ZA IZBOLJŠANJE LISTA
V* Mn v»U* Tak, Id "GlasNareda- «U n ar»f»lfc«. Vaa k« btrale-ft, ker rt« bm i»ri M k tare« kym
te
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
CiTATEUE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo pri-hranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno posknšnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242 —--j---—" —- ---■—:	Entered u Srnnd CtM Matter September 21st, 1903 at the Pest Office at New York. N. ¥., under Act of Congress of Marcb 3rd. 1879.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK
No. 153. — Stev. 153.	NEW YORK. SATURDAY, JULY 2, 1938—SOBOTA, 2. JULIJA, 1938	Volume XLVI. — Letnik XLVI.
IZDATKI AMER. ZVEZNE VLADE SO JAKO VELIKI
narodni dolg znaša
okou štirideset miljard
S pričetkom poslovnega leta 1. julija bo imel za-kl&dmeki urad tri tisoč milijonov primanjkljaja. — Primanjkljaj j je najmanjši od leta 1931.
Preiskovalna komisija je že na delu
WASHINGTON, D. C., I. ulija. — Ob pričetim novega poslovnega leta, ki se je pričelo I. julija, ima zakladniški uraci okoli tri tisoč miljonov dolarjev primanjkljaja, narodni dolg pa znaša o-koli 40 tisoč ^milijonov.
Prihodnje poslovno leto bodo imele Združene države izdatkov okoli $9,400,000.000; v tej vsoti pa je všteta tudi podpora za brezposelne in izdatki za javna dela,
Uradniki zakiadniškega urada ne morejo povedati, koliko dohodkov bodo prinesli davki v bodočem poslovnem letu, toda znamenja niso posebno razveseljiva.
Tekam preteklega poslovnega leta, ki ga označujejo kot "drugo leto depresije", je zakladniški urad imel dobro letino, kajti lansko leto je trgovina mnogo napredovala, toda davki za prihodnje leto bodo znatno manjši vsled zastanka trgovine v let osjem letu.
Tudi če so do I. julija prejemki zakiadniškega urada znašali $6,2.00,000,000, bo znašal primanjkljaj nad tri miljarde, ker znašajo izdatki zvezne
-lade $9,400,000,000
Zvezni zakladniški urad pripravlja svoje letno ooročilo, ki bo v nekaj dneh objavljeno. Načelnik proračunskega urada Daniel Bell ima knjige pripravljene, da more vsak čas razpravljati s predsednikom Rooseveltom o finančnem položaju v prihodnjem letu
Po zadnjem poročilu zakiadniškega urada zna ša narodni dolg Združenih držav $37,123,000,000 in je največji dolg v zgodovini dežele in preka ša rekord primanjkljaja iz leta 1919, ko je znaša) $6,200,000,000. ali približno eno-miljardo več kot lansko leto. Izdatki so znašali $7,600,000,000, ali okoli 500 miljonov manj kot lansko leto.
Poslanec Taber je rekel, da je kongres v zadnjem zasedanju dovolil $13,371,001,048 izdatkov ter napovedal primanjkljaj za prihodnje poslovno leto 7 do 8 milj ard-dolarjev :n narodni dolg v znesku 45 ,miljard dolarjev.
ALBANY, N. Y., I. julija. — Poslovno leto za Iti*!i državo New York je bilo sinoči končano in javnost je zelo radovedna, ako je governer Lehman izbrisal $100,000,000 primanjkljaja, ki ga je prevzel, ko je nastopil svoj urad 1. januarja 1933.
Dohodki državnih davkov ne bodo še dognaili več .dni in finančni izvedenci ne morejo o tem podati niti približne slike. Mnogi davčni uradniki pa so mnenja, da bo imela država več milijonov do-
narodjeza i r0qsevelta1
Značilen govor general -nega postnega mojstra Farleya. — Amer. na-ro je razdeljen v dve skupini.
WARREN, O., 2i>. junija. — Včeraj, je govoril 11a Western Reserve University generalni poštni mojster in načelnik demokratskega narodnega odbora James A. Farley. Razpravljal 'je o razmerju med antenskim narodom in predsednikom Rooseveltom.
Rekel je, da predsednikov program za sorijalno reformo ne bo nikdar dovolil povratek tisttga ea-a, ko se je splošno domnevalo, da sta nezaposlenost in revščina naravni posledici razmer, proti katerim jo vsak boj nemogoč. — Preti nami je še vedno fronta, toda to ni fronta gozdov, rek in go ra. Tisto, kar mislim, je črta, ki deli narod v dve-glavni skupini.
—	Na eni strani so ljudje, ki so dobro hranjeni, čedno oble ceni, prebivajoči v zdravih sta nova njih, katerim je zajamčen zildosten dohodek, da jim nikdar ne bo treba trpeti lakoie in pomanjkanja.
—	Na drujji strani »o pa »hi-

ZA RADI P< ISTA\ N EOA PR A ZNIK A "I >AX NE< >1) VISNOSTI", NE IZIDE V P< »NEDELJEK "G L A 8 NARODA'*, PRIIiODN J A IZDAJA BO V TOREK, o. JULIJA.	UPRAVA
i
peklenski mm
načrt za umor otroka
Oče se je pogodil s svojima prijateljicama glede nagrade, ki naj bi bila plačana po smrti otroka.
spor se bo obravnaval pred sodiščem
Nasprotje med C I O in Delavsko federacijo New Orelansu je priki« pelo do viška. — John Brophy bo ^osebno nastopil.
NEW ORLEANS, La., 30. junija. — Voditelji CIO so se danes poskrili pred policijo ter čakajo prihoda svojega narodnega voditelja in dveh skupin zveznih uradnikov, ki bosta preiskala, koliko je resnice im trditvah, da je policija nasilno nastopala .proti CIO organizatorju 11.
Razvažalci, ki -so člani CIO, bo oblečeni, nezadostno branj - že teden dni štrajkajo. Spopa nI in živeči v nezdravih stano- di med njiimi in pristaši Ameri-vanjih. Njihov uobodek je tako ške delavske federacije so na pičel, da večino s strahom čaka-'dnevnem redu. jo prihodnjega dne.	i Jutri bosta morala župan Ro-
Nato je siaeel Farley navaja- j lie rt Maestri in policijski sati uspehe, ki jih je dosegla perintendent John K. Grosch Rooseveltova administracija: pred sodiščem navesti vzroke, postavo »glede minimalnih plač čemu se policija vtika v orga in maksimalnega delovnega č.i-'ni<zacijsko delovanje CIO.
Jutri bo prišel sem John Brophy, narodni ravnatelj CIO ter vodstvo -CIO
WAYCROSS, (la., 30. junija. — -4-U letni Harvey Nelson jf imel v tem kraju salon in gaz»»-linsko postajo. Pri njem sta služili osemuajstlteui Verna služili ostinnajstletni Verna je bila njegova ljubica in je i imel razmerje ž njo, ko je bila njegova žena še živa. Pred d vein i leti je žena zbolela in ko je ležala na smrtni postelji, jo je y pretepel. Obsojen je bil zaradi, uboja, pa je bil pod varščino n-i prostem.
Suiel je desetletnega sina, ki je bil zavarovan za tisoč dolar-iev. Očetu dišala zavarovalnina, in se je pogodil z dekletoma, da ga bosta spravili s poti.
Kent o vi je obljubil dvesto dolarjev, svoji ljubici Verni pa karo.
Dekleti /ta vlekli slamice, in Verna je potegnila daljšo. Ko je otrok po šoli sedel na porči1. ga je odzadaj ustrelila.
Očeta in obe dekleti so areti rali.
angleži pravijo, da je bil spu0nažni sistem zanešen
iz amerke v anglijo
LONDON. Anglija, I. julija. — Voditelji ameriških strokovnih organizacij so se danes sestali s dlani komisije, katere je poslal v Evropo predsednik Roosevelt z naročilom, naj prouče delavske razmere v Angliji in na Švedskem.
ill druge
sa, socijalno zaščito socijalne reforme.
— Narod se je prebudil, zače- osefbno .prevzel to delo se bo nadaljevalo, kaj- kampanje, ti pretežna večina ameriškega i Razvažalci pravijo, da so •naroda ljuibi pravičnost in bo kompanije podpisale pogodbe s
za h t e v al a 'p ra v i čno & t.
MIROVNI SODNIK KRIV PO NEVERBE
HACKiENfcACK, N. J., 29. junija. — Porota je včeraj spo znala krivim 47 letnega Win. AJberta, mirovnega in policij
larjev "v dobrem", drugi pa zopet trdijo, da	^"JVueverifS:
Denar bi moral izračiti držav nemu avtomobilskemu depari-mentu, pa ga je pridržal zase. Denar si je prilastil v času med 29. januarjem in 5. aprilom.
toliko primanjkljaja. Governer Lehman je v svojem proračunu v januarju napovedal $31 1,000 prebitka v državni blagajni.
Po mnenju nekaterih bo država prejela na do hodninskem davku $7,500,000 več, kot pa je mi-p'il governer v januarju; razni drugi davki pa bodo znašali $2,500.000.
Letos bodo odpadli državni dohodki od davkov na razne borzne transakcije, kar je bil najpoglavit-nejši vir državnih dohodkov.
Uradniki davčnega urada zatrjujejo, da je država ravno sedaj v boljšem finančnem položaju kot pa že mnogo let, toda ta izboljšek ne bo stanoviten, ako se trgovske razmere ne izboljšajo.
|CK) unijo, dasi so vsi razvažal-ici člani CIO.
\ Več sto CIO Vlelavcev in organizatorjev je bilo aretiranih, češ, da so netili nemire.
Ivo so se razširile govorica, da bo nastopila preii štrajkar-jem narodna milica, je governer Richard Leelie to odločno deuientiral. Po njegovem mnenju je lahko mestna polici ja kes položaju.
V New Vorku je rekel Geo A. Dreyfus, podpredsednik Li ge za zaščito usta\tiih svobo ščin, da ima njegoMi organizacija dovolj dokazov o nasiljih, ki jih je vprzorila leansu policija p rot
OBTOŽENEC SE JE ZASTRUPIL S PUNOM
——--
SAYRE, Pa., 30. junija. — Bivši odvetnik Harper H. Mer-cereau se je v svojem stanova -nju zastrupil s plinom. Proti njemu je bila vložena tožba, da je zakonskim parom izposloval jločitve zakona, ki pa seveda niso bile veJ javne.
VLADA BO NAKUPILA DOSTI OVIL
WASHINGTON, 1>. C., 30. junija. — "Federal Surplus Commodities Corporation" bo potrošila 79 milijonov dolarjev za nakup sadja, sočivja, perut nine in raznih mlečnih produktov ter vso razdelila med revno prebivalstvo. S tem bo odpravljena preobilica na trgih in cene lx>do bolj stanovitne.
4 POŠTENEGA PATRIOTIZMA NAM JE TREBA!"
ALBANY, N. Y., 29. junija. — Tukajšnjim veteranom je l^al. govoril admiral Clark Wool-
stari plakati dokaz proti u. m. workers
V procesu proti obtoženim premogovnim baronom in pomožnim šerifom se pojavljajo presenečenja.
1 LONDON, K>\, 30. junija. — Charles S. Guthrie, eden obtožencev v tukajšnjem zarotni-skeni procesu, je danes pokazal na osem plakatov, tiskanih v ruskem jeziku, rekoč: — Ti plakati, ki so proti cerkvene in proti kapitalistične vsebine, so bili pred sedmimi leti zaplenjeni v uradu United Mine Work jers of America v Evarts, Ky.
Zaplemba se je zavrsila po iz 'gred i h, v katerih	izgubili
življenje neki majner, neki klerk in dva pomožna šerifa.
Obtožnica očita obtožencem, tla so se zalotili proti Wagner-jevi postavi, ki jamči delavcem koalicijsko pravico. Guthrie je včeraj rekel, da bi se desetkrat premislil, predno bi podpisal pogodbo s tako organizacijo kot so United Mine Workers. Doka-zilni materijal v obliki boljše-viškili plakatov naj bi utemelji] to njegovo izjavo.	i
Bill Lewis, ki je lanskega Martin je trdovraten prila v Verda, Ky., ustrelil nekega unijskega organizatorja, je danes pričal, da je streljal v silolbranu. Brat ustreljenega or ganizatorja je to odločno zani
Angleški delavski voditelji so obtožili amende industrijalce, da so uvedli v svojih to-varnah, ki jih imajo v Anglij. spijonazni in stavkokaški sistem. Iz ameriških tovarn se je ta kuga razširila tudi po angleških tovarnah.
Člani komisije so prosili delavske voditelje, naj jim dajo i-mena tistih ameriških industrijalcev, ki so zanesli omenjena dva sistema v Anglijo.
Angleško delavstvo nikakor ni zadovoljno iz delavsko postavo. ki je 'bila sprejeta leta 1927. Postava namreč daje vladi pravico v gotovih slučajih prepovedati štrajke ki kontrolirali premoženje strokovnih organizacij.
Republic Steel ne bo znižala plač
WASHINGTON, D. C., 1. julija. — Tom Girdler, predsednik upravnega odbora Republic Steel Co., je rekel dane., da njegova družba ne bo svo jim delavcem znižala plač. Ca s nikar jam, ki so ga vpražaii, po kaj je prišel v Washington in če se bodo razmere kaj izboljšale, je odvrnil; — V Washington sem prišel po privatnih c-pravkih. Če je biznes boljši ali slaibši, ne vem. ker sem preveč zaiposlen.
- New Or CIO.
ward, poveljnik brooklynske la djedelnice ter rekel, da potre buje Amerika precejšnjo mero starega, preizkušenega in poštenega patriotizma.
1— Zal, — je izjavil, — da so nekatere višje šole napovedalo temu patriotizmu boj ter jim je mednarodnost dosti bolj pri srcu. Narod, ki izgulbi vero v patriotizem, drvi v propast.
VISOKOŠOLCI ZAHTEVAJO LJUDSKO GLASOVANJE
BEREA. Ky., 30. junija. — Tukaj se je vršil kongres viso-košolcev, ki se ga je udeležilo nad tisoč delegatov iz vseh delov dežele. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, naj splošno glasovanje odloči, če naj se Amerika-udeleži vojne na tujih tleh. O tem važnem vprašanju devne resolucijo , e soglasno j naj bi glasovali vsi prebivalci, glasovalo vseh trist« delegatov. I stari nad 18 let.
GANGSTERSKI FILMI NAJ BODO POVEDANI
PHILADELPHI4, Pa., 30. junija. — Katoliškd dobrodelna organizacija Kni ?lit«s of St. John je na svoji ko: venciji za litevala, naj zvezna vlada pre pove gangsterske flme in de tektivske magazine Za toza
NA POROČNI DAN SVOJE HČERE SE JE USTREH
BALLSTON SPA, N. Y., 27. junija. — Ko se je. Marion Sspoor odpravljala k poroki s Frederickom Townsendom, je zaslišala v kleti pok. Šla je po gledat in našla svojega očeta mrtvega. Poklicala j-*, coroner j a, poroka se je pa vseeno vršila. Coronor je pozneje izjavil, da se je njen 54 letni oče najbrž izato ustrelil, ker bi se moral podvreči zelo nevarni o pe raci ji.
BIVŠI KAJZER SE NAMERAVA PRESELITI V SVKO
VARŠAVA, Poljska, 26. junija. — Nekateri tukajšnji časopisi so objavili poročila, da se namerava bivši kajzer Viljem preseliti iz Doorna v Švi-00 in da midi kupiti velik hotel v mestu Locarno. *
WASHINGTON, D. C., 1. julija. — Homer Martin, predsednik United Autom o b i 1 e Workers of America, je reke«, da yod nobenim pogojem ne prekliče povelja, s katerim je suspendiral pet članov glavnega odbora. Suspendirani odborniki 'bodo zaslišani 25. julija v Detroitu. Danes je bil Martin pri Jolinu L. Lewis«, pa ni hotel povedati časniškim poročevalcem, o čem sta razpravljala.
NENAVADNO NAKLJUČJE
1 . _
NEW ORLEANS, La., 28 junija.—35 letna Mrs. Joachim Rogers iz Lockporta, La., je postala mati in stara mati v teku ene ure. Mrs. Rogers je hodila nestnpno po hodniku porodnišnice in čakala poročila o svo-;Il osemnajstletni hčeri Mrs. Lassiegne. Naenkrat so jo prijeli porodni »krči. Odvedli so jo v sofoo, kjer je porodila svojega desetega otroka, S funtov težko deklico. Par minut kasneje je- v sosednji sobi porodila njena hči sedem funtov težkega fanta.
THE LARGEST SLOVENE DAILY D? U. JL S,
-GLAS NARODA"
(VOICC THE PK0FIJC)
Owned and Published by SLOVKMC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation) President	J. Lupsha, Sec.
.Place of bust nap of tke corporation and addresses of above officer«: Vffll 18th STREET	NEW YORK. N. V.
45th Year
MS^BD EVERY OAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Advertisement on Agreement
Za celo leta velja. list m Ameriko
In Kanado ..............90.00
SE« pol lata ................
Ze četrt leta
Za New York sa celo leto .
Za pol leta ...............
Za inozemstvo am celo leto .,
flJSO ' Za pol leta
f7.00 J3.ro
$3.50
Subscription Yearly $6.—
**OLAfl NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN
PRAZNIKOV
IZVZEMŠI NEDELJ tN
"GLAS NABODA",
21« WEST lStb STREET, NEW YORK, N. Y.
-Utt
DOPISI bres podplaa ln csehnostl se ne priobCujejo. Denar sa naročnino blagovoli poHljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. proabao, da ae nan tudi prejšnje bivsligce naznani, da hitreje najde-■o naslovnika.
EDINA MED VSEMI...
Načelniki velikih evropskih držav so najbrž preslišal, besede, s katerimi je pozdravil predsednik Roosevelt finsko delegacijo, ki se je udeležila svečanosti o priliki tristoletnice prihoda Švedov in Fincev na aaneriško dbal.
— Finska, — je rekel, — je majhna po obsegu, toda velika v svoji časti. Finska zavzema posebno topel prostor v oeriškem srcu.
Te besede so bile povsem primerne. Finska je namreč edina država, ki je vrnila Amerilki vojni dolg.
BOLGARSKA DEMOKRACIJA
Bolgarska dela nove poskuse v — demokraciji. Razpi aane so bile volitve za sobranje (bolgarski parlament) in so tudi vršile. Novo sobranje se je sestalo, in vseh 160 poslancev je zasedlo «voja mesta, dočim so se ljudske množice zbrale na cestah in trgih moderne Sofije.
Bolgarski narod je ves navdušen pozdravljal ta dogo dek, trdno prepričan, da je konec štiri leta trajajoče diktato'--eke vlade in da je zopet prišel do svojih pravic.
Toda ustava ni bila dbnovljena. Nova '' demokracija *' je dar kralja Borisa, ki ga po svoji poljubnosti lahko vzame nazaj.
Bolgari so se kaj kmahi p repričali, kako brez pomena je novo-pridabljena demokracija.
Dne 8. junija je .poselbni parlamentarni odbor, ki mu je bila poverjena preiskava volitev, priporočil izključenje petih opozicijonalnih poslancev, izvoljenih na platformi ljudske fronte. Priporočilo je bilo aprejeto.
Šest dni kasneje je isti od bor priporočil izgonu. Nadalj-nih sedmih poslancev — z istkm uspehom ter poleg tega na mignil, da jiii bo izgnanih še devet, češ, da so bili izvoljeni pod napačno pretvezo.
Vseh teh enoindvajset poslancev je bilo izvoljenih na platformi Ljudske fronte, socijalistične in fametske stranke.
Ko jih ne bo več v parlamentu, bo parlament zopet po stal slepo orodje v rokah fašističnega kralja Borisa.
pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V ITALIJO
▼ KNW6UTWO
Za 1 3 HO............Din.
4 IdOO............Din.
■f 7.20 •••••••••••• Din.
Din.
t m m m e a i
100 200 800
BuO
Din. 1000 Din. 2M0
Za .$ 6.35............Lir 100
$ 12.25............Lir 200
4 29.50............Lir B00
4 B7JX)............tir .1000
411240............Lir 2000
1197.60 ............lir a000
HPERO IfBNJAJO SO NAVEDENE GENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI AM DOLI
aO
»a koljla
r
Izplačila v ameriških dolarjih
I S— muti »mM___4 M»
ItL-
.A4US
ktaja lapla<Uo „v dolarji*.
MVQBNI CA
IZ RUDARSKEGA KRAJA V HARLAN- KENTUCKY


GLAS NARODA'
I pošiljamo v staro do- ^ ^ movino. Kdor ga ko-«? rs če r^arociti za' svoje 5 sorodnike ali pri jate- 4 I je, to lahko stori. - -Naročnina za stari kraj stane $7. — V 8 lista ne poši- f
I
8 Ital.j
^ ljamo.
W. E. Gav, ki je bil priča umora rudarja Stmithersa, kaže kraj, kjer je bi! izvršen umor.
PROBLEMI PRISELJENCA
Priselitev zaročenke.
VPRAŠANJE: Zaročen sem z žensko, ki živi v haremi kraju. Ali more dobiti vizo iz-	, . ven k*ote, ako se takoj poro- C1J° mr>rpte vl<rzitl ^ # P™
spričevalo o prihodu (»certificate of arrival) je $2.50 in pristojbina za prvi paipir je tudi $2.50. Prošnjo za naturaliza-

mpym^ PUBUSfHING CQWANY
Č^S^S	BinnMEBBHBWI	FlIMi. H.

črva po njenem prihodu?
ODGOVOR: Takozvaue poroke na Ellis Is I and u spadajo k pretefclcxsti. Najbolj sigur-na sfevar bi bila, da se podate v stari kraj in so tam poročite. Talko j po poroki morete kot a-merišiki državljan vložiti prošnjo za izverckvotno vizo v korist svoji ženi, katero prošnjo bo sam konzulat poslal v Wasfhiiiugton. Ako pa ne morete iti v Evropo, mora vaša zaročenka zaprositi za navadno <kvoihio v 17,o. Pošljite ji v to &vi%o zafpriseženo izjavo, tako ^vani affidavit, of support, v katerem navedite, da jo boste poročili čim hitreje mogoče po njenem prihodu. Prilo-zite tudi dolkazila iz katerih naj bo razvidno, da ste v stanu vzdrževati jo. Ako vaša zaročenka ima kake sorodnike ali prijateljice v tej d - ižel i, je umestno, da tudi ti vrpošljejo tak affidavit, v katerem garantirajo, da bodo zanjo skrbeli, dokler se ne poroči.
Affidavit of support.
VPRAŠANJE: Zaprošen sem bil, naj pošljen "affidavit" sorodniku, ki išče priseljeniško vizo. Kaj naj navedem v temi "affidavifcu"? Ali zadostuje moja izjava o mojem zaslužku, denarju v banki in lastnini, ki jo imam?
ODGOVOR r Navedite v af-fidavitu, da-li ste ameriški dr-žravljan ali ne; koliko in kako zaslužite in koliko je vred-na vaša laistnina v denarni ali nepremičninah. Povejte, da jamčite za sorodnifcovo vzdri-zevanje, tako da ne pade na breme javnega dobrodeJstva (Ida ne postane pu'blic Charge), Tat affidavit of support pa ima veljavo le tedaj, ako priložite doJkutmentanne dokaze (v dvotpisu-, kot na primer notarsko potrjeno potrdilo banke, kjer imate denar, notarsko potrjeno potrdilo delodajalca ali lastnega potsal, .potrdilo s strani občinskih ali drugih primernih dblatsti glede nepremičnin, njihovi vrednosti in hipotek.
Skupni strošek naturalizacije.
VPRAŠANJE: Koliko stanejo vse pristojibine za naturalizacijo?
ODGOVOR: Pristojbina za
papir vsaj dve leti star in ako je prosilec živel tu'kaj vis a j 5 let; pristojbina ob vložitvi končne prošnje stane $5.00. Vsled tega skupni strošcfk znaša $10.00. Oni, ki so prišli v Zdimižene države pred. dnem 29. junija 1906, pa tudi žene državljana oziroma soprogi državljanke (pod nekaterimi pogoji), plačujejo še manj, kajti pivi ne potrebujejo nikakega spričevala o .prihodu, drugi pa nika»kega pivega papirja.
Zdravniška spričevala za poroko.
VPRAŠANJ E: Ali je res, da se v državi New York zalVteva znlra^iišlko spričevalo za one, ki hočejo dobiti poročno licenco 1
ODGOVOR: Za'kon, ki stopi v veljavo dne 1. julija 19.38, zahteva*, da se ženin in nevesta ko zaiprosita -za "poročno dovoljenje, .morata podvreči zdravniškemu pregledu, ki naj dožene potom krvnega preizkusa. da nimata nikake <ifilis, ki bi utegnila biti okuži j i v a.
Zakon o enaki mezdi.
VPRAŠANJE: Ali je kje v tej deželi prepovedano po zakonu plačevati ženskam manj za isto delo kaikor mošikim?
ODGOVOR: Ta zakon je bil Hprejet v držarvi Michigan leta 1931. Ta zakon izrecno pre-ipovediuje plačeivanje man.jših metztd ženlsfliam za isto delo. Iz-ku£-nj'a pa je pokazala, da je ja-ko težfko uveljavljati to prepoved, kajti oba spola dbičajno delata v različnih vrstah dela. Dostikrat j? težko dokazati, da delo žemsikf je enako kot delo motšfkili v isti obrti.
Volitve prihodnjega novembra.
VPRAŠANJE: Časopisi govorijo minogo o primarnih vo-OitK^ah. Kalki zastopniki bodo pra^ajjvrav izvoljeni prihodnjega novem/bra?
ODGOVOR: 435 članov poslanske z/born ice (Rreipesenta-tives), kar je vse članstvo srpodnje zbornice kongresa ('House), niidalje 44 senatorjev (tretjina shiata). Vršile se bodo tudi volitve 33 državnih governerjeT, mnogih državnih zakonodajnih zlbornic, občinskih svetor in žtipanov.
stoletnica škofa jakoba trobca v
polhovem Gradcu
''iSlovenec'' poroča: Pripravljalni odbor za TroJ»-čevo j»roslavo v Polhovejii Gradiču, -prire<li vprav na 100 letni rojstni dan 10. julija celodnevno slovesnost v počasti-
AiaVici imenujejo Fel el Khe-! leifclt, je bil glavno preklada-|liwče in tržišče za trgovino s pravljično deželo Ofir. -Eni menijo, da je ta dežela bila v Vzftiodni ali Južni Afriki, drugi pa trlde, da je bila v Vzhodni ali Južni Arabiji. Tretji pa celo trdijo, da je bila v Iiidiji. Vsekakor je bila t.)a dolgotrajna vožnja, zakaj v 10. poglavju ktojige o kraljih se glasi:
"LMorsJke ladfje kralja Salomona. ki so po morju vozile z laldjami Hirama, so prišle vsaka tri leta in prinašale zlato, srebro, slonovo kost, opice in pave.'* Zdi se, da je bil promet iz luke Ezeon-Geber v deželo Ofir reden in se je neprestano razvijal v določenih presledkih, ker drugje v isti knji-
PIKNIKI
Zdaj, ko so pikniki v najlep šem in največjem cvetju — ali kako. naj že rečem, — bi ne bila škoda, če bi »pregovoril par besed o zabavah, ki so tako značilne za ameriško življenje.
V Ameriki se je v zadnjih petindvajsetih letih vse precej iz7jre-menilo, le pikniki so dandanes isti kot so bili pred četrt, stoletja ali pa še prej.
Pivo je naprodaj in rendvičct ti ponujajo s tako vztrajnostjo, da bi moral imeti devetogubnik, če bi hotel in mogel že vsaj stoti del tistega, s čimer te silijo použiti in prebaviti.
Janca pečejo kakor so ga pred petindvajsetimi leti, tod« janec je bil pred petindvajsetimi leti ves o>d muh in tudi dandanes je ves od muh, pa naj odborniki z dimom, vejami in drugimi pripomočki nnuhe še tako vztrajno odganjajo.
Razloček med tedanjimi in sedanjimi časi je le v ceni. To se pravi: pred petindvajsetimi le ti si plačal ob devetih zjutraj-blagajniku dolar, pa si lahko za
te v moža, ki je sledil Baragovemu in Pirčevemu klicu, odšel vigi beremo, da je Salomon dobi-	ob enajstih zve-Ameriko, postal duhovnik-mi-
si.jonar in zaradi posebno blagoslovljenega delovanja po božji Previdnosti zasedel celo škofovski prestol v St. ClouVlu.
Ko se ga v teh onzklatna uu
V nedljo, 10. julija, bo v Dvo ru pri Polhovem Gradcu ob 9 sv. maša z govorom. Po sv. maši bo sprevod k Trobčevi rojstni hiši na Logu, kjer se b) odkrila spominska plošča.
SALOMONOVA LUKA OB RDEČEM MORJU ODKRITA.
EDINA SLOVENSKA PO<tREBNIKA
__V NEW YORKU IN O^O^ll I
PETER JAREMA Mme. JULIJA JAREMA
(zrn moške)
UJA 2
Cza fenske)
Pogreb p 110. in VEC
P redno great* fie tako dale« Hirajte nam
Jamttoo, da boste s nafto postr
7th ST., med I. Ave in Ave A YORK TeL: ORchard 4-2868 H B B O N X
kam drugam, pa Ge je pridite, ali pa telefo-i pojasnilo.
zadevelJaL PROSPEKT AYE, vogal 155 Bt reLj MElroae 5-6577
Blizu severne o'bale Rdečega imorja v zalivu A'kaba so a-merišlki arheologi že dalj čaisa izkopavali ter iskali sledove starih naselbin. Sedaj se jim je posrečilo, da so odikrili luko, ki je okoli teta 1000'do 800 pred Kristusom močno ovetela. V pušičarvelkem peis'kiui precej daleč (M morja so izJkopali vz tal celo ladijske vrvi, ki sklepajo iz njih, da so bile na njih v^idra-n e "Salomonove ladje. t
Odkrili so namreč tisto lu ko, ki je o njej tudi pisano v rpivi knjigi "'kraljev.** Tami-kaj je v 9. poglavju rečeno med drugim tudi takole: "In Salomon je naredil tudi ladje pri Rzeon-Gpibru, ki Ieiži pri Elotu in mbrežpu morja v deželi EJdo-mitov. In Hiram je poslal svoje lilaipee v ladjah, ki so bili dobri lad ar ji ter na morjih močno izkušeni, s Salomonovimi hlapci. In so prišli proti Of i ni in prinesli od tam 620 sto tov zlata ter ga prinesli k<ra fju Sa lornonu.' * ESzeonXxeber, ki ga dandanes
val vsako leto 666 stotov zlata. {'er 0(lce.ial sodčke, dočim je da Srelbra pa je Salomonov zavez- ne* kozarec po grošu — ali, kje.-nik Hirani toliko navlekel v EO boIi gosposki — celo po daj-deželo, da slednjič ni iimdo no- ,mi> l)a Je .za ali ^i111 bene cene več.	i a če komaj za pljunek in ni —-
Pozneje pa je tisto znameni- ko se	tekočina v sodčku
to luko zasul puščavski pesek, <lnu ~ ponavadi niti pljunka tako da je dandanes dober ki- v<*' vredna, lometer oddaljena od morja. V j Toda na pikniku je vse dobro, hišah, ki so jih pri izotopava- na pikniku gre človeku vse v nju odkrili, so našli mnogo ba- slast: frankfurtarji, ki so kar , krenili prorlmetov, kakor ribi- zeleni od same jeze, da so še na •Mfke kavi je, žeibl^e in "konice svetu; kislo zelje, ki ima že po vsulic. Drugo leto bodo izko- eukru okus, in '4švicarski*" sir, pavanje v večjem ofosegu na- ki ga je treba skoraj prikleni-
daljevali.
VOLITVE STANEJO.
Tiskanje kandidatnih listin za nedavne volitve v češkoslovaški preistolnici je stalo lepe denarje. Izračunali so, da so stranfke izdale samio v Pragi za leta'ke in drugi tiskani propagandni materijal 675.478 Kč.
NAJVEČJA ANGLEŠKA ZASTAVA.
Za obisk ainglešike kraljeve dvojice v Parizu koncem tega meseca šivajo v Franciji naj-vdčjo angleško zastavo. Zastava bo imela 1500 kvadratnih metrov površine in bo visela za časa obisk a angleških suverenov z Eifelovega stolpa.
ADVERTISE IN GLAS NARODA"
za
bumbJm prtm« v ,«mrt AtaJ ali .ftlUtt -Mga .«4 ▼ VMfcfsfc
HM w
Kdor Je
Je potrebne, da Je letne skoftnje V*m potcekne preekibetl, da |e peM»awJa a»ne obrnite na naa sa vsa aojasnQa.
stvareh. ...VtM
ia Utre. ««u «e
sa pevrato* doveljeala. sa potovanje
Ml nreskrkMao rse, kadM protaje potni liste, vlzeje In sploh t še. kar Je aaJhitrejfteiB tasa, ta kar Je glavna, ta
Nedriavljanl naj ae edlaiaja do sadnjega treaatka.^ kfee se doki It Washington« povratna dovolJenK	ffgMW.
trpi
PHHte torej takoj sa da boste poeenl in
»vodila In
petovatt.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Tr»v«l Bureau)
216 West 18th Stvaet
WewXoi'k.N.Y.
S
m
tti, da vese4ičnemu odboru z mi ze ne pobegne.
Tako je bilo takrat in tako jo z morebitnimi malenkostnimi izprememlbami tudi danes.
Bila je pa vmesna doba — šestnajst let proliibicije — in tisti časi bodo ostali vedno v spominu.
Ni karte me napačno ne sodite, če rečem in zapišem, da je ukradena in prisleparjena stvar vedno mikavna, lepa in dobra. Temu sledeča mačkovi t ost je seveda huda, toda o nji ne bom raiapravijal.
Da, tisti pikniki so bili nekaj posebnega. Pivo niso toči li, kajti prohilbicija je odpravila saimo dobro pivo, toliko večjo vzpodbudo je pa dala drugim ddbrotam — če zasližijo tako ime.
Bil sem na nekem pikniku v gornjem delu newyorske drža-xe.Ob enajstih dopoldne so zvalili s trucka petdeset galonski sod močnega californičana. Ob šestih zvečer je bilo treba iti še po petindvajset galon. Vse je bilo po deset centov: kozarec; vina, malo manjši Jcozarec žganja, senviči in cigare.
To je še šlo, ker je bila pijača ene vrste. Drrigače je bilo na nekaterih piknikih v naši naselbini.
Vsem članom je bilo naročeno, naj prinesejo pijačo s seboj »aj jo podarijo dmstyeni
Magajni. Med grmovjettn jfe bil
točaj, okrog njega pa najbolj pisana zaloga, kar si je more človek predstavljati: kaliforni-čan in newyorcan; 'belo vino, kalno, čisto, zbroagano — dvajset do trideset galon vina in vsako drugačno. Drugačne barve in o^psa.
Desetkrat se te je lotila žeja ai (petkrat ti jfe točaj drugačne pijače nalil.
P%nik se je ob.en^sti^ Oh dveh popoldne ie bilo že ču -ti t i . in videti posledice.^Potfledi-ce v glavi in v travi.
9 T/% 8 KiBODA"-NewTirrt
Saturday, July 2, 1938
(FHB LABGEST SLOVENE DAILY IN TJ. 1. 9.
HITZI BJELEVAC.
STARI ISTANBUL
(Turška sultam-ka prestolnica po padcu Bizanca/.
Francoski parnik brez sledu
izginil
Ko je maja meseca 1453 padel Carigrad Turkom v roke, se je me£to raaprostiralo na o-bali Mannoivtkoga morja od JedikFula pioti Sarajiburuiiu, preko Zlatega ro^a naflOalat in na diu(gi strani ob Bala ti, Fenaii do Ejuba, kjer so branili mesto stari obratn>bni zidovi z zaipada. Od poglavitnih 'poiflopij je ostal veliki dvor, canska palača na Zlatem rogu, sedanji Jerahatan seraj, sv. Zofija, nelkoli'ko samostanov in kakih tri is»to cerkva in hi«. Bilo je še nekaj druigi lupo^Iopij, ta"ko poslopja za sodišča in državne dblasti, patriarhov dvor, dvajset palač princev in visokih dostojanstvenikov Bizanc«, v ostalih hiišaih je bivalo in kupčevalo grAko in judovsko prebivalstvo. Najnujnejše, pri-morMko, trgovsko življenje je bik) v Galati. In je bilo v rokah Genovčanov, Italijanov in drugih nan h lov.
Današnjemu Carigradu je tre'ba odvzeti vse ti<sto, s čimer je veliko mesto, pa dobimo sliko Bizanca, prestolnice, ki je zapovedovala polovici sveta. Današnjih delov mesta, Bevog-lije, tedaj niti ni bilo. Tu, kjer je zdaj 300,000 ljudi, se je razprostiral velik goad. — Današnjemu Carigradu moraš rtdvizoti tudi prekrasni Bospor. Vise njegove palače in vile, asfaltirane ceste, avtomobile in ladje wist ran i pri \iiodu iz črnega morja in proti vhodu v MarmnirWko morje še Rumeli in Anadoloiihi^ar z Utsktudarom, ndlddanje 'Zlato nuesto Bitinij\ ki ga niso prištevali k stare-imu Bizancu, pa do starega Kalkedona današnjega lepega Kadikeja. C'e doldamo temu še zaliv Evi: ropi je s Prinčevimi otoki, dobimo sliko nekHanje-ga Carigrada, ki so se zanj TnHd toliko borili, da bi prenesli svojo prestolnico v nekdanji Konstantinopolis . . .
Kako velika je bila ta žalo-igra, je videti kasneje, ko so Turki pritisnili svoj pečat na mesrto in njegovo notranje življenje, ko so porušili ostanke bizantinfske civilizacije.
Grki in Judje so odšli iz Is-tarthula vadolž obale Zlatega roga, kjer so si zgradili za.sefl>-ne četrti s trgovinami in so pustili Turkom drugo stran Galate. Nekaj judovik^ih rodbin z majhnimi trgovinami je ostalo ortdi, kjer je zdaj Jeni rkžaimija in kjer je kolodvor.
IstanfbuU ki so zanj Turki
prelili toliko krvi, je naglo ra-stel in se širil na azijski in evropski strani. To ni bilo I samo mesito vel i kili trgovskih ' poni joti j, marveč tudi mesto, kjer je sultan na debelo delil dobrote, naslove in čaisti jani-Icarjem, janičanekim again in , brezštevilnim hodžein (svečenik oan), ki so hodili s sultanovo vojsiko, da so vedno gojili goreenirikega duha. vojnikov.
Porušili so bizantinske palače in -ezidali dvore za paše in vezirje. Džaanije in mederse (učilnice), so se dvigale, |m>-pravljali so obzidje. Rušila se je stara zgodovina Bizanca in se porajala nova agodovina Os-manov. — Z rastje so lepe, nove hiše v arabs-ke-m in pei^ijskem slogu, zi/dali so džamije (moše-je, minarete, umolknili so zvonovi, prenehale. so procesije, duhovniki in menihi so pobegnili, a nftijezin se je |x)VA|H'I na minaret in klical Alaha . . .
Druga j»olovica petnajstega stoletja je minila a mesto se ni več dosti spremenilo. (1a-.rijg-rari je bil podoben velikemu |taborišču vojakov in je bil pre. jhmlno mesto turške sile, o«l koder se je krotala proti Balkanu , in dalje v Bvropp. V pred-l me-tjiih je taibou jJo na stot-Lsoče . vojakov. V medtm je bilo kot v vojosiniei. Janičarski age, jjaničarji in njihovi poveljniki so jc7darili ]xi ulicah v popolni bojni opremi. O kakem redu ni bilo ne duba ne sluha, vise je bil samo bojni pohod. Velikanske mn-nžiice ljudstva iz na joddaijoneših krajev oto-i na nekega imlperija ;trgovci, votlonosci, hodže, žerus&e in o-'troci, sužnji, vse se je stekalo v Carigrad in dalje proti Jadranu. Prišle so bolezni, tudi. kuga je precej dolgo strašila.
Veliike zmiayp Selina in Su-le.rmana so donasšale carstvu neizmerne dohodke, ki so se vsi Obirali v Carigradu. Pod to vlado se je začelo dvigati stavbarstvo, najprej v prestolnici, potem še po drugih krajih prostrane države, ki je segala od Perzije, severne Afrike pa do Bud i nnpeiHte.
Doba velikega turškega stavbenika Kogja Sinan Alge je bila to. Ta je zgradil nič manj ko 81 velikih mošej, 50 manjših In ez minareta, 55 med res (u-<MInic za hodže); 26 grobnic; 17 javnih kuthinj in sirotišnic; 6 vodovodov; 8 mostov (nuVl njimi znani most čez Drino pri VLšegrarliu) ;> 17 sarajev (hote-
lov za potnike); 33 dvorov; 32 .^kladičJe in kopališč (hama-mov). Mimo njega so gradili tudi drugi stavbeniki, tako Beg Davutajga, Mehmedaga, Alnnr.l<čauš, Sulejmanaga, Haj-rcdin in di u-gi.
Nekdanji bizantinski vodovod je bil pokvarjen in treba je bilo drugega. Dotedanji bizantinski vodnjaki so bili one-čejeni in so imeti tudi premalo vode za vise to metsto, kjer je živelo pol milijona ljudi. Kogja Sinan je prenovil stari vodovod po zapovedi Sulejunana Zako-nodavca. V tem čaisu so nastale veliike stavbe, tako Su-lejmanija džamija, Jeni džamija in Sohzade. . Izmed palač naj omenimo za to tlobo deset sultanovih dvorov, ki so jih postavili na kraju bizantinskih. V Us k udaru sta nastala dva. <>d,paiš in vezirjev je imel Meh-nnid paša Sokolovič dva dvora, blizu Aja Zofije in kot letovišči* v l^kudaru. Od bizantinskih so (»opravili samo Veliko palačo, ki je služila za sultanov harem.
Okrog 50 medres in 300 mo-šej je naistalo v tej dobi. To-i*ej je bilo okrog 35,»M)0 soft (kandidatov za hodže).
Dne 16. ju/nija je londonski pomorski urad oibra«vnaval nenavadno skrivnostno vprašanje, kako je brez slechi izginila francoska tovorna ladjah
Dne 8. marca je iz lulke Car-j diff odjplul francoski parnik | "A^glo-AuistraliaTi" ki je ob-; segal 5466 ton. Vozil je v Vancouver, kjer je hotel naložiti les. Na krovu parnika je bilo
menjenega duševnega in telesnega življenja pa je povišana temperatura. To ni noben znak kake bolezni, mawee pomen« le, da se je telo prilagodilo hitrejšemu delovanju.
38 mož posadke. Parnilk je imel s sel)oj dovolj vode in premoga. Zadnje brezžično sporočilo je parnik poslal in se je gladilo: "Danes popoldne smo pluli mimo Favala z 9 vozli hitrosti. Porabili smio 36 ton premoga. Vreme slalbo. Na krovu vse zdravo."
Od tistega dne pa nihče več te ladje ni videl Zadnja ladja ki jo je videla, je bila Škotska ladja "Heather." V zaipis'kvh te škotske ladje je za«pisano. »da je tistega dne bilo viharno vreme in da so valovi lani jo močno premetavali. Ko so pomorska cfola^tva zvedela, da za pami-koro ni'kfjer ni sledu, so začeli brezžično iskati ladjo Ker pa
ni bilo nobenega uspeha so nehali iskati. Šele pozneje je prišla z Cristobala novica, da je •blizu tam ob Patoamtikem prekopu ai ldkl z morja dva oken-sfta pokrova, ki je na njih bilo zapisano "Amglo-Australian." iKimalu pa se je pokazalo, da ti sita dva pokrova nista s iste la-Ije.
Kakor je preilsednk londonskega pomorskega urada izjavil 16. junija, se je že večkrat dogodilo, da je kaka ladja brez sUdu iziginila na .morju. Nikdar pa se še ni zgodilo, da bi bila iwginila talko velika ladja, kakor je bila sedanja^ Ladja je bila v najboljšem stanju.
Ladja se je morala potopiti tako naiglo in nepričakovano, da ni bilo niti čaisa, da bi bili mogli možje brezžično zakli^ati na pomoč. Morda je tisti h"np, kje pod njo ravno i-ztbrnlhnil
kak podmorski ogmjenik, nakar jo je morje kratkomalo požrlo. Morda so popokali kotli na ladji ali pa eksplodiral premogov prah. Nekateri mislijo, da je ladja .zadela na kako plavajočo mino. Tudi to bi bilo mogoče, vendar bi bili na poti, po ka»teri vozi sicer dovolj ladij, našli vsaj kak Ostanek nesrečno ladje. Zozironm na vise to je londonsko pomorsko sodišče sklenilo prekiniti olbrav-navo za nekaj tednov, da se dotlej morda najde kje kaka razlaga.
lll>l,Hn,.i,|!llllll||||-jt|llllll||.li|j|1ltllll|h(!|! ,iiui{iii',,i,:iij-.iirn'"!iii MiifWfiiiiMirtlWiii
Iti" tl»if
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA*
llllllll|tlii|tHUlH|,|t,|llllllU||lii|ll«lll|||||.ftllH iNHHl^^Nlllll^^M^^IIMlM^Vliiii
l||«|»fH'*"Nl|||t|It|||jjifffilMffijj.i||Il>l!II||..§fi#MlllJ|||jiffl^* a|ntllt||||..(|filllt||||.-i||lllf 1'Tii..C|||lfIH|||.-«||ll>lll|||||if||}HVi||||-»|ftll*fl|||j-«|tVtliM|||.
... Spisi... Povesti
TOPLOTA ČLOVEŠKEGA TELESA RASTE
?
Preiskave nemškega medicinskega zavoda so pred kratkim dognale čudno dognanje. Doslej je bilo znanstveno <lognano in dokazano, da je povprečna toplota človeške krvi znašala 36.8 stopin.i Celzija. Medicinski krogi pa so že del j časa trdili, da človeška toplota raste. Preiskave tega zavoda so dognale, da je res tako. Ta zavod je dognal, da je povprečna temperatura človeškega telesa 37.5 stopinj Celzija, kar je včasih bilo že znamenje vročine. Seda.i pa je to nekaj docela naravne ga in navadnega ter ni več zna menje bolezni. Razlagajo pa t<": stvar takole:
V prejšnjih časih je človek živel bolj mirno življenje ter se je silno malo razburjal. Dandanes pa je takega življenja ko nee. Moderni človek tako ^ivi, • la so mu živci ved m razdraženi. Mora pač živet'/ čisto dru gače, kakor so živeli njegovi dedje. To pa ima brezpogojno za posledico, da se je tudi njegovo telesno in duševno razpolože nje spremenilo. Izraz tega spre-
Don Kitiot
Spisal Miguel Cervantes
To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in (veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne lite I rature.	158 strani.
Cena 75c.
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI KjOBINSON.... 75c
MATERINA ŽRTEV. 240 Btrani. Cenm ...............
Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja.
MLADIM SRCEM (pur krasnih trtic pisatelj*
Meška) -...................................................... 2»«
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75
Do skrajnosti napet roman Iz modernega življenja. Oppenheim je znani ang>e$kl ro-anopisec poznan i>o celem ivetu.
MIMO ŽIVLJENJA, C:W Ivan Cankar. 230 str.
Cena .SO
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........60
MOŽJE, spisal Emerson H ogli. 209 strani. Ctnal.M
Zanimivo delo. ki bo ugajalo vitkemu CUa-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
MRTVI GOSTAC ......................................................35e
AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 09 Btrani.	Cena $1.00
Kersnik je poleg JurClCa naš najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jih Jurčič vsled bolezni in smrti ni mogel zavrSiti. je Kersnik - u&iHišno dovrSU. "Agitator" bi»».v._ »ae<l njegova najboljSa dela.
IZBRUH VULKANA
ANDREJ HOFER ....................................................
BELE NOČI. MALT JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................
Kratke iiovesti 1» življenjepis pisatelja. To so prva književna dela e!»vnega ruskega romanopisca.
BEATIN I>NEVNIK, spisala Luiza Peajakova. — 164 strani. Cena ...........................................
Poleg Pavline Pajkove je Luiza Peajakova takorekoč edina ženska, ki ae je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko duSo.
BELGRAJSKI BISER ............................................
BOJ IN ZMAGA .....................................................
CVET1NA BOROGRAJSKA ___________________________________
CVETKE (pravljice za stare in mlade)—..........
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) .......................
DEKLE ELIZA, spisal EdnranO de Cancourt. 112
strani. Cena ....................................................
Concourtova dela so polna flnes in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijib nekateri so mojstrsko podani Ln ima čl o v »le med branjem vtis, da posamezne osebe sadijo era j njega ln kramljajo C njim.
DEVICA ORLEANSKA ...........................................
DVE SLIKI, spisal Ksaver MeSko. 103 strani.
Cena
Dve čtrlcl enega naSlb najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta molstenko zavrženi, kot jih more savr&iti edlnole naš nežno-čuteči Mefiko.
ELIZABETA, HCl SIBIRSKEGA JETNIKA........
FRA DIAVOLO ____________________________________________________
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran MU-
fflLnskl. veselomodre humoreske, 72 strani KMEČKI PUNT, spisal Aog. Seno«
Zgodovina nafiega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščakt. — "Za4njl kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen roman bo sleherni a užitkom prečita1.
KRALJEVIČ IN BERAČ ___________________________________
KRVNA OSVETA (povest Is abruitrih gara)___
LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cens. Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari-Knjiga 1» svetovno znano deL*.
LISTKI. (Ks. MeSko^ 144 stran! ............
MALI KLATfSŽ (spisal Mark Tinin) -------------
MALI LORD, misala Frances Hodgeson Burnett. 10S strani. Cena ____________________
Globoko zasnovana povesi o otrokn. ki gane odljadnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne posna raUk med bogatini In reveži, pač pa sna razlikovati le med dobrim
50e .60
.00
35«
45« 30c 40c
.40
50e .00
S5c Ms
M ..19
Igralec
Spisal F. M. Dostojevski
265 strani
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti kla.sieno opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
Cena 75c.
Idiot
Spisal F. M. Dostojevski
TRI KNJIGE
Nad 600 strani
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa* hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega.
Cena $2.25
S0c Me .J«
.1% 70e
Stlrl zanimive Črtice naBega priznanega pisatelja.
MALENKOSTI, spisat Ivan Albreht. 190 strani.
KAKO SEM SB JAZ LIKAL, opisal Jakob Ale-ievee. TRI knjige po ISO, 180 in 114 strani.
Cena ------- jBO vsak zvezek. Vsi trije._______
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo In življenje km p takega fanta, ki so ga stari-81 poslali v fiole. kjer se je vzdrževal s lastnimi sredstvi ter idaj lažje, zdaj tpije, lezel od Sole do Sole ter al slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjlm m pisane živahno. Ob dfcanjn se bo mossl &ta-> telj večkrat od srca nasmejati.
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal
Jftles Verne. 69 strani. Cena ________
Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bl Imel
I tako živo domišljijo kot jo je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčile. Pred dolgimi desetletji .je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd.
NADEŽNA NIKOLA JAVNA
Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cent. ......... .85
Junak? tega romana blodijo in tavajo skorf temo življenja. Vzpenjajo se kvigku, a sredi pota omagajo.
NAŠA LETA. spisal Milan Pngelj. 1» strani. — Cena vez..............70	BroS............. JO
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki j«; poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NADEŽNA NIKOLAJAVNA
Spisal V. M. <»aršin. 112 strar*!- Cena ---- .85
Junaki tega romana blodijo in tavajo ukozl temti življenja. Vzgajajo se kviSku. a sredi
|K>ta omagajo.
NA INDIJSKIH OTOKIH .................................— &0e
NA RAZLIČNIH POTIH ................................-.....
NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trde M-zana. 115 slranJ. Cena ....................................
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v Človeku v prvib letih svatovne vojne".
PESMI V PROZI, spisa. (bas. Baudelaire. 112
strani. Cena ........................................................ -9®
Verna slika pestrega vellkomestnega Ilv-ljenja ln spominov nanj.
P1NOV1NSK1 OTOK. spisal Anatole France. 198
strani. Cena -..................................................... .00
To je oatira na francoske pretekle In sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobsiren v svoji zsbavljlcl.
PLAT Z* ONA, spisal Leonid Andrejev. 181 str.
C« .19
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vBebuje knjiga Se dve. namreč "Misel v megli" in "Brezdno".
PARIŠKI ZLATAR ...............................................85«
POŽIGALEC ........................................................25e
POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................80s
PATRIA (povest lz irske zgodovine) _________________89«
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 19 strani. Cena ............................................... 40
Knjiga vsebuje tri povesti naSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njesove misli so globoka ln mehke. Posebno ženske so vnete sa njegova dela.
PRAVLJICE.
Spisal H. Majar. Izbrani 1« prostega naroda. Cena ...........................jM
PRAPREČANOVE ZGODBE ________________________85«
prigodbeČebelice maje. m m. _______u-
prvič med indijanci. Poveet im Časa odkritja Amerike. Cena ................... ,99
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ___________S9c
rdeča in bela vrtnica .............................99s
PTICE SELIVKE. Rahindranat Tagere. Tnk ves. 94 strani. Cena ........................................ .15
Prgeovori. eseji in misli slavnega indijskega pisatelja.
Student naj bo. — nas vsakdanji
KRUH. spisal F. K. Finigar. 99 strani. C«aa J9
NaS mojsterskl pripovednik nam »mil v tth L50 dveh svojih delih obilo dudevn^a qiltka.
PRAVLJICE. KoSutnik, II. zveaek. Ocot...... JS
pravljice. H. Mayer. Cena ................ Jft
TURKI PRED DUNAJEM __________________________89«
TATIC, spisal France Bevk. Tttfa vas. 99 str.
QfM .10
NaS izboren primorski pisatelj nam daje * tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil «vofl w materi.
TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika
rt	.
izdaja. Broe. 3 knjige. Ona......3J2J5
Vullt^n Maron, 200 milj jugovzhodno od Manile na Filipinih, je pričel bruhati la^o n pepel.	SI
ket* && je pri itffcru&u tega -vulkana'izgubilo življenje; 1200:ljudij.^	| 2 Is6 WEST 18th STREET
Publlshliig Company
NEW

Y.
C
ODP-Vt« M
Saturday, July 2, 1938
-ff
LAAGEST SLOVEOTS DAILY IK U. B.
oj za ljubezen
MUM IZ 2IVUUUA Q ZA "6US NAR0QA" PRIREDIL: I.H. 14
Pri niagarskih slapovih
Piše FRANK TROHA, Baifberton, O.
(Nadaljevanje.)
Rozana pa le predobro ve, da se Regi toliko ra^govarja a iMaud, ker ste mu z G wen pripomogli, da je mogel biti ž njo toliko sani. Gwewn pa je hotela svojemu očetu napraviti uslugo, da ga prepriča, da je slednjič merodajna samo njegova želja, ako bi sa kazala sproti Hunld<ley7ii< bolj dovzetno. Da sta se pa 'dba že ne'kolikotkra't skrivaj sestala v parfcu in sta se natančno o vsem dogovorila, tega stari gospod seveda ni vedel. In ko se pri Rozani pritoži zaradi Gwenine samo-glavosti, mu prav*i:
"Ne smete m i« liri, da Owen Mr. Huiid'leya ne mara, njena odbijalnoat ioma sivo j vamk samo v deklici sramežljivosti. Kot pase mi zdi, se'Mr. Hunldley zelo zanima za njo. Rada vam bom .pomagala, Mr. Latftham, in bom okušala včasih tako urediti, da bosta Owen in gospod Huirwfley kdaj sama. V tem ozira je lahiko mnogo napraviti. 53di se mi pa, da vas ima Mr. Hundley v veliki ča^ti in se ne bo branil postati vaš zet Včeraj eem sl-šaia, ko je rekel, da je dovolj star, da more ^misliti na žeoiitev, da pa do sedaj še ni imel nikake priložnosti izbrati si primerne spremljevalke s-koei življenje."
4<,Tako, tako? No, to je pa precej ugodno. Miss Rozana. Torej prosim vais za vašo pomoč. V resnici ste 'zelo razumna mlada dama in ste nri dobro svetovali. Uipam, da sedaj ne bom razočaran."
"Ne l»oste, ako boste ie dalje delali tako diplomatsko, da bosta morala Gwen in Mre .Reginald misliti, da vaiša želja ni merodajna. Potem se bosta oba čudila, kadar bosta spoznala, da ste vi, ne da bi opassila, na nju vendarle viplivali.'*
Tako .80 Vtsj uganjali s sparim gospodom veselo igro, ra-zun Regi/ta in Maud, katerima o tem niso ničesar *povo lali.
Gwen in Maud se takoj apočetika dobro razumne in Gwe-[ ci je kmahi znano, da njena nova prijateljica njenega brata' iskreno ljulbi. Njene oči so ji bile prijazne i/vdaja like in Regi' bi moral biti iz kamna, ako ne bi podlegel čaru njenega bitja. Včasih ga rikrivaj še zaboli srce zaradi ' Rozane, toda, hvala Bogu, Mauid o tem no ve ničesar. Oba se kmalu talko ztbliža-ta, da sta mogle biti Gwen in Rozana s celim raszvojem popolnoma zadovoljili.
Da je postalo Rozanino stališče v hiši vedno trdnejše, je prišlo samo od s^be. M<l*do je ne smatra več za its luž Vnko. in že skoro popolnoma pripada k dru-žini in to čuti tudi satma in je hvaležna uisodi. da je natšla ta mirni pristan. In ko je zvečer slednjič zoipet sama in mora misliti tudi na sebe, se je seveda poloti hrej>enje po Ra'lfu Tiefeabachu. In vpraša se, če ji bo zopet pisal, ali pa če ga bo njena <H*i>ovel za vedno odvrnila od nje.
Činibolj opaža, da se mlada para zbližujeta, tem/bolj omamljeno se počuti. Nič več je niso potrebovali in so mogli biti sami za seflie. Samo Winnie in stari gos/pod sta io še potrebovala. Ilvala Bogu, da ji dolžnosti niso pustile mnogo
prostega časa, da bi se vdajala tužnim mislim.
* * «
Medtem je bila Mary izpuščena iz bolnišnice.
Zdravniki so mislJli, da gre pri njej v prvi vrsti za duševno potrtost in za nervozno raadraženost. Zato mislijo, da jo morejo brez skirtbi poslati na svobodo in v življenje. Bili so celo mnenja, da bo dobro za njo, a'ko bo opravljala kaka lahka dela, ki jo ,bodo odvračala od prevelikega premišljevanja.
In tako je William za njo preski'bel stanovanje pri nekem svojem o>lkrbni(kiu, ki je imel nalogo nadzorovati sadne plantaže.
Vsak I^authamov uradniik je imel mično, majhno hišico, in v taki hksi je Mary dobila lepo sobo in dobro aš&rtbo ter je mogla, »ko je hotela, tudi kaj delati.
Mary pa je bila večinoma tiho in sama zase. Kako zelo je v njenem duševnem razpoloženju rastlo sovraštvo do Rozane, ni mogel nikldo skotiti. Samo njo je dolžila, da je morala od milade gospodinje in njenega sladkega otroka. Toda nikomur ne govori o tem. Alko pa bi jo kdo natančnejše o-pazoval, bi mogel pri njej opaziti neko prav posebno obnašanje.
OskHhnik je in tel ,pMko, s katero je streljal ptiče in druge živali, ki so bifle škodljive sadnemu drevju. Puška je stala v lesenem zaboju, s cevjo navagor, v veži pri kuhinjskih vratih in kadarkoli se je prikazala kaOca škodljiva žival, je oskrbnik pograbi! pu^ko in vstrelil.
Marv je -streljanje vedno z vetkkim zanimanjem opazovala in katdar je bila sama- in je nilkdo ni videl, je pogosto vzela puško iz zaboja, jo naklonila ol> lice in s sovraštva polnim popedom namerila na nevidni cilj. Pri tem je izgovarjala vsakovrstne psovke in vedno z Rozaninim imenom.
Kot rečeno, tega nikdo ni nikdar videl. To je delala samo, kadar je bila sama.
Mns. Lautiham je v svoji dobrotljivosti Še vedno skrbela za Mary; dobivala je olbleko in mala darila, kar bi ji naj delalo veselje. T<*da vse je molče položila na stran.' Vse je spravila v predal in ni ničesar rabilla Nič je ni moglo potolažiti, da je bila pognana iz hiše, v kateri ste stanovali gospodinja in njena hčerika.
Toda William Lautiiam ni trpel, da bi še kdaj prišla v vilo in ko mu je nekoč njegova žena izratzi željo, da bi saj enkrat smela dbi^kati Maiy, ji to strogo prepove.
" Nobenega miru ne bi imel, Gladys, a'ko bi vedel, da si pri njej, tudi tedaj ne, če bi te mogel spremiti. Vedno moraš tnfeHti, da je potrebna, največja previdnost. Četuidi so jo izpustili kot ozdravljeno, je pri visem tem zlobna in razdražena in more kaj napraviti."
Gladys se vda svojemu možu, toda stara Marv se ji smili.
Medtem, ko so se ljuibeeen^ke zadeve med obema paroma lepo raarvijale in se je Stari Mr. Laultiham veselil, da se bo sedaj zgodila njegova želja, je prišel dan Marvne^a godu. Mns. Lautham se posvetuje z Rozano, kaj bi ji poslala za darilo.
"Sam&o ko bi se mogla samna k njej peljati in ji izročiti, potem bi Sele krnela pravo veselje. Toda moj mož mi je strogo prepovedal,'' pravi gospa.
Razana malo pomisli, nato pa, da \>i Mary napravila kaj defarego, pravi:	' ^
"Kako bi biflo, ako bi k darilu doda-li 6e svojo in Winnie-no fotografijp, Mis. Uau^iam? Prav rada se bom peljala (k nje* ji bara vse prinesla in ji bom povedala, kako prijazno ■e je vedno sqjonjinjate."	OJalie prihodnjih)
Za prenočišče dobiti v Niagara Falls je pa prav lahka stvar. Je dovolj zasebnih hiš; ki oddajajo sobe. so moderni hoteli in kabine. Kar se tiče kalbin, so se mi Zdele najbolj romantične v Kanadi in ne predrage. Kabina za štiri osebe s kopalnico in vse prav Čedno urejeno za štiri dolarje, torej dolar za osebo, za eno noč. Jaz s svojo družino sem že storil načrt, da bom vzel v Kanadi kalbino v najem za eno noč, končno sem se pa premislil in okišlJ smo na stari kraj na a-meriško stran, kjer /smo prejšnjo noč prenočevali in tam smo se precej nasmejali. Ženska, lastnica hiše. je praznoveraa, ko sem ji prejšnjega dne plačal za prenočišče in ko je prejela denar v roke. je pljunila vanj. Jaz sem jo vprašal, kaj to pomeni in ona je odgovorila, da to prinaša srečo in tega se ona drži in trdno verjame. Ko smo potem zopet nazaj prišli prenočevat-, sem ji potrdil, da res pomaga pljuniti v prejeti denar. Ona je ponovno potrdila. Smejali smo se, toda sem ji naposled rekel, da nas ne bo več nazaj, če še park rat pljune v prejete dolarje. Tega mnenja je bila tudi ona, toda se je držala vere. da bodo pa zopet drugi prišli.
Kakor sem že omenil glede kabin, teh je dovolj zgrajenih na ameriški strani in v Kanadi. Mailsikateri lastnik kabin si je mislil, kako lepe dohodke bo .prejemal in kako bo imel le|>o življenje, ki mm ga bodo omogočili dohodki od kabin. Kakor se jih je pa že nešteto zmotilo in jim načrt podrl, tako se je tudi nekaterim lastnikom kabin. Domačin mi je pravil, kako je nek podjeten
VSE PXRNIKE
m
LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa:
SLOVENIC PUBL. CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 1216 W. 18th St., New Vork, N. V.
možakar zabil trideset tisoč v kabine, pa se končno pripeti, da noč mane, ne da bi le eno oddal v najem. Denar je potrošil in leži zabit v kabinah, pomagati se pa ne da iz zadrege. In to vise zaradi tega, ko hoče drug druigega prehiteti, za tisoče in tisoče turistov' je pripravljeno, končno pa dovolj turistov ni.
Isto talko je z raznimi spominki, ki predstavljajo vsakovrstne siv ari in igrače. Razni mali predmeti, izdelani iz vsakovrstnega materiala. Dosti predmetov je izdelanh v daljni ,Taj]x>nsfki, pa nosijo napis: Souvenir of Niagara Falls. Nešteto trgovin je, v katerih prodajajo te vrste blago in razne spominke. Nekateri predmeti so okuSno in lepo izdelani in najti je turli take, da si čflovek se misli ne, kaj vse bo videl, ko bo vstopil v trgovino. Privlačno je pa tudi tako, da človek ne more iz trgovine ne da bi kaj ku/pil. In tako se v tem ozira širi trgovina, toda trgovin je preveq, v nobeni ni to-lliiko prodaje, kolikor si lastnik želi. Zato je pa tudi j>onu-janje tem večje.
Rlaizvoj avtomobilske industrije je takoreikoč postavil A-merrko na kolesa. Ljudje iz nižjih in višjih slojev se vozijo od dne do dne skozi vse letne čase iz kraja v kraj. Turisti, ki so bolj premožni, pomagajo k trgovini v raznih mestih, kjer so letovišča in druge zanimivosti. Razvoj avtomobila in krajši delovni čas je pripomoglo tudi preprostimi delavcem, da si lahko vzamejo čas za izlet v razne oddaljene kraje. Toda pred dvajsetimi leti je bilo vse drugače. Ko sem se iivudil na daljnem Jugu, niso tamojšnji domačini sik or o nič vedeli, kako je v severnih državah in kaikšne so razmere tam. Dandanes ni i>a temu več taiko, kajti nekaterim ljudem je bolj po volji, da si rajši kupi .jo avto- nego hišo in potem potujejo iz kraja v kraj in reklo bi se labko, da prav po cigansko.
Kjer je potovanje dobra šola, se marsikdo kaj dobrega1 nauči. Kar vidi lepega, da je posnemanje vredno, to posnema, kar vidi pa slabega, ga to
za kratek čas in zabavo
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

domaČe ŽIVALI. 72 Btranl. Cena ...........so
GODČEVSKI KATEKIZEM. «1 strani. Cena .25 HUMORESKE. iN GROTESKE. ISO strani. Cena .80
Trda vez. Cena 1._
13 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 15» strani. Cena .... J* POL LITRA VIPAVCA spinal Fplgel. 136 str. .60
PREDTRŽAM. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25
SANJSKA KNJIGA ..........................6t
SLOVENSKI ŠALJIVEC. strani. Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ .00
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........7«
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA
< Knjiga vsebuje tudi Salnigro " Vse naše"». 18» stran!. Cena .............................50
ŽENINI NAŠE KOPRNELE, lil strani Cena .45 TE KNJIGE LAHKO N'ARoClTE PK1:

knjigarna "glas naroda
ti« WKST Iftth RTKRBT
NICW YORK. N. T.
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dau in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stro&kov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravuati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tuu: druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA:
Ban Francisco, Jacob Lansfcfr
COLORADO: Pueblo, Peier Čulig, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayok
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupeetič
ILLINOIS: Chicago, J. BevQfc Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero
in Illinois) Joliet, Jennie Bambich La 8alle, J. Spellch Mascontah, Frank Augustln North Chicagp in Waukegan, Mftfch.
War&ck
MARYLAND:
KltzmUler, Fr. Vodopiveo
MICHIGAN: Detroit, L. Plmnkar
MINNESOTA: Ghiaholm, Frank GouŽe, J. Lnkanicn Ely, Jos. J. Peshel Eveletb, Louis Gouie
..Gilbert, Louis Vessel Hibbing. John Povie Virginia, Frank Hrvatlcb '* *
MONTANA: Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW YORK:"	»
Gowanda, Karl Little Falls,
OHIO:
Barberton, Frank Troba Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar* linger, Jacob Resnik, John Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumie Youngstown, Anton KikeU OREGON:
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA:: Bessemer, John Jevnlkar Brought on, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okoUca, Mrs. Ivana
Kapnik Export, Louis Supantli Far re 11. Jerry Okom Forest City, Math Kamin Fr. Blodnlkar Green8burg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Poiantx Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Ballocb Midway, Jumi Ž ust Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Tprtle Creek, Fr. Scirffrer
West Newton, Joseph Jovan......
WISCONSIN. Milwaukee, West Allla, Fr. Skok Sheboygan, Josapl WYOMING: Rock Springs, Louis DiamondvlUe, Joe Rolluh
Vsak aaatopnlk Izda potrdilo a sveto. katere Je prejet Zastopnike teple
UPRAVA "GLAS NARODA"
%(>7>et e.jK>zori. da se je treba kaj takega izogibati. Potovanje ]>a tudi mnogo pripomore k znanju o dclavslkih razmerah. Pi*fid leti so bili <lelavei ol>-vrtščeni o raTnnerali v (lragili krajih potoni časopisov, angln-siko meščansko	jo
iiajertu-e «bja\^jalo lažnjivo ^»o-•latke in zato so bili »lelavci večkrat potegnjeni in mai*si-kateri se je prevaril, ko je šel za delom <lmgami in taikorekoč Ko,<lel na limanice. Danklaneis. ko je velikansko število <lelav-skega sloja organizirano, je kaj takega težje storiti, kajti delavci se takoj prepričajo, kor poda se na ogled manjša ali večja skupina in vsem to jim pripomore motorno vodilo — avtomobil.
"Ros je, da so avtomobili povzročili ogromno število ne-sreč in da so ubili veliko Število ljudi, toda to slaib»> stran ]>re-tehta dobra stran, kajti da se ni avtomobilska industrija tako razvila, bi bili v Ameriki še daleč nazaj, kakor so v nekaterih evropskih državah. Tn dandanes je Amerika pretpreže. na z dolgimi, širokimi tlakovanimi cestami. V raznih krajih je nešteto letovišč, parkov in drugih naravnih krasot in zanimivosti. Xa te se turisti o-zirajo in zato pa tudi potujejo na tisoče milj d alee v druge nepriznane kraje.
Da imajo Niagar.ski slapovi svojo posebno privlačnost, nam pa dovolj pričajo licenčne plo-(šiče na avtomobilih; te je opaziti i<z vseh div.av prostrane unije in tako tudi iz Kanade. Pravilo, da domačini najmanj vedo povedati o svoji okolici, še volno drži, kajti teh je tudi v Niaarara Falls dovolj in jih hlapovi prav nič ne zanimajo in imorda *si jih vsakih deset let en?krat. ogledajo. Tako je bilo tudi z nami v našem domačem kraju v stari domovini; za domačo okolico se ni&mo zanimali. pac pa- nas je vleklo
v druge kraje. Ko sem bil pred leti na obisku v domovini, seim se skoro vsaki dan oplazil na vrh griča, ki se imenuje Vražji vrtec. Najraje sem se pa plazil na vrh po skalovju ter si z vsemi štirimi pomagal, da s«>aii dos|>el na vrh. Brat se mi je smejal ter me vpraševal, kaj je tam gori tako zanimivega in dejal je, da' njega na tistem vrhu še nikoli ni bilo. Ko hi bili tudi okrog Barbertoua taki griči in vrhovi, tuidi mene ne bi bilo mikalo plezati na omenjeni 14Vražji vrtec**, kajti bi bil rekel, da taikih hribov imam dovolj v A-meriki.
Končno naj še to pripomnim. Takozvana višja družba si vedno lahko privošči, da se jK>da na izlet, kamor katerega veseli. Preprostim delavcem so se pa za kaj takega le malo kdaj želje vresničile. V Ameriki je pa končno tudi napočil čas, da si ljudje iz nižjih slojev lahko odtegnejo ntfkaj dni in odpotujejo v tuje kraje in na izlete, kjer se vidi kaj zanimivega. Slednjič se pa zopet vsakega oprime želja, da zopet odpotuje nazaj v svoj rojstni in do-maiči kraj, samo če mu je tam omogočeno za nadaljni obstanek življenja. Da je temu res tako, so mi ponovno potrdile 'besede mojega sina. Ko smo «e iz izleta po Kanadi zopet pojavili na ameriških tleh. je veselo vzkliknil: "Canada is nice, but. T feel much better on this Side.'*
Kadarkoli se podam v eno in drugo stran iz barbertonske naselbine, si tudi v duhu predstavljam svojo rodno zemljo ter si začnem misliti, kako lepo bi •bilo. ko bi se mogel tako voziti iz kraja v kraj v svoji stari domovini. Tudi to bi bilo lahko marsikateremu omogočeno, da so tam druge razmere in da ni neprestane pripravljanje za vojno, ki podere vse drugo, kar bi kaj boljšega nudilo za na-
KRETAJNJE
PARNIROV
SHIPPING NEW,'*
6.	julija :
Queeu Mary v Cherbourg Ilansa v Hamburg
7.	julija:
lie de Frauce v Havre
S. juliju: En ropa v Bremen
0. julija: Saturnia v Trst Volentlain v Boulogne
12.	julija-
De Wrasse v Havre
13.	julija : Deutschlaijii v Hamburg Aguituniu v Cherbourg Noruiamlie v Havre
15. Julija :
Statendani v Boujogne
K!, julija :
Conte fli Savoia v Genua i
1!). julija : Bremen v Bremen
M. julija:
Queeii Mary v Cherbourg d. julija :
Nieuw Amsterdam v Boulogne Kes v Genoa ..Chamylain v Havre -ti. julija :
Europa v Bremen 27. julija :
New York v Hamburg 24S. julija:
lie de Frauce v Havre .>0. julija :
Vulcaula v Trst 3-avgustu: Hausa v Hamburg Aquitaniu v Cherbourg Nurinaudie v Havre
5. avgusta:
Sta tend am v Boulogne ..Bremen v Bremen ti. avgusta:
Conte di Savoia v Genoa 110. avgusta:
t Queen Mary v Cherbourg
• t /i
Č*
11.	avgusta :
Chain plain v Havre •
12.	avgu-'ta :
Europa .v Bremen
13.	avgusta: Saturuia v Trst
16.	avgusta:
Nieuw Amsterdam v Boulogne
17.	avgusta: Nurmaudie v Havre Aquituuia v Cherbourg Hamburg v Hamburg
IX). avgutiia : Kex v (»euua 11» ile Franee t Havre ViH'udMtu v Boulogne '
23.	avgusta : Bremen v Bremen
24.	avgusta: 1'aris v Havre
(Jueeii ilary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v (ieuoa
30.	avgusta: Europa v Bremen Stateiniain v Boulogne Pe Gra^ee v Havre
31.	avgusta : Aquitania v Cherbourg Norma ndie v Havre
rod. Ker mi ni mogoče, da bi •se podal na izlet v domovino, kadar bi si to zaželel, se bom pa kar po ameriškemu izreku ravnal, ki pravi: "See America first!"
SPOMIN JNA STARO DOMOVINO
M
Naši K
RAJI
ZBIRKA 87 SLIK
iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7'/2 inčev
Ta krasna zbirka, vas stane samo
SPADA V VSAKI
SLOVENSKI DOM.
Narečju zaloga slovenskih kn|lf v Ameriki!
V knjigarni %"Glask N»rod»'^ lahko
dobit« vsakovrstne slovsnsk« knjig« t # \
naših priznanih pisateljev: Cankarja, Tavčarja, Jarčiča, jpreglja, KmetovtJ Miluinskega, itd. fi V lalogi imam«, prevod« del svetovnoznanifc mojstrov^ Gospodarske, gospodinjske in {^onSua knjige	Igre, pesmi, »emljevlde^
Ljubitelji lepe knjige naj piiejo p# cenik knjig, ki jih imamo ▼ salogL