425    -----
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
V 9. seji dne 11. dec. se je nadaljeval razgovor o adresi in prvi je poprijel besedo dr. Zupan, ki ga je bila zadnjič neka omedlevica omamila. Tudi on je že lel, da poprejšnje ministerstvo odstopi, ker je državnemu zboru žile podvezavalo in se nam je bilo bati, da ne bi se ustavno življenje vresničilo; tudi nerodovit-nosti našega deželnega zbora je ministerstvo krivo. V tem se on ujema s protivniki adrese; al te misli nikakor ni, da je oktoberska diploma edini pravni temelj, na kterem bi se poravnale državnopravne razmere, ker je februarska ustava le truplo vodilom, v oktoberski diplomi izrečenim. Da je februarska ustava oktroirana, je res; al če je oktoberska diploma kadaj oživeti imela, je bil oktroi neogiben. Ce se nam reče, da bi se bila morala februarska ustava reichsrathu v poznejši sprejem predložiti, odgovarjam, da se je to tako zgodilo; kajti reichsratb se je vsled februarskega patenta sklical in on je imel pravico ustavo popraviti; da tega skušal ni, je, se ve da žalostno. Al tudi deželna ustava izvira iz februarskega patenta in če ta ni pravnoveljaven, potem deželna ustava tudi ni veljavna. Ne toliko februarski patent kakor oktoberska diploma je kamen, na kterem se sprava z Ogri spotika, ker oktoberska diploma omenja skupnih zadev, kterih Ogri nete" pripoznati. V daljnem govoru skuša ovreči nektere stavke Svetčevega govora; al — da svobodoljubni dr. Zupan, ki je lani z veliko pohvalo vso Schmerlingovo ustavo „Scheincon-stitutionalismus"imenoval, more „herrenhaus" svobodnejši raz voj oktoberske diplome imenovati, se je čudil vsak, kdor ve, kako je herrenhaus mnogokrat overal še to mrvico svobodnih sklepov, ki so mu došli iz zbornice poslancev!
Poslanec baron Schloissnigg omenja, da je Au-erspergov predlog, ko je dr. Bleiweisova adresa v manj-ščini ostala, s 17 glasovi proti 15 bil sprejet. Sporočilo o tem predlogu smo zadnjič slišali, ki je za vsem nasprotno predlogu in razlogom zaupnice. Kar nas v uni z radostnim upanjem navdaja, se nam v tej le kot strah predstavlja, — sporočilo, za ktero bi se po unem predlogu morali zahvaliti, je po tem predlogu škodljivo blagostanju deželnemu in bi prositi imeli, da se prekliče. V obliko in razloge te adrese nočem drezati; al vprašati moram: kaj čemo doseči s to adreso? (Pravo! pravo! dobro v sredi). Ali mislite stanje predrugačiti, ali upate, da bodete na izpeljavo septemberskega manifesta kakošen upljiv si pridobili? Ne eno in ne drugo ne bode vspeh te adrese! (Pravo! pravo! dobro! v sredi in med poslušalci).    Ta adresa ali   manifestacija —¦ kakor jo sami
-----426-----
imenujete — bi le takrat tehtna bila, ako bi bila potrjena enoglasno ali saj z veliko večino. (Pravo! prav dobro! dobro v sredi in med poslušalci.) Po dozdanjih razgovorih v tem zboru tega ni pričakovati in tako bode vendar dvomljivo, ali so misli, izrečene v adresi, zares misli dežele, ki jo tukaj zastopamo, ali pa samo veČine v zboru. (G-romovita pohvala v sredi in med poslušalci. Dr. Toman: prav dobro!) Da je odbor osnoval adreso, ki je skoz in skoz druzih misli, kakor velika manjščina, ki je za dr. Bleiweisovo adreso glasovala, izvira le iz tega, ker se je le na patent, ne pa tudi na manifest 20. septembra operal. To pa ne gre! Manifest dokazuje patent, razlaga izvir, manifest je spremljevalec patenta. (Prav dobro!) Manifest se je ob enem s patentom deželnemu zboru razglasil, manifest je cesarjeva beseda, ki jo je govorilo Njih Veličanstvo zaupljivo svojim narodom. (Prav dobro! prav res! Slava! gromovita in živa pohvala v sredi in med poslušalci.) Nikakor se ne more patent ločiti od manifesta in se za zadnjega še ne zmeniti.    Manifest pravi v začetku:
To je cesarjeva beseda, ki je slovesno dana in se ima spodobno sprejeti; tej cesarjevi besedi se ne d& odgovoriti, kakor se predlaga s to adreso. (Res je! dobro! med poslušalci.) ,,Prosta je pot, ki pelje k poraz-umljenju", pravi manifest. ,,Naj zvezda avstrijska svoje svetle žarke pošlje, da ostane pot prosta (Dr. Toman: prav dobro!), a mi zastopniki kranjske dežele, ki se že čez 500 let v neganljivi zvestobi cesarske hiše drži (živi slava- in živio-klici), ne smemo na pot, po kteri ima Avstrija potovati, novih zaprek valiti in napredek na tej poti zadržavati. (Prav dobro!) Vse to premišljaje predlagam: „Slavni zbor naj čez odborov predlog, o kterem se zdaj pogovarjamo, prestopi k dnevnemu redu." (Pohvala.)
Baron Apfaltrern ne vpraša, kaj bo dosegel z adreso, ali mu bo občinstvo ploskalo ali ne (siskanje med poslušalci), le za to mu je, da ravnd po svoji vesti. (Nemir in mrmranje; prvosednik zvoni.) V daljem govoru po-vdarja, da je cesar sam obžaloval, da je moral z manifestom 20. sept. na dan, da tedaj zbor ni ilojalen, če odkritosrčno izreče, kar misli, in se ne da motiti z ma-hinacijami, ki se tu kujejo (klici: da! od druge strani oho!) Na to dr. Toman zavrne to nespodobno krivdo ter zagotovlja, da bi mu lahko bilo take mahinacije od nasprotne stranke dokazati, če bi hotel; al še ne poskuša tega. (Gromoviti dobro- in živio-klici med poslušalci.) Brž pa se vzdigne g. Kromer ves srdit: Gospod deželni glavar! Ali nimate, gospod prvosednik, toliko močf, da bi tako postopanje občinstva vzdržali? (ko mu gosp. baron Codelli ne odgovori, mu občinstvo pravo in dobro kliče). Ko Apfaltrern dalje govori, se vedno sliši: k reči! k reči! Vse, kar je še dalje govoril, je že vsak lahko poprej v mladi „Pressi" bral. Gospod Svetecu je oponašal, daje bil na Hrvaškem „uemški uradnik", odkodar so ga kasneje spodili! (Svetec: res je! t sredi: oho!) Tudi oponaša, da je Svetec najhujši nasprotnik nemškega elementa, ki ga je vendar nemški kočevski okraj v zbor volil.
Poslanec dr. C o s t a pripne na zadnje besede barona Apfaltrerna, da je namen adrese , kakor tudi v adresi na koncu stoji, cesarja prositi, da se državni zbor zopet skliče po preklicu septemberskega manifesta. Ali vprašati se mora: je li ta prošnja koristna, primerna? Kar se je slabega govorilo o februarski ustavi in ministru Schmerlingu, tega ni nikakor podrl odgovor bar. Apfaltrerna. Kaj je vendar ta reichsrath (državni zbor) storil, da ga želimo nazaj? Časa k delu je dosti imel, ker se je v 4 letih 3krat sklical in dalje ko 3 leta zboroval. Ali ta reichsrath je le finančine zakone dajal, davke povikševal. (Dobro! med poslušalci).   S kterimi zakoni pa
je  zahodne  dežele   avstrijske,   posebno   našo   kranjsko osrečil? On je dal postavo, po kteri so nove hiše davka proste, domačinsko postavo, postavo osebne svobode, ki se je v dogodbi z državnim poslancem Rogavskijem kaj čudno   skladala   (dobro   in   smeh med  poslušalci);   kupčija s promesi se je tako zboljšala,   da   se   tudi   siromaško ljudstvo velike   dobrote   velicega  srečkanja   vdeieževati more   (prav  dobro!   in   smeh med poslušalci),   se  ve da   k povikšanju nravnosti! — med tem ko se je predlog, da bi se mala loterija ustavila,  zavrgel;   lenska zaveza se je razpustila,   poprejšnja postava   o poravnavanji na kant prišlih trgovcev se je prekovala,   kupčijski zakonik za Avstrijo se je vpeljal, — dobra in važna postava, samo da to ni reichsrathova zasluga, ker jo je po predlogu veščih mož „en bloc" sprejel; dalje smo dobili postavo za tisk, kteri hvalo peti, mi bodete gotovo odpustili; naložili so tudi davek tistim, ki sledijo po rudah, o kterem je naš zbor 28. marca 1863 enoglasno sklenil,   cesarja prositi, da se ta postava popravi.    Tako je skrbel dunajski državni   zbor   za   naš   materijalni   blagor!    (Dobro   v   sredi in med poslušalci.)   Dala se nam je postava o preskrblje-vanji v porodnišnicah, in če tudi je naš poslanec pl. Wurz-bach predlagal, naj se popustita stvar, se je vendar posta-vasprejela in naša dežela otežila. (Dobro v sredi in med poslušalci.)    Dobili smo tudi   obris   srenjskega  zakona,   o kterem ne bodem dalje govoril, ker je baron Apfaltrern pred tremi sejami zgovorno dokazal, kako nam je treba obžalovati,  da najvažniših reči zavoljo te meje ne moremo   spraviti   v občinski  zakon;   potem   se  je   tudi s prusko državo dogovorila čolna   in   kupčijska pogodba, kteri tudi ne more  naša dežela  prijazna biti, če pomislimo, da  so izmed naših 6 poslancev 3 zoper njo glasovali, le eden za njo, dveh pa ni bilo nazočih, ki bi gotovo tudi zoper njo bila  glasovala; — tudi se  je   §. 7 notarskega reda popravil, po kterem turk, pagan in Žid not&r postati more!    To je vse,   kar nam je reichsrath dal;  kamor tedaj pogledam,   nič  ne   najdem   važnega. Kje je zaostala sodnijska   in   političina   uprava?   ali je neodvisnost sodnijska izrečena?   ali   so   se   porote vpeljale? ali se je kazenski zakonik popravil?   Da! glaso-vito novelo smo dobili!   Vendar mislim, da bi nihče ne žaloval,   če   bi je ne imeli!    (Pohvala in smeh v sredi in med poslušalci.)    Ali   smo   dobili   postavo,   po   kteri naj se ravnd   z   ljudmi,   ki   so   prišli  na  kant?    Imamo li družbinsko  pravico?    Ko   se   je   po   čeških  kmetijskih poddružnicah grabilo ,  ali se je reichsrath oglasil?   Ne-kteri predlogi so v odsekih zaspali, — v ostalem pa je vse delo reichsratha le finančino bilo. Da se je državni prevdarek (budget) znižal, je res;   al baron Apfaltrern naj to pomisli: ko je gosposka zbornica rekla, da letos ga ne more sprejeti,   kakor so ga poslanci znižali,  je poklical cesar nove svetovalce,   ki   so   pod   tem pogojem vstopili, da se državni stroškovnik tako sprejme, kakor so ga poslanci predložili,   (dr. Toman: prav res!)   m potem   še   le  je  poročevalec  general Hess priporočal gosposki zbornici,   naj vse tako sprejme!    Je li po vsem tem ministerstvo Belkredijevo res tako črno,   kakor ga viočrnujete? (Živa pohvala v sredi in med poslušalci.)   Bel-kredi je   sicer  v kratkem  veliko  postav  izdal;   al povsod   se   kažejo   te   narodno-gospodarske   prenaredbe dobre in koristne.    Zakaj   se   tedaj   zdaj   §. 19.   oprijemate, ko vendar poprej nikdar niste tega storili? Nikdar po §. 19 prositi vam dosehmal še ni na misel prišlo Njih Veličanstva, da se odpravi poprejšnja slaba vlada, da se državni zbor razžene. (Gromovita pohvala v sredi in med poslušalci). — Vpraša se pa tudi: je li pot, ktere ad-resa želi, mogoča? Dvomim, da more Njih Veličanstvo zopet sklicati reichsrath; kakor je bil sestavljen.    Dalje omenja dr. Costa 1. maja 1861, ko je cesar iz svojega prestola reichsrathu govoril in ustavno življenje vpeljal,
___    42*    ------
ali ker Ogri praznih atolov niso obsedli, je ta reč toliko važna, kakor Smerlingov knezobor v Frankfurtu, ki je mislil,   da   zdaj   zdaj   se   bode Miroslav  Barbarossa iz dolzega spanja prebudil in oživil „das deutsche reich!" (Dobro in smeh med poslanci.)   Tako dolgo bodemo v sanjarijah živeli, dokler ne pomrjo tisti državniki, ki le z idealično politiko barantajo, namesti da bi začeli pri narodu (dobro med poslušalci), državniki, ktere neki dunajski poslanec želi razstavljene v razstavi videti 1.1870 (smeh med poslušalci.) Jaz mislim, dajezdanje ministerstvo do-zdanji sistemi slov6 dalo, da gleda na moč narodov, da hoče isto moč razviti in duhu avstrijskih narodov prosto pot pustiti.    (Živio-,   dobro-  in   pravo-klici  v sredi   in   med poslušalci).   Potem dokazuje, da  reichsrath ni bil nikdar širji, niti pravno niti djanski, da so Cehi izostali, ko se je polastil pravic širjega reichsratha, da takrat nobeden današnjih nasprotnikov protestiral ni zoper to postopanje reichsratha, da ni nihče prosil, naj cesar varuje ustave, česar bi vendar takrat bolj treba bilo, kakor zdaj. (Pravo! dobro! v sredi in med poslušalci), da je pot 20. septembra edina bila,   ker je treba ustavo   popraviti in z Ogri se spraviti,  ker  bi drugače vedno reichsrath le domišljen bil.   360 poslancev bi imelo biti in po opravilnem redu sme   100   (nekaj   čez četrtino) poslancev sklepati in 51 (sedmi del)   za  vso   Avstrijo  postave  dajati!   (Živa pohvala v sredi in med poslušalci.)  Jaz mislim, da so avstrijski narodi že toliko odraščeni in Ogri in Hrvatje toliko ustavno izurjeni,   da bi ne trebalo nekterim dunajskim in graškim   doktorjem  postav   dajati  za  vso Avstrijo! (Živa pohvala med   poslušalci.)    Ako bi bil tedaj odsek za adreso vse  to premislil,  da  se je to pred,   ne pa po 20. septembru godilo ,   da se je godilo ,   ko  je državni zbor zboroval, potem logično ne bi bil mogel drugače sklepati, kakor da moramo cesarju za 20. september hvalo dati. (Dobro! tako je!)    To je ravno pravo, da ministerstvo ni še programa priobčilo ; ono hoče poprej narode zaslišati, predno bode cesarju dalje svetovalo.    (Gromo-viti pravo- in dobro-klici v sredi in med poslušalci.) Dežman je očital, da je dr. Bleiweis narodno zastavo previsoko povzdignil. Kaj pa je Vaše geslo, gospodje! Vi mahate z nemško zastavo!   Mi vedno stojimo pod cesarsko zastavo, ker vemo, da ima tudi naša zastava prostora pod njo;   mi se ne  bojujemo pod orlom ranjcega nemškega „reicha", ki vse narode želi pogoltniti;   temveč mi pod krilo avstrijskega orla bežimo,   ki ima  na svojih prsih tudi naš deželni grb (dobro med poslušalci), kjer tudi mi v zvezi z druzimi narodi Avstrijo veliko in srečno stvo-riti  moremo. (Gromovita pohvala v sredi in med poslušalci.) Dežman je očital,   da   nismo doslednji,  češ,   da   je v prvem   dež.   zboru   dr.  Bleiweis   zagovarjal  februarski statut.    To je  pač navadni hiperbolični   govor g. Dež-manov (Smeh med poslušalci),   kajti dr. Bleiweis ni dru-zega rekel, kakor: adresa naj se cesarju tudi slovenski pokloni!   (Dobro!   in   smeh  med poslušalci.)    Dalje   pravi, da blagostanje narodovo izvira iz omike,   omika   pa iz narodnega temelja,   in   ker   omika   brez blagostanja in svoboda brez blagostanja mogoča ni,   stoji narodnost z blagostanjem in svobodo v ozki zvezi,   ki se ne d& ločiti.    (Dobro!  pravo  med poslušalci.)    Nemci  ravno  žele „Generallandtag"v in   to je reichsrath,   v kterem so si gotovi veČine.    (Živi   dobro-   in slava-klici   v sredi   in  med poslušal.)    Dežmanovemu „razdvojuj in gospoduj" odgovarjam , da so septemberski patent vsi narodi hvaležno sprejeli, le mala peščica Nemcev ne, in če zdaj edinosti ne dosežemo,  pa nismo krivi mi,   ki   na  strani cesarjevi in vladini stojimo,   temveč  vi, ki   zarad ene fraze septemberski manifest sovražite.    (Prav dobro !   dobro!  v sredi in med poslušalci.)    Februarski patent je neizpeljiv, sprava z Ogri pa mora mogoča biti.   (Pohvala.)    Ljubši, ko parlamentaričina  manjščina,   ki   si   domišljuje,    da
blagor avstrijski  zastopa,   mi  je   samovolja cesarjeva! (Živa pohvala v sredi in med poslušalci.) Ce se je dr. Zupan trudil dokazati,   da je herrenhaus v oktoberski diplomi vtrjen   in   da  je   le   svobodni  razvitek  oktoberske   diplome (smeh), mu nimam ničesa odgovoriti. (Živa pohvala in smeh v sredi in med poslušalci.)    Baron  Apfaltrernu pa povem, da tudi jaz v svojem javnem delovanji po vesti ravnam,   in   da   ne   iščem   ploska  na gaierii;   al to je moje vodilo, da kolikor mogoče, svoje misli z deželnimi sklepam (Dobro!) in Če bi bil baron se  nekoliko ozeral po deželi,   bi se   bil lahko prepričal,   ali  je septem-berski manifest res tako neugodno prišel. (Živa pohvala med poslušalci.)    Dr. Bleiweis je predlagal zahval-nico, ker nam je čutje to kazalo, ne pa, ker je morebiti  grof Nostic   k   nadškofu moravskemu in   dr. Blei-weisu potoval;   a mi   smo   brali,   kako so tisti ^protestanti^   v  Beč   potovali   in   pod   predsedništvom   gosp. Blagatinšek-Kaisersfelda   (živa pohvala in smeh med poslušalci) se  posvetovali;   tedaj  imate   najmanj   vi   pravico omenjati mahinacij! Da bi se Belkredijevo ministerstvo prav zelo očrnilo, se je omenjalo pražkih uradnikov in viteza Waserja.    Gospoda,  jaz   se   spominjam,   da  so večkrat ne samo uradniki, temuč tudi drugi poslanci k Schmerlingu   k   tajnim    sejam   povabljeni   bili   (dobro! pravo!) 9   kjer   so   se   zarotili   tako   ali   tako   glasovati. (PL Wurzbach:   to ni res!    dr. Toman: res je!   Kromer (srdito): ne! Dr. Toman: prav res! Jaz bi Vam znal celo „sto-rijo" povedati!) Spominjam se, da je mojster Schmerling v Zadru dvema profesorjema Klaič-u   in  Danilu službo vzel,   ker sta zoper njega glasovala (Osupnost in nemir), Waser   ni   odstavljen,   temveč le  prestavljen,  in vladi vendar ne bote hoteli braniti,  da si svojih mož poišče, ker si misli,   če  niso visi državni pravdniki in deželni glavarji z menoj, kdo bode potem z menoj? (dr. Toman: res je!) da se vsaj enkrat odpravi tista sila,   ki se tudi v liberalizem oblači, sila birokratična. (Pravo! pravo! med poslušalci).  Kar je Belkredi z Waserjem storil,  ne vem, kako bi se to dalo   primerjati vsemu,   kar je Schmerling   storil?   (oho!)    Prosim,   vam   bom   brž   dokazal. Dr. Was er je   v javni seji  trdil,   da je  septemberski patent pravo oskrunilo.   Ako bi pa kaj tacega kakošen časnik pisal,   bi   on   kot  visi   državni   pravdnik moral tožiti ga in vrednikbi mu odgovoril: I, gospod državni pravdnik, saj ste me sami tako učili!   (Veliki smeh med poslušalci)   kako   hočete to zediniti? — Prav veseli nas, kar je baron Apfaltrern povedal, da imamo nemške, ne pa, kakor smo mislili, cesarske avstrijske uradnike. (Živa pohvala   in grozoviti   smeh  med   poslušalci.)    Opustite tedaj svojo nezaupnico zdaj, ko ni opravičena in pomislite poprej, da bode kamen, ki ga vržete na prosto pot, morebiti le zrno peska v tehtnici Avstrije, da pa lahko v stoterni svinčeni teži na vas nazaj pade. (Živi dobro- in slava-klici v sredi in med poslušalci.)
Poslanec Mulej potem prealaga rekoč: Slava naši dalji edinosti, slava blagostanju dežele naše, slava moči državni, brez ktere tudi samouprava deželna onemore, tedaj nasvetujem, naj slavni zbor o tej adresi prestopi k dnevnemu redu. Dr. Toman in Kromer se odrečeta besedi.
Posl. Svetec še osebno odgovori baronu Apfaltrernu , naj se ne dela za representanta naroda nemškega! Tudi opomni, da ga ni samo nemško Kočevje v zbor izvolilo, temveč Slovenci ribniškega in lžškega okraja in 4 slovenske vasi na Kočevskem, tedaj večina Slovencev (dobro! med poslušalci), ter da ga je trdna volja, Kočevarje kakor Slovence enako po svoji vesti zastopati.
Cesarski namestnik baron Bach razjasnuje stališče vladino, ki se je namenila ustavo na trdni podlagi osnovati v smislu člena II. in VI. februarskega patenta. Ce
-----    428-----
hočejo dozdanje ustavne postave oživeti, treba je edinosti med njimi, ktere pa februarski patent ni našel, ki jo oktoberska diploma v II. členu in najviše pismo 20. oktobra 1860 do ogerskega kancelarja izrekujeta. Ce zdaj vlada oktobersko diplomo in februarski patent ogerskemu zbr>ru predlaga, hodi le po poti februarskega
{)atenta člen II. in VI. Ker je poprejšnje ministerstvo e na podlogi februarskega patenta delalo, je ustavno življenje v izhodnem delu cesarstva otrpnilo, in reichs-rathu, naj je še toliko dobrega storil, je vendar moralo biti čudno pri srcu, ko je polovico sedežev praznih videl. Da ta pot ni prava, je zdanje ministerstvo prepričano in nastopilo je pot porazumljenja z narodi in tako se je morala osnovna postava o zastopstvu cesarstva ustaviti, ker je očividno, da to, kar se enemu delu še le predlaga, ne more za druge dele že drža-vopravne veljavnosti imeti; da se je tudi oži državni zbor ustavil, je logična potreba, ker mu manjka samostojnega temelja in le iz širjega državnega zbora izvira. Na vprašanje, kako dolgo bo to trpelo, odgovori, da tako dolgo, dokler se ne bo mogla ta osnovna postava vpeljati; sprejme ogerski zbor to ustavo, se oživi „ipso facto" če ne, se bode tako dolgo pogajalo, dokler se ne dobi podloga, na kteri ste edinstvo in moč Avstrije zavarovani , kajti po drugi poti bi se moralo zopet ok-troirati, ali pa en del zopet kontumacirati. Kadar so bode kaj vspešnega dogovorilo, se bode to zakonitim zastopnikom predložilo v prevdarek. Ti zakoniti zastopniki pa so deželni zbori (dobro! pohvala v sredi in med poslušalci). Deželni zbori sami imajo polno postavno veljavnost (dr. Bleiweis: pravo!) vsak deželni zbor pošilja svoje zastopnike v reichsrath, deželni zbori se v njem zastopajo. Deželni zbori ne bodo vezilno sklepali, kakor tudi iztočni zbori ne, oni bodo samo predlagali in najviša razsodba teh predlogov je v rokah cesarjevih. (Dr. Costa: res je!) Zdaj taki državni zbor, ki bi o tem pravico imel sklepati, ne obstoji pravove-ljavno. (Klici: res je!) Po tej poti se je ministerstvo vsake fikcije ognilo, ustavno in po februarskem patentu ravnalo. Ugovor, da bi se to reichsrathu bilo moralo predložiti, je prazen, ker nimamo pravoveljavnega širjega reichsratha, kteremu gre pravica o tem sklepati. Deželni zbori niso nikakor v nevarnosti, saj zborujejo, pa tudi ustava ne, ker je le en del o zastopstvu cesarstva ustavljen (Dobro!), in ta se je ustavil, ker se še nismo z Ogri spravili. Ne slabiti ustave, temveč jo na dolgo vzdržati je namen, ki ga vlada hoče doseči. (Dobro! v sredi.) H koncu še omeni, da je pravica, po kteri smejo narodi sklepati o postavodajavstvu in finančnih zadevah, ki so skupne, pripoznana in izrečena. (Dobro! dobro! Slava! pravo v sredi in med poslušalci.)
Po kratkem pričkanji z baronom Apfaltrer-om in dr. Tomanom razlaga grof Auersperg v daljem govoru svoje in njegovih prijateljev stališče, da ni ravnal po zvunanji paroli, da se drže ustave, ki je pravove-ljavno moč zadobila v vsem cesarstvu, da ni princip in sistema febr. ustave temveč pomanjkljiva izpeljava njegova zadržavala spravo z Ogri; ne deželni zbori temveč recihsrath bi imel prevdarjati dogovore ogerske, ki se bodo predložili; da je nemški jezik edini jezik porazumljenja avstrijskih narodov in naj bi možje, ki so na prsih nemške kulture (dr. Bleiweis: sesali!) sesali (smeh!) ne zasipali  tega vira svojemu narodu. *)    Grof se boji,
*) V stenograf. zapisniku stoji na str. 147: (dr. Toman: „geso-gen" (Heiterkeit) — getrunken haben/) Mi smo na svoja ušesa slišali, da je dr. Bleiweis rekel: gesogen — in potem tudi grof Auersperg izgovoril „gesogen" — ne pa „getrunken"; drugače tudi „smehu nima nobenega pomena, ker se je občinstvo zato smejalo, da je dr. Bleiweis govorniku prenavadno frazo na jezik položil in gospod grof jo  je res tudi izgovoril.
Pis.
da protivniki adrese hrepene po absolutizmu in priporoča adreso v sprejem.
Potem se je glasovalo o Mulejevem predlogu,, kakor smo že povedali. Veselja med občinstvom in ži-vijo-klicev ni bilo ne konca ne kraja, ko je prvosednik povedal, da je z 18 glasovi proti 12 Mulejev predlog sprejet;  — adresa je tedaj šla — v koš!
Goriški deželni zbor.
V seji 15. dec. je, kakor „Um. Gosp." piše, gosp. Črne predlog svoj zavoljo zahvalnice cesarju za septemberski manifest tako krepko podpiral, da se ji tudi celo tisti poslanci, kteri morda za-njo ne marajo, težko izvijejo; podpirali so nasvet tudi: Doljak, Wink-ler, Pabiani. Po opravilnem redu se je volil poseben odsek 5 zbornikov (Črne, Fabiani, Pollav, knez-nadškof, Doljak), da adreso (zahvalno pismo) zložijo in zboru v eni prihodnjih sej predložijo. Adresa je bila s 13 glasovi zoper 6 sprejeta. Slava!