gospodarske, obrtniške
narod
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt let
posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
«

Izubijani v sredo 19. julija 1871.
O b s 6 g : Nekaj o letošnji sviloreji.
Gotovo sredstvo za soseske siromaščine se ogniti.
uboge, Dopisi.
ako bi nasprotovala njih izročitev na občine bistvu ustanove.
Novićar.
Na Snežnik
O cerkvenih ustanovah za Mnogo vrst ne novice.
Gospodarske stvari.
Nekaj o letošnji sviloreji.
Iz vipavske doline.
Kakor vsako leto, tako smo si tudi letos Vipavci
obilo svilnega semena preskrbeli. Veliko jih je bilo kteri so po stari navadi lansko svoje ali od kakega prijatla na videz zdravo seme za rejo prihranili, ktero pa se je zdaj večidel prav slabo, nekaj pa srednje nekaj tudi prav dobro sponeslo.
)
a
Na videz zdrave mešičke ali črve za seme prihra-
njevati, je toraj le loterija. Loterije se mora pa vsak previđen člověk ogibati, toraj tudi ne sme po stari navadi si semena preskrbovati. Nekoliko bolj podučenih svilorejcev pa je nekaj od gosp. prof. Ha ber-landt-a iz Gorice, nekaj pa od si. c. k. kmetijske družbe iz Ljubljane, po stanični ali čelični iz-reji pripravljenega semena si pridobilo. Ti so zdaj s svojim pridelkom zadovoljni, nekteri prav zadovoljni
ker so imeli večidel prav lepe mešičke (kokone). Imamo svilorejce, kteri so iz ene unče pri gosp. Haberlandt-u kupljenega semena čez 80 funtov kokonov dobili, s čemur je lahko vsak svilorejec zadovoljen. Prodajali so jih prve dni rumene po 1 gold. 20 kr. do 1 gold. 40 kr. funt, zdaj 1. julija so pa po 1 gold. 60 kr. do
gold. 80 kr. Še dosti lep kup. Zadnji izvaljeni čr viči iz staničnega semena so pri nekterih svilorejcih, kjer je bilo premrzlo, podvrženi bili zaspanosti in
do
od
rumenici (Gelbsucht), za ktero jih je od
stotkov pod zlo šio. Zarad telesec (Korperchen) te baže črviči niso poginili, ako so se ravno tu in tam
zapazili.
Da so se res po stanični izreji pripravljeni čr-
ako so bili sicer pravilno oskrbovani — naj-
, „w—v. tudi to dokaz, da si bodo svilo-kteri so tako seme letos imeli, še takega semena reskrbeli in že poprašujejo, kako in kje se bo drugo
dobilo. Mislim, da bo si. kmetijska družba
viči
bolje obnesli, temu je rej ci,
učiteljev na državne stroške v Gorico, naj bi si. de
želna
vlada poskrbela, da bi iz Gorenskega, Dolenskega
in Notranj skega vsaj po eden v sviloreji že bolj pod
učenih učiteljev šel, da bi se vsaj ti trije mikrosko pično preiskovanje popolnoma naučili, kterim bi potem drugi svilorejci svoje metulje v preiskovanje po
šiljali.
Tudi vipavska dolina naj bi se ne pozabila
9
ktera se najbolj s svilorejo peča, in o kteri je že vladina „Laib. Ztg." pred dvěma mesecema želela, naj bi vsaj ta stran Kranjskega enega v mikroskopu in stanični izreji svilnega semena popolnoma podučenega pregledovalca imela. Zdaj je priložnost, naj se vstreže tem splošno dobrim željam. To preiskovanje se pa le tišti more naučiti, kteri ima veliko prakse o sviloreji
' pri marsikteri priložnosti na
}
kar „Seidenbauzeitung
znanja
9
Perja smo letos tako malo in tako slabega imeli, da malokdaj tako. Lansko leto je veliki del ipavske doline huda toča zadela, in po tej toči otolčenim mur-vam so se večidel vse mlade vejice posušile in toraj letos malo zagoale. Vrh tega je pa še huda burja to
)
da je
spomlad perje hudo raztrgala in tako pokončala pri sviloreji dosti škodovalo.
Kakor že večkrat, tako se je tudi letos pri obre-
zovanji murvovega perja velika nesreča zgodila.
Mož iz Lož, oče več otrók, obrezava v Samaboru
murvo
y
veja se odlomi, mož z drevesa pade, še ene krat zdihne in na večno zaspi.
Pisavec prosi, naj iz Gorenskega ali Đolen
skega kak svilorejec si. c. kr. kmetijske družbe
tudi po čelični napravi pripravljeno
prej< ravli
kako i eto
naznani, Kaso se je sponeslo
seme, ktero
je
od
bilo
Gotovo sredstvo za soseske siromaščine se
ogniti.
rečem, skoro naj več revežev dohaja sose
Dosti
skam na vrat na nos s tem, da z dolgovi preobloženi
tudi drugo leto tega' semena pridobila in ga potem po posestniki po očitnih dražbah svojo posest zgubijo. Go-,revidno8ti med ljudstvo razdelila, kar se bo toliko spodar z vso svojo družino pride na berasko palico, in ože vresničilo , ker bodo nekteri letos še drugo polo- soseska je po postavah dolžna vse preživljati. Taka ne
vico doplačali
uopiacaii, to je, i* goia. za unco uurajian.	«cv;«,	«»u^ic« vuu uiu«.uw, ««»v
Edini pripomoček, svilorejo ne le ohraniti, temuč sreči v okom priti, nameruje sledeči nasvet.
14 gold, za unčo odrajtali.
sreča
ki
Je
zadela eno družino, tare vso sosesko.
Tej
tudi .na višo stopinjo pripraviti, je res do sedaj mi-kroskopično preiskovanje, v	^«.oiua
denbauzeitung" prinaša dokaze, ktere naj bi vsaj vsak
i t _ o čemur izvrstna „ Sei-
Ako pride kako posestvo v soseski po dražbi na prodaj (kant), naj skuša soseska je kupiti; kar znese kup, ona poplaća in prepiše kupljeno posestvo na-se,
ueiiuauzenuug - pnnasa uo&aze, Kiere naj ui vsaj vsaj&. ^«pj	rUk
bolj izobražen, najpred pa ljudski učitelji brali in ne- ob enem tudi zbriše vse vknjižene dolgove.
vedno ljudstvo podučevali. Učitelji! roko na prsi
van. u ui bcij i ; luivu u«* pi oi , pa	--— — *— - -	-
že kakega člověka o stanični odškoduje; kar posestva ostane, ga prepusti odgnani
prodá
na drobno toliko sveta, da
Na to od-
se za vse svoje stroške
ste
poprasajte se: izreji svilnega semena podučili?
Ker so že zadnje „Novice" naznanile, da gré letos
družini ali v last ali za začasni vžitek, kakor bolje kaže.
230
S takim ravnanjem se dá ubogi družini priložnost, da se sama zamore preživiti brez soseskinega nadlego-vanja. Tako vedenje bi bilo tudi najpripravniša prilika za sosede, posestva skrožiti (arondirati) in tako obde-
lovanje zlajšati.
Ťa nasvet izpeljevati ni težko, tudi denarnih zaklad
ne tirja, ker bode vsak, kdor namerava kaj kupiti,
rad koj plačal.	Dr. J. Orel.
0 cerkvenih ustanovah za uboge,
ako bi nasprotovala njih izročitev na občine
bistvn ustanove.
Ko se je vsled postave od 10. decembra 1869. 1.,
št. 5 slezkega oglasnika postav in ukazov za leto 1870. župna ubožna denaruica v O. občini v oskrbovanje iz-ročiti imela, je župnik Anton F. prosil, naj se glavnica K-ove ustanove izloči. Dotična ustanovna listina
od 11. junija 1800., ktero je izdal Simon K., nekdanji
župnik v S., določuje, da se obresti imajo vsako leto razdeliti med štiri poštene, domače reveže iz županije O., kteri bodo zato imeli dolžnost „vsaki petek 5 oče-našev in 5 češena si Marija za uboge duše moliti". Župan se je zoper zahtevane odločitve upiral rekoč, da ustanovna listina nikjer ne veleva, da bi oskrbovanje ustanovne glavnice za vse čase duhovnikom moralo ostati, da bistvu ustanove ne nasprotuje, če se ta iz-roči občini in da se toraj §. 4 *) gori omenjene postave tukaj ne more v rabo vzeti.
Okrajni glavar v F. je izrekel, da na spolnitev
ustanovnih dolžnosti le župnik primerno gledati in uboge, kakor jih ustanova zahteva, izbirati more in da se toraj dotična glavnica, kedar se bode župna siro-mašnica občini izročevala, ima odločiti in oskrbovanju župnega ureda prepustiti.
Zoper to se je župan pritožil pri deželni vladi ter še svojim prejšnjim navedbam přistavil, da župan more ravno tako dobro gledati, al ubogi svojo molitev vsaki teden opravljajo, kakor župni ured, in daje prvemu tudi lože mogoče med ubogimi izbirati, kakor to župni ured storiti more.
Deželna vlada je po tem razsodbo okrajnega gla-varja zavrgja ter spoznala, da se glavnica K-ove ustanove ima občini v oskrbovanje izroĆiti, ker brez vseh ovir tudi župan na spolnovanje ustanovnih dolžnosti gledati zamore in ker založni list nikjer izrekoma ne veleva, da bi naj vsakol^ratni župnik v svoji lastnosti kot krajni dušni pastir dotične štiri siromake volil in na opravljanje njihovih molitev gledal. Za tega voljo pa tudi bistvu ustanove ni nasproti , ako se ustanovna glavnica občini izroči.
Zoper to razsodbo deželne vlade se je župnik pritožil pri ministerstvu trdé, da gotovo ni mogla biti volja ustanovnika, nadzorovanje verskih dolžnosti ne-duhovniku zaupati ; kajti, posvetni krajni predstojnik ne more vesti kterega člověka zastran njegovih dolžnosti opazovati in zavoljo drugih opravil bi še na vidno spolnovanje ustanovnih dolžnosti gledati ne mogel. Da te ustanovnikove volje ustanovna listina po črki ne pové, nič nima na sebi, ker takrat tega tudi ni treba bilo, ko je le cerkev oziroma dušni pastir odgovorni oskrbnik zadev ubozih bil.
*) Ta §. se tako-le glasi: Une ustanovne glavnice, ktere
so v oskrbovanji župniških siromašnic, se pri izročitvi imajo odločiti, ako politična oblastnija na podlagi izvirnih pišem, testamentov, založnih listov itd., kteri se jej v ta namen morajo predložiti, izreče, da bi bistvu teh ustanov nasprotovalo, ako bi se občinam izročile.
Ministerstvo znotranjih zadev je z odločbo od 14.
februarja 1871., štev. 18.922, iz 1870 utok vslišalo ter
zaukazalo, naj se K-ova ustanovna glavnica iz premo-ženja siromašnice v O., ko se bo ta oddajala občini, odloči, ker bi z obzirom na lastnosti in naložene verske dolžnosti ubogih, kakor jih ustanovna listina določuje, oddaja te ustanove njenemu bistvu nas proto vala.
..Pravnik slov."
Povišana službnina duhovnov pred državnim
zborom.
Kam nameravajo liberalci s povišanjem plače za naše duhovne, kažejo nam resolucije, ki jih je nasve-toval odsek za dr. Ginzel-ov dotični nasvet. Přiznavši, da sedanja plača katol. duhovnov res ni v primeri z njihovo važno službo in sedanjim časom, stavi imenovani odsek tri na prvi videz blagovoljne nasvete, vsled kterih naj bi vlada državnemu zboru predložila postavo po naslednjih načelih: I. o povišanji plače: razlo-ček med starimi in novimi župnijami naj neha; plača naj se vsem poviša v primeri z njihovo službo in z ozirom na deželne razlike; pokojnina naj se ravná po službenih letih. II. O zakladu, iz kterega naj se zviša plača: naj se izdelajo novi ukazi, po kterih naj bi se v kongruo vštevali krajni dohodki, vravnale davščine župnij in samostanov, premenile davščine za duhovna opravila (štole), po vsem tem naj bi se izračunjeni pri-manjkljej plačeval iz državne blagajnice. (To se dá slišati , toda sedaj sledé prav za prav načela, zarad kterih se
je odsek odločil, predlagati zboljšano plačo.) III. o po-
gojih, pod kterimi se sme zvišati plača in obtežiti državna blagajnica: V duhovsko službo naj se jemljó le take osebe, ki so dobro izurjene v vednostih in v djanskih opravilih; v vednostih naj se podučujejo na bogoslovskih fakultetah skozi 6 semestrov (3 leta), v djanskih opravilih pa skozi eno leto v semenišču; za primerno število bogoslovcev naj se iz verskega zaloga skrbi z ustanovami; bogoslovske fakultete (oddelki) naj se prenaredé po potrebah sedanjega časa, zlasti po načelih, ki veljajo za vseučilišča; službe naj se odda-jajo le duhovnom, ki so „brez oporeke ozir nravnega in državljanskega vedenja". Država naj si pri-drži pravico, da smé ugovarjati zoper oddajo duhovnih služeb takim, ki jej niso po volji, ter skrbi, da si od zasobnih patronov pridobi pravico do imenovanja duhovnih pastirjev. — S temi pridržki tedaj si hočejo liberalci prilastiti pravico : uravnavati bogoslovske šole, vpliv imeti pri odd a janji služeb, da bi se lahko odstranil vsak, ki jim ni po volji, ali kakor odsek v svojih nagibih pravi, „vsak, ki jim delà tako nevarne upore, ali ki bi hotel učiti papeževo nezmotljivost, ktera meri na razrušenje države". In da bi še več duhovnih pastirjev moglo v svojih brzdah držati in kakor c. kr. uradnike popolnoma imeti pod svojimi vajetmi, zato naj vlada skuša od zasobnih patronov dobiti njihove pravice do imenovanja, — srenjam pa menda naloži še veče breme s tem, da od vseh davščin odveže patrone, ki morajo sèm ter tjè kak krajcar plačevati za popravljanje cerkev in šol. PaČ lepa „prosta cerkev v prosti državi"! — „oder was?" bi Nemec rekel. Kedar „liberalci" duhovnom kaj ponujajo, spominjamo se vselej starodavnega „timeo Danaos et dona ferentes". Kedar „liberalizem" duhovščini namerava na pomoč priti, tiči za tem grmom : prenaredba duhovskih učilišč, izreja duhovnov v liberalnem smisla, odcep duhovščine od papeža itd. — na kratko rečeno : liberalci hočejo duhovščini odkupiti njegovo versko prepričanje!
231
Ozir po domovini.
Na Snežnik
smo napravili izlet Ivan Tisen, Lojze Steinmetz in jaz v nedeljo 9. dne t. m. Odpeljali smo se tedaj v soboto zvečer ob 9. uri z mešanim vlakom iz Ljubljane in bili smo na Rakeku ravno ob polnoči. S popřed naročenim voznikom se od tod ob 2. zjutraj odpeljemo
čez Cerknieo in Lož in tako bili smo že ob pol 5. uri v Starem trgu pri Kocavzu. Noč je bila izvrstno lepa in světla. Že ko smo se proti Ložu peljali, nas je 5336
čevljev visoki Snežnik na-se vábil. Ker pa tudi jutro bilo je prav lepo , bilo je pričakovati prav ugodnega dne, in tako je tudi bilo. Naš prijatelj v Ložu, po-skrbevsi nam voznika in druge potrebščine, tudi na vodnika za na hrib ni pozabil, in tako nas samo še zajutrka malo počakavši voznik z vodnikom vred še
do Sneperške grajščine potegne.
Ravno ob 6. uri smo začeli peš v hrib koračiti in
prišli smo kmalu v veliki gozd. Pot je dolgo časa ko-lovozna za les, posebno je veliko dogarjev v gozdu, ki doge delajo. Prišli smo v dveh urah in pol na lepi Dol, kar tù zasledimo medvedove in volkové stopinje, ktere so bile tisto noč gotovo malo pred nami storjene; al vodnik nam je rekel, da se nam ni treba nič bati, ker medved, ko se dani, v svoj brlog zleze, in le zopet, ko se dobro zmrači, si gré živeža iskat. Kmalu potem nam vodnik naš pokaže zapuščeno dogarsko kočo, v kteri sta dva brata delala, kjer pa je starejši brat mlajšega s sekiro po glavi mahnil, do smrti ubil
in tam zakopal.
Kmalu potem se pot iz kolovoza na desno v hrib obrne, in tako smo hodili še eno uro do mezališča, kteremu se tudi „pri studencu" pravi; ondi pa ni nobe-nega izvireka, ampak le v deževnem vremenu se voda v blatno jamo zateka. Tu je tudi gobarska koča.
Po tri ure in pol prav hitrem hodu trebalo je po-čitka in povžitka; oba sta se nam jako dobro prilegla, samo vode je manjkalo. Pol ure počivavši, odrinemo spet naprej čez „Gasperjev hrib" memo velike dogar-ske koče.
Tu, po navadi lovci ali drugi turisti prenočé; kajti zmirom se ta izhod na dva dni delà, naprej čez hrib „nova Krašnja" in prišli smo ob 11. uri iz gozda na prvi robček Snežnika, kjer nas je vstrašil veliki br-kasti jastreb.	(Kon. prih.)
Mnogovrstne novice.
* Koliko je kolek (stempelj) samo v Avstriji brez Ogerskega državi nesel preteklo leto 1870 ? — Nič manj kakor 12 milijonov in 689.728 gold., po takem za 314.574 gold, več kakor poprejšnje leto 1869., in to
večidel za kolekove marke, za ktere se je skupilo
11 milijonov in 384.770 gold., in za kolek časnikov 826.934 gold. Vrh tega so se skupili na davščinah za
predplačila, za asekuracijska pisma, za karte vožnjá itd.
3 milijoni in 91.729 gold., tedaj memo poprejšnjega leta za 236.414 gold. več. Po takem znaša ves štempelj s k dohodek 15 milijonov in 781.417 gold.
*	Letina na Francoskem, která, kedar je slaba, je ogerski žitni kupčiji na dobiček, bode letos prav dobra. Kmetovalci so več žita sejali, kakor se je mislilo zarad vojskinih homatij , ktere jih niso toliko ovirale kakor je bilo misliti. Po takem ne bodo mnogo žita potřebovali iz druzih dežel. To pa je za nas dobro,
*	Obrtnijska in umetnijska razstava v Celovcu, ki se je h koncu minulega meseca začela in se bode skle-nila 16. t. m.; je — kakor „Besednik" piše — izvrstna
in zanimiva. Nahaja se v prvém razredu 1304 raznih
obrtnijskih in rokodelskih pridelkov iz sedanjosti in preteklosti; drugi oddelek obsega mnogovrstne spomenike, mize itd. iz domaćega marmeljna, kipe in odtise iz mavca, sita, vrvi in mreže. Tudi sloveči koroški rudniki in fužinarji so razstavili pri tej priliki obilno rudniških in fužinskih pridelkov, ki jih dosti občudo-vati ne moremo. — Kar zanimiva vsacega obiskovalca, to je neka cerkvica iz lipovega lesa, 7' 6" visoka, 2*
9" široka, ki jo je pred 400 leti nek mnih v Moličah
izrezal in dodělal v 10 letih, kakor se pripoveduje. Izdelana je ta cerkvica — med ljudstvom znana pod imenom „frfovž" (ticnik), — čisto gotično.
* Družba sv. Mohora. Kakor doslej vsako leto, pridobila si je družba tudi tekoče leto dosti novih udov po raznih stranéh slovenske domovine. Lanako leto je bilo vseh družnikov 16.165, letos je število narastlo na 17.388, tedaj je 1223 više od lanskega. Po raznih ško-
fijah se razdeli število tako-le: goriška nadškofija
šteje letos 2067, krš ka škofija 1736, lavantinska
škofija 6280, ljubljanska škofija 6028, tržaško*
koperska škofija 895, senjska škofija 114, pore-
ška škofija 87, zagrebška nadškofija 98, sekov-ska škofija 61, vide m s ka nadškofija 9, po raznih drugih škofijah je še 9 udov.
Dopisi.
Iz Koroškega. (Tabor na zgornjih Buhljah) je do-voljen. Okličemo tedaj sledeče vabilo:
„Slovenci! mili bratje! Star pa resničen pregovor pravi: ,,Do tretjega rado gré!" — Dvakrat že smo se lani zbrali koroški Slovenci, zbrali pod milim nebom na taborih na Bistrici in v Žopračah, zbrali se od vseh vetrov; bilo nas je gotovo nad 15.000 rodo-ljubov skupaj. na obeh taborih. V lepem spominu še sta ta tabora nam vsem, ostaneta pa tudi res pomen-ljiva, da, neprecenljiva za vse nas Slovence. Zakaj prvi-krat smo skupno in javno v tako ogromnem številu stopili pred svet, stopili „v kolo k bratom Slavjanom", navdušeni smo sprejeli misel, da v eno politično celoto združimo se z narodom, ki poldrugi milijon duš šteje
po Stajarskem, Kranjskem, Goriškem, Tržaškem in
Isterskem; odkritosrčno smo izrekli svoje želje, svoje potrebe in svoje težave, pokazali, kje in kako nam se slaba godi, pa tudi dokazali, kako mogoče zlajšati si svoje stanje ter pripomagati si k boljši, veseliši pri-hodnosti. Ne tedaj, da bi delali polom, delali komu krivico, sošli smo se na taborih, ampak da prijateljsko pogovorimo in dogovorimo se o svojih zadevah in pra-vicah; mirno smo se sešli, mirno in pohlevno spet se razšli. Zato — po stari, lepi šegi naših preddedov — zbrati hočemo se v tretje ravno tako mirno in pošteno. Pravico k temu že imamo ; s pismom 7. julija
1871. 1., št. 5378, dovolilo nam je si. c. kr. okrajno
poglavarstvo v Celovcu napraviti tabor:
10. nedeljo po binkoštih. to je, 6. a v gusta t. 1. ob pol štirih popoldne pri gosp. Štefanu Primožu, po domače Riznarju na zgornjih Buhlah (y4 ure komaj od božje poti pri Devici Mariji v Dolini in ravno tako blizo železno cestne postaje „Grafenstein"); dovolilo nam je pri taboru pretresovati sledeče stvari:	|j
1.	Ktere pravice smo Slovenci že dosegli? kterih nam je še treba in kako jih mogoče postavno doseči?
2.	Pretresuje se „spomenica", ki jo je slov. politično društvo „Trdnjava" predlagala visokemu c. kr. ministerstvu in se potem izreče, ali se ta peticija spre-
jame in potrdi po vsem in posameznem njenem zapo-
padku, ali ne?	^v
#
232
. Kako gré obnašati se volilcem pri raznih volit vah, na primer v deželni zbor, šolski svet itd,?
bili, in zadnjič vsi v trdni djanski službi stoječi urad
dok
niki dvorni, državni, deželni in javnih zalogov
4. Ali in kako napravijo se tudi na kmetih samo- torji itd. Od tod, „Rechenmeister Tagblatt"
}
svoje zavarovalnice in posojilnice?
številka nazočih tujcev
mala
Nasproti pa so popisani kot
Na noge tedaj, Slovenci! Hajdimo na ta- nepričujoči domaćini (Slovenci) z družinami vred bor vsi, kar nas je rodoljubov po dragi nam domo- vsi tišti, ki so kedaj na Kranjskem kot državni slu-
žabniki prebivali, od kterih ni dokazano, da si so drugej domovinstvo pridobili in vsi taki, kteri so zadnjo trdno
vini, bodi-si gospodje ali ne, kmetje ali rokodelci, gospodarji ali posli, stari ali mladi, hajdimo vsi, kterim
je
kolićko le mogoče za to nedeljo zapustiti svoj dom, državno službo imeli, pa zdaj v drugih deželah za to
zlasti mi, ki nimamo daleč k taboru, kakor iz Celov- živijo, ker so se v pokoj podali, ki so iz državne v skega, Velikovškega, Pliberškega okraja
iz
privatno službo prestopili, ali pa taki, ki so iz državne Doberlevasi in vse njene okolice, iz spodnjega in službe djani, naj so Nemci ali pa drugi avstrijski dr-zgornjega Roža itd. Slavnoznani gospodje govorniki žavljani. — To je pravi vzrok one ,,velike" številke, obljubili nam so pri taboru govoriti o zgor omenjenih s ktero hoče „Tagblatt" dokazati, kolika večina
točkah. Zato na noge, Slovenci! Nikar ne glejmo na je onih Slovencev, ki se olike in dobrot tujcev v dru-krajcarje, ki jih o tej priliki mogoče na potu bomo zih deželah napivajo, proti pohlevnim tujcem, ki slo-
potrošili; pri taboru, se vé da, beliča ni treba. Komur
poljubi
se
za polovico boljši kup po železnici
lahko pripelje se do Grabštajna in ravno tako potem spet nazaj
zih deželah napivajo, venski komis grizejo!
Iz Kamnika 14. jul.
zadnjem listu „Novic",
S čip.
Dopisniku iz Kamnika v ki me je nekako zmešano in
ta namen naj se le vsak na železno- zbrojeno ter popolnoma po krivici karal, odgovarjam: cestni postaji, kjer plača voznino, s posebnim li- „dokler se boste s svojo pametjo kregali, se Vam bo
taborski odbor rodoljubom razposlal na vse strani; pri njih ali pa v Celovcu pri tamošnjih slovenskih gospodih naj se vsak tábořit o pravem času oglasi.
s tiče m spriča, da hoče k taboru. Lističe take bode vhod v čitalnico bránil in tudi za uda njenega sprejeti
To sklenil je odbor. Sicer Vas obža-
se ne more.
lujem.
Podsoviča 10. julija.
Anton, odborniu.
Evo „Novicam" nekaj
Slovenci! ne vdajmo se! hajdimo na ta- „masla" nemške kulture! Posestniku hiše je bilo od
bor! Prijazno vas vabimo tukaj podpisani.
dotične županije ukazano na neko njegovo poslopje za
Na zgornjih Buhlah blizo železnocestne postaje stanovanje napisati novo hišno številko. Na slovenski
Grabštajn 14. julija 1871.
Janez Krasnik
)
dopis odgovori mož, bahaje se z nemščino, tako-le:
„M. M. Wird nicht Bewiliget in saine Schta die Nu
niti
predsednik taborskega odbora, in drugi, mara auf schraiben. Warner Ale schtalungen Numaren Iz Celovca. Prav žalostno novico imam nazna- haben werde, dan wird Bewiliget
y
, Novi cam", da včeraj 15. dne t. m. je naš
prof.
Drugi je bil
pred dostojno županijo poklican, da bi se zavoljo tega
A. Umek, vrednik „Besednika", po dolgi bolezni na ker se je za pogorelca délai, prsih umri, in da jutre bode njegov pogreb. Na kmetih nabiral, odgovoril. Ta člověk je o svojem času
pa
■	y
ni bil, in milodarov
pri Velkovcu, kjer je že nad dva meseca bival, ni našel zdravja. Naj izvrstnemu rodoljubu bode zemljica lahka! čenega za obravnavo, bila je tako-le sestavljena:
latinsko šolo študiral. Prošnja za odloženje obroka, odlo-
Izpod Nanosa 13. julija.
(Kako
v
99
An
Tagblatt" stati- die Gemeinde - Vorstehung Adelsberg. Uebertragungs-
stiko na meh odera.) „Tagblatt" v listu od 1. dne t. m.	Gesuch. Am 15. d. M. erhielt ich durch den Gemeinde-
skuša svojim bralcem s Statistiko dokazati, da do-	Diener von Seite der Gemeinde Vorstand eine slavische
mačim ne prikrajšuje kruha privai tujcev v „obljubljeno	Vorladung, welche ich nicht weder lesen noch ver-
deželo prvakov", ampak da so ravno Kranjci (Slovenci)	stehen konnte, blos durch Anfrage von Gemeinde Diener
j
ki se v veliki večini posebne olike, spravljivosti
9
m Erfahrung brachte, dass ich am 17. d. M. im H.-Nr.
tišti
in dobróti v p tuji h deželah tistih napivajo, kterih 108 zuverlásslich erscbeinen soli. — Indem mir aber kruh vživaj o. ,,Rechenmeister Tagblatt" pravi namreč, die Zeit und Umstànde am besagten Dato zu dieser
da je 26.722 K ranjcev, ki živijo v ptujih deželah, Vorladung zu erscheinen nicht zulásst, aus Grunde
e dessen wie bekannt. das mir am 3. d. Mt3. durch
pa
9127 tujcev je, ki na Kranjskem prebivajo.
~	,j *	^ * ~ " j m ~	pi^w-xt^jv.	««««vu	w ,	«^v«
Tagblatt" ne vé ali pa v svoji enostranski kratkovid- Feuersbrunst im Jahre 1846 an mich bis zu meinen nosti noče vedeti, moremo mu pa mi povedati
da v
Tode in Abhandlungsprotokolle ddo. Bezirks Gericht štatistiki, po svoje razloženi, tudi številke la- Adelsberguberlassene Wohnungsunterkunfcim H.-Nr. 33
zej o.
Znana mora „Tagblattu" biti postava od 29. abgebrand worden ist, alwo mir am 5.
Mts.
in
Pla-
sušca 1869. leta o popisovanji ljudstva. Vsled te po- nina Múhlthal, Vigaun und Zirknitz durch Mildung
meines abgebrandten Unterkunfte einige Bretter ver-sprochen haben, damit ich die 4 Quadrat Mauern zum domovinske pravice, temuč tudi ti s ti ondi bivaj oči Schutze der regnerischen Witterung bedecken kann.
stave so šteti k domačim našim prebivalcem ne samo taki, ki imajo v občini, kamor spada tisti kraj
avstrijski državljani, od kterih domovinstvo ni znano.
Im Falle ich in die 3 benannten Ortschaften nicht genug
Po postavah o domovinstvu se štejejo in popisujejo med	Bretter zusammen Sammeln werde, so bin auch be-
domačinein so zadnjič tudi povsod kot domaćini z	mussiget annoch Gelegenheitlich in die Sakfabrik La-
družinami vred popisani vsi tisti nepričujoči, ki so	serbach und Laas an denen Ságen eine derlei Samm-
kedaj na Kranjskem kot državni služabniki stanovali,	lung zu bitten, dass ich die Mauer meiner Wohnung
o kterih pa ni dokazano, da bi si bili kje drugej	von Zusammensturzen beschutzen kann. — Aus diesen
domovně pravice pridobili, in vsi v trdni službi sto ječi	Grunde des weiten Wege (insbesondere meiner 61 Jáh-
uradniki dvorni, državni, deželni in javnih zalogov,	rigen Altersschwache) gedenke ich lángere Zeit auszu-
daher ich bitte : Die Gemeinde Vorsteheung
brez razlocka narodnosti. — laid tacega popisovanja bleiben
(kakor je biio 31. grudna 1869.
9
je tedaj to
da
so
wolle
statt den am 17.
Mts. bestimmte Vorladung
na Kranjskem med pričuj oče domačine (Slovence) auf einen weitern Monat zu ubertragen. — Solíte aber šteti vsi tisti na Kranjskem stanujoči avstrijski držav- an mich eine Almosen betheilt werden, so bitte solche
> # vsi
od kterih je bilo domovje dvomljivo ali neznano, bis zu meiner Riickkunft aufzubewahren".
■■■■■	ËIÊË ■■	mtm ■■ i
Tretji
kteri so si domovinstvo tukaj pridobili, posebno od nemške kulture oblizan člověk, je bil pod
dalje oni, ki so kedaj na Kranjskem državni služabniki častnik topničarstva, se pečá zdaj z lovom rib in tičev
in pa z zakotnim pisaratvom pri kmetih; eden njegovih spiskov, ki so ga zagovarjenci morali z 1 gold. 60 kr. plačati, se glasi tako-le: „An die Gemeinde-Vorstehung
in — — Wir unterthanigst Gefertigte 4 Mann bitten,
um Tagsatzung-Uibersatzung, Uibersetzung, laut
Adelsberg 2. Jànner 1871 Nr. 8 gutigst zu verwilligen in selbe vermôge Rekuses Einhalt ohne Unkosten zu verwalten, wir aber bereitwillig verbleiben um 3 Mo-nate Frist — unterthánigeste Andreas Mehar, Anton Fečur, Anton Miklaučič, Franz Schigur durch mich: Frz Kovač". — Naj razsodi zdaj „Tagblatt" : ali ga ni
sram tacih pisacev in ali so taki nemški spisi bolj razumljivo nego slovenski, ako bi tudi prav slabo sestav-
Ijeni bili.*)	T if on ta.
Iz Ljubljane. (Kmetijska družba zedinjena z za-
stopnikoma c. k. deželne vlade in deželnega odbora) je v nedeljo imela sejo, v kteri so se obravnavale take zade ve, v kterih c. kr. ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski daje podpore (subvencije). Gosp. dr. Orel poroča najprej o pismu grofa Lanthieri-a zarad stanja grajščine na Slapem, na kteri gré za napravo sadje-rejske in vinske šole. Sklep je bil ta, da se odloží odgovor gospodu grofu, dokler vitez Gutmansthal ne poroča o Br šli nu, ki ga je pl. Langer ponudil za napravo kmetijske šole. — Potem poroča gosp. Scholl-majer, da tiskarnica Blaznikova prevzame tisek nje-govega spisa o le ti ni kranjski za 1870. leto in ilumi-niranega zemljovida, na kterem kmetovalec vidi raz-lič ne zemlje naše dežele. Ker Blaznik napravi vse to za prav majhen denar in lično, je zbor enoglasno sklenil, naj se natisne to delo v 1000 iztisih, ki se pri-ložijo družbenemu letopisu. — Za tem poroča dr. Jan. Bleiweis, da je knjiga „Nauk o umni živino-reji, slovenskimgospodarjemspisan", že vezana, in da tedaj je treba zdaj ceno za prodaj odločiti. Ker knjiga
obsega blizo 9 pól in jej je priloženo 20 tabelj s
podobami, na kterih se vidijo vsa najbolj imenitna plemena konj, goved, o vac in prešičev, dalje molzna ogledala, in so narisani zobjé, na kterih se spoznava starost kónj, goved in ovac, je pri ličnem papirji in tisku ta knjiga gotovo najmanj 2 gold, vredna. Al ker družba kmetijska želí, da bi te bukve prišle v roko vsacemu našemu gospodarju in je za tisek nekoliko podpore dobila od sl. ministerstva, je zbor sklenil pro-dajati jo vezano le po 80 krajc. — Konečno je dr. J. Bleiweis po ukazu ministerstva predlagal: za ktere řečí in koliko za vsako naj se za leto 1872. ministerstvo prosi podpore. Sklep je bil, da za vse mno-govrstne zadeve naj se prosi skupaj 28.600 gid. podpore, in sicer za napravo kmetijske šole 10.000gld., za poljsko statistiko 1000 gold., za kmetijske mašine in or od j a 1000 gold., za napravo gnojišč 300 gold., za različna semena 400 gold., za pospeh s ad je- in vin o reje 1000 gold., za lan in prediv-stvo 300 gold., za nakup žlahne goveje živine in premije 7000 gold., za nakup ovác in prešičev 2000 gld., za čbelorejo 400 gold., za gozdarstvo
1300 gld ., za vodne kalí na Krasu in v suhi Krajni 3000 gold., za s vi lor ej o 500 gold., za družbeni vrt
400 gld. — Milovalo se je pri tej priliki, da naši kmetje, ki z velikim veseljem segajo po nekterih oddelkih za zbolj-Šanje kmetijstva, so v nekterih še preveč zanikerni, in to posebno o napravi umnih gnojišč, o pospehu goz-darstva, o napravi obcinskih trtnic. Treba, da se zdramijo vsaj umniši naših gospodarjev in so drugim v izgled, da tako zanemarjeno ne ostane nic!
*) Vredništvo samo je videlo vse te čeckarije ter more potrditi, da ne za besedico niso drugač.	Vred.
—	(Iz seje deželnega odbora 14. julija.) Deželni odbor je sklenil, da se najdenčeki iz deželne porod-nišnice, ako ubožne nezakonske matere v porodišnici umrejo, dadó županijam, kjer so umrle matere domá, na občinske stroške na izrejo, in sicer proti povračilu primernih stroškov za pot po najdenca; ako bi se pa ne dalo izvedeti, kje umrla nezakonska mati ima pravico domovinstva, bode dežela za take zapuščene naj-denčeke skrbela. Otročje posteljice se bodo zašto nj dajale revnim materam najdenčekov in županijam. Tudi se revnim materam pri odhodu iz porodišnice z otro-kom dá podpore po 1 do 5 gold, po daljavi pota do
domačega kraja itd. — To vse je pa deželni odbor le začasno sklenil, dokler deželni zbor za trdno ne od-loči , kako ima biti. — Županstvom in duhovnijam, je sklenil deželni odbor, razposlati razglas, naj se ne branijo poštenim in zanesl)ivim ljudém dajati spričala za jemanje špitalskih otrok na rej o, in sicer iz ljubljanske porodišnice, kjer je še pred prestankom najde-nišnice 26 otrok ostalo, in tržaške porodišnice, v kteri je veliko kranjskih najdencev. Reja tacih otrok v špitálu prizadeva deželi, to je, onim, ki davek plačujejo, veliko veliko veče stroške, ker se mora za otroka in amo plačati. — Na pritožbo županije v Beli peči (na Fužinah), da jim Radečani branijo po svoji občinski poti voziti na železnicno postajo, je deželni odbor od-ločil , da Radečani občinske poti ne smejo zape-rati, ker ima po občinskih potih vsakdo pravico hoditi in voziti, ako pa Fužinarji čez navado veliko po Ra-deški občinski poti vozijo, so dolžni, da jo v primeri tudi popravljati pomagajo. — Na podlagi poročila cest-nega odbora ljubljanske okolice je deželni odbor prošnjo vaši Golo in Skril za novo razdelitev popravljanja skladnih cest odločil, da se bodo skladne ceste na novo razdelile, kedar se nove glavne županije dejansko vpe-ljejo in da se bode takrat vstreglo željam prošnikov. — Prošnjo županij v Vélikih Lašičah, v Vidmu, v Pod-gori, v Kompoljah in v Turjaku za napravo veče vožne pošte med Ljubljano in Kočevjem je deželni odbor pošt-nemu vodstvu v Trstu izročil in dovoljenje te prošnje priporočil. — Vrhničanov in nekterih sosednih vaší za odpravo vodnine od čolnarjev na Vrhniki in v Ljubljani c. k. finančno ministerstvo ni vslišalo.
—	(Iz govorniskih vdj), ki so bile o časništvu slovenskem predzadnjo soboto končane, povemo danes nekoliko več. Gosp. Nolli je poprijel besedo samo za to, da svoje mnenje razodene o nemškem ljubljanskem časniku za slovenske interese. On misli, da tak lokalen časnik ni potreben, ker, če ima namen delati na na-sprotnike , se ta namen n e doseže ; nasprotna stranka dobrih člankov, ki jih je imel „Triglav", ni brala, naj-raje pa v škandalih se gibati, kakor delà „Tagblatt", ni dostojno poštenemu časniku. Nollij e va misel je ta, naj bi se od zmožnih narodnih pisateljev več in pogostoma dopisovalo v vnanje, nam prijazne nemške časnike, da izvé svet, kako in kaj je pri nas, in se bralcem nemških časnikov odkrije resnica, ktero na-sprotniki v laž obračajo. Potem nasvetuje pot, kako naj bi se osnovalo tako dopisovalstvo. Videlo se je, da je ves zbor odobril nasvèt neke organizacije stano-vitnega dopisovalstva v vnanje nemške časnike.
Za g. Nolli-jem govori predsednik dr. Jan. Bleiweis, spustivši se v vsa 4 vprašanja, ki jih je stavil dr. Raz lag, ko je sprožil razgovor o časništvu slovenskem. Kazaje na to, kako važni so od nekdaj časniki in še posebno dandanes, in pritrjevaje mislim dr. Razlaga in dr. Coste, da le dobri časniki so na korist ljudstvu, prestopil je na 1. vprašanje: koliko in kakoršnih časnikov nam je treba? Odgovor je
bil na kratko ta, da malo, pa dobrih. Vsacemu
234
časniku
Je
rekel
je treba dvoj nega življeja: naših poštenih, z dušo in telesom udanih domovini duševnegainmaterijalnega. Ne unega, ne tega naši slovenski, a še v zgolj nemških šolah izučenih
nimamo Slovenci preobilo. Duševni življej časnikom ki tedaj krvav pot potijo, predno preberó le eno stran
podajajo pisatelj i — sodelovalci. Lahko bi jih slovenskega lista in ki se ne bodo več učili slovenske
žalibog! mnogo zmožnih mož drži kri- slovnice; taki ne beró naših listov, ker jih pretežko
imeli veliko
roke
žema
j
ne pisejo
nič
>
ne delajo nic, a vendar ho-
beró.
Prezreti ne smemo dalje naših rojakov z mot čejo domoljubi biti! Nekteri pa sedijo le na prestolu ljenih in zap el j a ni h le po hudobni propagandi naših kri ti ko v; v hitrici pregledajo naslove lista in beró nasprotnikov, tedaj rojakov za poduk pripravnih. Za te potem le, kar jih posebno mika, od vsega druzega, za dve vrsti rojakov je potreben nemški list v Ljubljani kar se časnik trudi, nic ne vedó, in kmalu — obso- vsaj enkrat v tednu, in sicer zato, da se prvi vedno
)
dijo list, ali pa ga v zvezde kujejo, ako jim po njiho- okrepčujejo, drugi na pot spoznanja resnice pripeljejo. vem godu kaj pové.
Materijalni življej pa
so
V ma Vjy V 1*J V j V J	J. U ^ i JUCf	t	Í^UWUJ Wt 1 VKJUIVU	j VJ Ul
Je sicer še tretja vrsta rojakov naših, která v špa-
naročniki. Da jih med samo pičlim poldrugim mili- noviji z nekterimi ptujci, je od hudiča nemčurskega jonom duš, ki jih steje slovenska zemlja, ne more obilo
obsedena; ta vse črti,
biti
kar je slovenskega, in z blatom
, to vé vsakdo lahko. Ce pa vzlasti več časnikov ometava tudi najpravičnišo zahtevo Slovencev. Za to ko-isto polje obdeluje, je to še očitnejše. Da bi si tedaj ne- terijo nam ni treba nemškega lista, ker je nikdar preve-kteri časniki přivábili več naročnikov, skušajo pozor-
ín
rili ne bomo; al to, kar se v nemški besedi od papir spravi in po svetu pošlje, to je treba pretresti
nje na
nost na-se vleći na pošteni, a tudi nepošteni poti tako, žalibog! se začnó prepiri v last nem taboru, da svet vidi hudodelstvo laži in obrekovanja. Gledé
tedaj na modro načelo: „man muss die Sachen immer nehmen, wie sie sind", se mi kaže živa potreba
o kterem se radujejo in roke manejo le naši nasprot-
niki.
Istina je, kar je rekel neki rodoljub:
yy
več
čas-
nikov, več prepirov". Nihče ne more zahtevati, dabi nemškega časnika v Ljubljani. In kaj hočemo
škan- samo mi Slovenci, ki vsaki dan požiramo nemške liste
vsi časniki v vsem v en rog trobili; al kdor dal o v išče v osebnih napadih, ta ni prijatelj tega, kar je pravo in na korist domovini, ampak le srd svojo
n e m š k e m časniku, a vendar razliva na papir, da bi vpravičil svoje grehe in more- vidimo, da tudi Cehi in Moravani imajo nemška
koračiti po tacih visocih birgljah prevzetnib, da smo že razžaljeni, ce je beseda o
biti dělal dober „gescháft". Se veliki — wv/oai uaavju. uoia, JLUI XA 1 v a IJ o vcíu Licmoacga xn j.tc%ixj auorvo^c* v
je take prepire v lastnem taboru spoznal za veliko brambo svojih pravic proti Nemcu in Lahu. „Kárntner
češki narod
lista
in Hrva tje celó nemškega in italijanskega v
nesrećo
i
kaj
v
se
pri nas mali peščici
t
Ka-
Blatt", ki ga v Celovcu izdaja g. Einspieler, je tudi
košnih časnikov pa je želeti? Na to vprašanje je hvale vreden list. — Zagovarjaje nemški lokalni list
odgovoril govornik s tem
y
da
Je
rekel
)
vsaka vrsta se pa skladam popolnoma z mnenjem gosp. Nolli-ja
znanstev in djanskih dnevnih potřeb bode naj zasto- da osnova marljivega dopisovanja v v nan je liste je pana, tako politika viša, politika národna, pravne živa potreba. Tako se bode skrbelo na vzunaj, a treba
zadeve, cerkvene, šolske, kmetijske in obrtnijske
le-
je skrbeti tudi za domá. Govornik je sklenil govor
poznanstvo, humoristika in tudi mladež naj ima svoj svoj s tem, daje rekel: če tudi z našimi razgovori ne
Vse te vrste imajo lahko za vzdržanje potrebnih enega lista ne bodemo spravili na dan, vendar gotovo
list. naročnikov
y
m ni
treba
y
da bi vsak vse časnike imel; nismo po vse prazne slame mlatili; nektere ideje
nepotrebni so pa časniki enolični s tem izgovorom, dejo morebiti kot dobro seme v rodovitno zemljo.
pa-
Konečno še poprime besedo dr. Razlag in blizo
; vsaj tudi drugi časniki donašajo dopise iz teh tako-le govori: Naj še jaz svoje misli po obširnem raz-krajev. Vse gori imenovane vrste imamo že zastopane govarjanji o tem po meni sproženem predmetu povem
da vsak kos slovenske zemlje mora imeti svoj lokal en list
v našem sedanjem časništvu bolje ali slabeje
y
samo
Prepričali me govorniki
niso, da je političen
dnevnik
časnika za višo politiko nimamo ter ga prav zeló pri nas že na svojem mestu, ker še se za manjši list
pogrešamo
>
za národno politiko pa imamo celih
těžko najde vrednik, ki bi hotel nehvaležnemu poslo-
listov! Govornik razklada potem ob se g časnikov za višo	vanju žrtvovati svoje življenje, pri nas so pisatelji le
politiko, ki pretresaj o vsa velika vprašanja, ki	__*,	~---------—
stre8ajo svet, in če tudi izprva od daleč, postanejo	ne more nobeden izhajati. Dnevnik bi potřeboval dva
sčasoma domača vprašanja. Za izomiko politično na-	dobro plačana vrednika in tukaj je poglavitna zavira
y
diletanti, ker brez druzega zaslužka pri malem narodu
šega naroda nam je tak list živa potreba, ki se vé da za dnevnik, potřebuje vrednika in sodelovalcev mnogostransko izve- osnujejo denih. Zadostoval bi nam
tak
list
y
ki bi
Tudi se ne skladam z mislijo, naj se posebni gospodarski listi, ker že imamo boljše
vsak
te den ali vsacih 14 dni enkrat izhajal, ako bi bil
liste take vrste, namreč „Novice*
<
in „Slov. Gosp.",
ki
nekoliko izvrstni „Reform-i" podoben. Dokler do ta- prinašajo čega lista za višo politiko ne pridemo, nimamo velicega potreben bil, vendar celó dobro vredovani „Glasnik"
tudi druge zanimive reči na veselje svojih naročnikov
Lepoznanski list bi jako korišten in
y
ker velikost papirja še ne delà velicega lista.
ni našel zadosti podpore, toraj se naj „Besednik" po
lista
Naposled govornik razodeva še svojo misel o nem- množi, da bode tudi na lepoznanskem polji izdatniše škem časniku za slovenske interese ter se spominja deloval in v vsaki slovenski hiši enega prejemnika
imel.
ker vendar slov. „Matica" dovolj prostora v svojem letopisu" tudi za take članke odločuje
tu vsem učencem nepozabljivega prof. Krsni ka do-broznanega pregovora :
yy
Nun
Ja
man muss die Sachen
Korišten pa bi nam bil znanstveni časnik
9
immer nehmen wie sie sind". Večina govornikov
je
bode
se
le
rekel dr. Bleiweis — je zagovarjala potrebo nemškega prihodnost pokazala, če je poseben znanstveni časnik lokalnega lista, manjščina ga je odbijala. Marsikdo se tudi potreben. — Časnik za visoko politiko pa bi le
če
takrat mogoč bil in vspešno deloval
ako
bi se pisal
menda boji, da ga bodo za nemškutarja imeli zagovarja nemški list. Mene ni strah, da bi me za tega za vse južne del vrgli v koš nemškutarjev. Nekteri pa nimajo pra- bi vsak izobražen Slovenec moral znati tudi hrvatsko
Slavene in meni se potrebno dozdeva, da
vega pojma o tem, čemu naj se izdaja nemški list. srbsko narečje in nasproti tamošnji slovensko.
... f
Tem, ki pravijo : „narod ne potřebuje nemškega lista", tudi jaz pritrjujem, ako se pod narodom umeva
Toraj
se naj v čitalnicah in v srednjih učilnicah, kar že „Organisations - Entwurf" předpisuje, tudi ta narečja naše prosto ljudstvo slovensko. Al národa pri nas je imajo učiti, zatoraj bi nam potreben bil poleg jedernate se druzega več. Prezreti ne smemo narod nj akov slovnice mali slovar, kteri bi samo v teh narečjih raz-

235
lične besede obsegal in v tem obziru si pridržujem v In naj srečni bomo drugi In če tudi nijso zdrave
matičnem odboru dotičen nasvet staviti.
Za brambo
njimi, ki po tmini
>
tugi
Vse še rane njih krvave Ce znabiti še nové
narodnih pravic v nemškem jeziku pa bi mesečnik Solnčno gledajo svetlóst, v^c ^uamu u jako potreben bil, ker zunanji listi, v ktere naj bi se Zmaga njihova je častna Jim bolesti se rodijo, prav marljivo dopisovalo, le sprejemajo bolj obče zani- Tudi naša zmaga lastna, Ki življenje spet grenijo
mive razprave. Skrbimo toraj vsak po svoji moci, da zdržujemo dobre slovenske časnike in žrtvujmo čas
Nas ojača njih krepóst.
Stanovitno naj trpé:
in denar, da sedaj
že
castno zvršujejo svojo nalogo.
precej dobro osnovani časniki Pobratinstva saj vězilo
y
y
Kjer ljubezni žarki sveti
srcu národa so vneti.
(Čitalnica naša) sme po vsej pravici nedeljski večer 16. j ulij a v kroniko svojo zapisati iz več ob-zirov. Udje čitalnični so se poslužili ta večer podeljene
pripeljali svojih prijateljev in
jim pravice
m
obilo
Ki nas veže ž njimi milo
Bo obstálo večni čas;	Ki za dragi dom živi,
Brat od brata se ne loči, Kjer možjé delijo pravi
Dušno moČ časti in slavi Tam svobóda se bliščí!
Dokler srce mu ne poči To narave je ukaz.
y
y
znancev vseh stanov k tej veselici pod milim nebom na vrtu, kakoršno vsako leto napravlja čitalnica o poletni sezoni. Veselje je bilo, na lepo okincanem in razsvitljenem vrtu in v druzih prostorijah videti zbranih
v veliki većini krasni
Da Bodo
y
da! bratje naj veseli Žive li tedaj, Hrvatje , ki so pretrpeli
y
najmanj
2000 oséb, med kterimi
Toliko in so izgled, Da pravice nam bandero Ž iveli rodovi Slave
Zvěsti in pogumni bratje Bog daj srečo jim trdnó !
spol. Komur prusizem
ni še
popolnoma omamil narod-
ko je
ali
nega čutja, moralo mu je srce radosti igrati, videl toliko množino domovini svoji po vse udáno, njej izmed gostov vsaj ne zoperno. Kamor koli si po-gledal, zacija ;
Jezov zmago tisoČero In jih vniči naposled.
y
Ki pel jali do višave Radi majko bi sladkó!
povsod obličja vesela, povsod živahna konver-morebiti, da je v kakem kotu samec stal
Besedo" je za-
kdo in pisano gledal veselje živo. čela godba si. grof Huynovega polka; vsaka številka
programa , ai ou ga ^«uuj lkj	AU i a^giaoiiu j j
bila s pohvalo sprejeta, osobito pa lepa „popotnica hr-vaška", ki jo je velecenjeni skladatelj Zajec zložil M razoviću na slavo. Trikrat jo je godba morala ponavljati. Ko je godba izvršila prvi del programa, je gosp. No Ili bral s živahnimi živio-klici sprejete telegrame gosp. Mrazovića iz Zagreba
ki so
ga
zadnjič „Novice"
že razglasile
Je
Zdaj je pevski zbor čitalničin pod vodstvom svojega izvrstnega pevovodje gosp. Valente pel dobro izbrane zbore, med kterimi ste vzlasti Fleišmanova Vojaška" in narodna „Hrvaška domovina" bile z veliko pohvalo, posebno pa narodna „Još Hrvatska
Ko
yy
ni propala" s gromovitim navdušenjem sprej eta. je pevski del programa bil dovršen in je še družbica
Erženom odpela mične pesmice , je spet vojaška
; zdaj ci
z
godba začela svirati večidel plesalne komade pa se je jela polniti dvorana, in mladi svet
vkljub
silni vročini, plesal je blizo do dveh. Tako se je tedaj čitaťnice Ro- „beseda" od konca do kraja vršila jako veselo in v
cvuatř g\jtjiTjL i a ^ u v i u a lia Liagi \jvjcu y	taiuivv/ it \j	//	o	u
janské poleg Trsta in od gosp. H. Žarka v imenu najlepšem redu. In vendar nedolžna ta stvar ni bila
p. Graze Ili, ^rez grenkih skušenj, o kterih je treba očitno reči be
Krških Slovencev. Potem pa je gosp moj ster govora, stopil na oder in govoril slavnostní pozdrav zbranemu društvu, ki ga je zložila gospá Lu-
jiza Pesjakova, ki tudi je bila pričujoča. Glasil se
sedo.
Povedati moramo namreč
y
da nad to „besedo"
kmalu bi bil visel Damoklejev meč policije!
Citai
je govor, navdušeno večkrat, posebno pa še h koncu
postavljen, tako-le:
Tiha
y
nema je tožila
Zapuščena zemlja mila Dolgo
vze
po
luči dné
In nebo je žalovalo, Hrepeneči pošiljalo Svoje tužnosti solzé.
>
Roža se cvetoča vzdigne In vonjava blaga š vigne Po zefiru do nebes; Logi,
y
nica že čez 10 let živi; pelo in govorilo se je v besedah v dvorani in poleti na vrtu mnogokrat in marsikaj, a nikdar še ni imela pri svojih veselicah policijskega komisarja. A zakaj ta večer? bodo začuđeno vprašali čitatelji. Vrag vedi, kteri nemčur je izlegel laž in
še
gozdi zelenijo
Pesni sladké saj glasijo Pod oblóki se dreves.
Zdihovali gozdi
>
log
Zemlja cela se
aduj
So po petja sladkém krogi, Ker temoto namestuj
Novega življenja žar Odmaknili so se jezni
Vsi
y
zastonj je vse biló; Mrtva, žalostna tišina In samotna je temi na Trla nado jim željnó.
y
harj
zdaj ljubezni
Ki razširja svit in čar
y
Upala si nij cveteti Mlada roža in žareti Jo morilo je gorjé ;
y
Kje je
Takov svit po dolgi noči In gojêni želji vroči Samo nij narava vsa
y
kje ozvezdje bilo, Hvalepolna zdaj sprejela
Ki bi sè poljubov silo Vneti moglo jej srcé?
y
Ampak lepa se dežela
nahujskal policijo s tem, da 700 Hrvatov, ki domá ne smejo demonstrirati zoper An dra s sy- a, pride tej veselici in da biškup Strosmajer je dal v ta namen 2000 gold. Hrvatom za pot v Ljublj ano!!! Naša c. k. policija je to grdo laž, čeravno hudo oskrunja čast Njegove ekscelencije biškupa Strosmajer-a, verjela kakor evangelij — vkljub vsem ugovorom predsednikovim. Bil je zatega del že ves aparat, ki se tiče z druž e-vanja po postavi od leta 1867., nastavljen, vendar ob
3. uri popoldne opuščen zato, ker--nobenega
Hrvata ni bilo po železnici v Ljubljano in se je tedaj
tudi med potjo zgubilo 2000 gld. Strosmajerjevih!
Mi milujemo c. k. deželnega predsednika pl. dr. Wurz-bacha, da se je dal po lažnjivih prerokih tako strašno speljati na led. Naj bi ga ta dogodba prepričala, kako lažnjiva so mnogokrat ona „skrivna poročila", ki se nosijo vladi na uhó in kako lahko krivičen sum letí na poštene ljudi! Naši junaški bratje Hrvati,
ki
so
Tudi srečna mu smebljá. v8e nemške dežele
Avstriji žrtovali več krvi v enem leta 1848. kakor
—---ïi.»	ki dandanes „liberalizem"
9
go dej o
blaženstvo! Zdaj oblaki Kajti dan napóčil dragi
y
ne
Plavajo po čistem zraki

Dan
sijajni je m
blagi
Zmeraj bolj in bolj lehki, Sè nadzemeljsko močjó
In z nebesko se lepoto čarodě j no mu krasoto Solnee ziato probudí!
v 30 leti h (priča temu čez 20.000 vdov hrvaških) bodo hodili v Ljubljano nagajat Andrassy-u; oni imajo vse drugo mesto za brambo svojega prava deželni zbor; ondi bo Andrassy kmalu cul vse druge
ÍŮCUlCiJOaU UlUV/jU ,	Utû^lUl «UVI ,	w	m* i m « u J	v/«» »	v..
deželi, kjer junaški glasove, kakor jih čitalnice pojó. Rodoljubje S tro s
Njej
Bratje bivaj o hrvaški Ki so zmágali krepkó.
majerjevo pa, čisto kot zlato, prevzvišeno je ga doseglo tako zaničljivo tihotapstvo !
9
da bi
236
(Nemški gospodje na rotovzu) nam nameravajo
po
vsem ta, da
so se v delegaciji dovolili stroški tako
y
povikšati davek gostasčine in mestu dolg narediti za ďa so skle pi v sredi med tem, kar je ministerstvo milij on gold. Kdo bo un ega plaôeval, to se vé, kdo
pa tega, to dozdaj le sam Bog vé!
zahtevalo in med tem, kar je odbor nasvetoval. Ce ni
vse
tako
kakor bi imelo biti, kriva je ustavoverska
Zaporedoma nam je nemila smrt vzela dva ob- stranka, ki je veči no imela v državnem zboru in v čespoštovana in res velike časti vredna rodoljuba: de- delegaciji in so sklepi večidel izpadali po njeni većini.
Tagblatt" blodi o krivdah
kar
99
kana trebanskega gosp. Jož. Rozmana in dobrepolj- Preneumno je tedaj, skega kaplana gosp. Matija Smolej-a. Domovina po naših in drugih federalističnih poslancih!
pravici žaluje na grobu njunem. Naj v miru počivata.
9>
Brencelj
u
zaprt)
zadnjega lista, ki še niso sfrčali po svetu, je c. kr.
Po končanem državnem zboru se začne akcija
to je kakih 700 iztisov (delovanje) ministerstva. Tako smo večkrat slišali. Zdaj
bomo videli, kako in kaj. Pri vsem
zaupanji na dobro
sodnija v prepoved djala. Riesterjeva „pasja krota" je voljo novega ministerstva nas je vendar strah
neki vzrok tej konfiskaciji.
pred
(Dramatičnega društva odbor) daje na znanje, verci na kolenih
državnim kancelarom B eu s tom, pred kterim ustavo
ležijo, ki
bi grofa H o h en war ta radi
da bode letošnji redni občni zbor dram, društva v če-	v žlici vode potopili. Ustavoverci morajo že vedeti,
trtek 3. avgusta ob pol 8. zvečer v čitalnični dvorani,	zakaj unega ljubijo, tega sovražijo, — po naših pa j©
Dnevni red bode : 1. Prvosednikov ogovor. 2. Tajnikovo	to za Avstrijo velika nesreča. Menda res ne pridemo sporočilo.
Blagajnikovo sporočilo.
sednika, blagajnika in 10 odbornikov. 5. Odboroví
. Po8amesni
Volitev prvo- do sprave, dokler — Beust ne gré kam za poročnika.
^	/^A ^ I	#	«r»	m	m^m	mm	«	«	m	m
Kdaj se začnó deželni zbori, ni še gotovo Vsaj v vročini pasjih dni ne; to bi bilo slabo znamenje.
Zbor dunajskih federalistov pod imenom
predlogi o prenaredbi društvenih pravil, predlogi družabnikov. Náčrt prenarejenih pravil se bode razposlal družabnikom ob enem s knjigami za četrto „Patriotentag", ki je bil v soboto, je přivábil blizo
društveno leto (1870) in letnim sporočilom. Po konča- 600 deležnikov, ki so se vdeležili razprav po določe nem občnem zboru bode pevska zabava v čitalnični nem programu pod predsedstvom dr. Prohazke. ~
gostilnici.
Podpisani odbor daje tudi na znanje
»
da
Tudi
dr. Costa, še bivajoč na Dunaji kot ud avstrijske
hoče za slovensko gledališko zimsko saisono 1871/72	delegacije, se je vdeležil zborovanja, in ko je stopil
engažirati s stalno mesečno plačo več moških in ženskih	na oder, je bil, kakor „Vaterl." piše, z vibarnimi slava
igralnih moči, osobito za spevoigre. Kdor želi o tej	klici sprejet; izvrstni njegov govor pa je odločil
zadevi stopiti v razgovor z društvom, naj blagovoli	so bile vse točke programa soglasno sprejete.
y
I da
Med
svojo ponudbo poslati odboru dram, društva do 15. av- sovražniki avstrijskih domoljubov — je med drugim
gusta, kjer izvé tudi natančneje pogoje
rekel
Odbor dram, društva.
je najnevarniši sovražnik laž
laž
1 VIKVl--JU Xi«J UV Y «i UlOi OU T X MáiliiXV A Ck đA y - L Ck JLà
kakor črv razjeda politično in socijalno življenje
y
I
y
ki in
(Poberki iz časnikov.) „Tagblatt" je te dni iz predrzno kakor nikdar, gospoduje v liberaluških čas-
99
N. fr. Presse" ponatisnil članek
driicke"
pod naslovom ,,Ein da ga je spisal o slovstvu sloven-
nikih. Grenke so morali požirati oni „socialdemokrati", ki. poslani od judovskih kolovodjev, so nameravali
ui ) veo, \xa jc opjoai v oiuvotvu oiuvcu-	pusiam ou juaovsiun Koiovoajev, so namers
skem neki skozi Ljubljano potujoč tujec. Kdor sle-	razdjati zbor; al ni jim obveljalo. Glasovalo se je, i«
parije judovskih časnikov pozná, lahko ugane, da ta,	sprejete so bile vse resolucije. Dr. Costi pa gré čast,
naše slovstvo sramotivni članek je skoval kak ljub-	daje v stolnem mestu cesarstva avstrijskega po-
„Tagblattovec" ter ga poslal „Pressi" zato,
da
ljansk
ga je prepisal potem v „Tagblatt". Ni vredno, da bi psovke ciganove zavračali z besedo, — dr ličke" bi se spodobila le leskovica.
gumno, povzdignil zastavo federalizma.
y
za take „Ein
Česko.
Mladi cesarjevič naslednik Rudolf še
zmirom biva na
Ceskem, povsod
sprejeman ljubeznjivo
Novičar iz domaćih in ptujih dežel.
Iz Dunaja.
Delegaciji menda danes končate
in slavno. Presvitli cesar bi menda ne bil si izbral ravno sedanjega časa, da je dal prvemu svojemu princu potovati po Ceskem, ako bi ne bila sprava s Ćehi toliko kakor gotova.
Pri
svoje delovanje in tako je zdaj vsega dunajskega zbora konec. Najživahnejša je bila razprava o potrebščinah vojaških. Ministerstvo vojaštva je razun svojih lastnih dohodkov, kteri niso ravno prebogati in izdatni,
zabtevalo za 1872. leto za navadne potrebščine 83 milijonov in 152.543 gold., za nenavadne pa 16 milijonov 72.129 gold. , tedaj skupaj blizo 99 milijonov gold. Gospod Križekar Edvard
Denarni zapisnik Matice slovenske.
, odborovi skupščini so bili v Matico sprejeti
naslednji udje. Z doneskom za 1869. in 1870. leto:
Odbor finančni je izbrisal 14 milijonov in 800.000 gld.,
dokazaje, da zadnje 3 leta je ministerstvo za vojaške
9}
Bojer Antonin
nadporočnika 53. pol-
kovnije nadvojvoda Leopolda v Zagrebu
2 gold. 2 .
potrebe zmirom več potrošilo kakor je dovoljeno bilo: za navadne potrebe čez 14 milijonov več kakor leta
1869., čez 12 milijonov več kakor za leto 1870. in za
za nenavadne
čez 11 milijonov več kakor 1869. leta, za 12 mili-
milijonov več kakor leta 1871.
i
pa
jonov več kakor
manj kakor 1871. leta.
1870. leta, nasproti
Res
pa
milij one
je pa, da je bilo za ar-
mado stroškov več potreba: leta 1871. se je pomnožilo
konjikov za 8610 mož in 7626 kónj in za leto 1872. treba bode 13. topničarskega polka, 13 kadrov pri 13
baterijah itd. — Veliko in marsikaj se je besedovalo v delegaciji in glasovalo od nemške strani včasi tako norčavo, da je isti poslanec v enem hipu glasoval za oba nasprotna predloga. Konec vse razprave je bil
99 »
99 99
fy
99
»
91
»
Rupnik Janez, učitelj v Vobrah . .
Koglnik Lukež v Vobrah......
Eisenhuth Mir., stolar in posestnik v Zagrebu
Zeininger Bojimir, pekar v Zagrebu Magdič Franjo, profesor v Zagrebu . . Huter Ivan, sedmošolec v Celovcu . Hibšar Fabijan, notar v Brodu . . . . Znidaršič Jakob, modroslovec v Beču . . Knauschner Vit, pivovar pri gg. Kozlerjih (knjige naj dobiva izvrsten učenec ljubljanskih srednjih šol)
2 2 2 2 2 2 2 2 2
Kursi na Dunaji 1$. julija
570 metaliki 59 fl. 40 kr
AŽij
121 fl. 50 kr
Narodno posojilo 68 fl. 90 kr
Napoleondori 9 fl. 83 kr.
Odgovorni vrednik: Jožef (iolé. — Natiskar in založnik: Jožef Blazttik v Ljubljani.