnenja je bil tudi ministrski predsednik Stanley Baldwin, ki je dve leti poprej izjavil- »Ako se hočeš zaščititi, moraš ubiti več žensk in otrok kot pa sovražnika«. Da to ni bila zgolj mirovna teorija, ki naj bi ostala teorija tudi v vojnem stanju, so pokazali razgovori angleškega in francoskega generalnega štaba od početka marca 1938, torej poldrugo leto pred izbruhom vojne. DrugI del Bele knjige se bavt z nemškim letalskim vojskovanjem. Knliga obravnava v tem drugem delu predvsem letalsko vojno na Poljskem, v Holandijl, v Belgiji in v Franciji. Iz objavljenih dokumentov je razvidno, da bi bili tako Varšavi kakoT Rotterdamu prihranjen! letalski napadi, ako sovražnik ne bi bil spremenil teh mest v trdnjave, ki so se hotele braniti. PK.-Kriegsberichter Hirschfelder (PBZ — Sch). Flakgranaten werden schußfertig gemacht An der Zünderstellmaschine werden die Granaten schußfertig gemacht, um nach der Abfeuerung im gegebenen Augenblick zu krepieren. Tretji del knjige je točen prikaz nemško-angleske letalske vojne Dokumenti izpričujejo, da so angleška letala skozi več mesecev napadala civilne objekte v Nemčiji, ne da bi se bilo nemško vojno vodstvo maščevalo. Se v januarju L 1940 je bilo izdano povelje, da se Anglije ne sme bombardirati. Šele aprila 1940 si je bilo nemško vojno vodstvo na jasnem, da se izvajajo angleški bombni napadi na civilne cilje po točno zarisanem načrtu. Vtis te ugotovitve je bil tako velik, da je bil izrecno omenjen v poročilu nemškega vrhovnega poveljstva i dne 25. aprila 1940. Pa tudi tedaj še Nemčija ni izvedla protiudarca. Čakala je do 20. Junija 1940. 19. julija je Fuhrer še enkrat apeliral na »angleško pamet«. Njegove besede so bile bob v steno. Angleški odgovor so bile bombe na Goethejevo hišo v Weimarju in na Bismarckovo grobnico v Friedrichsruhe. 26. avgusta 1940 je pričela prva serija angleških bombnih napadov na stanovanjska področja glavnega mesta Berlin. Nemčija je prestala osem takih napadov in šele nato je pričelo nemško letalstvo bombardirati London. Pregled o postanku in razvoju letalskega terorja, kakor je objavljen v nemški Beli knjigi, ja najpopolnejša pojasnitev vprašanja o krivdi sami. Iz te zbirke dokumentov je jasno razvidno, da ja letalski teror rezultat dobro pripravljenega načrta za uničenje kulturnih spomenikov v Nemčiji in Italiji ter v Evropi sploh. Za sodobnike kakor tudi za poznejše generacije pomeni Bela knjiga nemške vlade plamenečo obtožbo krivcev. Churchill in Roosevelt sta krivca, ki stojita pred sodnim tribunalom svetovne zgodovine. Enkrat za vselej je ugotovljena njuna krivda za brezmt-selno barbarstvo njunih skupnih vojnih metod. V Londonu in v Washingtonu pa se naj nikakor ne motijol Doslej so delali tako, kakor da imajo monopol na človečanstvo in viteštvo, toda s svojim bombnim terorjem so se razkrinkali pred vsem svetom. Glede barbarizma nikakor ne zaostajajo za boljševiki. Boljševizem bi se razvall! po Evropi moreč in požigajoč, ako ga ne bi bili ustavili nemški vojaki. Boljševiški zavezniki pa skušajo doseči barbarizem Azije potom požiganja in rušenja iz zraka Evrope pa s to metodo na bodo pripravili do kapitulacije, pač pa jo bodo še tesneje strnili v skupno falango. Kjerkoli so anglo-nmeriški gangsterji zmetali svoje bombe na cerkve, hiše in javna poslopja, je naraslo sovraštvo in sleherni novt napad iz zraka še celo ojačuje voljo do odpora ne samega prizadetega prebivalstva, temveč tudi vsega nemškega naroda. Hči se nemščine! „Zmaga ali pogin Msmsirski predsednik Mussolini o gesla Italije - Velik govor Šefa italijanske vlade v Kimu - Mussoiinijev odgovor na poslanico Uitsličnega direktorija Ministrski predsednik Mussolini Je Imel dne 5. Julij« velik govor, ki ga je smatrati kot nekak odgovor na poslanico fašističnega direktorija. Omenjeni direktorij je predložil v mesecu juniju Mussolini-ju poslanico, v kateri zahteva fašistična stranka popolno odgovornost za oskrbo in obrambo italijanskega naroda. Posamezne zahteve Je stranka formulirala v devetih točkah. Mussolini je uvodoma povdaril množinski zna-fcaj fašistične stranke, ki bo tudi v bodoče vedno le stranka množic. 46 milijonski narod, ki bo štel kmalu ie 50 milijonov, potrebuje za svoje vodstvo organizacijo, ki jo nosi več stotisoč z isto vero napolnjenih mož. Duce je obenem podčrtal, da Je fašistična stranka ob vsakem času in v vsakem slučaju dorasla svojim nalogam. K vprašanju o zahtevi ostrega nastopanja proti negativnim elementom je omenil Duce priprosto, občudovanja vredno držanje italijanskega naroda. Ta narod, ki stavlja domovini na razpolago svoje sinove in svoje premoženje, je vreden ljubezni In spoštovanja. Načelni nasprotniki so večinoma •stanki nekdanjih političnih strank in ne pomenijo nič napram fašističnemu režimu. Ko je pohvalil fašistično milico, se je Duce povrnil k notranjemu in zunanjemu držanju fašistične stranke. Vsi člani stranke morajo imeti notranje prepričanje, da je v tej vojni možna samo tista pot, ki vodi do zmage. To svoje prepričanje morajo širiti kot neke vrste evangelij. Dobesedno je Mussolini dejal: »Ali zmagamo V tej vojni, kakor trdno verujem s tovariši osi ki Trojnega pakta, aH pa prejme Italija mir sramote. Kapitulacija bi pomenila za Italijo sramoto te zlom, razorožitev in pogin. Tistim, ki dvomijo, Je treba povedati, da poseduje ta vojna razvojne možnosti, ki Jih še ni mogoče predvideti: razvojne možnosti b* političnem in ne samo političnem področju, ki ie zorijo. Na nasprotni strani se Je pokazalo, da so dogodki v Detroitu spremenili Atlantsko izjavo v krpo papirja. Sovražnik mora sedaj izigrati svojo karto, zato mora poskusiti z invazijo, o kateri je tolikanj govoril, ako noče da se ga bo že pred pričetkom bitke smatralo poraženim«. Italijanski narod, tako je nadaljeval Duce, svoja izvajanja, je sedaj prepričan, da gre v tej vojni za življenje in smrt. Doižnost fašistov je, da vlijejo narodu sigurnost, da se bo Italija zopersta-vila vsakemu poskusu izkrcanja z vsemi sredstvi ter z železno, neomajno odločnostjo. Bolj kot ke-daj poprej mora biti fašistična stranka v tem trenutku gibalni moment življenja vsega naroda in tudi njegov vzgled. Stranka mora stati sredi naroda in mu pomagati, kajti narod si je to pomoč zaslužil. Mi moramo vzdržati. To je zakon in zapoved časti. Sovražnik ne sme imeti prav, ako zatrjuje, da Italijani ne morejo vzdržati odpora do 12. ure. »ker bodo ob tričetrt na 12. kapitulirali«. Poleg vprašanja časti pa gre za najvišje interese italijanskega naroda. Gre za izvojevanje zmagovitega miru, ki bo dal Italiji po 30 letih trajnih borb mir in sredstva za izpolnitev zgodovinske naloge, s katero se bo imela pečati do konca tega stoletja Vsi vojaki — tako je končal Mussolini — čutijo veličino trenutka. Italijanski narod razpolaga še vedno z nedotaknjenimi pomožnimi viri svoje morale. Nasprotnik, ki je pričakoval zlom italijanskega naroda po treh mesecih, je medtem že spoznal, da 20 let fašističnega režima ni ostalo brez sledov v italijanskem narodu. Danes je sploh nemogoče, zabrisati te sledove. Danes, ko stoji sovražnik na svetih mejah očetnjave, se je spremenilo 46 milijonov Italijanov v 46 milijonov dejanja žejnih, krepkih Italijanov, ki verujejo v zmago, sata, ker verujejo v neminljivo moč očetnjave. sprejel prestolonaslednik Umberto ministrskem predsednika Antonesca v Rimu. Dan pozneje pa je sprejel kralj Viktor Emanuel III. Antonesca in njegovo odposlanstvo. Romunski odličniki so bili obenem gostje italijanskega kralja. 3. julija popoldan so zapustili Romuni San Rossore ter se povrnili v Bukarešto. Sesi letf japoiisko-Li^ajslie vojne Prvi streli so padli ob danjo svetovno vojno nostu Marka Pola v Pekinga - Signal za se- To dni je poteklo šest let po incidentu, ki ga bnamo smatrati kot nekak signal za drugo svetovno vojno. Ko so padli prvi streli med Japonci in Kitajci ob mostu Marka Pola v Pekingu, pač nihče ni slutil, da Je pomenil ta spopad prvo snamenje vehkega svetovnega konflikta. Pred šestimi leti je tedaj nastal nemir, ki je valoval vse do kitajskih obal. V izlivu reke Jangce in v področju Senghaja so nastale iive praske, ki so se •digravale v slogu prve svetovne vojne. V letih 1937/38. so se tako na Japonski, kakor tudi na kitajski strani borili prav energično. Na kitajski strani wo imeli takrat ie elitne čete, ki so bile v opremi vsaj slične Japoncem. Po večtedenskih bojih pa so se ob izlivu reke Jangce le zasidrali Japonci. Odpor Cungkinga stoji hi pade s osebnostjo maršala Cangkajška, ki ob izbruhu te vojne ni bil v taboru tistih, ki so si želeli spopada z Japonci. Vojno stranko so tvorili takrat v glavnem intelektualci in komunisti. Maršal Cangkajšek pa tudi ni preprečil vojnega razpoloženja, ki ga je končno vzelo v svoje valove. Cangkajšek je špeku-Hral z ogromnim prostorom Kitajske ter je mislil, da Japonci ne bodo zmagli te ogromne naloge. Pomisliti je treba, da je Cangkajšek izgubil postopoma vsa industrijska področja ob kitajskih obalah. S svojo vojsko se je moral pred japonskim pritiskom stalno umikati proti zapadu v hribovje, v katerem razen slabih cest ni skoro ni-kakih drugih komunikacij. Tako je rasla njegova odvisnost od dobav vojnega materijala Iz inozemstva Decembra 1941 je postala Kitajska del fronte svetovne vojne. Anglija in Roosevelt-ova Amerika sta obljubili Cangkajšku svojo pomoč, toda obenem sta zahtevali njegovo pomoč. Cangkajšek je moral žrtvovati svoje najboljše divizije, da bi saščitil Angleže v Burmi in svojo dovozno cesto v Burmi V poznejših fazah so Japonci začeli mleti Cangkajškove divizije po vrsti. Lansko leto so Japonci operirali proti pokrajinam Cekiang in Klangsi. Letos so udarili proti pokrajinam Sansi, Honan, Hupeh in Hunan. Cangkajšek se je moral umakniti na vseh teh frontah ob težkih izgubah. Leta 1937. so bili Kitajci ie edini. Pozneje so se razcepili na dva dela. Eden Izmed teh delov pod vodstvom Vangčingvaja je priznal vodstvo Japonske v Aziji. Vangčingvaj kot prijatelj Japoncev, kontrolira sedaj 22 od 20 kitajskih pokrajin. Medtem Je postavil Vangčingvaj armado, ki šteje milijon mož. Cangkajšek pa jedva vzdržuje ostanke «rvojih razbitih divizij. Takšen je položaj na Kitajskem v Šestem letu po izbruhu vojne. halijansko-romnnska solidarnost Miha! Antonescu je obiskal Italijo Poslevodeči ministrski predsednik Romunije Mi-hai Antonescu, je prispel s svojim odposlanstvom dne 29. Junija kot gost italijanske vlade v Italijo. V razgovorih z italijanskimi državniki so v duhu prisrčnosti in odkritosti obravnavali vsa skupna vprašanja Italije in Romunije. Pri tem so ugotovili popolno skladnost italijanskih in romunskih vojnih ciljev ter odločnost, nadaljevati to vojno do končne zmage. Italija in Romunija bflsta v smislu te osnovne politične črte še tesneje oblikovali svoje dosedanje odnošaje, da bi tako zadostili načelom, na katerih je zgrajen pakt Trojnih sil. Tako hočeta Romunija in Italija s svojim prispevkom doseči pravičnost vsem evropskim narodom in bodočnost njihovega sodelovanja v miru. Ministrski predsednik Antonescu se je iz Rima podal v Rocca della Caminate, kjer ga je sprejel italijanski ministrski predsednik Mussolini. V prisotnosti podtajnika za zunanje zadeve, Bastia-nija, je imel ministrski predsednik Antonescu dolg in prisrčen razgovor z Ducejem. 2. julija je Lava!: „Evropa je nepremagljiva!" Francoski ministrski predsednik Pierre Laval je imel le dni govor, ki je bil naslovljen pred vsem na tiste Francoze, ki si še vedno obetajo od Giraud-a in de Gauile-a rešitev Francije. Pri tem se je Laval povsem svobodno in odločno izjavil glede vojnega položaja in bodočih razvojnih možnosti. Svoje mnenje je Pierre Laval formuliral kakor sledi: »Nemška vojska je nepremagljiva, prav tako nepremagljiva napram armadam, ki bi hotele vdreti, pa je tudi Evropa. Iluzija o nemškem porazu, kakor jo je morda najti v možganih kakega Francoza, bi vrgla Francijo v smrtno krizo. Ako bi se Anglo-Amerikanci izkrcali, — je dejal Laval — bo os sovražni napad onemogočila kar v kali ali pa bo pustila sovražnika, da se vsidra na nekaterih točkah. Končno pa bodo sile osi Angleže in Amerikance prav gotovo vrgle nazaj na obalo ter jih porazile. Ako bi v tej fazi gotovi Francozi zagrešili dejanja, ki bi onemogočila sporazum med Nemčijo in Francijo, bi Francija to vojno dokončno izgubila.« Moskva proti „kralju Petru" Nemški listi objavljajo sledeče zanimive informacije iz Budimpešte: Zlom četniških in partizanskih tolp v jugozapadnem Balkanu in nadaljevano uničenje tolp v Hercegovini in v severni Crnl gori, sta močno omajala pozicijo takozvane ju-goslovenske emigratske vlade v Londonu. Že ob-pričetku t. 1. je pritiskala Moskva v Londonu v tej smeri, da je treba zastopnike »velesrbske smeri«, predvsem »ministrskega predsednika« SIo-bodana Jovanoviča in »vojnega ministra« Dražo Mihajloviča pritisniti ob steno. Moskva je skušala s takim pritiskom ojačiti svoj upliv. Pri tem je Moskva na zunaj propagirala idejo »federacije med Srbi in Hrvati«, dejansko pa je zahtevala zase neovirani dohod v Sredozemsko morje preko Jadrana. To zahtevo sta izrazila tako Litvi-nov kakor tudi Višinski. Kar je Moskva izjavila pozneje v zvezi s to zadevo, ni smatrati niti kot poskus kakega dementiranja. Predvsem je zahtevala Moskva »odstranitev« izdajalskega vojnega ministra Draže Mihajloviča. Medtem je moral Draža Mihajlovič zares zapustiti polje svojega dosedanjega delovanja, toda ne morda na pritisk Moskve, temveč radi uspešne čistilne akcije nemških oboroženih sil v Črni gori V teku tega razvoja je poskusila Moskva s svojim pritiskom vtihotapiti v londonsko jugoslovansko emigrantsko vlado svcje zastopnike. Značilno pa je, da se je izsiljevanje Moskve v tej smeri izjalovilo. Prejšnji »ministrski predsednik« prof. Slobodan Jovanovič je sicer moral podati ostavko na svoj položaj, pa tudi njegov naslednik Mi-ša Trifunovič ni prepustil boljševiškim emigrantom iz bivše Jugoslavije nobenih bistvenih položajev. Moskva je bila s to novo rešitvijo prav tako nezadovoljna. Da bi manifestirala ves svoj pritisk na jugoslovanske emigrante v Londonu, je zahtevala celo odstranitev »kralja« Petra, ki je — mimogrede povedano — sorodnik angleške kraljevske rodbine. S svojim stalnim- pritiskom na jugoslovansko emigrantsko vlado pa je Moskva po dosedanjih poročilih dosegla ravno nasprotje tistega, kar je propagirala poprej cele tedne. Omeniti je tudi treba, da pritisk Moskve na »Jugoslovane« ni bil nič manjši od pritiska ki so ga izvajali po Katy-nu na Sikorskega in na poljsko emigrantsko »vlado«. Jugoslovanska emigrantska »vlada« je dobila spričo moskovskega pritiska lepo predstavo o tem, kako neki bi izgledalo v Evropi, ako bi zmagali boljševiki 2e v teoretskih ugibanjih je morala priti do spoznanja da bi pomenila zmaga Moskve popolno uničenje srbskega naroda in njegove lastne državnosti. Praktično se to spoznanje pač ne bo izpostavilo, vsaj ne do nadaljnjega, ker so voditelji jugoslovanske emigracije, ki so leta 1941. strahopetno zapustili svoj narod še danes preveč strahopetni, da bi se očitno uprli svojim krušnim očetom v Londonu in v Moskvi. Volna angorskih kuncev se mor«i oJdajaii Piše Landwirtschaftsrat Tzt R. Schmidt, Landesbauernschaft Steiermark. Najbolj dragocena tekstilija je volna angorskih kuncev. Ker je notranjost dlake zračna, jo to prav posebno odlikuje nad ovčjo volno. To omogoča, da držijo tkanine iz angorske volne veliko daije časa toploto kakor ovčja volna in so tudi boij tople. Zato je angorska volna danes dragocena surovina, ki jo potrebujemo za oblačila naših letalcev. Da se zajame vso angorsko volno, se uvede oddaja tudi na Spodnjem Štajerskem. Vsa volna angorskih kuncev se mora oddajati uradu Reichswollverwertung Abteilung Angorakanin, Berlin-Spandau, Ecke Goltzstraße. Ta urad plača za posamezno navedene kakovostne razrede sledeče cene: Kakovostni razredi I: belo-čista volna brez vsakega tujega telesca itd., nad 6 cm dolga, kg 40 RM. Kakovostni razred II, kakor zgoraj, samo 3 do 6 cm dolga, kg 30 RM Kakovostni razred Na drugi strani pa izgubljajo sedaj tudi zadnje privržence v vrstah lastnega naroda. Ne samo Srbi v Nedičevi Srbiji, tudi Črnogorci so spoznali, da služijo londonske in moskovske parole le interesom sovražnikov Evrope, ne pa interesom srbskega naroda. III belo-čist, do 3 cm dolčine z močno zmešano vslno, kg 20 RM Filc po kvaliteti 7 do 15 RM. Te cene veljajo samo za striženo volno. Za volno, ki je izčesana ali izpuljena, se odtegne 20 odst. To velja tudi za sivo volno. Razen denarne vrednosti dobi vsak rejec angorskih kuncev pravico za nakup angorske mešane preje. Ta pravica znaša petino vrednosti oddane volne, ki pa v koledarskem letu ne sme prekoračiti vrednosti 150 RM. Preja se dobavlja v devetih različnih barvah, ki se jo mora plačati. Cena je 50 RM za kg brez ovojnine. Preja se proda brez punktov Reichskleiderkarte in se mora uporabljati samo za svojce in lastne uslužbence. Prenos nakupne pravice, prodajanje ali podarjenje preje je prepovedano. Volno e nadalje prepovedano presti doma ali drugod ker je ravno to bila rakrana v reji angorskih kuncev. Angorsko volno presti nI tako lahko kakor prejo ovčje volne, ker zahteva veliko prakso, da se napravi enakomerno nit. Razen tega je čista preja manj trpežna kakor mešana. Izdaja mešane preje pomeni za rejce kuncev vzpodbudo, da bi pridelali več volne ter isto oddajali in koristili naši preskrbi tekstilij ©as Geleit mtass hinüber I Von Kriegsberichter Egon Figlbuber. PK. 19.30 Uhr Im Lagezimmer eines Stützpunktes am Schwarzen Meer. Es ist ein Kommen und Gehen. Offiziere im schwarzen Lederzeug, Ordonnanzen mit Fernschreibern und Befehlen. Kartenrollen, die herumgereicht werden, geflüsterte Beratungen. Einige Kommandanten in einer Nische des hohen Zimmers mit der charakteristischen Stuckaturarbeit des kaiserlichen Rußlands. Alles durch Jahrzehnte hindurch verwahrlost und verdreckt. »Wir müssen mit dem Geleit hinüber... ich weiß, was Sie sagen wollen, bei dieser Wetterlage, Barometer fällt und fällt, aber es nützt nichts, wir müssen ...« Die Front ruft. Eine Atempause, die der Flotillenchef einlegt, als wollte er damit das Unabänderliche betonen. Wie abwesend starrt er durch die mit Papierstreifen verklebten Fenster, auf die in heftigen Schauern der Regen prasselt... »Die Front braucht unsere Ladung... in einer halben Stunde legen wir ab. Dieses Wetter kann noch eine Woche anhalten... was melden die Wetterstationen?« »Keine Besserung zu erwarten, Herr Kapitänl« Einer der jungen Kommandanten aus der Nische gibt die Antwort »Es bleibt dabei, wir fahren. Waffen, die hier liegen, sind praktisch für die Front nicht vorhanden, solange sie diese nicht in Händen hat, da können sie ebenso gut...« Heftige Gedanken bleiben unausgesprochen und werden doch verstanden Ein kurzer Gruß, jemand reicht Koppel und Mutze, für einen kurzen Augenblick öffnet sich die Türe. Ein heftiger Windstoß fegt in das Zimmer, läßt die aufgelegten Pläne, Karten und Befehle durcheinanderfliegen. Während man sich nach dem Chaos bückt, eilt der Flottillenchef zum Hafen. Regeschauer prasseln ihm gegen Gesicht und Brust Kleine Äste und Blüten schlägt der Sturm im teile® Wirbel um den hart Vorwärtsschreitenden. »Frühling am Schwarzen Meer... Schönes Wetter, was?« »Jawohl, Herr Kapitän«, antwortete der Posten, der an der Sperrzone des Hafens steht. An der Pier ächzen die Schiffe, dümpeln auf und nieder. Erfüllt von der Sorge der schweren Verantwor-tunj betritt der Flottillenchef sein Boot Zur selben Zeit eilen sein* Kommandanten dem Hafen zu, wittern wie erfahrene Jäger in den Sturm hinein, poltern kräftig* Witze und würtschen sich mit vielsagendem Lächeln eine angenehme Nacht auf der Brücke Wie Nußschalen hin- und hergeworfen. 20 Uhr. In Kiellinie verlassen die Einheiten dea schützenden Hafen. Formieren sich vor der Mole zum Geleitschutz. Ein frommes Beginnen, wenn die See spiegelglatt ist. So aber! Die Kommandanten fluchen, leise und beherrscht, die Mannschaft lauter und kräftiger. Bis auf die Brücke kann man es doch nicht hören. Mit vollen Backen smgt der Nordost sein grimmiges Lied. Und Wasser von vorne, von achtern, der Seite und oben. Verflucht noch einmal, die Nacht ist nun auch da. Auf den weißen Schaunpferdchen tanzen die drei »Dicken«, bis zu den Ladeluken voll mit Waffen und Munition. Die habens gut, bei der Ladung. Fast unberührt von der See furchen sie mit ihrer schweren Last durch die Nacht. Manchmal scheinen sie Meilen voraus, dann wieder tauchen sie in unmittelbarer Nähe vor den schnellen Begleitfahrzeugen auf Die »Kleinen« aberl Wie die Nußschalen werden sie hin und her geworfen, und die Rudergänger müssen all ihr Können zeigen, um Kurs zu halten. 22 Uhr Vor dem Kombüsenluk. Zwei prallen gegeneinander. Der eine will abwärts, der andere an Deck. »Mensch, mach' die Augen auf...l« »Was heißt Augen auf, die kannst du genau so gut zumachen, da siehst bestimmt nicht weniger. Oben auf der Brücke haben sie sich festgeschnallt In den Wanten pfeift und orgelt es wie aus ta send Hundekehlen. Wenn das man gut geht.. »LaB, wir sind schon ta anderem Wetter gefahren ... Biscaya und am Kap. .< Für Sekunden taucht das Boot ta ein Wellental, daß es restlos von einem Wellenberg eingedeckt wird und di« beiden am Kombfiseniuk haben ihr Seo-mannsgarm mit einem kräftige« Schluck besten Salzwassers hinuntergespült 24 Uhr. Auf der Brücke herrscht grimmiger Humor. »Höfer, schauen Sie ta meiner Kabine nach, wie hoch der Schaden schon angewachsen ist« Der Angeredete entert durch den Niedergang hinab, und als er das Schott zur Kommandantenkabine «ffnet klingelt es von dort wie ta einem Warenhaus voH Welhnachtsscheüen. »Meine schönen Gläser«, murmelt der Kommandant .. »Wird die Intendantur sich freuen«, echot der Oberstenermann. Der Sturm schlägt alles kurz und klein. 2 00 Uhr. Niemand lacht mehr, und auch der grimmigste Humor hat sein Ende gefunden. AHf der Brücke herrscht Hochbetrieb. Eine Gestalt, es ist der Funker, taumelt aus dem Schoot, fliegt gegen den Rudergänger und landet unmittelbar vor dem Kommandanten. Keineswegs freiwillig. Emporgehievt von der ungeheuren Gewalt eines Stoßes de» das Boot von vorne empfangen hat »FT-GerSi ist ausgefallen. Bekomm« keine Verbindung mehr mit den Nachbarbooten.« Wenig« Minuten später kommt ein Mann von vome und meldet, daß die Schanzverkleidung von der Kanone weggerissen sei »Ruder unklar«, wird eine halbe Stunde später gemeldet Jeder greift mit klammen Händen im Dunkeln in das kalte Naß. Man repariert. Was nicht niet- und Nagelfest ist, geht über Bord. Der Sturm rast weiter Nur einmal meint der Kommandant: »Die ses Wetter ist der beste Schutz gegen feindliche U-Boote ...« 4.00 Uhr. Im Osten graut der Tag. Es graut aoer auch den Mannern, als der erste fahle Schein wieder Einzelheiten auf dem Schiff erkennen laßt ist es überhaupt noch das Boot, das stolz und sauber vor Stunden den Hafen verlassen hat? Ein wirres Durcheinander von Eisengestängen, Holz-teilen und Troßen. Wie Blei ist der Himmel und wie flüssiges Metall das Wasser. 5 00 Uhr. Mit dem Tag hat alles seine bestimmt. Ordnung wiedergefunden. Die drei »Dicken« sind auch wieder da. Und die »Kleinen«, die wie Wachhunde um das Geleit pirschen. Müde und übernachtig lehnen die Wachen da und dort. Manch eine Freiwache schaut mit einem grünlichen Gesicht aus einem Luk, Es ist keine Schande, nach solch einer Nacht einen grünen Farbanstrich zu tragen. Das wichtigste ist: keiner ist deshalb vom Dienst weggeblieben. Blitzschnell schlagen die Bewacher zu. 5.10 Uhr. Die Sonne ist aufgegangen. Gelbrot und blaß Ohne wärmespendende Strahlen steht sie an der Kimm. Ihr Dasein verbreitet nach dieser Nacht schmerzende Helligkeit. Der Smut bringt heißen Kaffee auf die Brücke. Gierig schlürfen Kommandant, der nicht einen Augenblick von der Brücke gegangen ist, und die Mannschaft das Getränk. Dann löst der Obersteuer-mann den Kommandanten ab, der sich eine Stunde aufs Ohr legen will. Er hat sich noch nicht richtig ausgestreckt, da jagt ihn das Krachen voa Schüssen nach oben. 5.20 Uhr. Mit AK rasen die Bewacher auf ein« Stelle im Kielwasser des letzten »Dicken« zu und rollen die Wasserbomben von Deck, daß das Meei wie unter Peitschenhieben aufjagt. Während die Befehle über Deck hallen, erzählt der Obersteuermann zwischendurch, wie plötzlich vom Ausguck und von den anderen Booten ein Sehrohr im Kielwasser der »Dicken« gesichtet worden sei. Kurze Zeit auch noch eines an Steuerbordseite. Di« U-Boote der Sowjets lagen auf der Lauer. Haben wohl spitz gekriegt, daß der Geleitzug hier durch muß. Liessen die »Dicken« über sich wegrutschen um sie von hinten zu torpedieren. Von einem der »Dicken« schießen sie mit einer 7.5 Kanon« immer wieder nach einer bestimmten Stelle. Vo» Behaglichkeit können die Besatzungen der getauchten feindlichen U-Boote bestimmt nicht sprechen. Das Meer ist ringsum ein kochender Kessel Immer neue Wasserbomben gehen zu Wasser und erschüttern mit ihren dumpfen Detonationen ihre Umgebung. Weiter ostwärts zieht der Geleilzug ... Das Geleit sicher am ZleL 8.10 Uhr. Zerschossene Forts, gesprengte Hafen-anlagen, schwarze Mäuler schwerer KflstenbaV terien tauchen auf. Das Ziel ist erreicht. Hunderte von Gefangenen warten an der Pier. Uber dem Hafen kreisen pfeilschnelle Jäger. Schreiben ihre tollen Kurven mit zarten Kondensstreifen ta dea Himmel. 6.40 Uhr, Die Schiffe haben festgemacht. Schoa kreischen Winden, poltern schwere Fässer, schleifen Munitionskisten. Auf der Brücke stehen der Flottilenchef, die Kommandanten und der Ausladeoffizier. »Wir sind ja so froh, daß Sie noch zur rechten Zeit gekommen sind. Sie brauchen nicht« zu erzählen, ich weiß Bescheid, was das heute für ein« Nacht war«, und mit einem Lächeln, »den Schiffen sieht man die Überfahrt auch an«. Entschul- jl'^.r « mfcb bitte' aber ich trachten, daß die Waffen nach vome kommen, denn Waffen ffla hier herumliegen, sind praktisch nicht vorbanden, erst wenn sie an de« Frost sted « Ff)- Augenblick ersteht vor d«n Kommindanten da? Lagezimmer und die AusfWmmoen F!<,tti"en-chefs .Es sind fast dieselben Worte, die er gesprochen hat. Vor ihnen ersteht aber *urh das Bild der Männer in den Gräben, wie ihre Au gen aufleuchten, wenn es Munition und neue Waffen gibt Vor dieser Freude versinkt die ver-ganaene stürmische Nacht und der morgendlich« Angriff der feindlichen U-Boote. Zurück bleibt der graue Musketier mit seinen strahlenden Augen. Mladina je moč in boJočnosi Velike Hemčije jih prinašamo zastonj. Spoznajte iz tega, kaj morate iz vas samih storiti. Ena izmed poti, po kateri mora korakati naša mladina, da bo vsem svojim nalogam doiasla, je športno udejstvova-nje, ki predstavlja visoko šolo vzgoje značajev. Gauleiter je svoja Izvajanja zaključil, rekoč, da mu je znano, da se lahko zanese na mladino na jugovzhodu Reich-a, ker ve, da stoji na svojih mestih, da »e bori in bojuje z močjo, ki je potrebna za prevzem tako velike dedščine. Z navdušenim pozdravljanjem in počaščenjem POhrer-ja in petjem himne se je športne prireditve zaključilo. Zaključno točko 5. letnih športnih tekem odredov Hitler-Jugend je tvorila bakljada Gebietsmusikzug-a. Ovčja volna je podvržena oddaji Piše Landvvirtschaftsrat Tzt. R. Schmidt, Landes-bauernschaft Stelermark. Naša oborožena sila potrebuje orožje, municijo in hrano, potrebna so ji pa tudi oblačila. Naloga in dolžnost domovine je, preskrbeti potrebne tek-stilije, da bodo naši vojaki lahko kljubovali vsem vremenskim nevoljam. Zato je čisto naravno in dolžnost vseh ovčje-rejcev, da se posvetijo tem nalogam. Uvedba oddaje ovčje volne pomeni prav za prav utrditev dolžnosti, ki je že od davno obstojala. Sedaj je jasno in znano, kaj sme od volne ovčjerejec obdržati in kaj mora oddati. Sef civilne uprave je na Spodnjem Štajerskem uvedel vse predpise, ki so v tej zadevi v veljavi na področju ostalega dela Gau-a Steiermark ter sledijo v nastopnem najglavnejša določila. Ovčjerejci, ki redijo manj kakor 25 ovac nad in pod enim letom, morajo od vsake ovce, ne ozirajoč se na spol, oddati 1.50 kg neoprane ali pa 1 kg na hrbtu oprane volne na oddajališču, ki se bo v časopisu objavilo. Ostalo volno od ovac izpod enega leta ter volno mladih ovac lahko ovčjerejec obdrži v svoji hiši v svrho predelave doma ali drugod. Vsi ovčjerejci z zgoraj navedenim stanjem ovac dobijo po oddaji od pristojnih prehranjevalnih uradov odlok, da so upravičeni oddati volno v predelavo. Volna, oziroma iz iste izdelana oblačila, je določena samo ca družino ovčjerejca. Oddaja 2a denar ali zastonj drugim je prepovedana in se kaznuje. Z ureditvijo se mora voditi račun, da je potreba planinskega prebivalstva po oblekah večja. Radi tega je pričakovati, da bo izpolnitev odda-jalnih predpisov še točnejša. Kdor ima 25 in še več ovac, mora vso volno, torej tudi od mladih ovac izpod enega leta oddajati pri najbližjem oddajališču. Količine nad 100 kg je pošiljati neposredno na naslov Reichs-wollverwertung, Abtsilung Siid-Neu-Ulm, Finni-gerstraBe. Torej se ne sme nikakšne volne obdržati v svrho predelovanja ter odtegniti oddaji. Taki ovčjerejci dobijo za 1 do 4 kg neoprane volne, oziroma za 0.5 do 2 kg na hrbtu oprane volne pravico za nakup pletilne preje v vrednosti 3 RM. Za vsako nadaljno postavko od 4 kg neoprane aH 2 kg na hrbtu oprane pa nabavno pravico za 0.50 RM pletilne preje. Pletilna volna se bo dobavljala v sivi ali beli barvi po oddajalnih in zbiralnih postajah. Merodajno za oddajo je stanje ovac po zadnjem štetju živali junija 1943. Kdor je ta dan imel samo mlade ovce, mu v leta 1943/44. ne bo treba oddajati volne. To velja tudi za tiste, ki so si nabavili stare ovce po tem času. Tudi ti bodo dolžni volno oddajati šele r oddajnem letu 1944/45. Pri planinskih ovcah, ki jih redijo na Spodnjem Štajerskem, to so pasme Seelander, Salzbacher in Steiner, se oddajni zahtevi lahko ugodi. Obveznost oddaje ne predstavlia samo kritje neobhodnih potreb oborožene sile, temveč daje hkrati vzpodbudo za dvig produkcije. Cim več volne se pridela, tem več koristi Ima od tega kmet. Z nabavo dobrih ovnov ta ovac se lahko doseže večje storitve. Zatemnitev o J 22. Jo 4. ure Gauleiler pri zaključku športnih prireditev «EadinsLe «rganizacije H) Leichtathletik Vorführungen BDM/JM auf dem Reichsbahnsportplatr. Modeliiiug wettkämpfe HJ/DJ auf dem Flughafen Thesen Minulo soboto je v Marburg-u glasba Gebiets-musikzug priredila za udeležence letnih športnih iger proslavni večer, ki se ga je udeležil tudi Bundesliihrer Steindl. Pri tem je na stotine prebivalstva zaokrožilo okrašen Sophienplatz ter pozorno sledilo glasbenemu dotikanju nemške zgodovine Koračnice in izgovorjene besede so se združile v enoto ter ustvarile sliko nemškega junaštva iz vseh stoletij do današnje vojne. Klic govornika, da je Reich ponovno vstal ter istočasen pojav neke korakajoče kolone pri sviranju godbe, je bil najmočnejši vtis te večerne prireditve. Zaključek je tvorilo petje pesmi o pohodu proti Angliji V nedeljo zjutraj je bila jutranja proslava za udeležence moških in ženskih tekem, na kateri je tvoril govor Hauptbannfiihrer-ja Skerbisch-a glavno točko. V povezanosti z večerno prireditvijo glasbe, je pozval mladino, da naj stremi za tistimi vzgledi v nemški zgodovini, ki so bili vedno pripravljeni »a zadnjo vpostavo. »Lahko ste ponosni in srečni, 0 kg in pol. To je lep uspeh z ozirom na tekanje, kar se pri fantih težko prepreči.^ončno imajo fant j« tudi radi nekoliko svobode. Vsak rad napravi izlet k bližnjim planinskim jezerom ali pa kam drugam. Tako mine večer v veselem in prijetnem ra» polozenju. Pesmi poslušamo in sicer v veliki i» biri. Kmetje, ki so prišli k Ortsgruppenleiter-j» »na kratek obisk«, prav radi poslušajo petje n» , jantoT- Nikakor ne morejo razumeti, da ta mladina še pred par leti ni znala niti ene nemška pesmi. Mladina je že v posteljah, mi pa š« dalje sodimo v prijetnem kotičku Ortsgruppenleitar-j* '"se pogovarjamo v pozno noč. Gospodinj« p« sedi pri knjigi o prehranjevanju taborišča ter am-stavlja jedilni list z« sledeči dan.« iemcifa p«-fetajemo olja. Na «trojih, ki m v to »vrho wre-jMi, •• navadno stisne polovica olja, «aedtem ko )* ostanek namenjen za bencinski «kstrakt. Na U Mite so to oljarico terabi do 38 odst. Letošnja fcbr« tatov v Reicta* bo te 28 »etercentov, ki «rastejo na hektarju, vTgla J saetarcentov olja. Nemčija pa te ogrščice ne izdeluj« samo zamenjal-M mrovino za margarino, temveč tudi neposredne apotrobljivo mast pod imenom »Deutsches lapstatt*, ki je našla hitro svoje ljubitelja. Ta Mft m odlikuj« po svoji «etoeti in trajnosti ter ja s dodatkom čebule, majorana itd., zelo •koau sa mazanj« na kruh Ker je U mast dobro mdoaiestilo za svinjsko mast ko produkcija te« t bodoče š« dvignila. Prihodnje leto bodo »redukcijo ogričic« dvigniM le sa tretjino do»e-fairtih pridelkov. X Krompir namesto sladkorna testike. Britan-*« kolonija Mauritius Ima Utav« ■ prevozom dadkorja. ker primanjkuj« ladij. T« občuti tudi prohran« tega otoka, ker ni rednega dovoza «vil. D« te izboljšali prehranjevalno »tanje, so xačell •poščati nekdaj zelo dobičkonosne nasade sladkor»« trstike ter gojijo vedno reč krompirja te konn«. Delajo pa tudi poizkus« s gojitvijo i»-Jtn*. X lekordna produkcija rudnin v Mandžuriji. h poročilih te Hzinkinga je uandžursko rudar-•tvo aiaj» tekočega leta doseglo rekord v svoji prodokdji. Pridobivanje ielezne rud« se je nafti» mesecu aprile naravnost podvojilo. X Amerika dobavlja Španiji umetna gnojila. V Ipaaiji, posebno pa na Kanarskih otokih, vlada cbčntno pomanjkanj« umetnih gnojil. Zedinjene irf«T« Sev Amerike so pripravljene Španiji dobavi« «metna gnojila ter pričakujejo na Kanar-ikih otokih prvo lodjo, ki bo v kratkem prispela k PUadelfije. X Švedska produkcija bakra. Ob izbruhu voj-m j« bik Švedska selo v stiski r«d! uvoza babi, ki je zastal. Leta 1939. j« njen «voz namreč maial 64.280 ton. Te je dalo povod, da so začeli BitBti m povečanj« lastne produkcije. Družba Golidea, ki je le v majhnem obsegu pridobivala t svojih revirjih bakreno rudo, j« svoje naprave ruiirila in dvignila produkcijo na 18.000tonsko leino. K temu dodajejo še odpadke in star baker, tako, da Švedska izdela kakih 25.000 ton brakr» m teto. X Pridobivanje šote na Finskem je sadovoljivo. Državna komisija sa šoto na Pinskem poroča o veliki produkciji šote za kurilne svrh«. Radi net-i« pomladi se je pridobivanje lahko začelo prej ta tudi strojnih naprav j« letos več kakor lani. X Premogovnik Pernlk v Bolgariji poveča pro-tukdjo. Da bi se pravočasno preskrbelo premog h bodočo zimo, Je ravnateljstvo državnega rud-lika r Pemiku odredilo takojšnjo pridobivanj« premoga iz doslej še nenačetih premogovnih pla-ifl. Tozadevna dela so že v teku. X Španska produkcija kovin. Špansko general-»o radarsko ravnateljstvo Je za mesec marec 1943 •bjirilo sledeče itvilke o produkciji kovin: baker 25.000 ton, cink 6031 ton, kositer 17,5 ton, mangan 2062 ton volfram 240,5 ton in svinec 4295 ton Marca 1942 je pa bilo 13.024 ton bakra, 6057 ton cinka, 17,2 ton kositra, 1272 ton mangana, 0,85 ton volframa in 3248 ton svinca. X Gojitev oljaric na Finskem. Da se nadoknadi manjkajočo mast, ki jo je težko uvažati, je Fin-ike letos povečala gojitev oljaric na površini 12 tisoč hektarjev X Italija in Madžarska. Med Italijo in Mad-»rsko so se vršiia industrijska pogajanja privat-»o-gospodarskega značaja X Italija preureja svoje traktorja. Da bi pri-itedili bencin, bodo v Italiji v teku tega leta vse kmetijske traktorje preuredili na metan. X Druga košnja sena v Bolgariji Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je odredilo dvojno košnjo ien», da bi tako podvojili produkcijo suhe krme. X Bolgarija za spravljanje kmetijskih pridelkov. Da bi bolgarsko kmetijstvo v redu spravilo ivojo žetev, je kmetijski minister ustavil vse do-ptute uradnikov kmetijskih ustanov. Scherl-Bilderdieast-Autoflex (Gerd Baatz, Laux). Neuer romanischer Gesandter in Berlin. Am Montag traf der Königlich rumänische Gesandte in Berlin, John Gheorge, in der Reichs-kauptstodt ein. Er wurde im Namen des Reich* aufienmtnisters von Ribbentrop von dem stellvertretenden Chef des Protokolls, Legationsrat _ Ruh«, begrüßt. O Draža Mihajlovič j« pobegnil. Londonski radi« j« poročal, da j« vodja srbskih tolp Draža Mihajlovič, ko J« videl, da so njegove čet« v Črni gori po nemških četah obkoljene, pobegnil proti morski obali ter se tam vkrcal na neko angleško podmornico, ki ga je spravila na varno. K temu poročilu je dodal Deutsches Nachrichtenbüro sledeče. Beg generala, ki j« svoje tolpe pustil na cedilu, je imel za posledico, da so se razpršene skupine tolp predale Nemcem. Hauptmann, kape-tan Miha Koprivnik poveljnik večje skupine, ki t« j« predala, j« izjavil: »Mihajlovič nas je izdal in jo popihal, potem ko nas je spravil v nesrečo. Položili smo orožje, ker v tem brezmiselnem boju nočemo več dalje krvaveti za tuje interese«. U Znani indijski voditelj Subhas Kandra Bose j« bil na kongresu voditelj gibanja za neodvis-no«t Inddje v Sonanu (Singapurju) izvoljen predsednikom imenovanega gibanja. Obenem je Sub-ha» Kandra Bos« sestavil »začasno vlado svobo- PK -Kriegsberichter Kocherberger _____, Alarm beim Granatwerfer-Trupp. D« vorgeschobene MG-Posten hat eine verdächtige Bewegung beim Gegner bemerkt, hat gegeben, und nun besetzen die Männer des Granatwerfertrupps die Stellung. dn« Indije«. Kongresu Indijcev v Sonanu je poslal japonski ministrski predsednik Tojo svoje brzojavne čestitke. Tojo je obljubil Indijcem vso pomoč Japonska. Ako hoče indijski narod doseči svojo svobodo, mora riskirati tudi svojo kri. Tesno sodelovanje Indije z Japonsko, Nemčijo in Italijo je edina pot, ki vodi v svobodo. Zborovanje Indijcev je pozdravil tudi zunanji minister Mamoru Sigemicu. D Parlament Avstralije razpuščen. Pretekli po-nedeljek je avstralska vlada razpustila parlament. Ministrski predsednik Curtin je izjavil, da se bodo volitv« vršile 2. avgusta. Novi parlament se bo sestal predvidoma in najkasneje do 17. septembra. (Sehl. Scherl-Bilderdienst-Autoflex (Staatliche Bildstellet Auch das Kölner Raihaus fiel den Bomben dei britischen Luftpiraten zum Opfer. Der schwere Terrorangriff, den die britische Luftwaffe gegen die Wohnviertel der Stadt Köln unternahm, hat nicht nur einem der bedeutendsten Kulturdenkmäler ganz Europas, dem Kölner Dom schwere Schäden zugefügt, sondern auch zahl reiche wertvolle Profanbauten Kölns hart getroffen. — So wurde das herrliche Rathaus der Stadt mit seinem reichen Figurenschmuck vollkommen vernichtet. — Unser Bild zeigt das Rathaus vor der Zerstörung. U IS I I K LETOVALE C KaS^o se rasiline preživljalo ? Ce hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da so naši kmečki ljudje glede na poznanje skrivnosti matere narave po veliki večini docela nevedni. Kmečki človek živi vse življenje sredi žive narave, sredi rastlin in živali ter ima dan za dnem opravka z njimi. Toda, če bi kdo enega ali drugega izmed njih vprašal: Iz česa je rastlina ali žival? Kako in s čim se hrani? Kako živi? Kako se razmnožuje? "— bi lahko ugotovil, da kmečki ljudje navadno o vsem tem nimajo nobenih pojmov Morda bi kdo dejal: »Saj pa jim tega vedeti tudi treba nil Ce so lahko ljudje tisoč in tisočletja živeli in kmetovali, ne da bi vedeli na ta vprašanja odgovor, bi menda lahko tudi še sedanji kmečki rod živel in umrl, ne da bi si belil glave z odgovori na taka vprašanja.« Ne rečemo, da to ni res. Pač! — kmet, ki se pri svojem kmetovanju zadovoljuje samo z izkušnjami, — svojimi in svojih prednikov ter sosedov _, jak kmečki gospodar zares ne potrebuje znanja o ustroju in življenjskih skrivnostih rastlin in živali. Umnemu, naprednemu kmetovalcu pa zgolj izkušnje niso dovolj! Kdor hoče v kmetijstvu napredovati, dobivati s svojih polj več pridelkov ter od svoje živine več užitka, — ta mora poznati življenjski ustroj ter notranje presnavljanje rastlinskega in živalskega sveta, posebne zahteve in posebne lastnosti ene ali druge vrste živali ali rastlin. Kdor kmetuje, ne da bi poznal pobližje ustroj rastlin in živali, je podoben šoferju, ki vozi avto, ne da bi poznal njegov ustroj in način delovanja: dokler gre avto v redu, se tak neuk šofer ne loči od dobrega šoferja) — toda, kadar začne avto nagajati in se ustavljati, tedaj pa tak ne-vednež niti ne ve, kaj pravzaprav ni v Tedu, še manj pa seveda, kako bi bilo treba voz popraviti. Ali, da vzamemo še drugo primero: Kmet, ki ne pozna notranjega ustroja rastlinstva in živalstva, se razlikuje od izobraženega kmetovalca prav tako, kot se razlikuje zdravnik od mazača: Medtem, ko zdravnik ve, kaj to ali ono bolezen povzroča in zakaj prav to in to zdravilo proti dotični bolezni pomaga, dočim bi lahko kako drugo zdravilo v dotičnem primeru škodljivo vplivalo, — medtem zdravi mazač bolnika, ne da bi vedel, kaj mu pravzaprav manjka, poskuša ena in druga zdravila ter zadene včasih pravo, še večkrat pa napačno, in neredko povzroči namesto zdravja smrt. V želji, našim ukaželjnim kmečkim čitateljem omogočiti vsaj nekoliko vpogleda v skrivnosti rastlinskega in živalskega življenja, bomo v nekoliko zapovrstnih sestavkih obrazložili najprej o rastlinah, kako se preživljajo, kako so zgrajene, kako živijo in se borijo za obstanek, kako se razmnožujejo ter, kako prenašajo svoje lastnosti na potomstvo Nato pa nameravamo v podobnem redu opisati življenje živali. Prepričani smo, da bodo med čitanjem teh fazlag spremenili svoje mišljenje vsi, ki menijo, da se vse te stvari praktičnega kmetijskega gospodarstva ne tičejo. O, tičejo se ga, tičejo, pa še kako zelo! A. Prehrana zelenih rastlin. Zelene rastline se glede prehrane bistveno ločijo od onih rastlin, ki nimajo zelenih delov. Samo zelene rastline namreč lahko hrano same pripravljajo iz hranilnih snovi, a neželene rastline te sposobnosti nimajo ter morajo zato krasti hrano svojim zelenim sosedam, ali pa se hranijo z njihovimi odmrlimi telesi. Za časa kaljenja, to je, dokler ne »ozeleni«, pa se vsaka mlada rastlinica preživlja samo z že pripravljeno hrano. 1. Kakšno hrano uživajo zelene rastline? Hrane, kakršno rastline za svoj obstanek in razvoj potrebujejo, v naravi ni in si jo morajo rastline same pripraviti. V ta namen pa potrebujejo različnih hranilnih snovi. Te snovi dobivajo zelene rastline deloma iz zemlje, deloma iz zraka. a) Hranilne snovi, ki jih rastline pridobivajo lz zemlje. O teh hranilnih snoveh smo že ob raznih drugih priložnostih razpravljali, predvsem takrat, ko smo govorili o gnojenju in gnojilih Zato bomo danes samo na kratko ponovili najvažnejše: V glavnem jemljejo rastline iz zemlje rudninske hranilne snovi, to je, one snovi, ki jih poznamo kot pepel, ako rastlino sežgemo. Rudnine so namreč negorljive. In sicer se najdejo v rastlinskem pepelu predvsem sledeče rudnine: fosfor, kalij, apnenec, v zelo malih množinah tudi še žveplo, magnezij, železo. Važno je vedeti, da rastline ne morejo uporabljati za svojo prehrano teh rudnin v kateri si bodi obliki, marveč samo, ako se nahajajo v zemlji v takih spojinah, kakršne so za rastline užitne. In ker je predvsem fosforja, kalija in apnenca v takih spojinah navadno v zemlji premalo — ker so ga pač rastline, ki teh treh rudninskih snovi največ vzamejo iz zemlje, Izčrpale iz tal, — moramo rastlinam gnojiti z umetnimi gnojili, ki navedene hranilne rudnine vsebujejo, ako hočemo doseči dobre pridelke. Še neko hranilno snov jemljejo rastline iz tal, četudi je v lastlinskem pepelu ne najdemo, namreč dušik, o katersm smo tudi že govorili v razpravah o gnojenju in gnojilih Tudi dušika je v zemlji skoraj vedno premalo, zato ga moramo zemlji dodajati, bodisi v obliki hlevskecja gnoja, gnojnice, komnosta itd., ali pa v obliki dušik vse-bujočih umetnih gnojil. Nekatere rastline, tako-zvane metuljnice (fižol, detelje, grašice itd.) pa lahko jemljejo dušik tudi iz razpadajočih ostankov neke vrste zemeliskih glivic, — so torej v tem oziru podobne neželenim rastlinam. Končno dobivajo rastline iz zemlje še vodo. Voda služi rastlini v najrazličnejše svrhe, o katerih bomo pozneje več govorili, v tej zvezi omenjamo le, da voda omogoča rastlinam jemanje hrane lz tal sploh, ker lahko rastline sprejemajo samo v vodi raztopljeno in razredčeno hrano. Nadalje omogoča voda prenos iz zemlje pridobljene hrane od korenin do vseh drugih delov rastline. In končno služi voda rastlini v svrho izdelovanja druge vrste rastlinske hrane, namreč one, ki jo rastlina jemlje iz zraka. b) Hrana, ki Jo rastline jemljejo li zraka. Iz zraka pridobivajo zelene rastline pravzaprav samo eno hranilno snov, namreč ogljik, tega pa v prav veliki meri. Saj pa ga tudi obilo potrebujejo. Ce namreč rastlina zgori samo na pol, to je, če zogleni, lahko ugotovimo, da je rastlinsko ogrodje, — les, listje, stebla, — skoraj čist ogljik in da tvorijo rudninske snovi (»pepel«) le razmeroma neznaten odstotek. Rastline jemljejo ogljik iz zraka v obliki ogljikovega dvokisa, to je plina, ki ga izdihavajo ljudje in živali, pa tudi rastline. Ta plin se tvori tudi pri gnitju, trohnenju, razkrajanju gnoja in humusa, pri gorenju, vrenju itd Ker je ogljikov dvokis sicer škodljiv vsem živim bitjem, vidimo, kako modro je v naravi vse urejeno: rastline jemljejo iz zraka vprav ogliikov dvokis, ter tako zrak čistijo. In ker po drugi strani rastline pri tem izločajo v zrak kisik ki je vsem Sivim bitiem za živllenie, to ie za dihanle, neobhodno potreben, tako, da se zadušilo, ako qa je v zraku Dremalo, nnm postane še bolj jasno, da so vprav zelene rastline izenačevalec in ohranjevalec ravnotežja med ogljikom in kisikom v ozračju. 2. Naprave rastlin in potrebni pogoji za pridobivanje zemeljske hrane. S čim rastline hrano iz zemlje pridobivajo, ve vsak otrok, S koreninami. Vendar ve le malo-kateri kmečkih ljudi, da so za pridobivanje hrane ohne korenine, ki jih vidimo, ako rastlino odkopljemo ali izrujemo, docela nesposobne. Hrano lahke srkajo samo konice najmlajših in najtanjših koreninic, ki jim pravimo lasne koreninice. Te drobcene koreninice se prerivajo pod zemeljsko površino v vseh smereh. Da pa lahko premagujejo odpor težke in včasih trdo zbite zemlje, so opremljene na konceh s trdnimi, koničastimi glavicami, s takozvanimi koreninskimi kapicami, — enako kot dkujemo lesene pilote z jekleno konico, da jih lažje zabijemo v trda tla. Te lasne koreninice imajo še nek drug pripomoček navadno izločajo neko kislino, ki topi rastlinske hranilne snovi in sicer vprav one, ki jih dotična rastlina potrebuje. Da pa lahko rastlinske lasne koreninice srkajo hrano iz tal, morajo biti dani gotovi predpogoji: predvsem mora vladati v zemlji neka določen» najmanjša toplina, ki Je za različne rastline :a» lična. Cim pade toplina v zemlji pod to mera, rastlinske koreninice ne morejo več srkati hran« iz tal: zato rastlina preneha rasti, in tudi listje JI odpade, ker brez zemeljske hrane tudi osvajanji hrane iz zraka ni mogoča. Ta pojav opažamo vsa-ko jesen. Enako potrebno Je za črpanje hrane iz zemlja da je v tleh dovoli vode, v kateri se hranilna snovi raztapljajo. Ce vode nI, stradajo rastlin« v najbolj pognojeni zemlji in ne morejo rasti, marveč se lahko celo posušijo. Tudi ta pojav smo opažali predvsem letošnjo spomlad, ko gno* jila vsled suše dolgo niso prav nič učinkovala. Končno potrebujejo rastlinske koreninica v zemlji dovolj zraka, da morejo črpati hrano iz nja. Se bolj kot rastlinske koreninice neposredno, p» potrebujejo zrak v zemlji vse one bakterije is glivice, ki takorekoč predpripravi j a jo v tleh rastlinam hrano. Teh glivic je v tleh brez števila is nešteto vrst. Ker jih sončna svetloba in suš» umori, zato se nahajajo predvsem nekoliko globlje v tleh in jim služi zemeljska skorja, ki j« pri okopavanju rastlin vedno znova spravljam« na sonce, kjer se presuši, kot nekaka zaščitn» odeja. To povemo zato, da bodo kmetje razumeli, zakaj rastlinam ne morejo koristiti gnojila, dokler se nahajajo na površju zemlje, marveč šel«, ko pridejo v zemljo. Istotako naj iz teqa kmečki gospodarji uvidijo, da je poleti škodljivo, ckcTia-vati in rahljati zemljo globoko, ker s tem povzročajo pogin koristnih bakterij. Poleti okopavam« in rahljamo zemljo torej le plitvo! Opozarjamo še na to, da se pri drevju na primer nahaja največ lasnih koreninic vprav pod zunanjim robom drevesne krone, pod takozvania drevesnim kapom. Zakaj Je lahko uganiti: ker se tam nateče od krone v zemljo največ vod«, ki raztopi hranilne snovi. Iz tega sledi, da je treb» dreviu gnojiti predvsem pod drevesno kapjo naokoli. 3. Naprave zelenih rastlin za pridobivanje hran« iz zraka in pogoji, ki so v to potrebni. Ogljik lahko pridobivajo rastline iz zraka sam« skozi posebne zračne odprtine, ki se nahajaj« predvsem na spodnji strani listov, in ki jih imen» jemo listne reže. Te listne reže so mali votl prostorčki, opremljeni z nekakimi zaklopkami, ti vsrkavajo zrak in ga spet iztiskavajo, kot je rastlina odvzela ogljik iz nJega. Važno je, da vemo, da rastlina lahko usvaj» ogljik iz zraka samo ob sončni svetlobt ter ob neki določeni najmanjši toploti. Da ja to oboj« neobhodno potrebno, lahko ugotovimo v vsakda-njem življenju: če zapremo zeleno rastlino v t» men, četudi topel prostor, uvene kmalu. Pa tudi, če je sonca še toliko, rastlina ne raste, če j« premrzlo — na primer v visokih gorah, ali dalai na severu. Seveda ima vsaka rastlina druge z» hteve glede te najmanjše potrebne topline. Spoi» nimo samo na smreko, ki Je tudi pozimi zelen* na drugi strani pa na koruzo, ki celo poleti p» rumeni, če je premalo sončno in prehladno, enak« rastline, ki so pregosto posejane. Usvaianje ogljika se vrši v rastlinah torej i» mo podnevi, in to tembolj živahno, čimveč sonfn» svetlobe imajo, če je seveda tudi dovolj toploi» in pa dovolj vlage v zemlji na razpolago. Da rastlina lahko ogljik iz zTaka usvaja in p s pomočjo vode pretvarja v pravo hrano, ji omogoča takozvano listno zelenilo ali klorofil. Ci> bolj živahno se vrši navajanje ogljika v rastlini tembolj živozelena Je rastlina. In čim slabotne)! se vrši osvajanje ogljika, tembolj bleda, belkast» rumenkasta postaja rastlina. Bledozelene, ali ceh orumenele rastline so torej znak, da s presni* ljanjem ogljika nekaj nI v redu: bodisi manh rastlinam sončne svetlobe, bodisi toplote, bodli vode, bodisi hranilnih snovi v tleh Listno Zelenilo ali klorofil ne služi rastlini t hrano, marveč le omogoča, da rastlina iz zrsk» usvojenega ogljika ter iz vode (ki vsebuje kisli in vodik, kot vemo), napravlja rastlinski sladkot, V zelenih delih rastlin se torej tvori sladkor, U je podlnr?li in prvotna oblika rastlinske hrane. Iz sladkorja napravlja pozneje rastlina najras ličnejše sestavine: nekaj ga porabi za takozven« lesovino ali celulozo, iz katere sestoji rastlinsk« ogrodje (les stebla, s!ama)i deloma ga spremeni v škrob in qa shrani v zrnju (žito), ali pa v korenskem gomolju (krompir), nekatere rastline p» zbirajo sladkor neizpremen jen, bodisi v plodovil (orozdje), bodisi v podzemnih delih (pesa). Nek«j sladkorja pa se spoji z dušikom, katerega so rast- Bse dobile ti zemlje, t beljakovine, ki *e zbirajo predvsem v semenju (zrnje, fižol, peške, jedrca Itd), pri nekaterih Tastlinah tudi v listih (detelje). i Rastlinske priprave in sile, ki omogočajo pridobivanje hrane in nje izmenjavo ter porazdelje-vanje po raznih delih rastline. Od lasnih koreninic pa skozi deblo ali steblo 4o konca najmlajših odgankov je vsaka rastlina razdeljena na dva dela: v notranji, po katerem te pretakajo v vodi raztopljene hranilne snovi, ki so jih koreninice načrpale iz tal, navzgor proti vrhu rastline, ter v zunanji del, po katerem se pretaka iz zraka in vode v listih stvorjeni sladkor navzdol h koreninam. Notranjemu delu pravimo lesni, zunanjemu pa lični del rastlin. Pri večletnih rastlinah se nahaja med obema deloma »rastno staničje« ali kambij, ki ga je posebno pri cepljenju drevja treba upoštevati: cepič se namreč vrase samo, ako ga vložimo tako, da pride rastne staničje ali kambij cepiča na kambij podlage. Če lični del s silo ločimo od lesnega, na primer, če smrekovo deblo obelimo, se rastne Staniče, ki vsebujejo največ raztopljene hrane, raztrgajo in hrana se razlije. Zato opažamo mokroto na deblu, če ga obelimo. Ce drevesu olupimo pas kože okoli in okoli, se posuši, ker se sok ne more več pretakati iz listov v korenine. Veliko vlogo pri usvajanju hrane ter pri nje prenašanju iz enega dela rastline v druge dele, igra po toploti povzročeno izparlvanje vode. Vsled toplote namreč voda iz listov izhlapeva in sicer tem hitreje, čim večji to listi, čimveč jih ima rastlina In čimbolj nežni »o. Radi izhlapevanja nastane v Ustnih stanicah nekak prazen prostor (vakuum). In ker tišči tako zrak, kakor voda vedno v prazne prostore, nastane v rastlini v lesnem delu pritisk od spodaj navzgor. Radi tega pritiska se začnejo pretakati hranilne snovi h: korenin po deblu v listje. Istočasno pa nastane v lasnih koreninicah prazen prostor, kar povzroči, da zunanj' srak stisne skozi stene lasnih koreninic nekoliko v vodi raztopljenih hranilnih snovi v korenine. In ker korenine, kakor tudi debla oziroma stebla neprestano rastejo, to je, tvorijo se na zunanji strani in na koncih koreninic in vršičkov nove stanice, zato teče tudi vedno nova hrana lz listov navzdol v te nove stanice ter jih napolnjuje. Ce n. pr. lito poleže, se stebla prelomijo, pretakanje hrane zastane — zato vidimo, da daje poleženo iito slabše pridelke. Seveda je vse to veliko bolj zamotano, kot smo mi popisali, vendar naj to vsaj za silo omogoča razumevanje načina, kako rastline hrano pridobivajo in kako se ista pretaka po njih. Pe< tisoč fantov mladinske organizacije Deutsche fugend bo taborilo pri Pragerhol-u Na lepem prostornem travniku blizu Prager-hof-a bomo zopet v kratkem času videli lepe bele šotore mladinske organizacije Deutsche Jugend, raz visokih jamborov bodo pa rdeče-belo-rdeče zastave pozdravljale in poročale, da se nahajajo tam fantje iz vse Spodnje Štajerske, kjer bodo v desetdnevnem ozkem tovarištvu zbirali novo voljo za delo, nove doživljaje in novo znanje. Oba taboren j a mladine, bosta vsakemu pimpfu predstavljala višek dogodkov. Razen rednih vaj, petja, športa in šolanja bodo igre na zemljišču ter prepiri ali razpori med pimpfi v ospredju. To bo najlepša preizkušnja srčnosti, vztrajnosti in svežine 10 do 14 letnih dečkov. V taborišču mladinske organizacije Deutsche Jugend med 27. julijem in 5. avgustom bo bolj strumno. Te fante se bo smatralo za najmlajše vojake in bodo morali tudi take naloge izvrševati. Usposobljenje v vojaških vedah, športne igre na ozemlju, strelske vaje, predvojaško izobraževanje ter podelitev znakov Hitler Jugend bo izpolnilo večino časa. Pri tem se seveda ne bo pozabilo na petje in na prost čas. Kot gostov se bo obeh taborenj udeležilo 1500 fantov in pimpfov iz Gau-a Steiermark, kar bo povezanost mladine Spodnje Štajerske z mladino ostalega Gau-a še poglobilo. Taborenje bo vodil sam Budesjugendfiihrer Schilcher z voditelji mladinske organizacije Deutsche Jugend. 5. »Muhe«, »llšpavost« in »preobjedenost« rastlin glede hrane. Kakor pri ljudeh, lahko opažamo tudi pri živalih, da imajo nekatere izmed njih glede hrane svoje posebne zahteve ali »muhe«. Vemo, da nekatere rastline uspevajo le v vlažnih tleh, ali celo le v vodi, druge spet samo v suhih ; nekatere zahtevajo kisla tla, druga takih ne prenašajo; nekatere rastline hočejo težko, druge lahko zemljo; nekaterim moramo gnojiti bolj s fosfornimi, drugim s kalijevimi, tretjim z dušičnimi gnojili. Takih »muh«, ki bi jim lahko rekli »lišpavost«, bi pri rastlinah lahko še več našteli. Vse pa imajo en in isti vzrok in namen: na ta način je vsaki rastlini določen njen naravni prostor in obenem preskrbljeno, da rastejo rastline povsod, v vsaki zemlji in v vsaki legi — kar je pač občudovanja vreden moder ukrep Stvarnika. Se na nekaj opozorimo: Mnoge rastline ne uspevajo, če bi jih sadili ali sejali stalno na eno in isto mesto. To si razlagamo tako, da dotična rastlina zemljo na gotovih hranilnih snoveh preveč izčrpa; nekateri so pa mnenja, da si rastlina s kislinami, ki Jih Izloča, sama zemljo zastrupi, tako, da ne more več na tem mestu uspevati, medtem, ko drugovrstnim rastlinam te kisline ne škodujejo. Naj bo tako ali tako, spet je namen jasen: da se lahko hranilne snovi vseh vrst v zemlji izkoristijo, v kolikor ne po eni, pa po drugi vrsti rastlin. Kajti, za deteljami uspeva Izvrstno iito, za žitom repa, sa jablanami češplje, za vinogradom lucerna itd. Vprav ta lastnost rastlin Je torej vzrok, da mora kmet z rastlinami ko-lobariti in s tem svojo zemljo umno izkoriščati. O prehrani neželenih in kalečih rastlin pa prihodnjič. MALE VffSIl * Spodnještajerci bodo pomagali spraviti žetev. Prihodnje tedne in mesece bo kmečko ljudstvo zopet imelo ogromno in važno delo. Stojimo pred vžetvijo, ki se je deloma že začela. Kmalu bo žetev zimskega ječmena, kateri sledi žetev rži. Eno delo bo priganjalo drugo in to letos, ko je iz raznih vzrokov važno, da pride žetev čimprej in skrbno pod streho. Napačno bi bilo računati na kakšne rekordne pridelke. Končno nam take iluzije niso niti potrebne. Glavno je, da imamo žetev, s katero lahko računamo kot trdno podlago naše prehrane. Ugodna razlika med letošnjo zimo in med 1. 1941/42., ko nam je pozeblo 2.5 milijonov hektarjev, je naša prednost Ce smo takrat vse uničene posevke lahko ponovno obdelali, nam ne bo težko spraviti tudi letošnjo žetev. Potrebno je pač, da se poprimejo kmetijskega dela pri spravljanju pridelkov vsi, ki se zavedajo važnosti, ki je povezana z žetvijo. Kdor hoče jesti, mora pač tudi delati. V splošnem se lahko reče, da bodo letošnji pridelki spravljeni tri do Štiri tedne preje kakor navadno. To ugodnost vremena je treba ha celi črti izkoristiti. Vsak centner, ki se izgubi, koristi našim sovražnikom; vsak centner, ki ga več nažanjemo, koristi nam. Na to moramo misliti tudi vsi Spodnještajerci. Ce bomo to storili, smo glede prehrane lahko brez velikih skrbi. * Junaška smrt dveh hrabrih Spodnještajercev. V krvavih obrambnih bojih na vzhodni fronti je padel junaške smrti za Fiihrer-ja in Veliko Nemčijo Gefreiter Vlado Kramer, nekdanji tehnik tovarne »Metka« v Cilli-ju, kjer je bil tudi doma. — V nekem frontnem lacaretu je na posledicah ran, dobljenih na bojišču, zatisnil svoje nilade Dr. F. J. Lokaš: Ausschneiden! Izrezati! Deutsch Ilir Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 27. Stunde. I. ich kaufte du kauftest er kaufte wir kauften ihr kauftet sie kauften ich rauchte du rauchtest er rauchte w;r rauchten ihr rauchtet sie rauchten D. 1. Ich moSte zur Post gehen. 2. Du machtest eine Kur. 3. Ich hatte keinen ReisepaB 4. Karl hustete stark. 5. Das Publikum folgte mit Begeisterung dem Wettkampf, es klatschte Beifall. 6. Wir hörten einen interessanten Vortrag im Rundfunk. 7. Sie hatten einen neuen Hut. 8. Ihr wolltet nicht mit dem Zug, sondern mit dem Auto fahren. 9. Arbeiter rauchten in der Arbeitspause ihre übliche Pfeife, ni. 1. Hotel sem sestro presenetiti In kupil sem ji harmoniko. 2. Danes je zopet mrzlo. 3. Želel mi je dobro potovanje in mnogo zabave v Wien-u. 4. Obvestili smo naše znance po br-zojavu o našem prihodu v Graz. 5. On sicer ne stanuje na moji cesti, a skoro vsak dan ga srečam v avtobusu. 6. Naš prijatelj Albert rad pripoveduje par duhovitih dovtipov. 7. Soba, v kateri smo stanovali, je bila lepa in prostorna, ialibog pa ni bilo tekoče vode. 8. Ta velika ženska ročna torba je bila še prav poceni, stala je samo 21 RM. 9. Najlepše VTeme na potovanju smo imeli ob reki Rhein. 10. Ves večer smo se pogovarjali o prav zanimivih stvareh. Unregelmäßige Zeitwörter. Važni nepravilni glagoli. Nennform 2. Person Nedolocnik 2. oseba s geben du gibst essen du ißt messen du mißt lesen du liest sehen du siehst treten du trittst vergessen du vergißt bitten du bittest sitzen du sitzt liegen du liegst stehen du stehst tun du tust Mitvergangenheit (Mittelwort der Vergangenheit) Ich gab gegeben ich aß gegessen ich maß gemessen ich las gelesen ich sah gesehen ich trat getreten ich vergaß vergessen ich bat gebeten ich saß gesessen ich lag gelegen ich stand gestanden Ich tot getan Beim Schuhmacher. — Pri čevljarju. Ich bringe Ihnen hier zwei Paar Schuhe zum Ausbessern. Dieses Paar sollen Sie doppeln, bei dem anderen sind nur die Absätze zu richten. Wollen Sie Gummi- oder Lederabsätze? Das ist mir völlig gleich, das können Sie machen, wie Sie wollen. Aber vorne an den Spitzen geben Sie bitte ein Eisenplättchen darauf, die Spitzen trete Ich nämlich sehr schnell ab. Ich kann Ihnen raten, auch auf den Absatz Eisenplättchen machen zu fassen. Gut, machen Sie auch das. Dann wollte ich Sie noch etwas fragen. Fertigen Sie Bergschuho nach Maß an? Natürlich, wenn Sie wollen, können wir gleich Maß nehmen. Bis wann kann Ich die Schuhe abholen? Die Reparaturen können Sie schon übermorgen-gen abholen, aber die neuen Schuhe werden voraussichtlich erst in etwa drei Wochen fertig sein, da Ich jetzt sehr viel Arbeit habe. Zwei meiner Gesellen sind nämlich eingerückt. Haben Sie einen Schuhstrecker zu verkaufen? Bitte sehr, wollen Sie einen aus Eisen oder aus Holz. Welchen können Sie mir empfehlen? Das ist Geschmacksache, es sind beide gut und praktisch. Gut, dann nehme ich den hölzernen. Packen Sie mir noch eine große Dose schwarze und eine kleine Dose gelbe Schuhpaste ein. Eine Dose Lederfett und zwei Paar schwarze Schuhbänder brauchte ich auch noch. Prinašam Vam dva para čevljev v popravilo. Ta par podšijte, pri drugem pa popravite pete. Hočete gumijaste ali usnjene podplate? To mi je vseeno, lahko naredite, kakor hočete. oči ff-Grenadier Karl Kowatschitsch is Thesen-a pri Marburg-u. * Junaška smrt za domovino. Na vzhodni fronti je padel junaške smrti za Fiihrer-ja in Veliko Nemčijo Spodnještajerc Walter Scheichenbauer, Oberstleutnant in Regimentskommandeur ter ime-jitelj visokih odlikovanj iz svetovne in sedanje vojne. Doma je bil iz Pettau-a. * Smrt uglednega Spodnještajerca. V Lutten-berg-u je umrl daleč naokrog znani veleposestnik, lastnik žage, mlina in opekarne, Franz Schi-tek. V najlepši moški dobi in na višku ustvarjanja stoječi mož gospodarstva, star komaj 52 let, je zapustil delokrog svojega ustvarjanja. Ustanovitev hranilnice v Luttenberg-u pred desetletji je bilo njegovo delo, zasluge je pa imel tudi na gradnji železnice Luttenberg—Friedau Bil je neumoren pospeševatelj znane plemenite konjske pasme Murfeld ki jo je podpiral s prirejanjem dirk. Kljub mnogostranskemu udejstvovanju je našel čas za vodstvo svojih lastnih gospodarskih obratov, ki so danes vzorna podjetja V svetovni vojni je bil večkrat odlikovan za hrabrost. * 73Ietni Spodnještajerc kot rudar. V premogovniku Rosentha' dela kot rudar 731etni Georg Pisleritsch, ki je že 45 let v tem poklicu. Moža smatrajo kot neke vrste sestavni del rudniškega inventarja in ga še danes uporabljajo za dela v rovih. Ta vojak dela je rodom iz PeRnitzhofen-a pri Marburg-u ter velja v rudarskem poklicu naravnost za kapaciteto. Povsod, kjer je rešiti kakšen težaven problem v rovu, ga kličejo in mož se je še vedno obnesel Akoravno je bil že upokojen, dela i ozirom na vojno in pomanjkanje delovnih sil prostovoljno ter na ta način kot bojevnik zaledja doprinaša svoj delež za vojno. * Kake se prepreči požar sena? Skoda, ki jo povzročajo požari sena, nastajajoči sami od sebe, povzročajo velike milijone RM škode. O tem mora danes kmetevalec veliko bolj razmišljati kakor je to bile potrebno nekoč. Toploto povzročajo v senu še neizumrle rastlinske Staniče in sicer radi delovanja različnih zelo malih živih bitij alt bakterij. Ta toplota se v praznini senenih kupov zbira ter petom kemičnih procesov dviga, medtem, ko so vse žive stanice in bakterije pri 65—75 stopinj C radi vročine izumrle. V na ta način razgretem senu lahko temperatura naraste na 200 stopinj in ker je pri senu dovolj dohoda zraka, se lahko seno vname v notranjosti. Da se temu Izogne, je treba upoštevati sledeče: Rastline za krmilne svrhe je treba kositi dokler cvetijo I Seno se mora enakomerno presušiti. Sprav! res samo suho seno v senjak. Seno se naj nato ne nalaga v velike, temveč v bolj male plasti. Kontroliraj seno večkrat rad! toplote. Sumljivo to- Spredaj mi dajte prosim železca, ker čevlje spredaj neverjetno hitro obrabim. Svetujem Vam. da daste železca tudi na peta. Dobra, naredite tudi to. Nato Vas hočem Se nekaj vprašati. Izdelujete težke čevlja (gojzere) po meri? Seveda, če hočete, kar pomerimo. Do kdaj jih lahko dobim? ? Po popravile lahko pridete 4e pojutrišnjem, toda novi čevlji bodo šele približno v treh tednih getovi, ker imamo sedaj prav veliko dela. Dva moja pomočnika sta namreč šla k vojakom. Imate natezala naprodaj? Prosim, hočete imeti železna ali lesena? Katera mi svetujete? Kakor hočete, oba sta dobra in praktična. Dobre, vzamem lesena. Zavijte ml tudi velik« ikatle črne in malo rumene paste za čevlje. Potrebujem še škatlo maže za čevlje in dva para pedvez. Der Schuhmacher macht neue Schuhe und bessert alte Schuhe aus. Wenn die Sohle schadhaft Ist, läSt man die Schuhe doppeln, oder wie man ajich sagt besehlen. Es gibt Leder-, Gummi- und Werkstoffsohles. Meistens kauft man die Schuhe isri Schuhgeschäft Man findet hier alle Arten von Schuhen zur Auswahl: Halbschuhe, hohe Schuhe, Bsrgschuhe mit starken Nägeln, Schneeschuhe, Überschuhe aus Gummi, Abendschuhe, Ballschuhe, Lackschuhe, Turnschuhe, Laufschuhe, Hausschuhe. Pantoffeln und Stiefel jeder Art. Zum Anziehen von Halbschuhen verwendet man meist einen Schuhlöffel. Man soll nie zu große oder zu kleine Schuhe kaufen. Ein Schuh kann noch so schön sein, wenn er drückt, ist es besser, darauf zu verzichten. ploto in vonj je treba takoj zasledovati. Na ta način se seno lahko obvaruje pred požarom. * Nove odredbe. Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteier-mark Nr. 20, je izšel dne 24. junija 1943 ter vsebuje sledeče tri objave. 1. Odredbo o odobritvi pomanjkljajev 2 Četrti razglas o pobiranju davkov potom občin 3. Razglas o uvedbi obveze delovnih knjig na Spodnjem Štajerskem. * Ljudsko gibanje v Marburg-u. V drugi polovici meseca junija je bilo Standesamt-u prijavljenih: 90 rojstev (zadnjič 74), od teh 47 dečkov (42 zadnjič) in 43 deklic, zadnjič 32)j 38 smrtnih slučajev (zadnjič 45), od teh 23 moških (zadnjič 23) in 13 žensk (zadnjič 22). Pri Standesamt-u je bilo sklenjenih 43 porok (zadnjič 31). — Prišli smo torej na cel* črt' v normalno dobo. * Ne jemljite travnate biljke v usta! Mnogi ljudje imajo navado, da na izprehodih po njivah in travnikih trgajo rastline ali žitno klasle ter devajo to v usta. Stvar izgleda precej nedolžna, ni pa brez nevarnosti V kratkem času lahko namreč nastopijo otekline v gornji ali spodnji čeljusti, koža lica postane rdeča, nakar razpoka in tvorijo se mozolci. Bolezen pa lahko napade tudi jezik, pljuča in črevesje Zdravljenje je trdovratno in težko, posebno če doseže bolezen pljuča. Bolezni se pravi žarna goba. * Letalsko-zaščitni predpisi na železniških potovanjih. Železniška policija je na podlagi zakona o letalski zaščiti opravičena, prisiliti potnike k spoštovanju predpisov o zatemnitvi. Železniški policijski uradniki, med katere je šteti nadzorne uradnike, vlakovodje, sprevodnike vlakov, sprevodnike na postajah itd., lahko v manjših primerih izrečejo ustne in osebne ukore. Pristojbina znaša 1 RM. Hujši prestopki se zasledujejo potom železniško-pohcijskih ukrepov. * Tovarištvo preko groba. Neka starejša vdova v Verdunu je na vzhodni fronti izgubila sina. Sedaj so pa tovariši padlega junaka prf kompanijl zbrali 1200 RM ter jih poslali materi v znak ljubezni in tovarištva, ki jih Je vezalo na pokojnega tovariša * Tehniška olja niso za Jedilne svrhe. Ta opomba je potrebna v interesu zdravja in velja ravno tako za predelavo v živila kakor za pripravo jedil. Bolezni se lahko pojavijo že po učivanju malih količin tehniškega olja in se nujno svari pred uporabo v jedilne svrhe. Škodljivo je lahko že tudi namazanje kuhinjske posode, ker industrijska olja niso užitna. * Pes se Je delal bolnega. V listu »Deutsche Kynologen-Zeitung« je živinozdravnik Gundelach popisal primer, ki ga je doživel s svojim psom male pinčarske pasme. Radi zloma gornjega stegna, Wörter. abdrehen (ich drehe ab) — odvltl, odklopiti, ugasniti (luč) abholen (ich hole ab) — iti po kaj Absatz (Schuhabsatz) (m) — peta abtreten (ich trete einen Absatz ah) — obrabiti (peto) anfertigen (ich fertige an) — narediti Appetit (m) — tek Art (w) — vrsta, način aufstehen (stand, gestanden, ich stehe a«fl — vstati (vstal sem itd., vstal, vstanem) aufziehen (die Uhr, ich ziehe aof) — naviö (wo, navijem) ausbessern (ich bessere aus) — popraviti Auswahl (w) — izbira Ball (m) (Tanzabend) — pleni večer beide — oba, obe Bergschuh (m) —< težki čevelj (gojzer) besohlen — podšiti Betriebsführer (m) — obratovodja bitten (bat, gebeten) — prositi (prosil, -a, -o sem, je prosil -a, -o) China — Kitajske daraufgeben — dati na kaj doppeln — podšiti Dose (w) — škafljica einpacken (4eh packe ein) — zaviti (zavijete! einrücken (ich rücke em) — k vojakom iti, stopiti v vojno službo grem k vojakom Eisenplättchen (s) — železoe, železna ploščica Entfernung (w) — razdalja erst (nur) — šele (samo) essen (du ißt) — jesti (ješ) Faulpelz (m) — lenuh fragen (du frägst) — vprašati (vpraša) früher — prej Ja svojemu psu odredil nekoliko boljšo krmo ter ga z isto krmil vse dotlej, dokler pes ni ozdravil. Ko je pa ozdravljenemu psu dal zopet nekdanjo krmo, kakor jo je vedno imel, je pes vse to samo povohal ter se še naprej delal bolnega. Kakor hitro mu je ponudil zopet bolniško prehrano, ni bilo vidnih nikakih simuliranih znakov bolezni več. Primer je poučljiv z ozirom na inteligenco psa, ki je hotel na ta način »izsiliti« boljšo krmo. * Pet let Ječe za umetne splave. Pred deželnim sodiščem v Wien-u se je zagovarjala 601etna nekdanja babica Agnes Schery, ker je dvema ženama povzročila umetni splav. Sodišče jo je obsodilo na pet let ječe Zene, ki so se izognile materinstvu ter posredovalke, ki so Schery-jevi do-vedle stranki, so bile obsojene na sedem mesecev ječe in manj * Sest mesecev ječe je dobil pred sednikom poedincem 431etni Felix Klementschitsch iz okolice Cilli-a, ker je decembra 1942 v Oberradkers-burg-u ukradel dvoje koles Sodilo ga je deželno sodišče v Graz-u. Obsojenec je bil radi istega delikta že predkaznovan. * Nakup sladkorja v posebnih primerih. Medtem ko je sladkor za 51. do 54. perijodo kupit! načelno pri trgovcu, ki je odvzel naiočilni odre-zek za 1 kg sladkorja za vkuhanje sadja, je t posebnih primerih postopati kakor sledi: Pri preselitvi v drug kraj se sladkor lahko kupi pri vsakem trgovcu na drobno. To velja tudi za potrošnike, ki niso mogli oddati naročilnega odrezka kakor mornarji, potujoči trgovci itd. Tudi tisti, ki so v času med 51 in 54. perijodo bili odpuščeni it kakega zavoda s skupnim prehranjevanjem, niso vezani na gotovega razdeljevalca, temveč lahko kupijo po volji. Takim pripada posebna dodelitev, ako se iste ni za njega že preje prevzelo. Ljudie, ki bolujejo na sladkorni bolezni, dobijo na predlog od prehranjevalnega urada namesto sladkorja karte za druga živila. * 12 milijonov inozemskih delavcev v Nemčiji Ob izbruhu sedanje vojne je v nemškem gospodarstvu delalo 500 tisoč inozemskih delavcev Danes zaposluje Nemčija 12.1 milijonov delavcev, ki so prišli Iz inozemstva. * Smrtna kosa. V Strassau-n Je umrl najstarejši mož tamkajšnje okolice, posestnik Michael Lach. Dosegel je 94 let Pokojnik je bil znan in priljubljen. V Negauberg-u pri Benedikten y Kreis-u Pettau je umrl, star 69 let, Alois Slat-schek. * Ne puščajte otrok v bližino mlatilnih strojev! Osemletna Grete Schiletz iz Burgstall-a, občini Untemeudorf, se je sukala okrog mlatilnlce, ki jo je zajela. Pri tem je deklica Izgubila desno roko, stroj jI je pa zlomi! stegno. geben (du gibst gab, gegeben) — dati (daš, dali -a, -o sem. Je dal) Gefälligkeit (w) — usluga Gegner (m) — nasprotnik Genu» (m) — užitek Geometer (m) — zemljemerec Geschmacksache (w) — stvar okna« Geselle (m) — pomočnik grob — robat, -a, -o, nevljuden (človek) Halbschuhe (w) — nizki čevlji Hecht (m) — ščuka hinaus — ven hinaussehen — ven gledati hölzern — lesen können konnte, gekonnt — moči, mogal, -a, a sem, je) Lackschuhe (w) — lakasti čevlji Lederfett (s) — maža sa čevlja leid tun (es tut mir leid) — žal MB fia» rt M leihen — posoditi lesen (du liest las, gelesen) — čitatl (črta*, čitai, -a, -o sem, Je) liegen (lag, gelegen) — ležati (letal, -a, -e sen, je) messen (du mißt, maš, gemesen) — meriti (ms riS, meril, -a. -o sem, je) mitbringen (ich bringe mit) — s seboj prinesti (prinesena s seboj), pripeljati Nagel (m) — žebe!J n&mUch — namreč Pantoffel (m) — copata praktisch — praktičen Rat (m) — svet raten — svetovati Reparatur (w) — poprav« richten — pripraviti rühren (sich) — premakniti sa schadhaft — poškodovan * Desetletnica poročnih posojil. Junija 1943 je minulo deset let, odkar so v Nemčiji uvedli poročna posojila. Od uvedbe do marca 1943 se je t celoti izdalo 1.996.839 posojil v znesku 1,127,330.000 RM. hja ta način je Reich izdal letno nad 100,000.000 RM za materijalno podpiranje norih družin. Velik del teh posojil se je odpisalo na podlagi rojstev otrok. Predpisi namreč govorijo, da se za vsakega otroka, ki ostane pri življenju, odpiše četrtino posojila. * Podpirajmo nego in oskrbo naših ranjenih vojakov. V nedeljo, dne 11. julija 1943 se vrši hišna zbirka vojne pomoči Nemškega Rdečega Kri-ia. Prispevki, ki jih darujemo v ta namen, so mišljeni za najbolj plemenite svrhe ter ni dvoma, da se bo Spodnja Štajerska kakor vedno tudi tokrat pokazala. Treba je samo pomisliti, da je idravje največja sreča. Kar darujemo Rdečemu Križu, je namenjeno in mišljeno za povrnitev «dravja in sreče tistim, ki so to izgubili v boju la nas in našo domovino. Spodnještajerci, postavite se! * Spodnještajerc je zmagal v šahovski igri. Nedavno se je v Hitzing-u vršila velika šahovska vi-težka igra, na kateri je zmagal Spodnještajerc Leschnik iz Marburg-a. Štajerci in Spodnještajerci prav ponosno gledajo na tega svojega mojstra, ker gre za prvi primer, da je pri tako močno rastopani igri zmagal Stajerc. Deželni šahovski mojster Leschnik bo imel verjetno še meseca julija na Gornjem Štajerskem priložnost, pokazati svoje znanje. * Novi Ortsgruppenfilhrer-ji v Kreis-u Cilli. Minulo nedeljo je Kreisführer Dorfmeister v Lau-fen-u postavil nove Ortsgruppenführer-je. Pri tem sta v Laufen-u in v Hofrain-u nastopila štaba obeh Ortsgrupp. Kreisführer se je zahvalil za delovanje odhajajočemu Ortsgruppenführer-ju in županu Derler-ju ter je na njegovo postavil Hans-a Schlindwein-a, starega tovariša stranke in {lana odredov SA. V Hofrain-u je prevzel župan Karl Gollowitsch od dosedanjega Ortsgruppen-führer-ja Bruno Fischer-ja posle Ortsgruppe. * Pazite pri kopanju. Osemnajstletni vajenec Kari Duch iz Oberrotwein-a pri Marburg-u se je šel kopati v ribnik pri gradu Windenau. Ker pa fant ni znal plavati, je izginil v vod. Poklicani reševalci Nemškega Rdečega Križa so se trudili, da bi našli truplo ponesrečenega, kar pa za enkrat ni uspelo. Kopanje v tem ribniku, ki je bil nekoč gramozna jama, je zelo nevarno. * Počastitev poškodovanca Iz svetovne vojne. Par dni pred polomom svetovne vojne je Zugführer v 47. pešpolku Josef Tschander izgubil obe nogi. Do tedaj se je' udeležil vseh bitk ter bil večkrat odlikovan. Pod bivšo vlado si je le s Schuhband (m) — podveza Schuhlöffel (m) — nazuvnik Schuhpaste (w) — maža za čevlje Schuhstrecker (m) — raztezalo sehen (du siehst, sah, gesehen) — videti fvidiš, videl, -a, -o sem, je) litzen (saß, gesessen) — sedeti (sedel, -a, -o sem, je) Sohle (w) — podplat Spezialinstrument (s) — posebno orodje Spitze (w) — konica stehen (stand, gestanden) — stati (stal, -a, -o sem, je) treten (du trittst, trat getreten) — stopiti (stopiš, stopil, -a, -o sem, je) tun (tat, getan) — narediti, storiti (naredil ,-a, -o sem, je) turnen — telovaditi umsonst — zastonj umstellen — prestaviti Überlegung (w) — premislek übermorgen — pojutrišnjem Überschuhe (w) — vrhnji čevlji verabschieden (sich) — posloviti (se) vergessen (du vergißt, vergaß, vergessen) — pozabiti (pozabiš, pozabil itd.) verlangen — zahtevati verwenden — porabiti verzeihen — odpustiti verzichten — odreči se (čemu) voraussichtlich — predvidoma, kakor je pričakovati vorne — spredaj Vorschuß (m) — predujem völlig — popolnoma Weise (w) — način wirklich — res Zeile (w) — vrsta težavo ustanovil v Neukirchen-u trafiko. Po osvoboditvi je takoj s svojo družino začel sodelovati v Heimatbud-u. Prav posebno se je odlikoval pri zbiranju za WHW v svoji Ortsgruppi. Pri zadnjem apelu mu je Ortsgruppenführer v znak priznanja podaril Führerjevo knjigo »Mein Kampf«. * Sijajen uspeh zadnje zbirke tekstilij in čevljev v Kreis-u Cilli-ju. Kreis Cilli je nabral 39.353 kg tekstilij, 22.891 parov čevljev, 402 komada raznih moških oblek, 108 komadov perila, 292 komadov raznih ženskih oblačil, 213 komadov raznih oblačil ter 5173 kg raznih tekstilij. V tem je najbolj viden znak o razpoloženju prebivalstva, ki je na celi črti za Fiihrer-ja in Reich. * Dnevi Ortsgrupp v Kreis-u Cilli. Na meseč-neu apelu vodstva Kreis-a Cilli in sestanku županov, ki se je vršil dne 3. in 4. junija v Cilli-ju, so bili navzoči vsi Kreisamtsleiter-ji, Ortsgrup-penführer-ji, župani, referenti uradov Landrat-a, Gendarmeriekreisführer-ji in Polizeiführer-j i ter Kreisredner in njegov namestnik. Uvodoma je govoril Kreisführer o splošnem političnem položaju in o ukrepih, ki so podvzeti v svrho delovanja v Kreis-u. Zahvalil se je tudi Ortsgruppen-führer-jem za vzorno izveden pregled rekrutov. Hkrati je obsodil tiste večne godrnjače, ki hočejo vse najbolje vedeti in jim ni ničesar prav. Kot pravo razpoloženje prebivalstva v Kreis-u je prikazal zadnjo zbirko, ki se je dvignila za 31% napram lanskoletni Veselo razpoloženje je zavladalo med navzočimi Ortsgruppenführer-ji, ko je Kreisführer naglasil, da je 13 Ortsgruppen-führer-jev izpolnilo pogoje da dobijo zastave (Ortsgruppenfahnen). Zastave se bo slavnostno izročilo na prireditvah dnevov Ortsgrupp v času med 31. julijem in 17. oktobrom. Sledila je še razprava o letni vpostavi mladine ter o delovanju komisij za sprejem v organizacijo Steirischer Heimatbund. Poučen govor Amtsleiter-ja v Bundes-führung-i, Tutter-ja, o propagandi v vojni, ie zaključi! shnd. * Hrabri Spodnještajerci! Kakor so Spodnještajerci že od nekdaj bili hrabri bojevniki za domovino, tako se j>ostavljajo tudi sedaj na vseh frontah. Ne mine teden, da ne bi prišlo kako poročilo iz bojišč, da se je ta ali oni v bojih Odlikoval ter dobil za to tudi viden znak svojega junaštva. Ravnokar je objavljena vest, da je dobil za izkazano hrabrost na bojišču odlikovanje »Eisernes Kreuz II. Klasse« Obergefreiter Kurt Zmork iz Mahrenberg-a, ki stoji na fronti zoper Sovje-tijo. Pri tem je treba podčrtati, da je to šesti vojak lz Mahrenberg-a, ki je bil odlikovan za hrabro vedenje pred sovražnikom. * Srebrna poroka. Zakonca Martin in Lntse Prauditsch, Marburg, SchillerstraSe 26, sta obha- Rede Wendungen: auf Nadeln sitzen — na iglah sedeti für jemanden eintreten — potegovati se za koga im Wege stehen — na poti biti in jeder Weise — na vsak način Maß nehmen — pomeriti mir liegt nichts daran — nič mi ni na temi tega mi ni nič mar sich einer Sache freuen — veseliti se česa von oben bis unten — od zgoraj do spodaj zu Ende lesen — dočitati RAZIE VESTI O Japonski ministrski predsednik Tojo na inšpekcijskem potovanju. Japonski ministrski predsednik Tojo je prispel v ponedeljek na svojem inšpekcijskem potovanju v Sonan (Singapur), v soboto in v nedeljo pa je bil v Bangkoku, kjer je imel razgovore s tajlandskim premijerjem Songgramom. Tudi v Saigonu je imel Tojo razgovore z japonskimi vojaškimi poveljniki. Baje hoče Tojo v južnih področjih proglasiti svojo novo politiko. V to svrho se bo sestal z maršalom Teraučijem. obenem pa bo obiskal čete na fronti. □ Moskva o anglo-ameriških invazijskih težavah. Sedaj so tudi že v Moskvi spoznali težave, ki se zoperstavljajo poskusu anqIo-ameriške invazije na evropski celini. »Pravda« je namreč obelodanila članek, ki svari pred izdelovanjem sanjavib mirovnih načrtov. Rešitev vseh, trenutno obstoječih problemov je po mnenju boljševiškega lista možna šele tedaj, ko bo situacija dozorela. Preurapiene diskusije nosijo v sebi klico nevarnosti nesporazumov med zavezniki. jala srebrno poroko. Prauditsch je odlikovan bojevnik iz prve svetovne vojne. * Šola za livarske inženjerje. V Wien-u so ustanovili državno inženjersko šolo za livarje (Staatliche Ingenieurschule für das Gießereiwesen). To inženjersko šolo lahko obiskujejo fantje, ki so z dobrim uspehom dovršili ljudsko ali glavno šolo. Za ponudnike izven mesta Wien-a je za 50 do 60 RM dom na razpolago Šola ima osem semestrov, ki trajajo štiri leta in predvideva med 4. in 5. semestrom leto dni praktičnega dela v kakem livarskem podjetju. Več se lahko izve pri Staatliche Ingenieurschule für das Gießereiwesen, Wien 10, Pernerstorfergasse 81 ali pa pri Wirtschaftsgruppe Gießerei-Industrie, Zweigstelle Südost, Wien 3, Scfiwarzenbergplatz 4. * Pomožni fond za vinarstvo. Da se v nemškem vinarstvu odpravi nedostatke, ki jih povzročajo vremenske nezgode, škodljivci in bolezni trt itd., se bo po določilih neke določbe, ki jo je določil predsednik glavnega združenja nemškega vinarskega in žganjarskega gospodarstva v sporazumu s pristojnimi krogi, pobiralo malenkosten prispevek. Oddaja bo znašala 15 Rpf. od vsake steklenice in 8 Rpf. za pol steklenice. S temi dohodki bodo ustanovili vinarski pomožni fond. Tozadevn' odlok je objavljen v uradnem listu Reichsnahrstand-a. * Nov nemški izum. Časopis »Kraftfahrzeug und Kraftstoff« poroča, da je uspelo sestaviti stroj, ki slači iz avtomobilskih koles gumijaste obroče in sicer hitro in popolnoma enakomerno, opravlja pa tudi razna druga dela, ki so jih doslej opravljali z rokami. S tem novim strojem se normalen dvajset eolski gumijast obroč zamenja v eni uri z drugim. To pomeni znatno štednjo časa in delovnih moči. * Ječa za zločinca zoper nravnost. 731etni bivši ravnatelj Ludwig Brunner iz Maria-Zell-a je leto dni počenjal zločine zoper nravnost z nekim 16-letnim fantom. Razen tega je v neki kroniki, ki jo je posvetil nekemu katoliškemu duhovniku, navajal neresnične podatke o Reich-u. Ker je bil radi zločina zoper nravnost že predkaznovan, ga je izredno sodišče v Leoben-u obsodilo na pet let ječe. * Dojenček se je zastrupil z nikotinom. V neko kliniko v Pragi so prinesli dojenčka, ki je imel močno zastrupljenje z nikotinom. Preiskava je dognala, da je zastrupljenje zakrivila otrokova mati, ki je dnevno pokadila do 40 cigaret. Potom materinega mleka je nikotin prehajal v otrokovo *kri. * Tudi Ukrajince so ubijali. V zapa'dnem predmestju mesta Vinica v generalnem okraju 2ito-mir so našli obsežne množinske grobove, ki so bili izkopani v letih 1938. do 1941. V teh grobovih so našli več tisoč trupel Ukrajincev, moških in ženskih, ki jih je »likvidirala« zloglasna GPU. Med trupli so našli tudi trupelca otrok. * 170.000 Rimljank na delo za vojne svr'.a. V Rimu so mobilizirali 170 tisoč žensk in 48 tisoč moških za delo v vojaško važnih obratih. * Sovjetski dijaki v Ameriki. V Zedinjene države je prispelo več dijakov iz Sovjetije, ki bodo, kakor pravijo, med ameriškimi dijaki razpršili pomisleke, ki jih imajo še o boljševizmu. * Židovske lopovščine. V Budimpešti so kaznovali s 6 let ječe bivšega rabinerja Alfreda Friedmanna, ker je Židom.iz inozemstva preskrboval potne liste, da so se lahko naseljevali na Madžarskem. Njegov pomočnik je dobil 4 leta ječe. — V Plovdivu v Bolgariji je policiji uspelo prijeti zarotniško tolpo, ki je štela 12 mož. Med njimi je bila večina Židov Pri aretaciji je prišlo do boja s strelnim orožjem. Pri tem je padlo sedem lopovov, ostale pa je policija zajela. Našli so tudi mnogo orožja in municije. * Libija naj postane kazenska naselbina. Angleži nameravajo v Libiji urediti angleško kolonijo za kaznjence. * Volčja nadloga na Madžarskem. Kljub letnemu času imajo na Madžarskem skrbi z volčjo nadlogo. V Udvarhely-ju so zaprosili za vojaško pomoč, da bi uničili zverine, ki so vedno bolj drzne in nevarne. * De Valera ostane ministrski predsednik. Iz Dublina poročajo, da so na Irskem zopet izvolili De Valero za predsednika vlade * Ameriki primanjkuje kmetijskih delavcev. Iz New Yorka poročajo, da že 19 let v Ameriki niso trpeli tako velikega pomanjkanja kmetijskih delovnih si! kakor letos Kmetovalci le z muko opravljajo najbolj pereča dela, kar pa krize ne bo rešilo. VIMOCRAPIIŠKI »I SABjARSKl KOTIČEK Opazovanja v vinogradih V mesecih juli-august konča vinska trta, zlasti pa v starejših nasadih, svojo rast v dolžino. Pri sveže nasajenih mladih trsih pa se rast šele potencira, ker je tvorba korenin najprej zahtevala vse rezervne moči. Mladi trsi rastejo po navadi do oktobra. Zadnja tretjina poganjka v mrzli jeseni ne dozori več, zato se ta del praktično skrajša v septembru. Iz gornjega sledi, da opazujemo dvoje različnih rasti. Nastane torej vprašanje, kako naj se okoristimo. Konec vegetacije ali rasti mora mislečemu vinogradniku dati nekake direktive za nadaljnjo postopanje v bodočem letu. 1. Opazovanje starih trsov Naglo iztiranje v spomladi in predčasni konec dolžinske rasti v juniju ali kar po cvetju sta znak staranja ali pa tudi nastajajoče degeneracije. Izgledov za odpomoč — morda z gnojenjem — je le malo. Poskusiti je z izdatnim gnojenjem z dušikom. Ako se ne pokaže učinek, je dotična parcela »utrujena« in zrela za izkrčenje. V tem slučaju jo pustimo mirovati ali pa podvržemo parcelo drugi kulturi. V moji praksi je bila marsikatera parcela obsojena »na smrt«, trsov pa pri najboljši volji nisem mogel radikalno izkrčiti. Pri tem sem zbral celo vrsto zanimivih izkušenj. Tako na primer s rezjo trsov »na smrt«. Hotel sem izkoristiti zadnjo moč obsojene vinogradniške parcele ter sem pri tem uporabil Pfeifferjevo rez, neke vrste rez na smrt. Po Pfeifferju se režejo vse rozge, zmožne za iztirjenje, na daljše ali krajše reznike. Kaj se je zgodilo?! Omenjeni način rezi je umoril samo najslabše trse, vsi drugi so dali dvojni pridelek in niso hoteli umreti. Pfeifferjevo metodo sem na isti parceli uporabil le nekaj let. Mimogrede bodi omenjeno, da sem močne trse pogro-bal plitvo ne oziraje se na pričujočo filoksero, ker mi je šlo za to, da po možnosti izpolnim luknje ▼ vinogradu. In še nekaj o novi medkulturi. Druga metoda vključitve drugih kultur v zamirajoči vinograd je bila saditev sistematično mešanega sadnega grmičja. Sadilo se je breskve, črešnje, višje, jabolka in hruške v razmaku 3 do 4 metrov. Pri tem reprezentira vsako drugo drevo hitro rodečo in odmirajočo vrsto, kot na pr. breskve, da bi pozneje nastala pri dalje rodečih drevesih normalna medsebojna razdalja. Pa tudi v tem slučaju je vinograd nenadoma oživel. Dal je več pridelka kot sosedna parcela v čisti kulturi. Nadaljnja opazovanja v mesecu avgustu in septembru nam dajejo še potrebne točke glede gnojitve in prehrane vinskih trt. Temnozeleni vinogradi z močnim lesom in dolgimi internodiji izkazujejo previšek dušika, ako pa je s takim stanjem povezana še slaba dozorelost lesa, primanjkuje kalija in fosforjeve kisline. Rumeni vinogradi s kratkim lesom izpričujejo pomanjkanje na dušiku. Ako je zvezana še slaba dozorelost lesa, pomanjkuje prav tako kalija in fosforjeve kisline. Slabotno in kislo grozdje je ravno tako znak pomanjkanja kalija in fosfo-rove kisline. 2. Opazovanje na mladih nasadih Zapomniti si je načelo: meseca maja mora pognati vsaka trta. So vinogradniki, ki še v juliju vedno iščejo očesa, ki naj bi poganjala. Ti vinogradniki goje še vedno kako upanje. Nov nasad je smatrati posrečen, ako je v juniju nastala neovirana dolžinska rast. V prvem letu se ne sme izpleti nobenih plemenitih poganjkov. Čira več listov in poganjkov ima mlad trs, tem jačji bo njegov sistem korenin. Prvorazredni novi nasad bo imel do meseca oktobra meter do dva metra dolge poganjke. Novi nasadi s poganjki od pol metra do enega metra dolžine so še nekako posrečeni, dočim so tisti novi nasadi, čijih poganjki zrastejo v prvem letu samo 10 do 30 centimetrov, čisto navadni pohabljenci. Tu nekaj ni v redu, zato je treba iskati generalno napako. Najboljši recept: vun z nasadom in še enkrat na novo saditi! Taki pohabljenci ne bodo tvorili nikdar dobrega, enakomernega nasada. Vinogradnik čaka v takem slučaju šest do osem let, pridela le malo, nikdar pa nima enakomerno dobro razvitega trsja. Bodisi da imamo opravka z vinogradom ali tudi s sado-nosnikom: za sajenje je treba vedno le sadik in drevesc najboljše kakovosti. Mladostna leta vinske trte morajo biti polna zdrave rasti, šele tedaj bomo imeli pri pravilno izvedeni vrgol! enakomerne trgatve. . F. R. IZ CARSTU PRfRODE _ Jegulja na potovanju Jegulja, ki je zelo draga poslastica za sladokusce, je tudi znanost stala že mnogo denarja. Največ je šlo za proučevanje njenega čudnega življenja danskih kron in šele 1. 1930. je bilo v glavnem zaključeno preiskovanje tajinstvenih potovanj te, kači podobne ribe. Začelo pa se je L 1904., ko je danski parnik »Thor« okoli otočja Faror lovil mlade polenovke, da jih zaznamuje in spet izpusti v širno morje. Na ta način so hoteli raziskovalci izvabiti od prirode same po- PK -Kriegsberichter Heuberger (PBZ — Sch). Kameraden aus der Nachbarstellung, sind zu einem kurzen Besuch zu den Grenadieren in dem anschließenden Grabenabschnitt gekommen und erfreuen sich mit einem Heimatlied, das einer der Soldaten auf dem Schtf- ferklavier spielt trebne podatke o dolgosti življenjska dobe in • razdelitvi polenovk po Severnem morju. Pri tem je raziskovalcem prišla v mrežo dr ob a« ribica, po obliki in velikosti slična vrbovema listu. Vsi iz sebe so bil učenjak, ko so na daljnem severu naleteli na to prikazen, kajti spoznali so, da so ujeli ličinko legulje. Prej so ugotovili to vitko in svetlo živalco, koje telesce j« popolnoma prozorno, samo nje očesci tvorita dv« črni piki, že često v Sredozemskem morju, oso-bito okoli Messine. Znanost jo je smatrala za posebno živalsko vrsto in ji je dala učeno im« ieptocephalus. Proti koncu prejšnjega stoletja pa sta dognala dva Italijana, da je živalca le prehodna oblika iz mladosti jeguljinega razvoja. Opazila sta namreč, da postaja vrbovi listič vedno ožji in da polagoma nastane iz njega mlada, prst dolga in ko vžigalica debela jeguljica. Te vrste ribice pa se vidijo vsako leto v ogromnih rojih, kako streme v reke, ki se izlivajo v Sredozemsko ali Atlantsko morje. Na dlani je bil tedaj zaključek, da naša sladkovodna jegulja, ko je popolnoma odrasla, odhaja z vseh obal Evrope, Afriki in Prednje Azije v Sredozemsko morje, da se tam drsti in potem pogine. Nihče namreč še ni videl, da bi se odrasla jegulja vračala iz morja v reka. Nekaj časa je bila ta slutnja v veljavi, oso-bito, ker v Atlantskem oceanu nikoli niso bil« najdene ličinke ali druge razvojne oblike te potujoče ribe. Vendar pa so se milijoni rib, ki so ušli pozornosti ribičev, leto za letom vsipali r Atlantk. Iz vseh rek, ki teko v Atlantski ocean med Severnim morjem in špansko obalo, so stremeli vlaki jegulj proti morju, ko pa so dospeli na cilj, so redno izginili tako nenadoma, da jih nikoli več ni bilo videti. Na vsej širini od Gron-landa do Azorov in med evropsko ter vzhodno-ameriško obalo nikoli ni bilo mogoče najti sledu o jegulji. Niti odrasle niti njenih mlajših oblik ni bilo mogoče odkriti na tem ogromnem prostranstvu. V mesinskem prelivu pa so našli ob« obliki drugo poleg druge. Proti vsemu pričakovanju pa so Danci pri Fa-rdrih zajeli v mrežo skrivnostni vrbovi listič. Očividno Atlantik le ni bil tako skrbno preiskan. Johanu Schmidtu, vodji danske raziskovalne odprave na »Thoru« ta misel nikakor ni šla več ii glave. Mož je zbiral nova denarna sredstva ia je celih osemnajst let — odštevši leta vojne — preiskoval morja od Islanda do Arabije, pa od Azorov do ameriške obale. Na sledu za jeguljo je prevozil seveda tudi ves Atlantski ocean in Sredozemsko morje. Pri tako smotrenem in temeljitem iskanju uspeh tudi ni izostal. Na vseh delih Atlantika je bilo mogoče iz ne nevelik« globine zajeti poljubne množine jeguljinih ličink. Na splošno presenečnje pa niso bile mlajše in manjše čimbolj se je bližal Messini, kakor j« hmidt pričakoval, ako je bilo v omenjenem elivu drstišče in vališče. V to smer so bile valce vse večje in starejše. Zato pa so bile t aeri obratne vožnje vse manjše in mlajše, oso-to okoli Bermudskega otočja in v bližini jui-^ga konca Severne Amerike. L. 1922. je Schmidt dosegel popoln uspeh Od-il je drstišča evropske jegulje in sličnih sred-eazijskih ter severno afriških vrst na višini irgaškega morja, tedaj v bližini Bermudskih oto-ov. Našel je na tem mestu ličinke do najmanjša ilikosti 5 milimetrov. To odkritje pravi: Evrop-e jegulje se ne strašijo 3600 km dolge morska >ti, da dosežejo edino mesto med tolikimi drami v vseh morjih, ki ga smatrajo za priprav-ega, da tam odlože svoje ikre in zaplode nor š|| irod. Drstenja seveda še ni nihče opazoval, po sej priliki se vrši globoko pod površino morja, ier starši potem poginejo. Ličinke pa počasi vstopijo potovanje v obratni smeri, do onih rek, ikoder so v to silno daljo priplavali njih rodili. Po cenitvi Schmidta dosežejo ličinke po in pol do 3 in pol letih velikost, kakršno ima 'eklena jeguljica, t. j. ona prozorna živalca, Id ma očesci v obliki dveh črnih pičic. Toda razen evropskih, srednjeazijskih in afrf-kih ima naša zemlja še druge jegulje. Kje s« irstijo te? Menda vendar ne romajo na poročno >otovanje tudi v Sargaško morje! Iz Severa» Vmerike, in do pacifiških pokrajin in iz Avstralije, bi bila ta pot le malo predolga in združena s prevelikimi zaprekami. Kje se tedaj drstijo ti jegulje? To vprašanje si je zastavil Schmidt Spet si )• zbral potrebna sredstva in se 1. 1928. napotil m proučevanje jegulje. Prevozil je 65.000 morski* milj po vseh morjih sveta in • tem prejadral tri- krat zemeljski obseg. Pri tem je dokazal, da jegulje onih tujih dežel, kojih reke se izlivajo v tropska morja, nimajo niti približno sličnega potovalnega nagona, kakor ga ima naša. Sicer si tudi vse tuje vrste poiščejo drstišče v delih morja i visoko temperaturo, visoko vsebino soli in veliko globino, ali v tropskih morjih imajo mnogo «nakih krajev v izobilju in v največji bližini. Iz teh dognanj sklepa Schmidt, da je vse pleme jegulj tropskega izvora in je temu izvoru tudi nenavadno zvesto. Edino izjemo tvori naša evropska jegulja, ki preplava" Atlantik in Sredozemsko morje v obliki vrbovega lističa ter prelivi leta svoje rasti v naših rekah in jezerih. Toda tudi pri nji se pokaže težnja po tropih. Brž ko popolnoma doraste in je godna za ploditev, >e ji v koničasti glavici vzbudi hrepenenje po praočetnjavi. Tajna sila jo žene proti Ameriki in edino v Sargaškem morju dobi živalca zado-Ititev svoji težnji. Pri samici nastopi ta doba v . 8. ali 10. letu, pri samcu pa nekaj prej. Njuno ženitveno potovanje je obenem potovanje na kraj prirodne smrti, ki nastopi, brž ko je izpolnjen glavni namen življenja: zagotovitev potomstva. Jegulja je v tem pogledu nekoliko podobna agavi, ki pogine, ko je napravila cvet. ZAIIMIVftSTI__ Kaj nas učifo poiresi? Vesti o zadnjih potresih, ki so zrušili severo-«apadno anatolsko mesto Adapazar, so tudi pri las zbudile spomin na strahovito potresno katastrofo v noči od 27. na 28. decembra L 1939, ki ie »a istem ozemlju uni«la 12 mest in 80 vasi katerih večina se je z ljudmi, živalmi in z vsem vred sploh pogreznila v široko zevajoče globino zemlje. Ta katastrofa v zvezi z divjanjem snežim viharjev, ki so onemogočali prvo pomoč ie zahtevala blizu 50.000 človeških žrtev. Ob tej priliki se spominjamo tudi na večie £ W katastrofe širom Balkana tekom zadnj h JO let (Rumunija, Bolgarija, Grčija, i. dr.). Ze do-«daj nabrano zadevno gradivo nas opozarja, da . tud. geološko «a izmed najbolj zani-»mh potresnih pokrajin na svetu in da imamo ¡^L™ tu * t»ko brezskrbno živimo na iozdevno vgaslih vulkanskih tleh, zelo veliko povoda da se še prav posebno zanimamo tudi za geološko usodo svojega soseda Balkana. Da pa bomo potresne razmere na Balkanu bolje razumeli, oprimo se za danes le bežno na poseb-«osti potresov v splošnem. Predvsem razlikujemo troje vrst potresov vdorne ah lokalnega značaja, vulkanske^ ki se Pojavljajo ob izbruhu vulkana, ln tektonske, ki fevirajo iz premikov zemeljskih skladov pod našimi nogami. Le ti slednji so navadno naravnost katastrofalni tudi za več pokrajin hkrati. In ti potresi neprestano spreminjajo obličje zemlje in •dlocajo o usodi življenja na zemlji. - Na Balkanu — kamor za naš namen še posebno prištevamo tudi celo Anatolijo _ srečujemo vse troje vrst potresov, • največ tektonskih. Vsak potres pa naj se pojavi kjerkoli in v kakršnikoli obliki, je za vse človeštvo najresnejši epomin, da smo vsi vkup podobni veliki družbi na plavajoči ledeni plošči, katere posamezni vse-povprek nalomljeni kosi se vsak trenotek po-greznejo v zemeljsko žrelo. So leta, ko zaznamujejo do 100.000 potresov za celo zemljo — torej poprečno po 10 potresov na uro. V najboljšem •lučaju pa je vsak dan kje kakšen potres vsaj t manjšem obsegu bi brez človeških žrtev. 2e navadna magnetnica nas opominja, da se zemlja ««nehotna nahaja v »mrzlici« ali »vročici«, pa čeprav njenega nemiru niti ne občutimo. Tozadevno posebno zanimive so moderno urejene potresne opazovalnice, zlasti v Nemčiji in Italiji. Obstoja kakšna varnost pred potresi? O tem ne more biti govora! Na celi zemlji ni niti enega absolutno varnega kraja, pa čeprav je več krajev, ki so zase sicer varni, toda vsakavečja (tektonska) katastrofa utegne učinkovati tudi nanje. Pač pa nas Japonci — zlasti po zadnji potresni katastrofi pred 20 leti (ki je bila predvidena tudi pri nas) — učijo s svojimi poizkusi o večji varnosti stanovanjskih stavb (železobeton). Učenjaki — saismologi pa nas opozarjajo, kje je večja ▼amnst za take ste,- be in nas svarijo za naselje-nje ob takozvanih potresnih prelomnicah (Bruch-linien). To bodi eno glavnih vprašanj pri bodoči ureditvi sveta. O vzrokih potresov pa se pomenimo na sprehodu po potresnih pokrajinah Balkana. P. * Francija za svoje kmetijstvo. Francoski kmetijski minister Bonnefous je obenem minister prehrane, gospodarski minister Cathala pa opravlja istočasno ministrstvo financ. Ta dva ministra zavzemata za predsednikom Laval-om najbolj vidne položaje v vladi, da bi se na ta način pospešilo kmetijstvo Cathala prireja mesečne sestanke s pokrajinskimi voditelji gospodarstva, tako da ima stalen stik z vsemi deli trancoskega kmetijstva. * Iz Jelovih storžev pridobivajo gonilni plin. Na Švedskem uporabljajo jelove storže kot lcu-jev°' katere9a Pridobivajo plin za pogon stro- * Deset centov težka riba. Vojaki neke obalne baterije med Viareggio in Bocca di Magna so s streli pogodili neko velikansko ribo, ki so jo opažih 150 metrov daleč od obrežja. Ko so jo s čolnom spravili na suho, so ugotovili, da gre za delfina, ki je meril 6 metrov dolžine in je tehtal deset centov. * Mongolska Je solidarna z Japonsko. Knez Kang Teh šef zvezne vlade Notranje Mongolije, je ponovno izjavil, da se hoče Notranja Mongolija boriti v tej vojni za velikoazijski cilj ob strani Japonske. ♦ Tudi na kolesu Je treba paziti. Neki mladoletni kolesar v Offenbach-u je med kolesarenjem po cesti čital knjigo. Pri tem je trčil v polnem diru v neko vozilo, ki ga je tako močno ranilo, da mu je odtrgalo skoro polovico obraza. * Wavell je postal lord. Angleški kralj je imenoval novega podkralja Indije, generala Sira Ar-chibalda Wavella lordom UNTERSTEIRER! Die Untersteiermark bildet den Bestandteil des großdeutschen Reiches, das mit über 80 Millionen deutschsprechender Bevölkerung bewohnt ist. Es ist daher nicht nur natürlich, sondern auch notwendig, daS du die Sprache deiner deutschen Volksgemeinschaft beherrschst. Darum lerne deutsch und vervollständige du deine deutschen Sprachkenntnisse! SPODNJEŠTAJERC! Spodnja Štajerska tvori sestavni del Velike Nemčije, kjer živi nad 80 milijonov prebivalcev, ki vsi govorijo nemški jezik. Radi tega ni samo naravno, temveč tudi potrebno, da obvladaš jezik tvoje nemške ljudske skupnosti. Zato se uči ln izpopolnjuj v nemščini! Kleiner Anzeiger ita^GM* ¿2?,«,™' S!Äl'enSe™d« » Rpf, du fettgedruckte Wort JS Rpf. «dnSta' w„rt £nT.?*^ ?,ria'TeCtl3ni "nd HeirBt 13 RPi, d*. fett-„RP'- J™ «U« «mgen Wortanzeigen 10 Rpf, da» fett-bta » 12 Buchstaben j. Wo". n , ™ DAb.hol"nS der AcSebot* » «Pf. bei Znsendung durch A„J, n ,?0 Ausk-mfUgebühr ffu Anzeigen mit dem Vermerk: ÄnnSrl de; V«™lta»g <">*' Geschäftsstelle" 20 Rpf. Anzeige*: AtmahmeschluS: Am Tage vor Erscheinen um 16 Uhr. Kleine Anzeiaen »erden nur gegen Voreinsendung de, Batroge, (auch gültige Briefmark») aufgenommen. Mindestgebökr für eine Kleine Anzeige 1 RM Zu verkaufen Zuchtvieh-Verkauf: Kalbin, trächtig, 600 RM, Kuh, trächtig, 700 RM, 1 Paar Ochsen, 900 kg, 1 Paar öchsel, 600 kg, 2 junge Kalbinnen, alles per RM 1.— per kg. Willkommhof, Wachsenberg. 479-3 Zu kaufen gesucht Abfälle! Altpapier. Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfäl-le, Alteisen, Metall, Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau, Drau-gasse 5. 4 Stellengesuche Gärtner sucht guten Posten für Gemüse- und Obstkultur ersten Ranges. Mihelin Anton, Weide-West, Schlesien, P. Breslau. 490-5 Offene Stellen Suche dringend eine verläßliche a. ehrliche Hausgehilfin zu zwei Kindern. Oset Alois, Gmünd 72, Olli. 487.6 Lehrjunge wird sofort aufgenommen. Volle Verpflegung u. Unterkunft im Hause Karl Nedela, Schneidermeister, Pettan, Brand' gasse 7. 482-6 Aufgenommen wird: Lehrjunge und Lehrmädchen mit Kenntnis der deutschen. Sprache in Wort und Schrift; muß vorzüglich im Rechnen sein. Kann sich in allen Fächern des Handels ausbilden, in Spezerei-, Manufaktur-, Galanterie-, Glas- und Eisenwaren, sowie in Kanzlei- und Kassaarbeiten. Kost und Wohnung im Betriebe, Eintritt sofort. G. W. Versorgungsring Untersteierm., Verkaufsstelle Reichenburg. 492-6 Zu mieten gesucht Wohnung aD Pensionisten oder Kleingewerbetreibenden, auch ältere Frau, in Schönwart bei Wölling/Mureck, günstig zu vermieten. Alles Nähere erfolgt vereinbarungsgemäß. Antr. unter »Maria Schnee« an die Verw. der »M. Z.«, Marburg/Drau. 483-7 Vor Einstellung von JUrfeeits-KrBttra muss öle ZHsni&mung «es ZHstftnäigesi irMtsami« einfiel!oll werden Alleinstehende Köchin sucht Posten auf dem Lande oder zu einem Herrn. Anschr. in der Verw. d Bl. Marburg/Dr. 481-5 KJ82 Wundon, die bei der Arbeit entstehen, werden durch den Schnellver. band Hansaplatt »or Schmutz bewahrt, ohne die Arbeit lange zu unterbrechen. Hansa-ptosf wirkt entzündungswidrig. Hansaplast heilt Wunden/ Wenige cm erfüllen den Zweck I Ein selbständiger Melker, ver heiratet oder ledig, zu 15 Kühen (Znchtstall) wird sof. aufgenommen. Gutsverwaltung Großsonntag In Großsonntag. 485-6 Schmiedgehilfe mit ganzer Verpflegung im Hause, wird sofort aufgenommen. Vinzenz Topolo-vetz. Lichtenegg L d. Kollos. 491-6 Per Stadtplan oad das StrasstnggmiEiiitis van Marburg/Drao 2. Autlage Ist in allen einschlägigen Geschäften und beim Schaltet des Verlages ler »Marburger Zeitung« lum Preise von RM 1,— erhältlich. Heirat 12 Fräulein, 36 Jahre alt, wünscht zwecks Ehe Bekanntschaft mit einem Herrn oder Witwer. Antr. unter »Berufstätig« an die Geschäftsstelle d. »M. Z.«, Cilli. 486-12 Junger Mann, 38 Jahre alt, mit gutem Einkommen, wünscht Bekanntschaft mit einer Dame mitlerer Jahre zwecks Heirat. Witwen oder Geschiedene ohne Kinder kommen auch in Betracht. Zuschr. an die Verw. des »Štajerski Gospodar« unter »Glückliche Zukunft«. 485-12 Verschiedenes Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz — orthopädische Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Dr., Mel-lingerstraße 3 Achtung! Modellabnahmen für Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg jeden Freitag ganztägig statt 14 Kaufe Möbel oder nur Bett und Kasten. Bitte Zuschr. an d. Verw. des Bl. unter »Möbel 9«. 480-4 Seite 16. »Štajerski gospodar« 10. jnfl 1941 B II ü C» - LICHTSPIELE MARBURG (Drail. BBSlGPUTZ I WILLY BIRGEL, HILDE WEISSNER, PAUL WEGENER DIESEL Für Jugendliche zugelassen I 476 &IFHFC 'uim Mir «e» n(LUI,3 wach* bimi ler die piaDiiii «er Scbweinc REDIN, mit swaiflertai Erl*«!! ZENIRAIDitO«ERIE EPIII IK1R »» "inrinrs/ Dran, HrrrmQasne 5J DENTIST WILLI VENKO eröffnete seine Praxis Montag, den 5. Juli in Marburg (Drau) P o b e r sch erstra sse 15 474 Der Chef der Zollverwaltung tn der Untersteiermark — Dienststelle fttr Gewerbeaufsicht, Gras, Friedl-Sekanek-Rlng 2. Tekrfoa 13—-M. In der Untersteiormark werden tat Jahn IM noch folgende Sprechtag« eingehalten; In Marburg, Schiller strafte 37, L Stock, Zimmer 100, am 7 7. 1943 1. 9. 1943 3. 11. i»a in Cilll, Vokaunplatz 5, ErdgoaeänoS, Zimmer 9, aas 4. 8. 1943 6 10. 1943 1. IX 1943 Der Leiten 477 Oberregterungsgewerberat De. tag. Stieger. (Weltbild Gliese) Kampfraum China Zum 6. Jahrestag des Beginnes der Kämpfe an der Pekinger Marco-Polo-Brücke. kolloidaler flüssiger Schwefel Oïdium / A esc berieft IHK «n» «••«•! »»M»M»rt«nM mmtsimMmEmBäm Ocneralfertrleb: Aufl. Mtillo, iHin - rernspreefeer 423 Bandagen aller Art, sowie Prothese« erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagist, Marbwrg/Drau, Herrengass« i 237-14 Anzeigen St.jersLl m Gospodar" sind erleigreicli «m pfisagEsai Tieftrauemd gebe ick allen Verwandten, Freunden und Bekannten dl« traurige Nachricht, daß unsere herzensgute Gattin und Mutter, Fr«« Veronika PaascbBF s«b. SMetz Montag, den 5. Jult 1943, cm Ii 15 Uhi, nack langem, schwerem, mit Geduld ertragenen Leiden im 29. Lebensjahr« sanft für immer eingeschlafen ist Die Beerdigung der teuren Verstorbenen fand Donnerstag, den 8 Juli 1943, um 15 Uhr, von der Aufbnhrungshalle des Städtischen Friedhofes aas statt. Die hl. Seelenmesse wird Freitag, den 9. Juli 1943, um 6.30 Uhr, in der Pfarrkirch« gelesen werden. Cllll, den 5. Juli 1943 475 Ignaz Pauscher, Hafnermeister, Gattei Elisabeth Pauscher, Tochteri Kail Panscher Sohn, und alle übrigen Verwandten. Kräftiger L«hr-junge, 14 b. 15 Jahre ah —mit Schulbild, wird sof. aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. Fa. Johann P 1 o r i a-n 11 s c h, Schönstein. 467-6 Möbeltischler u. Tapetler erge-hilfe wird ges. Weka, Marburg (Drau), Reiserstraße 2. 459-6 Frau mittleren Alters wünscht die Bekanntschaft eines Siteren «nständ. Herrn, auch Witwer ohne Kinder. Aress« 1. d. Verw. des Blattes. 484-12 Bekanntmachung In den nächsten Tagen werden den Steuerpflichtige« tob den Finanzämtern der Untersteisrmark die Einheitswertbescheide und Grundsteuermeßbescheide zugehen. Es wird ausdrücklich darauf hingewiesen, daß die bekanntgegebenen Einheitswerte die Grundlage für die Berechnung der Grundsteuer und Vermögensteuer bilden und auch für die Festsetzung weiterer Steuern (wie Gewerbesteuer, Umsatzsteuer usw.) von Bedeutung sind. Die Bescheide enthalten jedoch keine Aufforderung zur Entrichtung eines Steuerbetrags. Die zu entrichtende Grundsteuer und Vermögenssteuer wird dea Steuerpflichtige« in den nächsten Monaten durch eine« besonderen Steuerbescheid bekanntgegeben werden. Die Finanzamt« Marburg/Dran, Clin, Peius. 75-7 Radkersburg und Rann. DER OBERBURGERMEISTER DES STADT MARBURG/DRAÜ An alle Kleintierhalter Marburgs Es mehren sich in letzter Zeit Beschwerden darüber, dal Kleintierhalter für ihre Kleintiere (Kaninchen, Ziegen asw.) unberechtigt aal fremdem Grand das Futter nehmen und dadurch nicht nur einen Diebstahl verüben, sondern aoek empfindlichen Schaden m den Kulturen verursachen. Wl« sehr ich auch jedermann die selbständige Beschaffung eis« bescheidenen Kostaufbesserung im Rahmen der bestehendes Ernährungsvorschriften vergönne, muß ich doch auf die Einhaltung des red'icben Verkehrs bestehen Ich kann nicht i> lassen, daß fremde* Eigentum mißbraucht nnd daß Arker- ead WiesenkuMuren rücksichtslos zertreten werden, wodurch nicht nur dei Eigentümer um die Früchte seines Fleißes betrogen, sondern auch eine grobe Lücke in die Ernähnmgs-und Futteiwirtschaft gerissen wird. Die Klelntierhalter mflssai sich das notwendige Futter ohne Schädigung anderer entweder In eigenes Gärten odar auf unbestellte» Bauparzellen, « Straßenrändern usw. besrhaHen. Si» dürfen sich auch nur tu- viel KJeiotler« holtin, als sie auf diese Art Futter auftreibet können. Vca BT!» *«_wird der Hmt Pollzeldfrektor vor Martrarg fftr einen entsprechende Überwachungsdienst sorgen. Personen, die sich Flurdäebstahl und Feldfrevel zuschulden kua-men lassen, werden einer strengen Bestrafung zugeführt Außerdem werde Ich den Betreffenden die Kleintier« est-schädlgnngslo« wegnehmen lassen. Ich bitte also alle Kleintierhalter im eigensten Interesse, ihre Kleintierhaltung auf das Ma3 einzuschränken, das sie hi erlaubter Weise mit Futter versorgen können, jede tmerlanbte Futterentnahme auf fremden Feldern and tn fremden Gärten zu unterlassen. Sollte dieser wohlgemeinte Aufruf nicht» trachten, so werde Ich ra meinem Bedauern gezwungen sein, dfe Kleintierhaltung In Marbnrg Oberhaupt zn verbieten. W Marburg, am 22. Juni 1943. KNAUS