Št. 80 V Gorici, v soboto dne 16. julija 1910. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K */:, „ . . 1« „ /a »» • • 5 » Posamične številke stanejo 10 vin. -". V"-DBficl:5€[iEMŠ^a]a ^SjOBSa* v vseh tobakarnah." *•¦'¦*•*•¦ »SOČA« ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu '„ Kažipot po Goriškem in Gradiščansketn," in dvakrat v letu „ Vozni red že-leznic, parnikor-m poštnih zvezu. Ra naroČila brez doposlaae naročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Tač«| XL. ., Uredništvo i nahajš v Gosposki ulici št, 7 Gorici v I. nadstr: ha desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta, — Za obliko in vsebino oglasov (odklanjamo vsako odgovornost. T«Ufon il, iršček (odgoVi J, Fabčič) tiska in zal. Grunwaldska slavnost. Poljaki obhajajo spomin na »veliko vojno«. Včeraj 15. julija je poteklo 500 let, odkar so premagali pri Urumvaklu nemške križarje. Prava mora so bili ti nemški križarji za Poljsko; vedno so bili spori ž njimi, inaie praske na dnevnem redu. Požrešni loparski križarji bi se bili radi polastili Poljske. Zategadel so vedno dražili ter u-stvarjali obmejne spore in ropali in plenili, kjer so le mogli,Poleg Poljske je trpela še bolj pred temi nemškimi vitezi Litva in Zniudž. Križarji so nosili tje »sveto vero«, hodili so >spreobračat« Litvo in Znmdž. V levici križ, v desnici meč cvO pustošili ter hoteli podjarmiti vse. Poljska in Litva pa sta se združili v jedno državo. Jagiello, vladar Litve, je poročil Jadvigo, vladarico Poljske. Litva se je pokristjanila. Roparski križarji so plenili na to le še bolj po pokrajini Znmdž, ki je bila še poganska. Prav je bil prišel križarjem tudi spor med Jagiellom in sorodnikom njegovim Vitoldom. Ali ta dva sta se končno pobotala. Križarje je to le spodbujalo k sovražnostim do Poljske. Mirit niso hoteli ti sveti možje, le boj in pridobivanje jim je lebdelo pred očmi. Napadali so poljske obmejne kraje, Žmudž se jim je uprla, vršila so se nekaka pogajanja, ki so se pa razbija med tem pa so se pripravili Poljaki z Litvini in Rusini, pridružilo se je poljski vojski tudi mnogo prostovoljcev iz Češke in Moravske, stalu je velika slovanska vojska proti nemškim križarjem, ljudem, ki so zlorabljali križ v roparske namene, katerim so se pridružili razni klativitezi iz zapadne Evrope. Pri Grunvvaldu sta trčili obe vojski druga ob drugo. Cel dan je trajal boj. Sedaj se je nagibala bojna sreča na to, sedaj na ono stran, proti večeru pa. ko je sobice zaiiajalo. so bili Nemci pobiti.. Zmaga je biki velikanska. Takrat je narasel ugled Poljakov, Poljska je bila najmočnejša država na evropskem vshodu. Spomin na to slavno zmago obhajajo Poljaki slovesno. Obhajajo ga pa le v svoji sedanji Poloniji v Avstriji, kajti Poljakom v Nemčiji in na Ruskem je prepovedano tako slavlje. Lep je pač spomin na tako slavlje ali bridek zajedno, kajti velike Poljske ni: razdeljena ji <"i ,S dele. Tista zemlja, kjer se je borila mogočna slovanska armada ter poteptala v prah nemške prevzetnike, tista zemlja o-koli Cmunvalda je last tujca in na onem kraju stoji kamen z nemškim napisom: »In Kanipf fiir deutsches VVesen, deutsches Recht starb hier der Hocluneister Ulrich von .luugingen am 15. Juli 1410. a/i Mel-dentod.« 500 let je preteklo včeraj, odkar se je bila ta pomembna bitka v Velikem boju med Slovaustvom in Nemštvom. Poljaki z drugimi severnimi Slovani so premagali ohole Nemce. Toda boj med Nemštvom in Slovaustvom še ni dokončan. Spomin na grtiinvaldsko zmago pa kaže imperativno na potrebo skupnosti med Slovani, kajti le potom skupnosti morejo Slovani zopet premagati Nemce. Poljaki v današnjih težkih časih v Avstriji ne stojijo na strani drugih slovanskih narodov, marveč prav s svojim posebnim stališčem podpirajo vlade. Slovanom sovražne. Od njih je odvisno, da pridejo Slovani v avstrijskem parlamentu do prave veljave, od njih je odvisna zmaga avstrijskega Slovanstva nad Nemci. Naj spomin na (Irunsvaldsko zmago vzbudi v Poljakih koucčno odpor proti onim, ki so njihovi in naši kruti sovražniki, katere pa držijo prav slavitelji firun-\valdske zmage po koncu! DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Dortiberga. — (»Katoliški salon«.) Ob času zidanja železnic se je po- kazala potreba veče dvorane za prirejanje shodov in veselic. Naš podjetni g. Kerše-vaui se je lotil težke naloge ter sezidal svoj velik.1 salon, kakoršnega nima lpav-ska dolina. Ali revež, kmalu je prejel plačilo! »Preljubeznjivi« in nad vse »ljubljeni« župnik Lovre se je v pridigi tako strašno surovo zagnal v g. Kerševanija, da smo se vsi zgražali! Tulil je la bo salon torišče vseh pregreh in huuooij, trdil je, da je to satansko podjetje, da se bodo na salonu vicale duše ter je novi salon neumno krstil za »viee«, prorokoval je gosp. Kerševaniju gmotni propad, salon pa 4% razpade ter kmalu da ne ostane od njega kamen na kamnu! Dragi čitatelji, to nišo izmišljotine in laži a la »Gorica«, to je gola resnica, katero vsak dobro pomueč lahko potrdi! Jn isti Lovre, ki se je pred leti v gosp. Kerševanija tako hudobno zaganjal, ki je salon opisoval kot največjo pogubo za duše krščanske, tisti Lovre, ki je videl na salonu same črne satane z vilami v roki, — čujti ljudje božji in strmite, — tisti, da, prav' tisti Lovre sedaj zagovarja in podpira zidanje še enega takega konkurenčnega salona!!! Kdo 'more takemu človeku še kaj verjeti, kdo more slediti njegovim naukom, kdo se more še zanašati na njegovo možatost in doslednost? Da, edino kaki duševni revčki ali pa malovredni, neznačajni figamožje! Nezaslišano je tako početje! Katoliški duhovniki uporabi proti neki rečT ves svoj iipliv, vso svojo moč, celo posvečeni, božji hram, uprizori proti njej divjo gonjo, zlije na njo cel sod smrdljive gnojnice, — potem pa, ko misli, da je vse pozabljeno, začne on r a v n o t i s t o r e č, p r e j ta ko p r o klet o, negovati, hvaliti, priporočati! —- Ali se ne pravi to imeti za norca ljudi! Ali misli Lovre, da mu bomo verjeli, da je salon samo za naprednjake poguben, za nazadnjake pa zveličaven?! Ali Lovre še sedaj, po tolikih brhkih skušnjah, ne pozna svojih blagodišečih rožic, svojih hinavskih sov in nekaterih propadlih svojih čukov?! Ako jih on ne pozna ali jih noče poznati, poznamo pa mi, te pobeljene grobove, ki se imajo prekucovati in zverati v novem »katoliškem« salonu, kojega ne bomo krstili na ime vie, pač pa ga naravnost imenujemo pekel za dušo in telo naše uboge slovenske mladine, ki stoji pod pa-tronaneo grozno oblastnega in nekrščau-sko napihnjenega Lovreta! Oj Lovre, mnogo si upaš, pa vedi, da Bog ne. plačuje vsake sobote, a kedar, obračuna, dobro obračuna in tudi ti teinu ne utečeš! To je bilo vzeto z moralnega stališča, poglejmo si je še z gospodarskega. Pred nekaj leti je Lovre spoznal, da se mu majajo tla, in da ne pade, ustanovil je posojilnico, ki si je od krvavih kmečkih žuljev napravila vže precej kapitala. Le-1 tos je vinska kriza in črna mizerija tlači ; ubogo ljudstvo. Ako se morajo že tisti prihranjeni posojilnični tisočaki porabiti, ali 1 ne bi bilo letos najuniestnejše, da bi se jih < v taki slabi letini vrnilo onim jadniiu trpinom, ki so jih.v posojilnico znosili in sicer tako, da bi se jim zmanjšala obrestna mera? Ne, tega plemenitega čina, ne! Kakor : da ne bi v Dornbergu zadostoval en sa-' Ion, ne, Lovretova in Nežina srboritost za-» hteva nepotreben luksus, sezida naj se v . tem letu črne mizerije še en salon! 1 , Lovre, Lovre, kakšno srce imaš do j bednega, izkrvavijenega ljudstva, ali se ti ' ne smilijo oni revčki, ki delajo duševno in ! gmotno tlako pri zidanju, pri tem nepotre^ bnem delu, kjer zapravljajo dragoceni čas in dragi denar, kateri se je zbral samo od krvavih žuljev osiromašenega kmeta?!!! Ah Dornberžani, ali se res ne bomo še spametovali? Predobro plačan človek se masti med nami, moral bi biti vsem le v blagor, saj ga tudi vsi enakomerno plačujemo, — mi pa čutimo, da je nam, na-prednjakom in vam, ki ste ž njim le v vse-^ stransko škodo! Zdi se mi kakor bi kdo jermene rezal iz naših hrbtov ter nas ž njimi tepel! Ali ni še tega dovolj? Kako dolgo naj še to trpi in kam naj nas privede? Kapitan Hatteras aii Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal JnleS Teme. •— Prevel 0. I. (Dalje). Puška se sproži in medved se zvali po ledu. Naprej, naprej!*' kriči doktor in se spusti v tek na prizorišče boja, .Johnson pa za njim. Orjaška zverjad se vzravna, maha z eno taco po zraku, z dnlgo pa trga sneg in maši ž njim svojo rano. Hatteras se uiti za korak ne umakne in čaka s svo-iim nožem v roki. Toda bil je dobro meril in zadel s svojo ¦.oko, ki se mu ni prav nič tresla. Preduo dospeta njegova tovariša na mesto, je bil že nož vsajen v žrelo živali, ki se zvali, da nikoli več ue vstane. -Zmaga!« vzklikne Johnson. >Zivio, Hatteras, živio!« kliče doktor. Hatteras se za to ni zmenil, dejal križem svoji roki in gledal orjaškega medveda. ¦ O, sedaj pa imam jaz dela,« se je veselil Johnson; glavno je sicer bilo, medveda ubiti, a sedaj pa tudi ne kaže čakati, da ga mraz strdi kot skalo. Potem bi naši zobje in noži ničesar ne opravili.« Johnson je koj pričel z odiranjem zverinske pošasti, ki je bila skoro velika kot vol; merila je devet črevljev na dolgost in šest na širokost. Dva orjaška, tri črcvlje dolga očnjaka sta mu molela iz čeljusti. Johnson ga odpre in ne najde drugega v njegovem želodcu nego vodo; očividno že dolgo ni bil ničesar jedel. Vendar je bil debel, da j e tehtal črez petnajst sto funtov. Razdele ga v štiri dele, ki je dal vsak po dve sto funtov mesa, ki so ga lovci vlekli do svoje snežne koče, s srcem zverine vred, ki je pred tremi urami še močno bilo. Doktorjevi tovariši bi se bili najraje lotili kar surovega mesa, a doktor jim je branil in svetoval, naj počakajo, da se speče. Ko doktor stopi v kočo, mu buti v glavo hud mraz, ki se je bil nastanil v njej; peč je bila popolnoma mrzla; ker je imel Johnson zjutraj preveč opraviti in je bil ves iz sebe, je bil pozabil zakuriti peč, ki je bila navadno prepuščena v njegovo oskrbo. Doktor hoče zopet podkuriti, a ne dobi nobene iskre več v pepelu, ki je bil že ves zmrznjen. »Počakajmo, le malo potrpljenja«, reče in gre iskat na sani kresilno gobo. Johnson pa praša, kje je kresilo. »Peč je ugasnila,« ga opomni. »To je moja krivda,« odvrne Johnson in išče po svojem žepu, kamor je navadno deval kresilo, a ga ne najde. Na to preišče še ostale svoje žepe, stopi v kočo in preobrne vso odejo, v kateri je bil prenočil, a vse zastonj. »No, ali ni nič?« praša doktor. Johnson se vrne in pogleda svoje tovariše. Potem pa praša doktorja: »Ali nimate vi kresila?« »Ne, Johnson.« »In vi tudi ue, kapitan?« , »Ne,« odvrne Hatteras. »Saj ste ga vedno vi rosili,« reče doktor. »Seveda! a nimam ga več...« mrmra stari mornar in ves prebledi. »Ne več?!« vikne doktor in se nehote strese. Drugega kresila niso imeli in če se je to izgubilo, bi utegnilo to imeti strašne posledice. »Preiščite še dobro,« reče doktor. Johnson teče za led, za katerim je bil zalezoval medveda, potem na bojišče, kjer ga je bil razkosal, a ne najde ničesar in se obupno vrne. Hatteras ga pogleda, ne da bi mu rekel žal besedo, in reče doktorju: »To je usodepolno.« »Da,« pritrdi slednji. »Niti kakega orodja, nimamo, daljnogleda, s čigar lečo bi lahko proizvedli ogenj.« »Jaz vem to,« de doktor »in to je ravno sftiola, kajti solnčni žarki bi imeli dovolj moči, da bi tižgali gobo.«: »Torej si moramo utešiti lakoto s surovim mesom,«1 reče Hatteras, »potem odrinemo dalje ter bomo skušali priti do ladje.« »Da,« pritrdi doktor, ki se je bil globoko zamislil, »da, to bi bilo na vse zadnje možno. Toda zakaj? Saj lahko poskusimo... « \ Kaj pa tuhtate?« praša Hatteras. »Neka misel nli je prišla na um...« »Misel!« vzklikne Johnson, »vaša misel! potem smo rešeni!« »Vprašanje je, če se posreči,« pristavi doktor. »Katera je ta vaša misel?« praša Hatteras. ' »Leče nimamo, to je res;' jo bomo pa naredili.« »Kako?« praša Johnson. »Iz kosa ledu, ki ga bomo obrezali.« »Kaj? vi menite?... * »Zakaj pa ne? gre se samo zato, da se solnčni žarki zbero v skupnem' gorišču in led nam zato lahko služi kakor najčistejši kristal.« Jutri v Prvačino! 1 fo BrH. — (Števerjanskičuki.) Preteklo nedeljo, to je 10. t. m., popoldne so šli Števerjanski čuki, po okrajni cesti skozi Kojsko; ŠmartnoV Biljano. Ti ljudje so res v človeški podobi podivjane zveri. Med potjo so se vedli, kakor da so oni gospodarji vsega sveta, in da so oni tisti, ki držijo sv. vero po konci, ker drugače, če bi ne bilo njih, bi vera propadla. Da gremo k stvari. Predno so šli v Biljano, je šel načelnik čukov k Števerjanskemu g. kuratu po »befel«, kako da se bodo med potjo tje in nazaj obnašali. Se ne ve sicer, kak »befel« je dobil načelnik čukov od g. kurata, ali povemo, kaj se je zgodilo. ' Ko pridejo »olikanci« iz Biijane proti domu, so pri prvem Števerjanskem posestniku Boštjanu Maražu okoli 97* pokazali svojo krščansko človekoljubje in svojo omiko. Začeli so namreč divjati kakor zveri in preklinjati na nesramne načine ter metati kamenje na dvorišče zgoraj omenjenega posestnika. Pri tem so zadeli gospodinjo v roko tako močno, da le morala Iti takoj v bolnišnico. Taka je čukovska omika. Toda kljub temu so čuki pri «&.nuncih svetniki: Oni si mislijo, naj delajo kar hočejo, samo, da so z nami, pa je dobro. — Kakšna hinavščina! Vso to zadevo Ima seveda orožništvo v rokah. Videti hočemo, ali segnejo kazenske oblasti vmes, ali ne. O priložnosti se zopet oglasimo. . Brici. se je korenito zmotil. Morda, in to upamo, so se pa vsem sedaj odprle oči, ko so videli, da obiskovanje klerikalnih veselic od strani narodnih družin podi klerikalce vseeno ob prirejevanju narodnih veselic črez most. Sapienti sat! Iz Gor. Branice. — Naš g. Šmid se za vse briga, kar ga prav nič ne skrbi. G. Šmid! Brigajte se raje za svoje brumhe ovčice, da še teli ne izgubite. Ta gospod — g. Šmid se vedno samega sebe imenuje gospoda — misli, da ima vedno enako število privržencev, pa moti se v svojih računih.. Marsikdo, ki se je lansko leto podpisal ali bolje rečeno podpisala na njegovo zaupnico, je že rekel in rekla, da ne bi bilo nič napačno, ako bi zapustil Branico in šel kam drugam. ! Slišalo se je, da bode št i naš g. Šmid v Štanjel, a kaj vraga, ko Štanjelci ne marajo nič za Šmida. Zapomnite si g. Šmid, da niso ljudje povsod tako potrpežljivi, kakor pri nas. | Dobro bi bilo, da bi držali jezik M*. zobmi tudi Šmidovi kuharici. Bolje bi bi-. lo, da bi se te dve punci brigale za svoje-. ga očeta in mater, katera živita v revšči-s ni. Saj je vendar znano, kaj pravi Obrilčk, kadar je dobre volje. 1 Braničarji hočemo imeti mir in ne pu-- stimo se nadlegovati, ker nosimo narodne , znake. 1 Konečno pa želim tudi g. Sorti, da bi , tudi letos imel kaj finega tobaka. Iz ajdovskega okraja. Ajdovščina. — Ljudska veselica podružnic C. M. D. v Ajdovščini je vspela kar najsijajnejše. Združila je vse narodno in dobro misleče brez razlike stanu v im-pozantno narodno slavlje. Istočasno so imeli tukajšnji in šturski. klerikalci pod vodstvom obeh dušnih pastirjev v Šturjah jubilejno(?!) slavnost na čast sv. Cirilu in Metod« in so ustanovili podružnico »Slovenske Straže«. S prižnic in izpred oltarja so bobnali skupaj ljudi na to slavnost. Udeležili so se je klerikalci toliko iz Ajdovščine kolikor iz Šturij. Dohodkov so pa imeli komaj za izdatke — vsaj tako se pripoveduje. Ajdovski zagrizenejši klerikalci, pa tudi manj zagrizeni so ostali daleč od lepe prireditve podružnic C. M. D. doma in so hiteli v Šturje, dasi se je mnogo narodnih družin iz Ajdovščine udeležilo, kakor je poročal »Slov. Narod«, klerikalne veseli-čice v Ajdovščini dne 29. junija t. I. Brez teh družin bi bila ostala ta veseličica prava ničeva prireditev brez vsakoršnega pomena. Morda je kdo mislil, da bodo naši klerikalci tudi tako strpni, da pridejo na veselico podružnic C. M. D. N^o, dotični Moli-ov Seidlitz-prašek je «a ns želodca trpeBe neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra atidnimi čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K2- PonareJ&nJe se sodniško zasleduje. Mellc-vo Franc, žganje in sni za ribanje tivota. — BoleCine olajlujoJe in okrepSnJoSe sta-roinano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orijf. steklenica K 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI,, c. in kr. dvorni zaloinik, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti A. Gironcoli. Družba sv. Cirila in Metoda. Ajdovščina. — V nedeljo 10. t. m. sta priredili tukajšnji podružnici družbe sv. C. in M. veliko ljudsko veselico v proslavo družbine 25-letnice. Na prostornem sejmišču se je zbralo okoli 1000 ljudij iz Ajdovščine in okolice na navadno vabilo po plakatih in v časnikih brez vsakoršne agitacije. Vreme je bilo ugodno. In tako se je ta veselica razvila, kakor so si želeli prireditelji, v pravi narodni praznik. — Ajdovski podružnici sta postavili na ve- seličnem prostoru tri paviljone, lokavška | pa enega. Podružnica z Brji pa vsled raznih zaprek ni mogla postaviti lastnega paviljona; zato pa se je veselice tem čast-neje udeležila. Privabila je v Ajdovščino vse, kar je na Brjah narodno-zavednega in to so Brejci in Brejke skoro brez izjeme, — pod vodstvom g. nadučitelja A m> b r o ž a Po n i ž iz Rihemberga pa je prikorakalo korporativno »bralno in pevsko društvo« z Brji z zastavo na čelu. To društvo nam je zapeto par krasnih pesmic tako dovršeno, da smo se morali čuditi na eni strani požrtvovalnosti, g. pevovodje Poniža, na drugi strani pa ustrajnosti in marljivosti pevk in pevcev. Tudi bralno društvo iz. Sv. Križa se je udeležilo veselice korporativno. Videli pa smo odposlance narodnih d'u3tev in udeležence iz vseh bližnjih krajev tudi iz Kranjske, kakor iz Vipave, Ustja, Šturij, Planine, Slapa, da ne naštevamo vseh vasij in krajev iz primorske Vipavske. Ob zvokih vojaške godbe pričela je na veseličnem prostoru prava neprisiljena zabava. Sokolski naraščaj iz Ajdovščine je nastopil prav lepo. Pevsko društvo z Brji je zapelo nekaj pesmic. Umetni topiči so pokali. Vršilo se je sreč-kanje s krasnimi dobitki. Pod večer se je prižgal kres, umetni ognji so švigali po zraku, ves prostor pa je bil razsvetljen s številnimi lampijončki. Mladina je rajala na plesišču. Okoli paviljonov je bilo vse živo. Naše narodne gospe in gospodične so z veliko požrtvovalnostjo vršile težki posel po paviljonih tako, kakor je to velevala korist družbe, — poprodale so vse, kar so imele. Gmotni uspeh veselice je naravnost razveseljiv. Donesla je skupno nad 1400 K kosmatega, a nad 700 K čistega dobička. Ta uspeh je vsekakor za naše razmere nekaj presenetljivega. Da pa je vspeh tak, gre v prvi vrsti zahvala odborom sodelujočih podružnic, ki so priredile veselico kar najokusneje, vsem sodelujočim društvom, darovalcem dobitkov, jedil in pijače, konečno pa vsem onim, ki so z občudovanja vredno vnemo praznili svoje žepe bodisi s preplačilom vstopnine, bo diši , z nakupovanjem srečk, razglednic, narodnih znakov, pahljač, peciva, vina, jedil itd. itd. Slava in najiskrenejša zahvala vsem, ki ste pripomogli na katerisibodi način do tega uspeha. Brje. — Gospa Pečenkova iz kavarne Central v Gorici je darovala ženski podružnici sv. C. in M v Brjah dve veliki, lepi novi trobojnici, za kar vrli rojakinji domačinki izreka najiskrenejšo zahvalo odbor. »Branibor ^veru, to da misliti.« »Toda, s-, Altamont zatrjuje, da ga je proti njegovi volji zavleklo.« »On je tako rekel, seveda! toda jaz sem opazil na njegovih ustnicah lahek nasmeh, če se ne motim.« »Hudiča! gospod Clawbonny. tekmovanje med takima dvema človekoma utegne postati usodno za nas.« »Bog dal, ua. se jaz varam, Johnson, kajti tak položaj privede lahko do resnih homatij, če ne do poloma!« »Upam, da Altamont ne pozabi, da smo mu rešili življenje.« »Ali ga nasprotno ne rešuje tudi on nam? Priznam, da bi brez nas on ne živel več, a kaj bi bilo pa nasprotno z nami brez njega, brez njegove ladje in sredstev, ki so v njej?« »No, gospod Clawbonny, pa saj ste vi tu; upam, da pojde z vašo pomočjo vse dobro.« »Jaz tudi upam, Johnson.« Potovanje se je nadaljevalo brez posebnosti; medvedjega mesa ni manjkalo in so pripravljali obilne obede ž njim; še celo neko veselje je vladalo v mali četici, zlasti po zaslugi doktorjevih šal in ljubeznjive modrosti. Ta častitljivi mož je vedno našel kaj poučnega in zanimivega v svoji učenjaški torbici in izvajal to in ono iz dejstev in predmetov. Bil je vedno zdrav in tudi preveč shujšal ni vkljub vsem naporom in pomanjkanju; njegovi liverpool-ski prijatelji bi ga bili še lahko spoznali, zlasti po njegovi nespremenljivi veselosti. (Dalje pride.) Priloga „Soče" št. 70. z dne 16. julija 1910. ' Iz Solkana. — Nadalje so darovali za družbo sv. C. in M. v Solkanu. Družina Marušič 5 K in cvetlice, ker se ni udeležila veselice. Q. Katarina MariiSič je nabrala v veseli družbi 2 K, Vuga Alojz 3.62 K na dražbi ene cigare, ftvala lepa! Seiitek „der Saiigling«, ki ga je spisal otroški zdravnik, daje vsaki materi pojasnilo, kako naj pravilno vzgaja svoje ljubljenčke, jih pravilno preživlja in uspešno* varuje.pred strahotnimi poletnimi boleznimi; bljevanjem, drisko, črevesnim katarjem i. t. d. Pošljite dopisnico z naslovom R. Kaieke, Dunaj lil. Domače vesti. Rodoljubi, prijatelji mladine, spominjajte se, posebno pri veselicah, tudi pre* potrebne Dijaške kuhinje in Vi, dijaki, ki ste bili že, aH pa bodete se deležni dobrote Dijaške kuhinje, agitirajte za prepotre-bno Dijaško kuhinjo v Gorici! Šolsko leto začne kmalu zopet in dijaki se že oglašajo za vsprejem v Dijaško kuhinjo, prispevkov za prihodnje šolsko leto pa do sedaj še ni nič. Kai bo?! — Nadzorstvo. Promocija. — Odvetniški kandidat g. Milan K o r u u je bil na vseučilišču v Gradcu promov-iran za doktorja obeti prav. Krščanski socijalcl na Dunaju se perejo pred javnostjo. V torek je bil sliod v sedmem okraju, na katerem je priznal poslanec Kunschak, da je poslanec A.siiiann poneveril kot zastopnik trgovskih pomočnikov njihove prihranke v znesku 20.000 K. katere je vse vporabil v volilne svrhe. toda ker jih je porabil proti soc. demokratom, mu tega ni šteti v zlo (krščanska so-cijalna morala!) Župan Lnegcr Je vedel za to poneverbo in je sam poravnal Škodo s 35.000 K. na toliko je s časom narastel poneverjeni znesek z obrestmi vred. Slovenski klerikalci se niso udeležili j toli pomembnih slovanskih dni v Sofiji. Seveda ne, ker se bojijo Dunaja in ker j črni internacionali sploh ni nič za Slovan-stvo. Kak katoliški shod med Nemci, n. pr. med dunajskimi krščanskimi poštenjaku-viči, za take reči s« ogrevajo ter kričijo in vabijo na udeležbo, ali slovanski s h od v slovanski državi, (h to pa ne diši slovenskim klerikalcem!Tudi se bojijo za svoje krščanstvo, če bi prišli v dotiko s pravoslavnimi Slovani! Velike Roje. — Občinsko starešinstvo v Mirnu je soglasno sklenilo v svoji seji dne 12. t. m.: »Ker so Velike Roje — sedanje vojaško vežbališče — zasebna last občine Miren, naj se sporoči c. kr. okr. glavarstvi sledeče zahteve: »I. Občina Miren naj se takoj obvesti o vsaki dobrodelni, znanstveni ali športni prireditvi rut Velikih Rojah, da označi pogoje pod katerimi se izda tozadevno dovoljenje za uporabo tega občinskega zemljišča. 2. Lepaki in javni napisi za vse prireditve na Velikih Rojah morajo biti povsod v vseh deželah, kjer bivamo Slov ene i na prvem mestu slovenski. 3. Imenovanje zemljišča je *V el ike R oj e« in ostane vedno v v s a k e W J e-z i k u nespremenjeno. 4. Z nobeno prireditvijo se na naših tleh ne sme žaliti našega čustvovanja«, Dalje tudi sledeči protest, ki tiaj se takoj sporoči c. kr. okr. glavarstvu v Gorici in c. kr, namestništvu: »Občinsko starešinstvo v Mirnu zbrano v svoji seji dne U. julija 1910. soglasno in energično protestuje, da se je dne 29. junija t. 1. povodom poskusov z letalnimi stroji drznil vladni zastopnik c. kr. okrajnega glavarstva kruto žaliti naše slovensko narodno čuvstvovanje in nas narodni ponos na zasebni slovenski lasti v samoslovenskem ozemlju saniosloven-ske občine s tem, da je brezobzirno napovedal sneti slovensko trobojrtico.« To slednje se nanaša na to: gosp. Ai .lakil. tovarnar v Rupi, je bil postavil omenjeni dan na svojem zemljišču tribuno s slovensko zastavo, baron TeuffenbaJh pa je prišel z orožniki ter zahteval odstranitev slov. zastave, menda zato, da ne bi se plašili pred njo na Vel. Rojah navzoči Lahi!! Sklep mirenskega starešinstva . pozdravljamo. To je odločen korak,, to kal zaleže — bolj kot prazno obsojanje po listih! Priporočamo v posnemo županstvom v Št. Andrežu, Biljah in Sovodnjah! Slov. bralno in podporno društvo v Gorici ima.svoj redni občni zbor v nede- |ljo, dne 24. julija ob 10. uri predpoldne v. društvenih ^prostorih v ulici sv. Ivana št. 7 1. nadstropje. Gg. društvenike se naproša, da se u-deleže istega polnoštevilno. — Odbor. • Kako imajo klerikalci Kraševce za norca. — Obljubljali so jim letos veliko akcijo proti kobilicam, češ, letos jih moramo pokončati tako, da se jih Kras iznebi jedenkrat za vselej. V deželnem zboru je milo govoril Stepančič o revnem Krasu; povdarjal, kaka je potreba za pokončeva-nje kobilic in deželni zbor je res votiral ¦17.(100 K v ta namen; pbvdarjali so, daje vlada dovolila 60r/' itd. — sploh se je Obetalo, da je moralo biti veselo vsako kraško srce. Ali to je bilo p r e d dopolnilno volit-vijo, — Pozneje molk; kar nakrat so začeli pisati, da ni kobilic. Zvedeli smo, da jih letos ne bodo pokončevali, kljub temu, da Kraševci soglasno zahtevajo pokonče-vanje, ker so. Kar nakrat pa so povedali sedaj, da se je omejila akcija proti kobilicam na pašo po puranih! Ali puranov ni — pravijo. Kako pa se bodo pasli, če jih ni. Sedaj jim ponujajo za purane 10.000 K ali ob jednem pravijo, da poteče kmalu * tozadevni rok« in da so zamudili priliko, kupiti jih na Goriškem trgu. Kako vraga bodo kupovali prej nego jim dovolijo podporo! - - Vse skup je to ostudno norčevanje s Kraševci in nič drugega! Klerikalni sleparji ljudstva zaslužijo za to pošteno plačilo. Naj jih poženejo Kraševci, kamor tičejo. — Ni čudo torej, če se branijo Kraševci sumljivih darov iz rok Danajcev! »Gorica« piše o Kraševcih, da so prodali lanske purane ter se s tem tako zamerili vladi, da ne da niti vinarja za po-končevanje kobilic potom direktnega lo-veuja. Sleparji pa takoj ua to pravijo, da je vlada dovolila 5000 K za nakup puranov! Pravijo, da je nekdo denunciral Kraševce radi puranov. Ce jih je res kdo denunciral, je bil denuncijant klerikalec! Ti so mojstri v denuncijaiistvu. Potem pa nauiigavajo na druge! Seno* — 'Deželni odbor se je branil sprejeti od vlade ponudeno podporo 13000 K. Takrat smo povedali, da mora biti pri dež. odboru še preostanka okoli 9000 K, tako da bi bilo na razpolago 22.000 K. Klerikalci so rekli, da to ni nič — kriv je bil pa Štrekelj! Kmetovalci na Krasu so zahtevali, naj se izplača, kar je, posredovalo se je pri viadi v ta namen. — Sedaj pa je kar nakrat prišlo na svetlo, da je vlada dovolila 18000 K iz preostankov prejšnjih let ter da ima zasluge za to posl. Fon! Kakšne zasluge bo imel za to, če vlada nakaže neke preostanke, že prej namenjene za seno? Kakšno korist bodo imeli kmetje, ki potrebujejo seno, če dobijo iz teh ostankov nekaj nazaj oni, ki so leta 1908. naročili seno pri dež. odboru?! — Sedaj si iščejo slave in hvale, ker imajo tudi s senom ljudi za norca! Kmetovalci, otresite se že takih zastopnikov kmečkih teženj! Podivianost »Čukov« v Št. Andrežu že presega vse meje. Nedavno je neki >;čuk« napadel v domači krčmi mirno sedečo družbo edino zato, ker je eden izmed družbe čital razobešen plakat »Velike orlovske sla vnosti« za njegove napade mu pa da odgovor ^ to postavljena oblast. — Drugi čiit čukovske izobrazbe m katoliški podlagi se pa je zgodil dne 15. t., m. Vračale so se pevke od vaj domov, kar prihrume iz krčme, kjer so imeli predvaje za »slavnost« štirje čuki s palicami nad nje. Tako omiko širi med svoje člane »katoliško izobraževalno društvo Naš Dom« v Št. Andrežu! Natanko po besedah g. ku-rata, katere je lansko leto izrekel pri sprejemnem pozdravu »Orlov«, došlih v Št. Andrež, in to še pred cerkvijo: »Orli, v p o r a b I j a j t e tudi krepko pest«! In jutri preti zopet nastopiti »krepka pest«. Naši vbogl vinogradniki, ki tako težko pričakujejo brezobrestna posojila, so do-znali, da je bilo za vipavski goriški del določenih 65 tisoč kron, a za Kras 45 tisoč. Naš slavni Berbuč pa se je potegnil, da naj Kras dob) 65 in vipavski del 45 ti- soč. Letos je ne samo Kras, ampak šebolj je potolkla toča po Vipavskem, kar ni že prej vzela peronospora. Tak je naš za- \ stopnik Berbuč, ki je poln denarja'za'nič in ki ne ve, kaj je gorje. Da je revnim dal, je še revnejšim svojim volilcem odtrgal.. Mi dobrim Kraševcem privoščimo še več, a to naj bi Berbuč drugod izposloval, ne pa svejHfl*revežem jemal. Grdo je tako norčevanje iz nas Vipavcev, ki moramo tega svetega moža povrhu še tako drago plačevati! Ne bi vsakdo veroval, da je »zastopnik« Berbuč res zmožen takega »dela za ljudstvo«. Vipavec. Goriški magistrat je določil poslati na mednarodni kongres za higieno v šoli v Pariz dr. Bramo, inženirja Reinholdsa pa v Bruselj na kongres glede cest. Tiskarska dela za deželni odbor je dobila letos laška tiskarna markija Obiz-zija. O Paternolliju so rekli, da je že dosti ' zaslužil. —- Obizzi je pravzaprav pri tiskarni le figur a n t, pravi gospodarji, ki so dali denar, so ^rugi: med njimi dež elr n i o d b o r n i k dr. Pettarin. Dela je oddal seveda deželni odbor, v katerem sedi dr. Pettarin. — Tiskarskih del za deželni odbor je obilo in tiskarna bo zaslužila tisočake. Deželni odbor je imel na razpolago ponudbe mnogo, mnogo ceneje! — To po informacijah iz laških krogov. Nemške marke za gerniaiuzacijo slovenskih krajev. — Mesto Bremen v Nemčiji je dalo 2000 mark za Roseggerjev fond. »S. N.« pravi k temu: »Nečuveno je, da vlada dopušča Nemčiji oficielno podpiranje germanizacije. Kaj bi se zgodilo, ako bi n. pr. dala Moskva družbi sv. C. in M. 2000 rubljev? Na mestu bi jo razpustili.« Na ples so strašno hudi novostrujarji. V vsaki številki svoje »novostrujarije« rohnijo proti plesu. Včeraj pa je povedal no-vostrujar, da vlečejo klerikalce glede plesov. Pravi namreč, da HberalnoO) Solkansko kolesarsko društvo Solkan je vabilo za jutri le na veselico, na ples pa nic, to v klerikalnih listih; istotako je Sovo-dcujska »Zvezda« zatajila ples v katoliških listih, ali na lepakih sta obe društvi vabili na ples. Obeh društev komandanta sta pristna klerikalca, oba uslužbe-na pri klerikalcih. Solkanski Bitežnik in Sovodenjski Luka. Ker pa društvi ne odnehata od plesa, laže novostrujar. da sta liberalni! — Lepake za ples so jim tiskali v Gregorčičevi tiskarni, torej v oni tiskarni, iz katere po krščanskih listih toliko rohnijo proti plesu! Tu jih videte sleparje ljudstva: dopoldne tiskajo lepake z a ples, popoldne pa liste proti plesu!! Kdo more še tem ljudem kaj verjeti? »Novi Dom« v Gorici se gradi. Tako piše »Gorica«. Potem pa govori o »narodnih ognjiščih«, »sfov. pribežališčih«, katera pa znajo klerikalci tako nesramno izkoriščati v svoje politične namene, dasi so zgrajena po večini z denarjem naprednja-kov, V teh »ognjiščih« in »pribežališčih« dandanašnji h u j s k a j o proti S o k o 1-s tv u t e r z a p i r a j o n e d oTž ne o t ro-k e, ker so gledali Sokole, i n- i im pretijo celo z i zk Ij u č e n j e m. Take so »svete narodne hiše« v klerikalni upravi! — Naprednjaki, ki ste »zalega, katero treba zatreti«, le na dan s podporami v klerikalne namene, katere tako lepo ozaljšujejo z »ognjišči«, »pribežališči« in »svetimi narodnimi hišami«. j Železnico Červlnjan - Belvedere so . otvorili danes 16. t. m. Železnica ima zve- j zo z vlaki v Červinjan. S tem je olajšana j zveza z Gradežem. Sedaj se pelje n. pr. iz Gorice v Gradež po železnici iz Gorice ' do Belvedere-Gradež, na to s parnikom Va ure do Gradeža; prestopiti je treba v . Tržiču in Červinjanu. Dolga pot iz Ville Vicentine čez Oglej" izostane. Zrakoplovec Meim dela vzletalne; po- , skuse na Velikih Rojah. Sinoči je bil. v j zraku nad 1 uro. Gledalcev je bi!o obilo. Železnica Idrlja-Sv. Lucija-Toimin. -j Železniško ministerstvo je izročilo nbčrt goriškega deželnega odbora o normalno-tirni železnici*iz postaje Sv. Lucija-Tol- . Utonil |e v Vibavr v Reiifcah 4 letni fitrok ldavdij"Mozelči "ki & prilef -doihov s svojo materjo iz Egipta. : < ¦•'¦¦' Ukradeno dvokol6. —.Danes je bilo ukradeno dvokolo znamka »Union« Št. 1264133. Občinstvo se »opozarja, da ne pade v roke kakemu brezvestnežu. V tukajšnjih zaporih se je nahajal-25 letni Moravec Ciril Trpik. Obsojen je bil v Rovinju na 3 mesece zapora. Trpik j« jetičen in sicer tako, da so ga morali .prenesti v bolnišnico, kjer ga pobere smrt, predno prestane kazen 3 mesecev. Krčmar in natakar. — Pred sodnijo v Gorici je bil klican 43 letni Anton Velat Izl Tržiča, krčmar, obtožen, da je udaril natakarja G. Ferrarija z neprijaznim namenom po nosu tako, da mu je kost prebil, tako da ni mogel Ferrari delati 3 tedne, Pri razpravi je povedal Ferrari, kako s& je gospodar upi lil po nosu. Šest prič ie bilo zaslišanih. Ali nič niso vedele pra.v gotovo povedati, da je Velat tisti, ki bi bil udaril in poškodoval natakarja ; reklo se je celo, da je mogoče natakar padel tet se poškodoval, ker se je bil tisti večer bale precej dobro spoprijateljil z alkoholom Razprava je končala tako, da je bil \els»t oproščen in Ferrari je odšel s pobitim nosom. Aretirali so v Gorici 35 letnega Žkta Ivana Fuchsa, ogrskega podanika, k^r sa išče dunajska sodnija radi raznih goljufij, Velike plavalne tekme bodo jutri v morju pri Gradežu. Priglašena je cetei v*-sta imenitnih plavačev. Otto Šchelf, ta* cher, Miiller, Keller, Munek, StiJfcn&T, Schneefusš, Falvr in drugi. S puško je hodil okoli neki 40 letni \l, Andrijan iz Ajella. V gostilni Ivana Meta je grozil s puško A. Vrhu ter mu jo rtastE*-vil proti glavi, da bi ga ostrašii, poprej pa mu je dal s puško Še pošten sunete, ICo je videl krčmar, kaj se godi, je rekel: »Dosti je teh Špasov« ter je vzel puško An« drijanu. Puška ni bila nabasana. -—Aviidr i-jan je bil klican pred sodnijo, kjer st) jak razložili, da se na tak način ne sme strašiti ljudi ter da se mora imeti za orožie dovoljenje. Da si Andrijan vse to dobro zapomni, bo sedel v ječi 4 mesece in včasih se bo tudi postil. Radi javnega nasilstva je bil obsojeni 29 letni Al. Frančeškon iz Rude v Furlaai-ji na 3 tedne v ječo s postom. Zoperstav-ljal se je redarjem ter jim iztrgal \z. ro*k brata Alojzija, ko so ga tirali v zapar; Biclklja se je hotel polastiti v veži Monta v Gorici neki Karol Godnič z Oor-janskega. Tam sta bila dva biciklja. \ld«l ga je bil trg. pomočnik Veljak, katerega last je bicikelj. Zgovarjal . se je Godnih, da je prišel ž njim neki pek Štolfa. Tega so iskali pa ,ga ni bilo nikjer. Goduičja so odpeljali v zapor. Cigana Antona rludoroviča so aretfcK Tali v Gorici. Kaznovan Je ..bil že večkrat radi tatvine in izgnan je iz Gorice. Ali c:i-gan ne razume tega, kaj se pravi: i^ntiii biti iz kakega kraja na božjem svetu, into. se vedno vrača v Gorico, čeprav ga malice pripro. Našim damam prinašamo dragoceno in praktično novico, tikaječo se PilriacW vega izvrstnega, najfinejšega toaleine^a ,mila »LANOL«« katera; vpliva blagodarno posebno na damsko polt in jo dela sv^žo; krasno in zdravo. Več najdete v pro*s-pektah o »Lanom«, kateri so.priloženi*Ui-nes k celemu uatisku našega časnika, asa Gorico. »LANOL« imajo v zalogi lekarne, mirodilnice in druge trgovine, v kat«. rili blagovolite v svojem interesu: ..»LA* NOL« zahtevati, ip izkusita Tudi pri gossp. Fran. Novaku v Gorici, Gosposka lUV^t.' 3 se lahko »LANOL« kupi.., ' 'j Odprti lekarni. — Jutri popoldne b nočna služba v času od 17. do 24. t. m. Opozarjamo slav. občinstvo- na ifls*;-rat »Agro-Merkur« in priporočamo,: da ^c poslužuje te zanes!;'ive tvrdke. i. &ol<*1$iti $e*fft% Goriški Sokoli! — Jutri dne 17. t. tu. se bo vršil zlet 1J1. .okraja P. ;S. 2, v F*-,. min do kranjske meje v smeri proti Idriji' yačini..Naša dolžnost je-, bratje, dasetMi- namestniŠtvu v Trstu zaradi revizije .tr,a-siranja te proge. Uradna komisija bo morala najprej 'izvršiti svoje delfina Kranjr skem, in neposredno potem -Srp progi na Primorskem. "¦.'. . mi vdeležimo te njih slavposti v ka?-,m*j« večjem številu. — Zbirališče v telovadnici, odhod točno ob 11.30 dopoldne. Bratje, nihče ne sme manjkati. Na zdar! — Solcol v Gorici. Y nedeljo v Prvačino! 2Met III. okra-Ja PVS. lr: Pripravlja se lepo Sokolskd; slavlje! Spored; Sprejem , posameznih bratskih društev na postaji. 2. Pri skupnem pohodu pozdraV g. župana pred občinskim domom ob 3. popoldne. 3. Telovadba: člani proste vaje, ženske vaje z vretenci, naraščaj s palicami, orodna telovadba, skupine. Začetek telovadbe ob 4. popoldne. Postavljen bo tudi paviljon v prid »Sokolskemu Domu«. Celjski sokoiski zlet dne 14. avg. 1910. — Meseca avgusta se bo vršila v Gaber-ju,'pred vrati nemškega Celja, velika in pomembna narodna slavnost,. ki zasluži pozornost cele Slovenije. Ne le, da se bodo takrat zbrali naši čili sokoli iz vseh slovenskih zemelj, da proslavijo z bratskim društvom, celjskim »Sokolom« otvoritev krasnega »Sokolskega doma« v Ga-berju pri Celju »isti dan se bode tudi zbralo na »vročih celjskih tleh« na tisoče slovenskega ljudstva, da manifestira za slovenski značaj celjske okolice in dokaže, da imamo brezpogojno domovinsko pravico tudi v mestu. Ne moremo tu naštevati žrtev in težav celjskega »Sokola« in vsega celjskega slovenstva s stavbo »Sokolskega doma«; ali danes nam utripa srce veselja in ponosa, ko gledamo lepo praktično urejeno poslopje, pomnik slovenstva v Gaberju. Vabimo torej vse Slovence na slavje, kisebovršilodne 14. avg. 1910 v Gaberju pri Celju. Sokolskega zleta se udeleže poleg slovenskih tudi hrvaški srbski in češki sokoli. Ves prostrani vrt »Sokolskega doma« se bode isti dan spremenil v veliko zabavališče, kjer bodemo dragim gostom in prijateljem po možnosti postregli. Javna telovadba se vrši blizu »Sokolskega doma« na posebej za to prirejenem telo-vadišču. Slavnost obeta biti ena največjih, kar jih je sploh kedaj videlo slovensko Celje in se delajo za njo že velikanske priprave. K d o r t o r e j 1 e m o r e, n a j p o h i-t i d n e 14. a v g u st a v Celje, posebno, ker je v pondeljekdne 15. avg. tudi praznik. 14. avgust bodi praznik cele Slovenije! Iveza narodnih društev. Pevsko in bralno društvo »Grmada« v Mavainjah priredi v nedeljo 17. t. m. ob 6. uri popoldne javno tombolo s plesom v prostorih g. J, Urdiha. K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno društvo v Sv. Križu bo obhajalo drugo nedeljo t. j. 24. t. m. svojo pet-indvajsetletnico. Pri tej priliki priredi lepo veselico z najraznovrstnejšim vspore-dom. Od vseh strani se pričakuje obilo u-deležbe. Društvo se pa tudi temeljito pripravlja na to slavnost. Slavnostni govor bo imel predsednik »Zveze narodnih društev«, g. dr. D in k o Puc. Pri slavnosti nastopijo tudi razna sokolska društva. — Prihodnjo nedeljo torej v Sv. Križ na Vipavskem! Pevsko in bralno društvo »Ladija« v Devinu bo obhajalo dne 14. avgusta svojo desetletnico in razvije ta dan svojo novo zastavo. Društva, ki so bila naprošena za sodelovanje, naj blagovole v kratkem času prijaviti svoio udeležbo in svojo pevsko točko, da se pravočasno uredi vspo-red. 14. avgust bodi namenjen Devinu! Bralno in pevsko društvo »Tomaj« v Tomaju priredi dne 7. avgusta veliko veselico v korist javni ljudski knjižnici in drugim dobrodelnim namenom. Bratska društva v okolišu so naprošena, da upoštevajo ta dan. Vspored se objavi pravočasno. Naša bodočnost. — G1 a s i I o n a-prednemladine. Vsebina 6. številke: K petindvajsetletnih Ciril-Metodove družbe, Skrb in nje otrok. Izlet pod zemljo, Živali na potu, Zločin in kazen, Vestnik za sokolski naraščaj in Listek. »Naša bodočnost« izhaja v Ljubljani 15. dan vsakega meseca in velja vse leto 3 K. List priporočamo našim društvom po Goriškem. Kdor hoče imeti zadnjo številko na ogled, naj sporoči to Z. N. D. Trgevsko-obrtne in gospodarske vesti, Slovanski narodnogospodarski kongres v Ljubljani. — Slovansko narodno gospodarsko društvo na Dunaju priredi s sodelovanjem glavnih osrednjih organizacij poljedelskih, obrtnih in trgovskih iz vseh slovanskih dežel Avstrije dne 14. in ,15. avgusta t. I. v Ljubljani (o priliki kongresa gasilcev) slovanski narodnogospodarski kongres. Ta kongres bode podlaga osnovanju trajnih gospodarskih stikov med slovanskimi avstrijskimi narodi. Pridno se dela, da bi prišlo na tem kongresu do ustanovitve državnih zvez, in sicer poljedelske zveze, obrtne in ev. tudi trgovinske. Iz slovanskih dežel prihajajoče prijave pričajo o razveseljivem zanimanju, ki ga je vzbudilo to početje k okrep-čanju slovanske vzajemnosti v gospodarskem taboru. Vse potrebne informacije daje »Slovanska splečnost narodohospodarska« na Dunaju. Piva se je popilo v Gorici meseca maja 1319 hI. Krompirja je bilo včeraj na trgu v Gorici 120 kvintalov po K 6.20. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se ^knjigovodja 1, kontoristov 5, korešpondent 1, poslovodja 2, skladiščnik 1, potnikov 4, pomočnikov mešane stroke 6, pomočnikov železniške stroke 4, pomočnikov manufakturne stroke 5, pomočnikov špecerijske stroke 10, pomočnikov galanterijske stroke 1, blagajničarki 2, kontoristinji 2, nrodajalke 3, učencev 14. učenki 2. — Službe išče: knjigovodji 2, kontoristov 6, poslovodij 2, skladiščni 1, potnikov 3, pomočnikov mešane stroke 22 pomočnikov železniške stroke 10, pomočnikov manufakturne stroke 9, pomočnikov špecerijske stroke 8, pomočnikov modne in galanterijske stroke 3, kontoristinj 10, blagajničark 12, prodajalk 16, učencev 4, učenk 1. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge proti mali odškodnini. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« vabi gg. odbornike k odborovi seji, katera bode jutri ob 1 uri popoldne. ** Ob jednem se naproša vse gg. člane da se v obilnem številu udeleže jutrišnega izleta v Prvačino k Sokolski veselici. — Odhod iz Gorice od društvenih prostorov v Solkan ob 1.30 popoldne. Kolesarsko društvo »Gorica« izleti jutri ob 2. pop. izpred kavarne »Central« v Solkan in potem v Prvačino. Politični pregled. Boj za šolo v Italiji. — V Italiji je na krmilu napredno ministerstvo Luzzatijevo. Poslanska zbornica je obravnavala. predlogo glede reforme šolskega zakona. — Cilj vladne predloge je bil pa omejiti anal-fabetizern, o katerem je lani v Padovi n;i-;in*sterski predsednik povedal, da obvlada celo Italijo. V Benečiji n< pr., ki se smatra kot najbolj kulturna provinoija Italije, imajo nekateri od 60—70 odstotkov analiabe-tov. Analfabetizem naj se omeji potom podržavljenja šol. Zato je predlagala vlada ustanovljenie novih družavnih ljudskih iti nadaljevalnih šol in zvišanje učiteljskih plač; glavna točka pa vsebuje pasus: občinam se odvzame pravica skrbeti za šole, kar hoče odslej vnaprej storiti državna uprava. Šolstvo se je v Italiji tako zanemarjalo, da se število lašk. analfabetov samo še lahko meri z onim na Ruskem in na Balkanu! Ni pač potreba še nadalje izgubljati besedi o tem, da je analfabetizem laškim klerikalcem dobrodošlo sredstvo za poneumnjevanje siromašnega ljudstva in da so bili klerikalci prvi, ki so napovedali vladni predlogi boj. Z njimi drže različni »branitelji občinske samouprave«. Pritisku teh in klerikalcev se je vlada udala. Ponudila je opoziciji kompromis, potom katerega bi prišle v državno upravo samo šole onih občin, v katerih pride na sto glav več nego 20 a-nalfabetov. Koncem prejšnjega tedna je bila debata o tej vladni predlogi končana; usoda predloge je še sicer nezasigurana, pomenja pa na vsak način velik napredek za Italijo. Razne vesti. Grunvvaldska slavnost v Krakovu je veličastna. Udeležilo se je 150.000 ijudi. Vse praznično, slavnostno; prišli so tudi nekateri poslanci poljski iz Rusije in Nemčije. Odkrili so spomenik poljskega kralja Jaggiello, ki ga je poda/il Paderevvski. Pri slavnosti je zastopana tudi Ljubljana po dr. Tavčarju, dr. Trillerju in Janku pl. Blei\veisu. Slovenci v Belenigradu. — Omenili smo že na kratko slavnosti v Belenigradu, kamor je poletelo pevsko društvo »Ljub. Zvon«. Pozdravil jih je bil pri dohodu župan G I a v i n i č. Odgovoril je posl. Š t re-k e PfTfekoč, da je ljubezen Slovencev uo bratskega naroda srbskega tako velika, da je premagala vse ovire in zapreke in da se tudi ni vstrašila raznih groženj. Kri ni voda in krvne vezi se ne dajo odpraviti niti s ipretnjami in grožnjami. . Slovenci so prišli v goste k srbskemu narodu, da mu dejanski pokažejo svojo ljubezen in da si v objemu svojih rodnih bratov naberejo novih sil v težki svoji borbi. Govornik je končal svoja izvajanja z vzklikom: naj živi srbski narod, n*j se razvija in krepi kulturno edinstvo med Srbi in Slovenci.« Po Štrekljevem govoru so priredili Srbi Slovencem tako navdušene ovacije, kakršnih še niso videli — to je enodušna sodba vseh slovenskih izletnikov. Pri ljudski slavnosti. v TopČiderju je "govoril srbski kralj z raznimi Slovenci, s poslancem Štrekljem dobre četrt ure, z gospo dr. Tavčarjevo je dtvoril ples, kolo. 111 ietiii starček. — V kraju Waika-nae na Novo Zelandiji blizu Avstralije živi pri svojem 81 letnem sinu Henry Bur-ling, ki je dosegel v maju starost lil let. J Oba sta videla pred leti Hallevev kornet. Oče je bil star 35 let, sin pa šest, in letos sta ga v drugo videla. Zmagovalec v boksanju, zamorec Johnson, ki je premagal belokožca Jeffrie-sa v Nevadi, se je pripeljal v New York. Na postaji ga je čakalo na tisoče zamorcev, ki so pozdravili svojega rojaka. Nosili so ga v velikem sprevodu po mestu, do spopadov z belokožci ni prišlo, ker so si ti-le bali tako velike in naudušene množice. Obsojen duhovnik. — Pred poroto v Amiensu na Francoskem je bil obsojen župnik Levert iz Frucorta na tri leta ječe, ker je oskrunil svojo 13 letno služabnico, ki je umrla ob porodu. »Krepostno« življenje duhovnika Pcr-ri-ja v Mezanigu pri Bergamu v Italiji je tako razjarilo občane, da so naskočili fa-rovž ter pometali vse poiiištvo na cesto. To ljudstvo je zelo verno in da je vklfttb temu tako nastopalo, da misliti, kaj je vse počenjal Perri. 67 oseb je zaprtih. Per-ri je zbežal. Obravnava bo pokazala, kakšen namestnik božji je bil ta Ferri. Znanega laškega kazenskega zagovornika dr. Robba v Trstu so črtali iz liste kazenskih zagovornikov. Mož je v preiskavi radi napeljevanja h krivemu pričevanju. Več Tržačanov potuje po Italiji. Sprejeli so jih kot »neodrešcnce« in ti so vedejo kot »neodrešenci«. V Rimu so celo vojaki klicali: ->Viva Trieste i t a J i a n a! Ab-basso Austria!« (Dalje na peti strani.) Ivan Kravos na Koran si. II. GORiGft n Kanin it. || različnih konjakih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne kooj-ske potreb- ščine, potovalne potrebščine kakor: kov- (Šege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejme v f"S^^5^ popravo različne koleseljne in SBeBSoI =¦""'¦ •"-: kočije. ;¦¦:•.................... Pcnrauila se izvršujejo točno. Cene zmerne. Založili smo posebne vraie blazinice za štampilke znamka „IDEAL" na kar opozarjamo slav. županstva, urade, trgovce itd. — Blazinica „I(l©fU" se odlikuje posebno v tem, da se odtis koj posuši, prav nič ne zaraaže in da se ga ne more izbrisati. Pred uporabo te blazinice naj se očisti štampilko s Špiritom ali pa z mlačno ŽajfniCO. — Blazinica bodi vedno zaprta, da se ne zapraši in ne izsuši. Za to blazinico je uporabljati izključno le barvilo »Ideal/, kalero imamo tudi v zalogi. Blazinice pošljemo na željo tudi na poskušnjo. Cena z barvilom vred K 2*30. Sprejemajo se tudi naročila ik štampilke. Knjigarna A. Gabršček - Gorica. Zopet nesreča v zraku — Nemški vodljivi zrakoplov »Erbsloh« je eksplodiral v zraku in padel pri Pattscheidu na zemljo Pet zrakoplovcev je ubitih in sicer Otto Erbsloh in štirje inženirji Tdlle, Kranz, Hott in Spitz. Pred -tremi leti je dobil Erbsloh v Bruselju nagrado, ker je prepotoval po zraku 1000 km, pa tudi v Ameriki j&.biLodjy^py;m,.ker,Je^prevoziJll600 km. ji kuharici, ki jo je tudi zapeljal Ii Krivi prisegi, ki pa tega (menda iz maščevanja, da je poleg nje imel še druge!!) ni hotela. V tern pismu stoji med drugim: »Ne gre se samo za rešitev moje časti, gre se za čast stanu, za ohranitev vere In za rešitev tisočerih duš(U). Pomislite, da pride vsaka nepremišljena beseda pred sodnijo v ____^_____, ____ ... .„ časnike.« V enern •drugem pismu ji obljub- "ZasfrutfieVafirl^^ »Upam, da bote za rešitev moje časti, za zmago res-nice(!) in za obrambo vere (!) storili Vse, kar je mogoče.« Obtoženka je nadalje pripovedovala, da ji je župnik pisal in rekel, da bo pogubljena njena duša, če ne izpove tako, kakor on želi; dalje da ji cerkev krive prisege ne bo štela v greh in da s to žrtvo doseže večno blaženstvo(l). V nebesih da ji bodo to zelo visoko zaračunilK!) Porotniki so vsled vseh teh stvari obtoženko oprostili krive prisege, pač pa se jo je obsodilo zaradi ponovne malomarnosti v prisegi, na 8 mesecev zapora. Pravi zločinec župnik Schcncr pa se v Ameriki smeje v pest svoji žrtvi, ki je zaradi lopovstva katoliškega duhovnika tako težko kaznovana. Upamo, da bodo tudi naši katoliški listi o tem poročali. rizu je obsodila sodnija Marijo Bourette, ki je zastrupila opernega pevca .Godarda, v dosmrtno prisilno delo in povračilo 100.000 frankov. . Dva amerfcanska para na ženitovan-skem potovanju sta bila v bližini Floren-ce v Italiji napadena ob laških birbantov. Vzeli so jim 250 lir in so zahtevali še denarja, katerega so jim morale prinesti nevesti, da rešita vklenjene ženine. Nevesti sta prinesli še 800 K. Sedaj išče policija nevarne lopove. Miijonsko dedščino je dobil šofer Rudolf Faas v i)es Moiues v Jovvi (Sev. Amerika) po svojem starem očetu na Wirtemberškeni. Dobil je o milijonov mark nepričakovano. Nikdar ni sanjal, da bo kdaj kaj podedoval. Senzacioneino oproščenje. V Zagrebu se je vršila razprava proti Magdi Pudjak iz Sveta, ker je ubila svojega moža. Pri razpravi se je dognalo, da je mož skozi dve teti mučil na vse mogoče načine svojo ženo. tako tudi v oni noči, ko ga je ubila. Sodnija jo je oprostila obtožbe. Kralja je razžaiil. — Iz Lizbone: Francu Borges, urednik lista »O minulo« je bil obsojen na 5 mesecev zapora ter 10.000 rcisov globe ter na pokritje tožbenih troš-kov. ker je v nekem članku razžaiil kralj;,, Žrtev duhovnika zapeljivca. — V Mo-nukovem se je vršila te dni porotna razprava, ki je omogočila globok vpogled v naravnost neverjetno pokvarjenost današnje duhovščine. Pred poroto je stala Mi letna šivilja Marija Trautseh iz Kalber-inoora pri Monakovem. ki je imela s ta-mošnjitn župnikom Schenerjeui otroka. Na vpliv župnika pa je ona to tajila in je celo pri dveh obravnavah v prilog župnika krivo prisegla, obekrat na izrecni pritisk župnika Schenerja. Pred nekaj mesci pa je Schener izginil v Ameriko, Marijo Frautsch je pa državni pravdnik postavil na zatožno klop zaradi krive prisege. Pri obravnavi je skesana zapeljanka obširno pripovedovala, kako ji je župnik Schener v pismih in ustmeno dopovedal, da sme krivo priseči, ker s tem prinese žrtev veri(!). Pri tej obravnavi se je čita-lo tudi pismo, katero je pisal Schener svo- Rojaki, izpolnujfe svojo narodno dolžnost: pristopajte Franc Ravnikar Gorica, Raštelj 16 se uljudno priporoča si. občinstvu za obisk, kadar potrebuje obleke. Postreže se z najnižjimi cenami in svežim blagom. Književnost. Kraljevič in berač. Spisal Mark T\vain. Za ljudsko šolsko mladino prirejena povest. Tiskal in založil Iv. Pr. Lam-pret v Kranju. Cena broširani knjigi 40 vinarjev, vezani pa 60 vinarjev. — Slavni ameriški humorist, pred kratkim umrli pisatelj Mark T\vain je spisal to tnično povest. Dejanje se vrši v Londonu v šestnajstem stoletju. Kraljevič Edvard in be-raški deček Toma sta zamenjala svoji tilo-gi, ker sta si bila zelo podobna. Ponosni in razvajeni kraljevič je postal berač in pretrpel mnogo hudega, med ^m ko je beraškega Tomo obdajal kraljevski sijaj. Vsa povest je tako priptosta, kakor, da bi se rodila v pravi ljudski duši. Pa tudi zabavna je, saj je pač delo znanega Mark Tvvaina. Knjigo priporočamo prav toplo Ijudskošolskim knjižnicam, pa tudi vsem prijateljem mladine, ki jo hočejo osrečiti z zabavnim in poučnim spisom. Mali oglasi. Sajmanjla pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obsetnejšl se računa za vsakd besedo 3 vin. HajprlpravneJSe inserlranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v -------' nikjer ne innorirajo. * ' Ova krojaška pomočnika S\IV™ Karol Angeli, trgovec in krojač i Kanalu. Dsak dan sveži raki se Jobe pri k obrambnemu skladu družbe Tim<* Komeh'' Bosuinicarj« t sronberkn. su. C. in. m.!_____________! Mesta Največja izber raznih pripomočkov -= za uina, ^- ki so dovoljena po novi vLiski postavi — se dobe v nr.rodilnici A. MaZZOlt Gorica, Gosposka ulica. Priporoča se posebno: pripomoček za CHčenie ulita In pripomoček za ohran|en|e olna. D Rihenbefku " ob državni železnici se je otvorila restavracija s prenočišči »Gouerno" krasna lega v bližini kolodvora, Točilo se bode najboljša domača bela in črna vina., pizcpsl^o piv1© »Prazclro}". Dobra domaČa bnhlnia. Se toplo prjporoča gg. izletnikom in letoviščarjem. i Proda se takoj s koncesijo ali brez vGoric: v sredini mesta. Gostilna ima krasne prostore in hleve. Ilafančneje se izue u našem upraunlšluu. Novost! ¦¦¦¦¦¦¦¦ Novost! Kitviiukfii* hUi IzhIi v založbi »Goriške TlHkuiiie" A. Gabvdček t »Kraljico Dagmar" Zgodovinski roman. - Spisal: VACLAV BENEŠ-TRLBIZSKY. - »Slovanska knjižnica« snopič 173- 180. — Cena za nenaročnike K 8*20. Poštnina 20 vin GiHj de maupassant: nouele. Prevel: 1'astisšklii. - »Salonska knjižnica" št. XII. — Cena K 8"-1'oštnina 20 vin. Naroča 56 v „Goriški Tiskarni" /\. Gabršček v Gorici, s!..v., 11 a S«' liyUfUll 8. razred in je zmožna in npiušk^u jezika Naslov na liistvo po. Cetilene dame! Ne obotavljate se več in prepričajte se s poskusom, da Pilmt&kov dela in 1 llflfll k?ani krasno in nežno Polt-UfllllJk Ako se umivamo z „LANC LOH", ni treba nikakih krem, ki so potrebne pri rabi raznih drugih mil, kajti po svoji ¦ nfcgfmf sestavini nadomešča popol-LIlIlUlA no kremo. En komad „La-NOLA' prodaja se za 70 vin. v lekarnah, mirodilnicah in tudi v drugih trgovinah. Tudi na deželi dobiva se kdor pa ga hoče I I1MNFII neposredno naročiti, temu ¦aHIHUIftf se pošlje po sprejetju v naprej nakazanega zneska pol ducata za K 4*50 ali pa 1 ducat za K 8 franko. Izgotavlja edino = J. PILNACBK = Hradec Hralouč, na LeLftetn c. In kr. duorni zalagatelj, stara češka fo- uarna toaletnega in pralnega mila, pariumou, cerkuenih, voščenih in poluuoščenih sueč, na- uadnih stearinouih parafinoulh suečk. i Novodošlo blago za nastopno sezono so vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici Tržaška ulica št. 16 (v laslni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorstnega blaga kakovosti iz avstrijskih in angležkih fouaren naj-razlčn ejšh za vsaki stan. Kmečko-delauska gospodarska zadruga v Dobravljah na Goriškem ima v kleteh zndruviHi kinolov v Dobravljah, Skriljah, Kaimijah, Brjuh, Šmarjah in drugih vaseh veliko množino izbomega vipavskega vina. Priporoča ho cunj. gostiluičarj«ni in drugim koiisumeiilorn. Dobiva se od 50 lit. naprej po jako zmernih cenah. Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št 20 Lastni izdelki oljnatih bar?, lakov, firnežev in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje is pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & 3ančar trgovina oljnatih barv na drobno in debe'o. A. vd. Beriiii Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste nsjMjsii lirik iz Istre, Oaliacije, Malfette^Bari ii Sice s prodajo na drobno in debelo. Prodaja aa drobno: Kron —*96s 104, 112, 120, 123 1-36, 1-44, 1*60, 1*80, 2* , 240. za leči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo s» pušča kapcu do popolne vporabe olj«; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------ntjja jn svg^------------------ Cene zmerne. Slavno občinstvo pozor na svetovnoznane Efaffore siualne stroje! Pfaffovi šivalni stroji so dosedaj neprekosljivi na celem svetu. Pfaffovi šivalni stroji so izdelani precizno iti iz najtrdnejšega jekla. PfaffOTi Šivalni Stroji tečejo na krogljicah kakor dvoko- lesa zelo tiho in brez vsakega ropota. Pfaffovi šivalni Stroji šivajo najfinejše, kakor tudi najmočnejše blago. Pfaffovi Šivalni Stroji so tudi najbolj pripravni za umetno ------------------------------------ vezenje, krpanje nogovie iti namiznih prtov. Pfaffeve šivalne Stroje uporabljajo vsi narodi v starem in v novem svetu. PfaSovih šivalnih Strojev je na milijone prodanih sirom sveta.. PfaffOTi Šivalni Stroji so dandanes neprekosljivi giede trpežnosli in vstrajnosti. Pfaffovi Šivalni Stroji tvorijo lepo opremo v vsaki moderno meblirani sob:. Pfaffove Šivalne Stroje si lahko vsakdo ogleda in se takej lahko prepriča omenjenih ; udobnostih. Zatorej opozarjam vnovič si. občinstvo, na to svetovnoznano znamko nPfaff'Vkdor si nabavi šivalni stroj z znamko „PfafP, si ne bo želel nikdar več drugačnega šivalnega stroja. Edina zaloga angleških ilkokoJoH znamke „I»reiiiier" ter vsakovrstne potrebščine za šivalne stroje in dvokolesa. Edhta zaloga in »»stopsivo za Ciiorie.o in okolico Jos. Dekleta, BORICii, magistratna Mile« Ifeo. 1. P0Z0B! Od vsakega prodanega in plačanega Pfaffovega Šivalnega Stroja se za« vezem darovati družbi sv. Cirila in Metoda dva odstotka!