Leto VIL, št« 33 v„Jutro«xiv.,šf.i«sa) LJubljana, ponedeljek 14, avgusta 193J 'ena t L pravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Bairm-gartnerja. Ponedeljska izdaja Pooedeljska izdaja »jutra« izrmjo vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal- cih dostavljena Din 5.- mesečna Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 to 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Italija v škripcih Imperialistična politika Italije je spravila Mussolini ja v silno težaven položaj, ki ga sili k čimprejšnjemu sporazumu s Francijo Beograd, 13. avgusta r. V »Politiki« objavlja njen diplomatski sotrudnik XYZ pod 'naslovom Italija v škripcih« daljša razmo-trivanja o sodobnih akcijah italijanske diplomacije in pravi med drugim: Korak, ki so ga te dni izvršile velesile v Berlinu povodom avstrijsko-nemškega spora. je razkril zelo težaven mednarodni položaj Itaiije. Mussolinijeva vlada se ni odkrito pridružila Franciji in Angliji, boječ se, da si ne nakoplje zamere nacionalistične Nemčije. Tako postopanje Italije pa je imelo za posledico tudi razpravo o veljavnosti in pomenu pakta velesil. Malo pred tem je napisal Mussolini članek, v katerem je nastopil proti svetovnim in mednarodnim konferencam, ker da ne morejo rešiti niti enega vprašanja. Pri tem se je skliceval na četvor-ni pakt, ki ga je predstavljal kot edino sredstvo za pomirjenje narodov. Med tem pa se je že pri prvem uveljavljenju tega pakta pokazalo vse nasprotje, ki vlada med njegovimi člani samimi. Seveda krivda ni samo na tem paktu, s katerim se fašistična Italija tako zelo ponaša in ki ga tudi Mussolini sam kuje v nebo. Nevšečnosti izvirajo iz same razdelitve sil v Evropi, a v prvi vrsti iz nedoločnega stališča Italije same Baš to bo onemogočalo četvornemu paktu da si pri velikih problemih v Evropi pri dobi solidarnost in avtoriteto. Že drugič > svoji novejši politični zgodovini je Italija na zelo nevarnem preokretu Na ta preokret opozarja zlasti razprava, ki jo jc nedavno objavil Scarfoglio pod naslovom Italija v Evropi od Crispia do Mus-solinija«. Zatrjuje se, da se skriva za piscem sam Grandi, bivši italijanski zunanji minister in sedanji italijanski poslanik r Londonu. On daje o četvornem paktu mne nje, ki se gotovo strinja s službenim sta liščem sodobne Italije. Za pravilno razume vanje pa je treba najprej opozoriti na neka ter a dejstva iz nedavne prošlosti mednarodne politike italijanskih vlad pred svetovno vojno. Cilj te politike takoj po zedinjenju je bil ustvaritev kolonijalnega sistema na obalah Sredozemskega morja. Z vso agil-nostjo mlade in ambiciozne države, kakršna je bila takratna Italija, je poizkušala dobiti gotove kraje ob črnem morju in v Mali A/i ji. Nekoliko stare rimske tradicije, a še bolj nujna potreba sirovin in pokrajin, v katere bi se stekal višek italijanskega prebivalstva, so silili Italijo k tej politiki. Sredozemsko morje, ki je od vseh strani pljuskalo na italijanske obale, je bilo takrat poprišče teženj vseh evropskih sil. Francija in Anglija sta zavzeli skoraj vso severno afriško obalo, Avstro-Ogrska se je preko Balkana silila k Egejskemu morju, a Rusija si je poizkušala preko črnega morja in Dardanel dobiti izhod na to stran. Za Italijo je bilo neprijetno, da je malo prepozno prišla v to tekmo, ko so njeni tekmeci že zavzeli najlepše dele. Da bi si zavarovala hrbet, je Italija pristopila k trozvezi (Nem-čija-Avstrija-Italija) nadejajoč se, da bo tu našla oporo za svojo imperialistično politiko. Prvi uspehi so skoroda opravičevali njene nade na povečanje svojega ozemlja. Dobila je nekatere kraje ob črnem morju, nadalje Eritreo in prostrano Somalijo brez velikih težav. Toda že pri prodiranju v Abe-sinijo so italijanske čete naletele na močan odpor in pri Adui doživele strašen poraz. Od tega trenutka, leta 1896., datira preokret v italijanski mednarodni politiki ir poizkusi približanja Angliji in Franciji Pri tem pa Italija ni zapustila trozveze, toda čutila je, da ji ne bo dosti pomagala pri njenih nadaljnjih načrtih za osvojitev afriške obale. Stisnjena v Sredozemsko morje je Italija najprvo začela voditi demonstrativno politiko tesnejšega prijateljstva z obema zapadnima velesilama, ki so bile zadovoljne, da preko nje lahko rušijo trozvezo. To je Italijo ohrabrilo in ji omogočilo, da se je z veliko mero brezobzirnosti vrgla na Tripolis. in se spustila celo v vojno s Turčijo. Toda ti uspehi so bili vseskozi le površni, ker Italija ni imela niti fizične, niti moralne moči, da obvlada vse težave, ki so se pojavile pri nadaljnjem prodiranju v Afri ko. Zadovoljiti se je morala z brezpomembnimi pokrajinami, ki so mejile na Tripolita-nijo. Pri tem jo je zatekla najprvo balkanska, a pozneje še svetovna vojna. Iz teh velikih spopadov je izšla Italija prilično razočarana. Zveza, kateri je Italija do leta 1915. formalno pripadala, je bila poražena, novo prijateljstvo ji ni prineslo koristi, ki jih je pričakovala. Ker v Afriki ni bilo več svobodnih kolonij, ki bi se ji mogle pokloniti, se je vrgla na Balkan, računajoč s tem, da bo tu našla nadomestilo. Toda na Balkanu je svetovna vojna ojačala željo samostojnosti balkanskih narodov, vrhu tega pa je nastala na Jadranski obali Jugoslavija, ki kaže težnje, da se uveljavi kot mednarodni činitelj. Ves ta razvoj italijanske mednarodne politike tik pred svetovno vojno razkriva težave ,v katere je zašla Italija, hoteč udejstviti svoje velike imperialistične cilje ki so presegali njeno moč. Scarfoglio v glavnem priznava te nezgode italijanske diplomacije, toda prizadeva si jih omiliti in drugače tolmačiti. Po njegovih trditvah Italija. sploh nima namena voditi kontinentalne politike, marveč stremi pod vodstvom Mussolini ja za tem, da v poletu razširi svoje ozemlje v Afriki in Aziji. To je ne samo njena zgodovinska naloga, nego tudi neizogiben gospodarski imperativ. Zato tudi ni prav nič kriva, če se je morala pod silo razmer baviti tudi z dogodki v Evropi. Nobena druga država po njegovem mnenju ni v tako neugodnem položaju kakor Italija, kar je v prvi vrsti posledica zveze med Francijo na zapadu in Jugoslavijo na vzhodu. Podpora, ki jo stalno izkazuje Francija Mali antanti, četudi to ovira sporazum med Rimom in Parizom, vsaj neposredno nI naperjena proti Italiji. Toda zveza med Francijo in Jugoslavijo je očividno ustvarjena za to, da ovira Italijo v njeni akcijski svobodi. Ta zveza je vplivala tem bolj nevšečno na rimsko vlado, ker je demonstrativno sklenjena takoj po razpadu italijansko - jugoslovenskega sporazuma. Pogrešno bi bilo, pravi dalje Scar, foglio, verjeti, da je Italija začela svojo re-vizionistično politiko v cilju, da sebi omogoči politični izhod iz zagate. Toda Italija je odrinjena od pokrajin, ki so že po svoji legi določene, da služijo njenemu razvoju in zato je Italija znova prisiljena, usmeriti svojo politiko na Evropo. Tu pa je naletela na tri sporazumne sisteme, ki so neposredno naperjeni proti njej. Tu je najprvo fran-cosko-poljska zveza, nato Mala antanta z izrazito francoskim vplivom in naposled še francosko-jugoslovensko zavezništvo. Italija ni sklepala nikakih zvez, ki bi jamčile njeno varnost in akcijsko svobodo. Na mestu tega je izvršila ono organizacijo, ki pod imenom četvornega pakta daje najprvo Evropi možnost, da se organizira na osnovi enakopravnosti. Na drugi strani pa nudi ta pakt Italiji oni skromni del varnosti, do katerega ima prav tako pravico, kakor vsaka druga velesila, če Scarfoglio, odnosno Grandi, govore o varnosti ,ki jo zahteva Italija zase, pod tem ne mislijo odstranitev kake posebne nevarnosti, ki bi ji pretila. Kajti očividno je, da niti ena organizacija, ki jo omenjajo, ne misli na kak napad na italijansko ozemlje. Za Mussolinijevo Italijo pomeni varnost odobravanje ali vsaj dopuščanje onih velikih imperialističnih teženj na Sredozemskem morju, ki predstavljajo glavni cilj njene politike od Crispija pa vse do danes. Zdi pa se, da je danes mnogo bolj, kakor pa pred 40 leti, obsežen Balkan v italijanskih načrtih V Afriki se je pokazalo ,da Italija ni sposobna iz nič nekaj ustvariti, kakor so to storile Francija in Anglija. Za pretvarjanje afriških puščav v plodne in bogate pokrajine, ki bi bile izvor bogastva, je treba nekaj več, kakor pa lahko da Italija. Na drugi strani pa se smatra Italija za naravno naslednico avstro-ogrskih osvojevalnih ciljev. Vse to je vzrok, da Italija mnogo bolj teži proti Balkanu, kakor pa preko morja na afriške obale. V težnji za to posebne vrste varnosti, ki bi ji omogočala izvedbo njenih velikih imperialističnih ciljev, je Italija zašla med dva bloka med Francijo z vsemi njenimi zvezami in med Nemčijo z njenim ogromnim in discipliniranim narodom in silno voljo po razširjenju. Leta in leta si je Mussolini prizadeval, da svoje zveze z Nemčijo izkoristi proti Franciji, računajoč, da bo na ta način izsilil koncesije na jugovhodu Evrope in v Afriki. Taka rimska politika je imela za posledico ohrabrenje nemških vlad k čim večji nepomirljivosti v mednarodni politiki, a v posledici tega še tesnejšo združitev velikega dela Evrope okrog Francije. Za Mussolinijevo Italijo je prava tragedija, da v trenutku, ko Hitlerjeva Nemčija vedno jasnejše kaže svoje namere za prodiranje proti jugu, Francija uspeva, da pritegne k sebi tudi Rusijo in ustvari ceio mrežo novih sporazumov. Mussolini je na koncu svojih kombinacij ln njegova zadnja poteza o priliki demarše v Berlinu dokazuje vso težino položaja, v katerega je zabredel. Bolj kakor kogar koli je Italijo strah pred »anšlusom«, toda njeni odnošaji s Francijo ji ne dopuščajo, da bi se spustila v spor z Nemčijo ter da bi se odkrito zoperstavila nameram Berlina. Tako je Mussolini prisiljen, da tudi proti Nemčiji vodi dvolično politiko, previdno sprejemajoč njene zahteve po reviziji mirovnih pogodb, ob enem pa odkrito podpirajoč dr. Dollfussa v odporu proti Hitlerju. V Nemčiji se še dobro spominjajo predvojne igre Italije s trozvezo, Nezaupanje berlinskih krogov do Italije je prišlo baš te dni do izraza v nekem berlinskem listu, ki uživa veliko naklonjenost Hitlerja. Razprava ima značilen naslov: »Nevarnosti sporazuma med Italijo in Francijo.« Pisec opozarja na stisko Italije zaradi tega, ker je Francija zavzela vse najvažnejše položaje v Sredozemskem morju in na kontinentu. Zato sodijo v Berlinu, da se bo moral Mussolini kaj kmalu sporazumeti s Francijo. Dejstvo, da je Mussolini pristal na zahtevo, da se v četvorni pakt sprejme določba o izključitvi pristojnosti Društva narodov v vprašanju revizije, je po sodbi berlinskih krogov važen dokaz popustljivosti, ki jo kaže šef fašistične italijanske vlade napram Franciji. V Berlinu so prepričani, da se bo to sporazumevanje vršilo na račun Nemčije, ki nima kaj dati Italiji v nadcuknado za vse ono, kar ji more zajamčiti Francija. Gotovo pa ie to nezaupanje, ki ga kažejo v Berlinu, napotilo Mussolinrija. da se ni pridruži! demarši velesil. Nemčija mu ie še potrebna za manevre proti Francki, od kater« bi rad izsilil kar največ se da. Mussolini bi želel velikemu vplivu, ki ga ima v Evropi Francija, zooerstaviti hegemonijo Italije. Čuti pa, da bo težko vsiliti evropskim narodom prepričanje o italijanski nadimoči in zato se mora zadovoljiti le z delnimi uspehi. To je te,m boij potrebno, ker so se italijanske mase polagoma že utrudile od samih hjmen, ki jih poje fašistični tisk o ugledu Mussolinija po vsem svetu, ki pa se doslej ni pokazal še niti v enem stvarnem uspehu. Iztreznjenje v Nemčiji? Papenova „Germania" trobi k umiku v avstrijskem sporu in se zavzema za spravo — Nezaupanje do Italije Berlin. 13. avgusta. Zdi se, da demar-ša velesil ter ponovno sporočilo Francije in Anglije, da ne mislita mimo tr> peti nemških napadov na neodvisnost Avstrije, vendarle ne bo ostala brez posledic. Merodajnj krogi Hitlerjevega režima so očividno uvideli, da spor z Avstrijo Nemčiji v zunanjepolitičnem pogledu silno škoduje. Pozornost je vzbudilo pisanje »GermanJe«, ki velja za organ podkanclerja Papena. »Ger-mania« }e bila še nedavno na Čehi onih listov, ki so pisali najbolj hujskajoče proti Avstriji. Sedaj pa Je očividno po nalogu od zgoraj preokrenila jadra in piše v skrajno pomirljivem duhu. Med drugim poudarja, da ne more biti ne v Avstriji, ne v Nemčiji nobenega odgovornega politika, ki bi hotel gnati spor na ostrino. Koliko nevarnosti je konflikt rodil že dosedaj, je pač dovolj jasno že po tem, da sta francoski in angleški poslanik intervenirala v zunanjem ministrstvu in pritiskala na državno vlado. »Lahko rečemo,« naglaša »Germa-nia«, »da smo vselej pripravljeni podati roko preko meje v spravo, samo če naša roka ne bo zavrnjena.« V političnih krogih mislijo, da .ie ta preokret deloma tudi v zvezi z nezaupanjem, ki se je polastilo berlinskih krogov glede Italije, koie pogajanja za zbližanje s Francijo že deli časa spremljajo z največjim nezaupanjem. Mir v Dublinu Dublin, 13. avgusta. AA. Današnja proslava je potekla v znaku obsednega stanja. V vojašnicah so bili zbrani močni oddelki redarstva, orožništva in konjenice s strojnicami. General CVDuffv je izjavil, da »modre srajce« ne bodo defilirale po ulicah, ker je vlada obhod prepovedala. Navzlic temu se je sestalo kakih 2.000 »modrih srajc«, ki so energično protestirale proti vladni prepovedi javne proslave najbolj zaslužnih mož za Irsko. Novi francoski poslanik v Rimu Sofija, 13. avgusta. AA. Na boiga~ski streljali, ker so mislili, da imajo pred seboj bolgarske komitaše. Incident na grško-bolgarski meji Rim, 13. avgusta. AA. Novoimenovani poslanik francoske republike v Rimu De Chambrun bo danes ob 17. uri izročil italijanskemu kralju svoje poverilnice. Balbo imenovan za letalskega maršala Rim, 13. avgusta. AA. Današnji dan pomeni za generala Balba in za njegove pre-kooetanske letaice pravi truinf. LetaVe e sprejel italijanski kralj v posel -v avuiji.n-ci. Nato pa so general Balbo in njegovi tovariši korakali skozi Kons a s'avo lok, kar se je danes prvič zgodilo po letu 1527. Mussolini ie generala B&!ba imenoval za letalskega maršala. Kralj je odli-Koval Balba z redom ziate.;* or'a. njegjve L variše pa z drugimi visok; iu -nii. Velik požar v Atenah Atene, 13. avgusta. AA. V taborišču za begunce je nastal davi požar, ki je uničil 360 barak. Nad 250 rodbin ie brez krova. Skoda znaša 15 do 20 milijonov drahem. Več oseb ie ranjenih. Nenapadalni pakt med Italijo ln Rusijo? Rim, 1?,. avgusta A A. Tu se širijo glasovi, da bo italijansko-sovjetski pakt o ne-napadanju prihodnji teden podpisan. Nov režim na Kubi Predsedstvo je prevzel bivši poslanik Cespedes — Ma-chado je odpotoval v Zedinjene države — V deželi je zavladal zopet red in mir Havana, 13. avgusta. S spremembo režima se je položaj na Kubi izpremenil in pomiril. Bivši predsednik Machado je uvi-del, da se ne more več držati, ker je proti njemu tudi večina vojske in državnih uradnikov ter se je umaknil, Machado je že v noči od petka na soboto pobegnil iz Ha-vane v notranjost države in poveril vodstvo vladnih poslov vojnem ministru Her-reri. Ker pa so istočasno podali ostavko vsi člani vlade, je Hcrrera pozval bivšega kubanskega poslanika polkovnika dr. Ma-nuela de Cespedesa, naj prevzame predsedstvo. Cespedes se je temu pozivu odzval. Takoj po objavi te izpremembe je prišlo v Havani do velikih manifestacij, ki pa so se pretvorile naposled v demonstracije, ker so velike skupine navalile na predsedniško palačo in jo deloma deinolirale. Največje ogorčenje je bilo naperjeno proti članom Machadove politične policije, ki ■ ■ —- Znaki bolgarske preorijentacije? Izredne počastitve Herriota v Sofiji spravljajo v zvezo s preorijentacijo bolgarske zunanje politike a\rrfii«+a Vpnpirfltnrnnn cvp- rlanlrr* it K^lnorcl-^m so jih revolucionarji začeli takoj po odhodu Machada zasledovati ter so jih pet ubili. Bivši predsednik Machado je včeraj ob 15.30 z letalom odletel proti ' achamskim otokom in je prebil noč na otoku Andrews. Kakor zatrjujejo, namerava odpotovati v Zedinjene države, ki so mu ponudile azil-sko pravo. Tja je že prej poslal tudi svojo rodbino. Novi režim je bil v javnosti sprejet z odobravanjem in protestna stavka, ki je bila objavljena v četrtek, je bila že včeraj opoldne preklicana. Delavstvo se je vrpi-lb na delo in trgovine, ki so bile skoraj sedem dni zaprte, so bile včeraj zopet otvorjene. V kiogih nove vlade upajo, da se bo posrečilo sanirati državne finance in doseči primeren dogovor z Zedinjenimi državami v svrho omiljen ia gospodarske krize in izboljšanja splošnih prilik. Sofija, 13. avgusta. Nepričakovano svečan sprejem bivšega francoskega ministrskega predsednika Herriota je danes predmet komentarjev v vseh političnih krog:h. Soglasno ugotavljajo, da ni bil doslej še noben tuji aktivni državnik tako sprejet, kakor je bil Herriot. Bolgarska vlada mu je poslala že v Carigrad salonski voz, ministrski predsednik Mušanov pa se mu je peljal nasproti do meje. dočim so ga na kolodvoru v Sofiji pričakovali vsi člani bolgarske vlade. Listi so objavili pozdravne članke v bolgarskem in francoskem jeziku ter pozdravljali Herriota kot pobornika ideje mednarodne sprave in sodelovanja. Sofijski mestni svet je imel včeraj izredno sejo, na kateri je izvolil Herriota za svojega častnega meščana. V političnih krogih pripisujejo tej izredni počastitvi Herriota velik političen pomen in sklepajo, da bodo razgovori, ki jih bo imel v teku svojega bivanja v Sofiji z bolgarskimi državniki in politiki, zelo odločilnega pomena za nadaljnji razvoj bolgarske zunanje politike. Jitlerjevcem ni prostora v kulturni družbi" Na mednarodnem kongresu učiteljev v Madridu so nemške delegate izključili Madrid, 13. avgusta. Včeraj je bil tukaj otvorjen VI. mednarodni kongres učiteljev. 2e na prvi seji je prišlo do hudega konflikta, ko je večina navzočih delegatov zahtevala, naj se zastopniki hitlerjevske Nemčije, ki so tako brutalno nastopali proti najprominentnejšim nemškim kulturnim delavcem, odstranijo s kongresa, ker za nje ni prostora med kulturnimi ljudmi. Nemški delegaciji načeluje bavarski prosvetni minister Schemm. Francoski delegat Delmas se je izrazil proti sodelovanju s hitlerjevci in izjavil, da bodo Francozi zapustili kongres, če ostanejo na njem hitlerjevci. Španci kot domačini so poskušali posredovati, toda ko so proti Nemcem nastopili tudi Avstrijci, poudarjajoč, da navzoči nemški delegatje niso predstavniki nemškega učiteljstva, marveč nemškega režima, so se njihovemu naziranju pridružili tudi vsi ostali delegati, nakar so Nemci s protestom zapustili zborovanje. S 40 : 12 glasovom je bil nato sprejet predlog, da se hitlerjevcem zabrani vsaka udeležba na kongresu. Starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije Beograd, 13. avgusta, r. Z odlokom ministra za telesno vxgojo je v smislu novega gasilskega zakona imenovano naslednje starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije: starešina Radoslav Georgijevič iz Beograda; prvi podstarešina Josip Turk iz Ljubljane; drugi podstarešina Mirko Kleš-Cič iz Sombora; generalni tajnik Peter Le-kič iz Beograda; vrhovni inšpektor gasilske službe Ilija Pintar iz Brčkega. Novoimeno-vano starešinstvo predstavlja vrhovno vodstvo vsega jugoslovenskega gasilstva. Sedež Zveze bo v Beogradu. Občinske volitve v savski banovini Zagreb, 13. avgusta, n. Včer*. se je v banskih dvorih vršila izredna saia savskega banovinsKega sveta. O vor tveno sep je vodil ban Perovič. Banovn^t-i svet je razpravljal o pripravah za ob*: isKe volitve v savski banovini ter o volilnem redu, ki ga mora izdati banovinski Med dru- gimi je banovinski svetnik Mato Novosel iz Vinkovcev poudaril, da se morajo občinske volitve vršiti v duhu nuv.h dr/avnh in nirodnih načel. Banovinstci svt;r.'k p-:>' :<,vosechi iz Senja je preJ or?b:1-*edaj znanih. Joseff je nazval svoje eksplozivno sredstvo »atomit«. Poleg drugega ima še to prednost, da se more izdelati v 24 urah v poljubnih množinah ter da ie tako pri produkciji kakor pri uporabi docela nenevarno »n pride do eksplozije samo če se zažge. Požar v nemški norišnici Bremen, 11. avgusta r. V tukajšnji bolnici za duševne bolezni je v pretekli noči nastal požar, ki je povzročil veliko škodo Med bolniki, ki jih je v bolnici okrog tisoč, je izbruhnila nepopisna panika in komaj so jih obvladali. Požar je zanetil eden iamed bolnikov, ki je pobegnil in nato v soseščini bolnice zažgal še tri hiše. šele naslednjega dne so ga zopet prijeli in spravili v bolnišnico. Mollison se pripravlja na nov polet New York, 1?. avgusta AA. Letalec Mollison se je vkrcal na parnik »Majestic« in se vrača v Anglijo, kjer bo nadziral gradnjo podobnega letala kakor je bilo tisto, ki se je razbilo pri pristanku na njegovem preletu Atlantika Moliison je izjavil, da bo skušal s svojo ženo popraviti rekord, ki sta ga dosegla francoska letalca Cod'-s in Rossi. Moilisonova žena ostane še nekaj časa v Zedinjenih državah. VSAK NAROČNIK ».I U T R A je zavarovan za 10.000 dinari?v Nova žrtev triglavskih planin Ka Tičarici je omahnil v smrt elektrotehnik Dušan Gorup iz Maribora Ljubljana, 13. avgusta. Letošnje poletje zahtevajo naše planine toliko žrtev, kakor le redko katero leto. Zadnji čas kar ne mine več teden, da se ne bi pod vrhovi naših gora pogu-bilo mlado življenje drznega planinca. Ni se še utešila žalost nad sveže zasutima grobovoma nadebudnih dijakov Grebenca iz Ljubljane in Lečnika iz Celja, že žaluje Gorenjska s težko prizadetimi svojci ob krsti nove žrtve triglavskih planin, ob krsti mladega, nadarjenega visokošolca in navdušenega turista, slušatelja elektrotehnike na ljubljanski univerzi, Dušana G o r u p a iz Maribora. Nesreča se je zgodila v soboto dopoldne okrog 11. ure pod vrhom Tičarice nad šestim izmed Sedmerih triglavskih jezer. O nesreči sami nam je stavil podrobne podatke na razpolago dekan tehniške fakultete na ljubljanski univerzi, gosp. univ. prof. dr. inž. Alojz K r a 1, čigar slušatelj je bil pokojni Dušan Gorup. Nedoumna je pač igra usode, ki je g. dekana privedla na poti proti koči pri Sedmerih jezerih na kraj nesreče prav tisti hip, ko se je njegov učenec v svoji smrtni uri zrušil čez skale. G. dekan prof. dr. Kral nam je, še ves pod težkim vtisom tragičnega dogodka, pripovedoval: V usodnem trenutku Prišel sem na kraj nesreče prav tisti hip, ko je Gorup padel. Hodil sem s planine Na kraju proti koči pri Sedmerih jezerih in sem pravkar hotel fotografirati zanimivo partijo, ko sem začul, da se ruši kamenje v steni in obenem krik ženskega glasu. Zgodilo se je to v neposredni bližini koče, tako da sem čul tudi glasove ljudi, ki so stali pred njo. Kmalu nato sem opazil moško telo, ki je obležalo ravno pod Tičarico na koncu gornjega prodišča nad šestim jeze- rom. Medtem so tudi drugi turisti pritekli iz koče in so v naglici pripravili nosilke. Ponesrečenec je bil še živ. Prenesli so ga v kočo. Po obrazu, ki je bil ves raztrgan in krvav, ga ne bi bil mogel spoznati, v koči pa sem izvedel, da je ponesrečenec moj učenec, elektrotehnik Dušan Gorup iz Maribora. V koči je izdihnil Vsi planinci v koči so se takoj pričeli z vso vnemo brigati za ponesrečenca. Iz-prali so mu rane z alkoholom in ga antiseptično zavarovali z jodom. Štirje mladi turisti, ki so prav tedaj prispeli v kočo in ki so se prav tako z vso skrbjo zavzeli za nesrečnega ranjenca, so obenem prinesli vest, da pride za njimi vsak hip tudi ravnatelj Zdravstvenega doma v Celju g. dr. Rebernik. Toda medtem je nesrečni Dušan že podlegel poškodbam in g. dr. R.ebernik je dosegel kočo tik po njegovi smrti. V koči je po tej težki nesreči zavladalo vsesplošno žalovanje. Vsi planinci, zlasti pa dame, so ves čas izkazovale mlademu nesrečnemu planincu in njegovi spremljevalki, ki kar ni mogla dojeti vse grozote nesreče, vso ljubezen in skrb. Vse priznanje gre tudi moštvu obmejne vojaške in finančne straže, ki je nudilo vso pomoč. Kraj, na katerem se je primerila smrtna nesreča, je znan po planikah, ki tam prav bohotno cveto. Pokojni Dušan Gorup in njegova spremljevalka sta jih bila že nabrala vsak en šopek. Mladi turist pa je v svoji vnemi hotel preplezati še eno steno in je svoji sopotnici naročil, naj gre dalje po nižji poti. V tistem hipu je padel. Kraj sam sicer ni nevaren, toda na zapadni steni Tičarice se jasno vidi, kako je tu kamen krhek. Kako se je nesreča zgodila, nihče ne ve in tudi Gorupova spremljevalka ne more tega razložiti. Dušan Gorup je bil na vsak način izvežban, odličen plezalec Kakor govori vpisna knjiga v koči pri Triglavskih jezerih, je imel pravkar za sabo izredno naporno in drzno turo: preplezal je Jalovec, Špik, steno Martuljka in Škrlatico. Turo je pričel iz Planice in je bil menda že ves teden v gorah. V petek je precej pozno dospel v kočo pri Sedmerih jezerih in prenočil. Naslednji dan dbpoldne je napravil iz koče takorekoč majhen sprehod, da nabere planik. Pol ure nato, ko je kočo zapustil, je na povsem neznatnem, takorekoč nenevarnem kraju našel smrt. Takšna je pogosto tragika najboljših planincev, ki zmorejo plezalne ture, združene z najbolj tveganimi napori, na koncu pa jih pričaka nesreča na najne-znatnejšem kraju. Takšne tragične smrti je pred leti umrl eden najznamenitejših slovenskih planincev de Reggi na Turncu pod Šmarno goro. Na mrtvaškem odru Truplo ponesrečenega Dušana Gorupa je čez noč ostalo v koči pri Sedmerih jezerih, davi ob pol 6. pa so ga dvignili za prenos v Srednjo vas v Bohinju. Bohinj, 13. avgusta. Danes ob 11.30 so truplo ponesrečenega turista Dušana Gorupa čez Ovčarijo in Planino pri jezeru prenesli na Staro fužino, od tod so ga pa prepeljali v Srednjo vas, kjer leži v mrtvašnici. Sorodniki, ki so bili o nesreči obzirno obveščeni, so prispeli že v Srednjo vas okrog poldneva; bila je pokojnikova mačeha in nekaj bližjih sorodnikov. Planinci in prijatelji ter Sokoli iz Bohinjske Bistrice so truplo zasuli s planinskim cvetjem, rušjem in planikami. Pogreb ponesrečenega turista bo jutri, v ponedeljek popoldne v Srednji vasi. odkov »Mariborski teden" je pritegnil množice in omogočil pomembne prireditve Maribor, 13. avgusta. 2e vse včerajšnje popoldne je vladalo na mariborskih ulicah sil.no živahno vrvenje. G'ede na »Mariborski teden« in s tem združeno vozno olajšavo so pripeljali močno ojačeni vlaki res velike množice občinstva iz vseh krajev banovine. Zveičer ie bil na Rotovškem trgu ob sijajni razsvetljav: koncert maiih harmonikarjev I. SSK .Maribora, pod vodstvom učitelja g. Su-štcršiča. Kmalu, ko so malčki na nabito polnem trgu odigrali dve pesmi, ie nenadoma završalo in nastala je silna nevihta združena z bliskom in gromom. Ze čez nekaj minut je bil prostrani trg popolno-mo prazen, mnogi gostje so iskali zavetja v raznih vežah in na hodnikih mestnega magistrata. Ista usoda ie pa doletela tudi številno obiskano prireditev »Mariborskega tedna« v Prešernovi ulici. Ob 20. se ie razvila z godbo na čelu po mestu dolga povorka članov moto- in kolesarskega kluba »Peruna« na kolesih z lampijcnuki okrašenimi. Kolesari: so prevozili vse mesto in odšli na Glavni trg, k;er je odšla deputacija na mestni magistrat." Sprejel io ie g. podžupan Golouh in se zahval.il športnikom za veliko propagandno delo. Danes pa se je zbudil Maribor v najlepšem. toda dosti hladnem jutru. Precej izletnikov jo je mahnilo na razne točke, popoldne so pa tudi mnogi odšli v Ruše kier ie bila repriza izvrstnih »Rokovnja-čev« na prostem. — Dopoldne je bila v Tattenbachovi ulici manjša, zato pa ze.o prisrčna slovesnost. Na svečan način je bi. blagoslovljen starinski kip sv. Florjana, k: ie stai pred mnogimi leti na Grajskem trgi, a ga je dal tukajšnji podjetnik g. Gu-štinčič renovirati. Te slovesnosti so se udeležili gasilci, dimnikarji in kovači ter luvbitelii starih umetnin. Že včerai popoldne in danes ves dan so se vršile na vojaškem in lovskem strelišču v Radvanju velike strelske tekme, ki so bile z lovskimi danes zaključene, dočim še trajajo strelske tekme, kj se jih udeležuje 46 strelskih družin s teritorija mariborskega okrožja ter se bodo nadaljevale še jutri in v toreik ves dan. Strelskega tekmovanja se udeležuje strelcev za prehodni .pokal, ki ga je darovala mariborska mestna občina. Danes ie bil v sporazumu z upravo »Mariborskega tedna« prirejen nabiralni dan za postavitev spomenika kralja Petra v Mariboru, in bo ponovljen tudi na praznik 15. t. m. Dopoldne je bil v mali dvorani Narodnega doma važen in pomemben sestanek Narodne Odbrane, na katerem je bila ustanovljena tudi v teška sekcija Narodne Odbrane. Sestanek je otvoril predsednik mariborskega odbora Narodne Odbrane dr. Irgo-lič, ki je pozdravil vse navzoče borce za nacionalno stvar, zlasti še zastopnika obeh oblastnih odborov Frana Kokalja in M a tik a Brnč:ča ter voditelja delavskega nacionalnega pokreta Bajta in Vojsko. Razložil je pomen sestanka in sporočil, da je oblastni odbor Narodne Odbrane poveril g. Ogrizka z organizacijo mariborskega odbora viteške sekcije. Nato so še govorili Ogrizek, Kokali in Brnčič o pomenu Narodne Odbrane in njene ustanovitve, nakar je bi- la na predlog dr. Irgoliča poslana Nj. Vel. kralju udanostna, predsedniku Narodne Odbrane v Beogradu, vojvodi Iliji Trituno-viču-Birčaninu, pa pozdravna brzojavka. Popoldne je bila v studenškem gozdu . dobro obiskana prireditev krajevnega odbora Narodne Odbrane v Studencih. — Na dirkališču na Teznu so bile danes popoldne ve 10ke konjske, motocikilistične in kolesarske dirke, ki se bodo nadaljevale še v torek popoldne. Tudi tu ie bil obisk mnogoštevilen. Na Mariborskem otoku so bile velike neoficielne mednarodne propagandne skakalne tekme, ki so se jih udeležili favoriti iz Jugoslavije in Avstrije. Na igrišču Rapida je bil včeraj popoldne in danes lahkoatletski miting za prvenstvo Maribora. Dopoldne je bil v mali dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor zveze Maistrovih borcev, ki so se po 15 letih prvič sestali k ustanovitvi lastne organizacije. Sestanku je predsedoval g. Jože Malenšek, ki je pozdravil vse navzoče, zlasti župana dr. Lipolda ter prečital prisrčno pozdravno pismo generala Maistra, ki je na oddihu na Uncu pri Rakeku. Vsi navzočni so sprejeli pozdravno pismo z velikim navdušenjem in na predlog predsednika je bila poslana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju na Bled, pozdravna pa generalu Maistru. Nato Je pozdravil ustanovni občni zbor v vznesenih besedah župan dr. Lipold. Tajnik g. Ladislav Lipuž je prečital pravila Zveze Maistrovih borcev, ki jih je že potrdila banska uprava in ki so bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil z viharnim navdušenjem izvoljen za dosmrtnega in častnega predsednika general Maister, v odbor pa Škraba, Malenšek, Lukner. Guštin, Trib-nik, Štefanciosa. Fras, Tumpej, Lipuž, Sen-čar. Konečnik. Žohar, Spes, Rode, Kocmut in Banovšek. Za večje kraje so bili določeni poverjeniki: dr. Mejak za Konjice, Koruza za Ruše. 'Štefanciosa za Rogatec, r»rof. Jurko za Novo mesto, Gračner in Šilih za Ljubljano, Satler za Celi". Kotnik za Guštani. Zupančič za Ptuj, Megla 7a Ormož in Porekar za Ljutomer. K besedi se je oglasilo še več govornikov, nakar je predsednik s pozivom na delo za novo zvezo zaključil lepo uspeli občni zbor. Veliko dvorano pivovarne Union so napolnili do zadnjega kotička mnogoštevilni obrtniki vseh strok iz vse naše banovine, da protestirajo proti najtežji rani, ki jo trpi naše obrtništvo — proti šušmarstvu. Zborovanje ki co ga sklicale sekcije okrožnih odborov obrtniških združenj iz Ljubljane. Maribora. Celja in Novega mesta, je otvoril predsednik okrožnega odbora g. Bures, ki je v uvodu podčrtal namen zborovanja, nato pa pozdravil vse navzočne, zlasti magistralnega direktorja g. Rodoška, narodna poslanca dr. Pivka in Hajdmjaka ter g. Rebeka iz Ljubljane kot zastopnika ZTOI. Nj. Vel. kralju je bila odposlana udanostna, ministru za trgovino g. Šumenkoviču pa nozdravna brzojavka. Zborovanje sta pozdravila v imenu banske uprave in občine g. Rodošek. v imenu ZTOI g. Rebek. Nato so podali podrobno poročilo o veliki škodi, ki jo povzroča šušmarstvo v obrtniških vrstah za posamezne stroke: Vahtar za splošno. Krajcer za čevljarsko, Iglič za oblačilno. Fidler za mesarsko in Kovačič za pekovsko, nakar ie imel daljše vsestransko zatiinrrvo poročilo o krizi in težavah vseh ostalih strok tajnik okrožnega odbora g. Žabkar. Mariborski okrožni tainik g. Novak ie prečital obširno resolucijo, ki jo je dal predsednik g. Bureš na glasovanje in je bila soglasno sprejeta. Spomenica obsega sedem strani, med drugim zahtevajo obrtniki, da državna, banovinska in občinska podjetja in zavodi ne izvršujejo nobenih večjih rokodelskih del več, temveč se vsa oddajo z razpisom legalnim obrtnikom. V kaznilnicah naj se ustavi vse rokodelsko delo in naj se kaznenci uporabijo le za težka ročna dela. Tvorniško delo naj se omeji samo na izdelke, ki niso izrecno rokodelskega značaja. Uredba banske uprave glede pobijanja šušmarstva naj se izvaja z vso rigoroznostjo. Predlaga novelo k novemu obrtnemu zakonu za obrambo obrtniških pravic z določilom kazni za neupravičeno izvrševanje obrtništva. Tudi naj se uvedejo za vse obrtnike legitimacije s sliko kot javno listino in obenem tudi posebne legitimacije za vse pomočno gradbeno osebje. Dokler pa novela k obrtnemu zakonu ne bo uzakonjena, naj se obnovi z ministrsko uredbo čl. 152 bivšega obrtnega reda. Resolucije bodo izročene vsem štirim predsednikom okrožnega odbora, g. banu in ostalim merodajnim činiteljem. H koncu je govoril še g. Rebek, nakar je predsednik g. Bureš zaključil sijajno uspelo zborovanje. In nesreče? V soboto zvečer je prišlo do hudega ka-rambola na Aleksandrovi cesti med kolesarjem 241etnim mesarjem Francem Luba-jem iz Rošpoha in nekim avtomobilistom. Avtomobil je kolo popolnoma razbil, Lu-baj je pa dobil nevarne poškodbe na desnici in je moral v bolnico. 731etna zaseb-nica Zinka Paunovičeva je pa doma padla tako nesrečno, da si je zlomila desnico. Včeraj je padel pri obiranju sadja s hruške 661etni delavec Tomaž Roth iz Počehove pri Mariboru in priletel tako nesrečno n aglavo, da je obležal mrtev na licu mesta. Prijatelji Ljubljane - ali osnujemo društvo? Ljubljana, 13. avgusta. Kakor svetla točka je na velikanskem polju samih belih lis — Ljubljana. Kakor velika svetla zvezda na nepreglednem nebu je. Od snežnih planin na severu, od sinjih hribov na jugu obdana, kipi sredi slovenskega sveta — in je mati vseh belih lis, doječa mati, ki so ji te bele lise nebogljeni dojenčki, potrebni mleka solnca in zraka. •Pa je materinsko srce Ljubljane res tako polno dobrote, da ga da zdaj tej zdaj oni beli lisi vsega — in brez kompromisa. Ljubljančani, ali poznate Ljubljano? Ali poznate njeno srce, ki je danes tam v Beli Krajini, bo jutri v zeleni Dolenjski ali štajerski, pojutrišnjem v divnih Slovenskih goricah, potem kje na kraških planotah — in le malokdaj pri samem sebi! — Ali ga poznate ? Vse kaže, da je to srce vsemu svetu zelo malo znano. Zakaj od vse povsod je slišati tožbe, vik in stok — zdaj te zdaj one bele lise, za katero se Ljubljana baje ne zmeni. Bele lise, slovenske dežele tožijo: da je na zemljevidu dravske banovine označena le ena točka ena svetla zvezda, v katero vse strmi, od katere vse pričakuje odrešenja: Ljubljana. Prišlo je razodetje — strela z jasnega neba — da je naše mesto alfa in ornega vsega gospodarskega in kulturnega življenja. Zatorej po svojem poslanstvu tarča vseh — belih lis, mati, ki prav nič ne pozna svojih otrok! .... In zdaj, ko je kriza že kar v nebo vpijoč greh, je čas, da se naše mesto spomni slovenskega severa in juga, vzhoda in zapada, da se ljubljanski meščan razkropi širom dravske banovine in tako povzdigne po vsej deželi — tujski promet, gospodarstvo in kulturo v vsakem pogledu. Prijatelji Ljubljane, na plan! Da bomo kos vsem tem nalogam in — takorekoč — dolžnostim, organizirajmo se! Poskrbimo tudi malo za sebe, dvignimo na- ge mesto res v tujsko-prometno metropolo najlepšega kosa jugoslovanskih tal, da bomo v najkrajšem času mogli ustreči povsem upravičenim željam Bele Krajine in Prlekije, ponosne Gorenjske in Doline gradov. Pokažimo vsem tem, ki so sol naše zemlje, lepote bele ljubljane, ki se šopiri s parki kakor London, z gradom kakor Salz-burg, z industrijo in trgovino, ki je od nekdaj bila njen ponos . Odkrijmo našemu človeku, ki je, kakor pravi, na belih lisah, kulturne vrednote starodavne Emone in sedanje stvarnosti, rimski zid, nebotičnik — in konec koncev tudi muzej, opero in dramo. Zakaj le na ta način bomo zmogli dvigniti tujski promet tudi v deželah, ki jim — vladamo — če bomo dvignili sebe, tako v samozavesti kakor v vsakem drugem pogledu. Skratka, skušajmo v enem letu tako obogateti, da bomo iahko dejali: bogati smo kakor Benetke v šestnajstem stoletju. Prijatelji Ljubljane — na plan! Naročite svojim ženam, svojim hčeram, dekletom itd., da prično v prtiče vezti znano kitico: Bog živi te, prekrasni svet! Milejša bodi ti usoda. Saj s čudi božjimi odet — ti dom si mojega naroda! Tako pridemo morda kaj kmalu do povsem slovenske avtarkije in prebivalstvo bele Ljubljane bo potem kmalu tako obogatelo, da bo lahko letovalo vse leto, zdaj v Prlekiji zdaj v Beli Krajini . . . Naj nihče ne misli, da uganjamo kak lokalen patriotizem, pa tudi pikrosti ne poznamo. Le kriza nas tare. Prav zaradi tega poslednjega dejstva pa je treba, da ustanovimo: »Društvo prijateljev bele Ljubljane«, ki bo poskrbelo za pravic^ ^ "—.onjavo produktov s provinco pa tudi letoviščarjev. S prirejanjem veselic, raznih kulturnih razstav in dobrodelnih, odnosno cvetličnih dni. bomo kmalu hodili s cekini v žepih v veliko veselje severnih in južnih bratov in v naš ponos. Pri Robinzonih v Iškem Vinfgarfti Ljubljana, 13. avgusta. V južnem kotu ljubljanskega barja se razprostira od severa proti jugu lepa romantična, globoka in ozka soteska, po kateri teče, šumlja, bobni desni pritok Ljubljanice, hudurnik Iška. To je Iški Vintgar, do katerega potrebuješ iz Ljubljane komaj 3 ure peš ali eno uro s kolesom. Ce pa hočeš, te vlak pripelje do Škofljice, a avto prav v Iško vas na pričetek Iškega Vintgarja. Vsa soteska je polna naravnih krasot, ki močno zajamejo človeka, da pozabi na vse križe in težave. Sedeva s prijateljem zgodaj na kolo in se peljeva čez Barje, Ig, Stajč in Iško vas do zadnje hiše mlinarja Žgurja, kjer spraviva kolesi v varstvo in se podava v Iški Vintgar. Tu uživava svež, na pol gorski zrak. — V začetku je dolina široka, a potem vedno ožja, tudi pašnikov je čim dalje manj. Kupi proda pričajo svoje o hudourniku. Ob vodi rastejo vrbe in jelše, ob stezah vresje, rij in drugo grmičevje a strma pobočja pokrivajo mlade, vitke bukve, gabri, jelke in smreke, nekaj borovcev je vmes. Čim glo-bokejše prodiraš, tem bolj se dolina dviguje in oži, na levi in desni se pa dvigujejo strme skale, ki so več ali manj gole. Nisva še hodila pol ure, ko zagledava na mali ravnici, na pašniku bel šotor in v bližini moderno vilo s pristriženimi lasmi v kopalnih hlačkah, ki nabira suhljadi. Pove nama, da šotorijo z njo še tri sokolske sestre, ki ob našem razgovoru zv-ra-vo pogledajo iz šotora. Ne dobrih 100 korakov "dalje pa se dviguje drug šotor, v katerem robinzonuje upokojen orožnik s številno družino: a sosedje so mu mladi krepki Robinzoni v dolgem, bolj nizkem šotoru. Člani in članice teh taborišč z veliko vnemo igrajo na jutranjem solncu in svežem zraku odbojko. To je veselje! Neovirano se kopajo, solnčijo. plezajo in skačejo, se igrajo ter prosto in svobodno v polni meri uživajo počitnice. Par korakov naprej: ono stran hudournika leži nekdo na solncu in čita knjigo, drugi čepi ob vodi in lovi ribe. tretji prihaja ves krmežljav iz šotora in četrti stoji sredi reke in se poliva s hladno vodo kakor slon v divji džungli. Izza grma se pa dviguje dim, ki izdaja kuhinjo in priča, da se pripravljajo žganci za zajtrk. Dobre četrt ure više v divjem gozdu tik ob vodi naletiva na peto taborišče, od koder se sliši petje in glas violine s sprem-Ijevanjem kitare. Tu taborijo najini stari, lanski znanci v velikem šotoru v ograjenem prostoru. Na vhodu tega je napis »Siksis«; a vrhu smreke plapola jugoslovenska trobojnica. Cele dneve so v kopalnih hlačah, le ponoči, ko se spravijo spat, se oblečejo — ravno narobe od nas civili-zirancev. Njihova telesa so žilava, a koža črna kakor zamorcev. Po pesku, kamenju in hosti hodijo, tekajo in skačejo bosi kakor da bi bili obuti, preko vode pa bre-dejo in prenašajo potrebne stvari. Ure nimajo, pač pa poznajo čas po solncu in sencah, ki jih mečejo drevesa in stene. Tudi se poslužujejo solnčne ure: v pesku imajo 1 m dolgo navpično zakoličeno palico v sredini polkroga ki je razdeljen na ure. Kos deske, ki jo je svojčas prinesel tja hudournik, jim tvori mizo, hlod tkos debla) pa stole. Luči ne poznajo, ogenj jim služi za vse; ko spijo, jim pa dvorišče razsvetljuje kup trhlih (trohnečih) trsk._ Nama se je pa mudilo na vrh Krima, pod katerim še danes spi kralj Matjaž s svojo nepremagljivo vojsko in čaka ugodnega trenutka, da osvobodi še ostale brate. Zato se po kratkem obisku vrneva nizaj k mlinarju Žgurju, od koder sva odšla po strmi gozdni poti in senčnati stezi na Zgornji Ig, kjer sva pri rezervoarju hladne vode povžila svoje kosilo. Ta piostor in rezervoar sam je videti kakor vhod v kralj Matjaževo podzemlje. — V dobri poldrugi uri sva bila vrh Krima, kamor sva dospela po markirani gozdni poti. Sreče pa nisva imela, ker je zastirala vse Kamniške planine gosta megla. Ljubljanska dolina in Rakitniška planota sta se pa dobro videli. F. Dobrodelna društva in problem služkinj Dobrodelnih društev ie vedno več, s problemom služinčadi pa se ba-vija samo javne ustanove in policija — Slovenske dekle v Zagrebu liko število mladih deklet, da pomnožujejo armado najbolj zapuščenega in brezpravnega stanu. Ker se v Zagrebu snujejo dan na dan nova društva in se nihče ne briga za veliki socialni problem — problem služkinj m ostalih hišnih poslov — je zagrebški »Ju-tarnji List« objavil umesten poziv na javnost, naj posveča večjo skrb služkinjam ne samo zaradi dolžnosti civilizacije in člove-čanstva, temveč tudi v svojem interesu. V Zagrebu je osnovano šeststoto in ne vemo še koliko društvo, ki ima nalogo, zaščititi pse. Nihče ne misli, da bi bilo tako društvo nepotrebno, nasprotno, treba je skrbeti, da bodo ljudje lepo ravnali s svojimi živalmi, ki morajo živeti proti svoji naravi in se morajo ravnati po volji svojih Gospodarjev. Na vsak način pa bi morala človeška družba skrbeti za to, da nekatere njene kategorije ne bi živele — po pasje. Taka bedna, najnižja kategorija so gotovo dekle po mestnih hišah. Pravijo, da jih je v Zagrebu okrog 15.000 in to se vidi iz statistike Urada za zavarovanje delavcev. Mogoče je hišnih poslov še več, a predstavlja že ta številka prebivalstvo kakega mesta in je že zaradi tega ta stan vreden veliko večje pozornosti. \Ta vprašanje, kdo se briga za služkinje, odgovarjajo dobri meščani: Mi vsi, saj imamo dekle v hišah, navadimo jih raznih opravil, pošiljamo jih na trg, plačati pa moramo za nje celo zavarovalnine pri Uradu za zavarovanje delavcev. Potem je še dolga vrsta ženskih društev, dobri ljudje i. t. d. Torej je brige za služkinie več ko dovolj. Pri vsej tej brigi pa tvorijo dekle najnižji stan' in so potrebne, kakor je na primer potrebno raznovrstno orodje in aparati za požiranje prahu. Problem služkinj dobro poznajo socialni oddelki mesta m policije, ambulatoriji za venerične bolezni in za otroke ter še razne druge ustanove. Ue kla, ki je prepuščena sama sebi, se hitro naleze mestnega strupa in ga potem Ponaša na svojo okolico ravno tako brez brige in pomisleka, kakor so bili brezbrizni oni, ki so jo zastrupili. Služkinje so cesti gostje veneričnega ambulatorija, policija jih smatra za kader prostitucije, sirotišča pa oskrbujejo nezakonske otroke bednih dekel. Mestni in drugi socialni oddeleki bi prav lahko otvorili posebno panogo za varstvo služkinj, ki bi imela vedno dovolj dela. Med služkinjami je v Zagrebu največ Slovenk. Točne statistike pa nimamo, ker sreska načelstva v domovini ne vodijo evidence o notranjem preseljevanju prebivalstva, temveč samo statistiko preseljevanja v inozemstvo in obratno. Podatke o preseljevanju v državi beležijo samo občinski uradi, a še ti zelo pomanjkljivo. Da dajejo baš slovenski kraji toliko služkinj, je vzrok v tem, ker imamo pri nas okruten kmečki socialni red. po katerem dobi domače posestvo prvi, odnosno samo eden od otrok, dnigi pa morajo v svet. V južnih pokrajinah naše države živi kmečko prebivalstvo v zadrugah, kjer ni zadrug, pa starši delijo svola posestva na toliko delov, kolikor je otrok. Če je potrebno, gredo iz hrvaških in srbskih vasi po svetu za zaslužkom večinoma moški, /ene na ostanejo doma in obdelujejo zemljo. Pri nas pa gre v svet ve- Predstojniki socialnih ustanov, ki se. kakor rečeno, edini ukvarjajo s problemom služkinj, naglašajo že od nekdaj, da bi bili potrebni za hišne pomočnice novi zakon, predpisi, ker so stari jako pomanjkljivi. Najnovejši taki predpisi so stari že -K) let. pravijo, da velja v naši državi devet starih zakonskih predpisov o pravicah in dolžnostih služinčadi. Novi obrtni zakon pa nima ničesar, kar bi se nanašalo naravnost na služkinje, ker se ozira samo na pomožno osobje v obrtih, torej na one delavne moči, ki opravljajo samo tehnične in pisarniške posle. V nekaterih evropskih državah se v toliki meri brigajo za služinčad. da ni samo zaščitena, marveč celo izenačena z ostalimi delavci in nastavljenci. Edina dolžnost, ki jo imajo pri nas poslodajalci v resnici napram svojim deklam, je prijava pri Uradu za zavarov. delavcev. Tej dolžnosti pa se mnogi gospodarji odtegujejo na ta način, da posla takoj, ko zboli, odstranijo iz hiše. Razna dobrodelna društva se nočejo ukvarjati s problemom služinčadi, češ, da so to »interne domače« zadeve, ki jih ni mogoče obravnavati na splošno. Pa kako naj bi ravna društva tudi skrbela za služkinje, ko pa se mnoge odbornice same na vso moč udejstvujejo v izkoriščanju svojih nezaščitenih dekel in slug. Ker v vseh mestih oblastne ustanove dan na dan iznašajo toliko temnih strani iz problema služinčadi, bi mogoče baš ta negativna stran dala smernice in najboljši poziv k pravilnemu reševanju problema hišnih poslov. Tržič je orisrčno sprejel trboveljske slavčke Tržič, 13. avgusta. Koncert trboveljskega mladinskega pevskega zbora je današn;c nedeljo dopoldne nad vse sijajno uspel. Mladi pevci so bili kljub dolgi vožnji sijajno razpoloženi in so točko "za točko odpeli lepše. Prav posebno je bila ljudem, ki so veliko dvorano napolnili do zadnjega kotička, všeč Mo-kranjčeva: »Bolno čedo«. Mala sopranist-ka je vžigala in ganila s svojim milim petjem poslušalce do solz. Viharje aplavza je vzbudila tudi Adamičeva »Drežnica«. Kolikor pa so tudi ploskali in zahtevali ponovitev, g pevovodja se ni vdal pri nobeni točki, dobro vedoč. da bi potem koncert traial še eno uro. Morda ima prav, včasih pa bi tudi lahko popustil in ljudem nstregel s ponovitvi io te ali one pesmice. G. Šuligoj je tudi Tržiču pokazal, kaj je mogoče napTiviti z mladino, ki je za petje navdušena. Hvala za lenoto in dobroto, ki jo je zbor izkazal s svoiim koncertom. Prepričani smo. da bo v Tržiču vedno našel hvaležno občinstvo in da bodo njegovi koncerti stalno dobro obiskani. Med koncertnim občinstvom smo zapazili vso tržiško elito, še dosti več pa preprostega^ naroda, ki je s pravo pobožnostjo poslušal trboveljske slavčke. Čudno pa se nam zdi. da niso preieli pri koncertu ne pozdravne besede, niti ene rožice. Velik gasilski tabor na Igu K proslavi zlatega jubileja in blagoslovitvi nove motorke se je zbrala velika množica gasilcev in ostalega občinstva Ljubljana, 13. avgusta. Ižanci in njihovi sosedje po lepih, dolgih vaseh, ki se vijejo ob vznožju Krima, živijo onkraj Barja svoje lastne življenje, kakor nekakšni otočani. 2e sama zemlja jih tesno povezuje med seboj. Kako blizu so si Ižanci v delu in življenju med seboj, je najlepše dokazala današnja proslava zlatega jubileja Prostovoljnega gasilnega društva Studenec-Ig in svečani krst nove motorke. Ig v pripravah Slovesnosti so se pričele v sobotnem večeru z baklado po vasi in s prijateljskim sestankom na čast še živečim gasilskim veteranom, ki so pred 50 leti pomagali polagati temelje temu najpomembnejšemu človekoljubnemu društvu pod Krimom. Davi je že ob 5. zjutraj budnica spravila vse Ižance na noge, potem pa so ves dopoldan prihajali od vseh strani številni gostje in tovariška društva od blizu in daleč. Jubilejne svečanosti so imele toliko večji pomen, ker je pokroviteljstvo nad njimi sprejel minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj. Ob krstu nove motorne brizgalne, ki je bil združen z jubilejem, pa sta kumovala soproga domačega šolskega upravitelja ga. Vovkova in g. poslanec Koman. Ves I g se je za svoj praznik odel v cvetje in zelenje, na hišah so plapolale državno trobojnice, nad cestami so se med vitkimi mlaji vili številni slavoloki. Nekaj posebnega je bila državna trobojnica na vrhu cerkvenega zvonika, ki jo je že pred dnevi ob 11. ponoči razobesil pogumni kleparski pomočnik Martin Gradišar. Kakor so Ižanci sami trdni in nedostopni, tako je nedostopen tudi zvonik njihove cerkve in za. današnjo gasilsko siavnost se je prvikrat zgodilo, da se na stolpu vije zastava, ki je vidna daleč po vsem Barju. Nedeljsko slavje se je pričelo z mašo v župni cerkvi, ki jo je daroval g. župnik Klemenčič in ki so ji med drugimi številnimi zastopniki pri-sostvovali tudi gg. minister Pucelj in poslanca Koman in Mravlje. Po maši se je izpred cerkve, kjer je g. ministru Puclju izročila lep šopek rož mala Milica Marki-čeva, razvil slavnosten sprevod z železni-č&rsko godbo »Sloge« na čelu in z dolgo vrsto narodnih noš in uniformiranega gasilstva do Gasilskega doma. Tu je bil improviziran preprost oltarček, da se ob njem izvršijo svečani obredi blagoslovitve nove brizgalne, voz nove motorne brizgalne pa je poslužil za lečo, raz katero je g. župnik izpregovoril nekaj lepih besed o pomenu gesla: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe«. Ob asistenci kaplana g. Milavca je nato župnik pred res ogromno množico gasilcev, domačinov in gostov, slovesno blagoslovil novo motorko. Nato je v kratkih lepih besedah izpre-govorila najprej kumica ga. Vovkova. čestitala je društvu za njegov zlati jubilej in izrazila željo, naj tudi v bodoče stoji tako budno na straži, kakor je doslej in naj mu bo moderna motorka vzpodbuda še za večjo požrtvovalnost. Govor ministra Puclja Nato je na govorniški oder stopil pokrovitelj slavja g. minister Pucelj. Izvajal je med drugim; Petdeset let je dolga doba v življenju posameznika in v življenju društva. Toda društvo s tako plemenitim poslanstvom, kakor ga ima naše gasilstvo, se ne postara. Da je tako, je najlepši dokaz dejstvo, da gasilsko društvo na Igu po 50 letih svojega obstoja prireja slovesno blagoslovitev nove motorne brizgalne. Za svojo SOletnico si je društvo pridobilo samo novih moči in novo mladostno ljubezen. Gasilstvo pa ne izpolnjuje samo zapovedi o ljubezni do bližnjega. Vsa naša vas živi v njem. Gasilska društva so nam najbolj simpatična ne samo zavoljo ljubezni do bližnjega, temveč ker zbirajo okrog sebe fante in može in jih vzgajajo k disciplini, k tej lepi lastnosti, brez Ica-tere ne more prospevati noben narod. V gasilskih društvih se vzgajate, v njih zborujete in debatirate, pošteno in pravično kritizirate in tako vzgajate sebe in ves n" rod. Vi niste pripravljeni samo zmerom, kadar je treba iti ogenj gasit, temveč zmerom, kadar vas kliče na pomoč vaša vas, občina, okraj, država. Slovenski gasilec je zmerom tam, kjer kliče dolžnost. Zato je- vlada tudi dala po narodnem predstavništvu gasilstvu poseben zakon, ki je zakon priznanja za vaše zasluge. Z željo, da bi društvo tudi v bodoče zmerom z najlepšimi uspehi hitelo na pomoč in da bi praznov-alo svojo stoletnico v znamenju iste ljubezni do bližnjega in iste domovinske in državljanske ljubezni, je g. minister zaključil svoj govor. Za njim je izpregovoril kum g. poslanec Koman, ki je toplo čestital ižanskim gasilcem in vesel poudaril, da je množica, ki se Je zbrala k slavju, najzgovornejši dokaz, da zna ljudstvo ceniti njihovo požrtvovalno delo. Pred 54 leti • • • Zatem je načelnik domačega društva g. čebular pripel na prapor spominski trak, ki sta ga za jubilej poklonili gdč. Erna in Iva Jamškova. Po kratkem pozdravnem nagovoru sreskega podnačelnika g. dr. Zobca, ki je poudarjal, da je delo gasilcev eminentno državotvorno, je domači župan g. Hitejc v lepih preprostih besedah podčrtal, kakšna razlika je med nekdaj, ko je pred 54 leti veliki požar uničil nad 60 poslopij samo v tem delu vasi, in pa zdaj, ko je tolikšna množica prihitela slavit blagoslovitev moderne motorne brizgalne. V imenu ižanske gasilske župe se je načelnik g. Modic iskreno spominjal navzočnih veteranov ižanskega gasilstva Avance, škra-be, Kramarja in Zrimca in pokojnih ustanoviteljev šolskega upravitelja Frana Go-vekarja, graščinskega upravitelja Alojza Minattija in trgovca Franca Justina. V tehtnih izvajanjih je obžaloval, da se današnja mladina premalo verno oklepa društva, ki je v svojih 50 letih svojega obsto- ja pomagalo udušiti več ko 60 velikih požarov. v imenu Jugoslovanske gasilske zveze je sporočil čestitke šolski upravitelj z Brezovice g. Mikuš. Spominjal se je največjega prijatelja gasilstva Nj. Vel. kralja in pri tem so množice priredile živahne ovaclje vladarju in kraljevskemu domu, godba pa je zaigrala himno. Nastop Potem ko je vsa mnogoštevilna gasilska vojska še defilirala pred g. ministrom in drugimi predstavniki, se je sprevod napotil na pokopališče, kjer so gasilci položili vence na grobove svojih najodličnejših pokojnih buditeljev in sodelavcev. Popoldne se je na vrtu pri Gerbcu vršil najprej skrbno pripravlj:n nastop gasilcev, nato pa se je na vrtu razvila prisrčna ljudska zabava, ki je trajala do noči. Moramo pohvalno omeniti, da so Ižanci pri današnji gasilski prireditvi prvikrat poskrbeli za nalašč napeljano električno razsvetljavo, za kar gre zasluga predvsem g. Slavku Markiču. Vsa svečanost je prav lepo pokazala, da Ižanci onkraj Barja krepko stojijo na straži za dom in za državo. Sledila so poročila posameznih sekcij. Tajnik g. Roš je poročal namesto odsotnega polkovnika Novakoviča o delovanju propagandne sekcije. Iz poročila je razviden krasen napredek strelskega pokreta v ljubljanskem okrožju, ki je i tel o ob priliki lanskega občnega zbora 17 družin, danes pa že 110. Polkovnik Novakovič se je v svojem poročilu zahvalil za naklonjenost ob priliki državne strelske tekme ln razvitja savez-nega prapora vsem, ki so pri slavnosti sodelovali, zlasti ljubljanski sokolski župi, bratskim sokolskim društvom, ljubljanski gasilski župi, Hubadovi pevski župi, Slovenskemu lovskemu društvu, Društvu ostrostrelcev, Narodni odbrani, Jadranski straži ln naslednjim godbam: vojaški dravske divizije, Sokola I., domžalski, iz Device Marije v Polju ln z Viča-Glinc. Posebna dolžnost pa veže strelsko okrožje, da se najprisrčnejše zahvali tudi vsem darovalcem krasnih daril ter onim, ki so prispevali v gotovini. Tehnično poročilo je podal g. Rudolf Deržaj. Poleg državne je uprava v preteklem letu Izvedla tudi okrožno strelsko tekmo, uredila in popravila je strelišče, da je danes v vsakem pogledu popolno in med najboljšimi v državi. O stanju inventarja je poročal kot gospodar g. Herman šolar. Drugi podpredsednik g. Franjo Orehek je nato stavil ob- fiiren predlog glede reorganizacije poslovanja, kar je neobhodno potrebno glede na velik razmah strelskih družin in glede na ogromno delo, ki ga zahteva uspešno poslovanje. Uprava ljubljanskega strelskega okrožja naj se razdeli v dva odbora, od katerih naj prvi rešuje samo zadeve lokalnega značaja, uprava okroga, ki bodo v njej zastopani tudi delegati zunanjih družin po srezih, pa zadeve celotnega okrožja. Enkrat na leto naj se izvede pregled strelskih družin po srezih. Predlog je bil sprejet. Pri volitvah so bili v ljubljansko upravo izvoljeni; predsednik: novi poveljnik mesta Ljubljane, dalje Milan Sterlekar, Franjo Orehek, Matko Jevak, Boris Roš, Joco Kostanje-vec, Franc Cvetko, Rudolf Deržaj, Herman Šolar, Franc Gerbec, Franc Simčič, Dušan Gorazd, Vi'ko Laznik, poročnik Risto Ma-116 in Pavle Rozman, v okrožni odbor: predsednik: novi poveljnik mesta Ljubljane, dalje novi poveljnik 40. pešpolka, podpolkovnik Vaclav Dic, poročnik Risto Ma-116, Franc Medic, Milan Sterlekar, Matko Jevak, Boris Roš, Joco Kostanjevec in delegati vseh v ljubljanski okrog spadajočih srezov. Pri slučajnostih se je razpravljalo o državni strelski tekmi, ki se bo vršila od 3. do 9. septembra 1933 v Beogradu. Velik požar pri graščini grofa Barba Doslej je za 300.000 Din škode, ogenj pa še traja čudežno rešen smrti Lokomotiva ga je na prelazu odbila z voza v grmovje Mirna, 13. avgusta. Na posestvu grofa Barba je snoči nastal požar, ki bi postal usoden za njegovo graščino ob Mirni, da ni prišla ob pravem času pomoč. Ljudje na gradu Dobu so opazili ogenj okrog 21.45. Izbruhnil je sredi grajskih objektov, v veliki shrambi za seno. Naglo se je razširil na sosednjo manjšo shrambo in veliki kozolec. Z gradu so z največjo naglico obvestili gasilce iz vse bližnje in daljne okolice. V kratkih presledkih so se pričeli, kmalu po prvem pozivu na pomoč, zbirati gasilci iz Mirne. Št. Ruperta, Trebnjega, Mokronoga, Sevnice pri Mirni, Sela pri Mirni in Sv. Roka. Z veliko vnemo so se lotili omejevanja požara, kar jim je po dveh urah napornega dela tudi uspelo. Še pred 1. uro ponoči so se večinoma razšli. Pri stavbah, ki jih je zajel požar, pa ^so ostal] na straži gasilci iz Mirne in Št. Ruperta. Stražili in gasili so vse | do 6. zjutraj. Danes dopoldne je še vedmo gorelo. Ogenj uničuje velike zaloge sena, slame, ovsa in drugih pridelkov. Sodijo, da bo nehalo goreti šele v enem aH dveh dneh. Do tal je zgorela velika shramba za seno, dolga 50 m, razen nje manjša shramba, dolga 20 m, pa tudi kozolec na 16 štantih. V shrambah je bilo okrog 50.000 kg detelje, 10 do 12 vagonov slame, približno 300 mernikov nemlatenega ovsa ter do 20.000 kg. sena. Zgoreli so tudi mlatilnica, 14 vozov, ki so bili pod kozolcem, parni kotel in razno orodje. Skoda je bila pavšalno cenjena na 290 do 300.000 Din. Grof Barbo pa je btt zavarovan le za 20.000 do 30.000 Din. Pravijo, da je požar podtaknila zločinska roka. V enem tednu je bil to v mirnski dolini že drugi požar. Tudi lani je bilo ob tem času okrog Št. Ru-perta več požarov. Sijajen porast naših strelskih družin V enem letu je število strelskih družin v ljubljanskem okrožju zraslo od 17 na llo — Lepo uspel občni zbor Ljubljana, 13. avgusta. Železniški prelaz čez Orlovo ulico pred prihodom na Galjevico je bil včeraj pozorišče razburljivega dogodka, in le srečnemu naklučju se je zahvaliti, da ni bilo človeških žrtev. Okrog 16.30 je odpeljal z lijubljanske-ga glavnega kolodvora osebni vlak, ki odhaja 16.37 z dolenjskega kolodvora proti Karlovcu. Ko se je vlak bližal železniškemu prelazu v Orlovi ulici, ki je brez zapornic, je istočasno, peljal s konjem motorno žago France Žirovnik, zaposlen pri podjetniku Žitniku na Ižansiki cesti. Zaradi bezga, ki je zaraščen ob progi, Žirovnik ni videl prihajajočega vlaika in je zavozil na progo baš v trenutku, ko je pridrvela lokomotiva. Konj je v zadnjem hipu zaslutil pretečo nevarnost, divje se je vzpel in se odtrgal od voza, ki ga je že v naslednjem hipu lokomotiva zagrabila ter treščila z vso silo ob stran. Žirovnik, ki je bil na vozu, je odletel več metrov daleč v bližnjo živo mejo, kjer se je nekoliko opraskal, ostal je pa k sreči nepoškodovan. Posledice karambola so bile strašne. Lokomotiva je vso motorno žago skoraj popolnoma razbila, en del je stroj zavlekel celo do dolenjskega kolodvo- ra. Žagar Žirovnik se je naglo opomogel. Revež se je od strahu tresel kakor šiba na vodi, saj je ušel takorekoč gotovi smrti. Železniški prelaz v Orlovi ulici je zelo eksponiran in precej prometen. Vsekakor bi bilo umestno, da bi bile tam zapornice, kajti gotovo je, da samo tabla »Pazi na vlak« ne zadošča, če hočemo preprečiti tudi v bodoče večje nesreče, saj je Galjevica močno narasla. Ali pa naj železniška uprava odstrani grmičevje, ki zastira vsak pogled! Smrtno zadeta napadalka Mirna, 13. avgusta. Snoči je v vasi Otrežu pri Št. Ruper-tu neka znana pretepaška ženska, ki je bila že večkrat predlkaznovana, s kuhinjskim nožem napadla ženo posestnika Urbanča. Prizadejala ji ie nevarno rano na trebuhu. Posestnik Urbanč je v silobranu proti ženski pograbil revolver in oddal proti napadalki pet strelov. Ranam je napadalka podlegla. Ur-bančevo ženo so preoeliali v bolnišnico, mrtvo napadalko pa v bližnjo mrtvašnico. Ljubljanska nedelja ogromna Ljubljana, 13. avgusta. Med našimi nacionalno obrambnimi organizacijami so strelske družine one, katerih pokret v Sloveniji zavzema vedno večji razmah in ki dobiva vedno več pristašev med vsemi sloji prebivalstva. Zlasti velja to za ljubljansko okrožno strelsko družino, ki je davi ob 10. polagala bilanco svojega delovanja v preteklem letu. Občni zbor se je vršil ob 10. v kletnih prostorih hotela »Metropol«, otvoril ga je podpredsednik g. Milan Sterlekar. Toplo je pozdravil vse navzoče brate in sestre, zlasti še predsednika strelske družine v Trojanah, šolskega upravitelja g. Ravnikarja. Pred prehodom na dnevni red se je podpredsednik s krasnimi besedami spomnil prvoboritelja in velikega zaščitnika strelskega pokreta Nj. Vel. kralja in njegovega kraljevskega doma. Z občnega zbora je bila vladarju odposlana vdanostna brzojavka, v nadaljnjih izvajanjih je očrtal g. Sterlekar vse ogromno delo, ki ga je izvedlo Ljubljansko strelsko okrožje ob priliki državne strelske tekme in razvitja saveznega prapora, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj v septembru 1. 1932. Zahvaljujoč se vsem bratom strelcem za njihovo neumorno in uspešno delo, jih je ob zaključku prosil, naj tudi v bodoče posvetijo vse svoje moči v procvit in napredek viteškega strelskega pokreta. Podčrtal je še ogromno organizatorno in propagandno delo in se zahvalil zgledno marljivemu tajniku bratu Borisu Rošu za njegovo nesebično in vztrajno delo ter ga prosil, naj ostane tudi v bodoče organizaciji tako zvest. H koncu se je s pieteto spominjal med letom umrlih članov in članic, katerih spomin so navzoči počastili s tem, da so vstali s sedežev in trikrat zaklicali; »Slava!« Tajnik g. Boris Roš je obširno poročal o napredku in uspehih v okrožju in izven njega, o številnih intervencijah ter po-setih pri posameznih družinah, kar dokazuje izredno agilnost ljubljanske strelske uprave, ki je skozi dolgih šest let tako uspešno delovala pod predsedstvom neumornega predsednika g. generala Popoviča, ki pa je baš včeraj moral na svoje novo važno službeno mesto v Beograd. Iz poslovnika strelske uprave je razvidno, da je uprava sprejela in oddala okrog 3400 raznih dopisov, okrožnic in brzojavk, v tehničnem pogledu je ljubljanska uprava priskočila vsem družinam, kolikor je bilo v njeni moči, na pomoč. Zato se .,e odbor ljubljanske uprave že na lanskem občnem zboru razdelil na razne sekcije, tako na finančno, tehnično in propagandno, da je bilo delo čimbolj uspešno. Blagajniško poročilo br. Joca Kostanjev-ca je navedlo, da znaša društveno premoženje 19.397 Din, od te vsote je določeno 10.611 za nabavo novega prapora ljubljanskega okrožja. Na predlog revizorjev gosp. Franja Simčiča in šolarja je bila odboru ter blagajniku podana razrešnica s pohvalo. Ljubljana, 13. avgusta. Današnja nedelja — kako bi rekli — ni razočarala, vendar je presenetila, ker ni prinesla trdno pričakovanega dežja. Vso noč od sobote na nedeljo se je bliskalo in svetlikalo, veter je dvigal prah, Ljubljana je v soparnih nočnih urah pričakovala nevihto, ki pa je izostala. Jutro se je pri-smejalo še precej solnčno, baš toliko, da je izvabilo iz mesta tiste, ki izkoristijo vsako nedeljo za prijetno životarenje v svobodni prirodi na obrežju naših voda. Ni se jim sicer danes bilo treba kesati, vendar se s posebnimi užitki tudi ne morejo pohvaliti. Veter je prignal nad Ljubljano oblake in solnčenja je bilo konec. Vendar je v vodi bilo dovolj prijetno in tako so ljubljanska kopališča tudi danes lahko beležila dober poset. Kakšne posebne prireditve niso bile napovedane, izostala je celo volitev miss v trnovskem ljudskem kopališču »Nabrežju« vizavi slavni Špici. V nadomestilo izostale volitve se je popoldne tam igral čudovit nogomet z dvema golmanoma in samima dvema napadalcema. Ta sijajni trnovski šport je domačo publiko jako zadovoljil in ni bilo nikakih drugih incidentov razen smešnih. V ostalem je bila Ljubljanica danes pestro zasedena s številnimi čolnički in parčki v njih, ki so seveda ubrali pot tudi proti Vrhniki, v tisto rajsko samoto, ti je ne moti nihče drug kakor komarji. Ljubljana sama je bila danes nenavadno mrtva. Ni bilo nobene promenade, čeprav se je ozračje ohladilo od sobotnih 35 stopinj Celzija kar za dobrih deset stopinj in je bilo sprehajanje zopet enkrat znosno. Ves dan je po malem kazalo na dež, ali zvečer se je nebo kolikor toliko spet zjasnilo in je zahajajoče solnce s svojo krvjo oblilo bele oblačke. O posameznih dgodkih, ki jih pa ni bilo preobilno, poročamo posebej. Žrtve nesreč Ljubljanska bolnica je v soboto zvečer in v teku nedelje sprejela v oskrbo precejšnje število novih pacientov. Zumer Marija, rojena 1908, vdova, stanujoča na Tomačevem 73, brezposelna služkinja, je skušala izvršiti samomor. Pogoltnila je drobce zrcala, dve zaponki za lase in poročni prstan. Njeno stanje je kritično. Lekšetovi Slavi, rojeni 1912. v Ljubljani, stanujoči v švabičevi ulici 15, je pri delu v knjigoveznici Matije Pogačnika ~a-del nož na nogo in jo poškodoval rja prstih. Kravanja Marta, žena ključavničarja, stanujoča na Gsljevici, se je v soboto zvečer s kolesom vozila po Dolenjski cesti. Podrl jo je neki avto in je dobila precej hude notranje in zunanje poškodbe. Schlitz Stanko, sin posestnika, star 7 let, doma v Žirovnici, si je pa pri padcu zlomil desnico, dočim je delavka Rupnik Julka padla s stopnic na svojem domu na Stražišču in je takisto z zlomljeno desnico morala priti v bolnico. Nov grob. V Trzinu je v nedeljo zjutraj umrl po dolgi in mučni bolezni znani in spoštovani trgovec g. Ignac Rebolj v najlepši moški dobi, star 46 let. Pokojni je bil mož kremenitega značaja, blaga duša in povsod zelo čislan. Pogreb bo v torek na praznik ob 8. zjutraj iz Trzina na farno pokopališče v Mengeš. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, preostalim naše so-žalje! Ladslav Veltruskyr Balada o zvestem prijateljstvu Ladislav Veltrusky je upokojen magistratni komisar in živi v Pragi Spočetka je pisal novele v modernističnem duhu, nato pa se je lotil hu-morističnih spisov in je v njih tudi uspel. Njegova najboljša dela so-»Ljubezen z masko in druge humoreske«, »ženitev, ženitev«, »iz naše ulice«, »Od osmih do dveh«, »A-jo, in druge humoreske«. Poleg tega prinaša ob nedeljah njegove humoreske praški dnevnik »češke slovo«, ki je priobčil tudi naslednjo: I. Tikal in Vikal sta bila nerazdružljiva prijatelja. Dvajset let sta se že poznala, po jih nista imela niti trideset. Živela sta veselo in brezskrbno, dokler ni začel naenkrat postajati Tikal nekoliko melanholičen. »S teboj nekaj ni v redu, Tikal,« je dejal nekega večera Vikal. »Si mogoče v zadregi zaradi denarja?« »Na to sem se, hvala bogu, že davno navadil in moji upniki tudi.« »Potem je pa mogoče —« Tikal je prikimal: »Zadel si. Ženska je vzrok temu. Cherchez la femme!« »Natakar,« je poklical Vikal in dvignil prazno steklenico. Svojo in tudi prijateljevo. Ob prazni četrtinki se slabo pripoveduje in posluša. »Ti si se torej —« je začel Vikal, ko sta si napolnila kozarce in trčila. »Zaljubil, da. Nikar se ne čudi, ampak če bi jo ti, dečko, poznal —« »Ali si jo je mogoče živo predstaviti ?« »Tu imaš njeno sliko,« in Tikal mu je dal fotografijo z dekliškim obrazom, ki ga je Vikal dolgo motril, dokler ni obo-tavljaje se spregovoril: »če jo tako-le gledam, bi sodil, da je najbrž precej bogata.« »Še večji siromak je, kakor jaz, če je to sploh mogoče.« »Potem pa res ne vem,« je dejal Vikal s še večjim obotavljanjem. »Menda hočeš reči,« se je ustrašil Tikal, pri tem pa je pogledal fotografijo in veselo vzkliknil: »Jaz sem pa res velik tepec!« »Tega ti nisem hotel povedati tako naravnost.« »Dal sem ti namreč čisto drugo fotografijo. To je Manica,« in Tikal je izvlekel drugo fotografijo enakega formata. Vikal jo je pogledal z veščaškim očesom. »To je nekaj čisto drugega, dragi. Na tej deklici se takoj vidi, da je revna. Ce bi imela denar, bi ne bila tako lepa, če pa bi bila tako lepa in bi imela denar, ne bi čakala, da si jo poiščeš ti,« je filo-zofiral Vikal. »Ljubi me,« je dejal Tikal in si ganjen svaljkal cigareto. »In se hoče za vsako ceno omožiti.« »Baš to je čudno, da noče niti slišati o poroki.« »Nikdo bi temu dekletu ne prisodil toliko pameti,« se je čudil Vikal. Manica se v resnici ni hotela omožiti. Toda čim bolj se je branila, tem bolj je , silil Tikal. Govoril ji je o ljubezni in ji j slikal bodočnost v najzapeljivejših bar- 1 vah. »Ne, ljubček,« se je branila precej dolgo. Ko pa ni našla nobenega boljšega, j je rekla: »Da. Le iz ljubezni do vas sem | se odločila. Le iz ljubezni do vas se v i bodoče odpovedujem avtomobilu, le iz ljubezni do vas se bom zadovoljila z ! dvosobnim stanovanjem, četudi sem vedno sanjala o štirih sobah. Le iz ljubezni do vas, Otakar, sem pripravljena prebiti poleti ob morju sama, namesto ob strani soproga. Nikdar ne bi verjela, kakšnih žrtev je zmožna ljubeča žena,« in Manico so oblile solze. »Ljubica, angel, Manica,« je navdušeno vzkliknil Tikal. »Takoj skočim v tiskarno, da preskrbim poročno oznanilo. Toda avtomobilu se ne odrekate, kajti racionalizacija dela čudeže in je že v teku. V zadnjih petih letih so padli avto- 1 mobili za 25 %. Če bo šlo tako dalje, boste mogli čez dvajset let brez dvoma računati z avtom. Takrat se bo že dobil osemcilinderski avto, če bi ravno moral biti, ali pa nekoliko rabljen voz na dolgoročna odplačila.« »Vi ste zlat človek, Otokar!« »Zakaj bi se odrekali velikemu stanovanju, prav tako ne razumem. Toliko je novih stavb, ki stoje prazne. Lastnik bi rad prodal hišo, toda prazne vam nihče ne bo kupil, dočim se za polne kar tepo. Če hoče prodati hišo, mora imeti najemnike. Na vratih izobesi tablico, inserira, toda nihče se ne oglasi. In tako išče ljudi, ki ljubeznivo stanujejo zastonj. Hiša ima stranke in lastnik jo dobro proda. Najemniki dado čisto novemu gospodarju odpoved in prihodnje četrtletje se selijo. Prejšnji lastnik jih že čaka. Medtem je sezidal novo hišo, ki jo hoče prodati in potrebuje zanjo strank. Sedaj ne pribija več papirčkov na vrata in tudi ne inserira, kajti za njim stoji zvesta četa njegovih najemnikov. Tako se dela danes. Zakaj bi se stiskali v dveh sobah, Manica. Morete jih imeti šest ali kolikor hočete, najemnina bo vedno enaka.« »Torej nam preostane le še vprašanje bivanja čez poletje. Grozno ljubim morje in v bodoče bi ne mogla prestati brez njega. To sicer ni preveč skromno, am- pak razumeli me boste, če vam povem, da pri morju sploh še nisem bila.« Ne belite si glave brez potrebe, Manica. To bi škodilo vašemu zdravju in vaši lepoti. S takšno ropotijo, ki jo je dovoljene jemati s seboj čez mejo, morejo na morje le še berači. Boljši ljudje dajejo sedaj prednost domačim letoviščem, kjer lahko zapravljajo, kolikor se jim ljubi in morejo živeti razkošno življenje. Prebijte poletje v domačem kopališču ali v Zbu-zanih, ki so tako blizu Prage, da bi mogel priti vsako soboto za vami. Imate še kake pomisleke ali kaka vprašanja Manica?« . >>Vse mi je jasno in z vsem soglašam,« je sladko zašepetala in v pričakovanju poljuba zaprla oči. »Ne zapravijajmo časa,« je rekel Tikal namesto poljuba. »Prišlo mi je na misel, da bi vas povabil na slavnostno večerjo: juha iz rakov, pečena riba s pommes fri-tes in golaž na nekoliko načinov. Kaj pravite k temu?« Manica je debelo pogledala: »Dobili ste zalogo ali pa ste podedovali, Otik?« »Ne tega, ne onega, ampak na Vaclav-skem bo otvoritev nove ribarne in prodajalne golaža in danes bodo za reklamo porcije zastonj. Porcije bodo najbrž majhne, toda lahko se postavimo večkrat DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Aretacija bandltove žene Delo v omotični višini / Pirandello med opernimi libretisti Dramatik Pirandello je dovršil svoj prvi operni libreto z naslovom »Zgodba o zamenjanem sinu«. Storija prikazuje zamenjavo grdega kraljevega sina z lepim otrokom preproste matere. Siromašna mati najde po dolgem tavanju svojega sina na kraljevem prestolu, a ga noče motiti v njegovem dostojanstvu. Glasbeno spremljavo k temu libretu je napisal skladatelj Mali-piero. Premiera opere bo še letos na Jesen v rimski Operi reale. Kača v otroškem želodcu v neki romuski vasi se je primeril slučaj, kakršni niso posebno pogosti v življenju na vasi. Družinski oče je odšel zgodaj na polje. Matere m bilo doma, ker je šla še pred očetom po opravkih. Zato je oče vzel svojega sinčka s seboj. Morala sta hoditi precej daleč. Otrok se je spotoma utrudil in oče ga je položil v travo, da se naspi in spočije. Cez nekaj časa se otrok zbudil v groz-nici. Začel je klicati očeta in mu pokazal, da ga nekaj davi v grlu. Oče je odprl otroku usta in videl, da maha iz goltanca kačji rep. Medtem, ko je on ogledoval polje, je bila kača zlezla otroku skozi usta v želodec in se je mučila, ker ni mogla potegniti za seboj tudi repa. Hitro je oče pograbil otroka ln tekel z njim k zdravniku, ki je dal otroku sredstvo za bruhanje, nakar je kača prilezla iz želodca. K sreči je bila kača le navadna belouška. Armada spasa Polkovnik Stankuweit, novi glavni tajnik (levo) in poveljnik »armade spasa'< Ho-ward Marlene nad pariškimi strehami Filmska igralka Marlene Dietrich je ponovno obiskala francosko prestolnico Glavni dobitek v ponarejenih bankovcih V Amsterdamu je zadela neka 80-letna starka glavni dobitek državne loterije. Izplačali so ji 100.000 goldinarjev v bankovcih. Pozneje pa se je izkazalo, da so bili vsi bankovci ponarejeni. Ko je hotela starka izmenjati tisočak, so ji povedali, da je denar falzificiran. Zdaj preiskuje policija, kako je prišel ponarejen denar v roke dobitnice. Policija v Teksasu je končno prijela ženo zloglasnega bandita Barova, ki je s svojim možem več mesecev ustrahovala teksaško okolico Nenavaden prirodnl pojav V maroškem mestu Marakešu so imeli te dni nenavaden naravni pojav. Ob najjasnejši dnevni svetlobi, ob 9. uri zjutraj je nenadoma pokril mesto ogromen peščen oblak. Sledila je nevihta, ki je uničila večji del žetve na polju, porušila mnogo hiš in izruvala mnogo dreves iz zemlje. čim se je peščeni oblak odstranil, se je vlil dež in poplavil pokrajino. Teden šampanjca v Franciji Kakor lani bodo tudi letos imeli v Francoskem teden šampanjca, vina, ki ima pred vsemi vini na svetu to prednost, da samo osveži, a nikakor ne omami m opije pivca. Povod za reklamni teden Je dalo dejstvo, da ostaja dandanes tega žlahtnega vina v Franciji mnogo več kakor prejšnje čase. Države so zaprle šampanjcu meje z visokimi uvoznimi carinami, Francija pa ne more sama porabiti vsega pridelka, zato ga skušajo po nižjih cenah spečati na domačem trgu. Dočim sta šli prej dve tretjini šampanjskega pridelka v tujino, ga danes izvažajo v inozemstvo samo še eno petino. Marki de Polignac žrtvuje zdaj vsako leto ogromne količine šampanjca samo, da bi poživil doma zanimanje za to vino in ga zato teden dni nudi interesentom zastonj. Vremenski pregled Vročina, kakor se spodobi iza prvo polovico angiusta. Poletje, prav kakor mora biti, da se more zares imenovati poletje, to se pravi, da toži o vročini vse, kar leze inčik«. Lastnost, da diha skozi črevo, omogoča činkiji, da vztraja poleti. ko se jarki poeuše, nekaj mesecev v vlažnem blatu. činlklje so črno rjave, odrasle imajo na vsaki strani dve sivo rumeni progi, pri mlajših so pa proge rjavo rdeče, činklja ne plava kalwr navadna ribica in se po-grezne na dno, če prestane s kačastimi giiMjaji telesa kakor njeni sorodnici. babica in polzača. Ker je talna riba. ima 10 tii>alk okoli gobčka, s katerimi otiplje žuželke in polžke, ki tvorijo njeno hra.no. V akvarij« je navadno na dnu, kjer pobira odjDadike hrane, ki jih druge ribe raz_ našajo po vsem akvariju. V mivko se nikdar ne zarije. Oznanja nam že dan poprej pojačanje zračnega tlaka z živahnim plavanjem vzsdolž stekel, nadomešča nam torej tlakomer. čim postane činklja nervozna, bo slabo vreme štiri do osem ram dolga činklja ne bi smela manjkati v nobenem akvariju, ker je zelo zanimiva ribica. Je pa zelo redka m mnogim akvaristom neznana. Kljub triletnemu neprestanemu brskanju po Barju sem jo zasledil samo v Stari Ljubljanici in v Comovou, kjer sem si pred nekaj dnevi po dvodnevnem zajemanju po blatu vlovil dve mični, štiri cm dolgi činkiji, nakar sem odraslo v akvariju se nahajajoče spustil v isti jarek. Pokojni profesor Franke mi je svoječasno navedel tudi cerkniško kotlino kot najdišče činkelj. Redikost činkelj bomo razumeli, če mislimo na dejstvo, da so bile odrasle 25 do 35 cm dolge činklje mnogim ljudem zelo priljubljena hrama, manjše pa služijo še dandanes ribičem za vado. Sedaj še nekaj o belem lokvanju. Akvaristi, ki si žele beli lokvanj, naj si preskrbe ali seme, ali del korenike, ki ga naj vsade v vodoravni legi v akvarij, če odreže jo od tanjše korenike 10 cm dolg "kos, ki je začel poganjati stebelca (ali pa tudi kos korenike brez stebelcev) se bodo listi bmalu pokazali. Seme si pa preskrbimo zelo enostavno. Plod lokvanja v obliki majhne kroglice vzamemo domov. V lončeno posodo denemo črno barsko zemljo, ki Jo dobro potlačimo na dno, nakar jo napolnimo z vodo v višini kakih deset cm Plod denemo v vodo, nakar začne ovoj razpadati v sluznatozelene delce in črna, majhna semena se pogrezajo na dno, kjer se pozneje razvijejo v majhne rastline z nežnimi koreninicami. Dve do tri take rastlinice vsadimo potem v večji akvarij kjer naj bo na dnu črna zemlja, pokrita z mivko. V takem drnu uspevajo vse barske rastline najboljše, števlio listov se podeseteri, listi so široki, rastline močne in rast je bujna. Izjemo tvorijo samo plavajoče rastline in nekatere druge kakor n. pr. vodni mah. A tudi te uspevajo mnogo bolje, če Je dno zemeljsko, kajti zemlja vsebuje neorganske kemične -pojine, ki jih rastlina pretvarja v organske. Kjer ni zemlje in teh spojin, rastlina le životari. Začetniki akvaristi, ki si žele navodila o akvaristovsitjvu in majhnih ribic naj se obrnejo na člankarja, kjer jih bodo dobil: brez katerekoli obveznosti. O. S. Pariški voznik čuva svojega tovariša pri delu pred vročino v vrsto. V takem navalu se ne bo niti opazilo.« »Torej se podviza jmo,« je oživela Manica, »da nam ne pojedo najlepše por-cije. Ljudje so nesramni. Kjer je kaj zastonj, tja se jih pritepe, da je vse črno!« n. Tikala sta se priselila v štirisobno stanovanje pravkar dozidane hiše. Letna najemnina je bila šestnajst tisoč, pa sta jo vsak mesec ostajala gospodarju dolžna. Pohištvo sta imela na obroke. In v Manici se je vzbudila goreča želja, da bi se mogla komu pobahati s tako razkošnim stanovanjem. Da bi ne izgledalo čudno, priredi glasbeni večer. Zapela bo kako stvar s spremljevanjem gramofona, Tikal pa bo deklamiral kako pesem. In na Vikalu se poskusi. »To je star prijatelj in hvaležen človek. Ne bo prišel kar tako, gotovo prinese vsaj narezek in steklenico vina. Mi damo program, on prigrizek. To bo idealno,« se je veselil Tikal. Vikal je bil točen. Prišel je praznih rok in s praznim želodcem. Tikala sta bila neprijetno presenečena. V mučnem razpoloženju sta navila gramofon. Gramofon je tulil, Manica je pela, Vikalu pa je glasno krulil želodec. Ko je bilo pianissimo, se je slišal .Vikalov želodec glasneje od Manice in gramofona. »Prekrasno je bilo,« je rekel Vikal po prvi točki. »Komaj že čakam, kaj bo sedaj,« kajti pričakoval je, da pride večerja. »Zdaj je na vrsti Lortzingov Car in tesar.« je naznanil Tikal, ki je medtem skočil v kuhinjo in se vrnil s polnimi usti. Gramofon je igral, Manica je pela, Vikal pa je v duhu preklinjal, kam ga je zlodej zanesel. Ko je bil zopet premor. ie rekel Vikal mračno: »Ne jezita se, ampak jaz sploh nisem muzikaličen. Če me ubijeta, ne spoznam v tem niti carja niti tesarja. Ko bi ne bil lačen, bi vama prav gotovo zaspal. Ker pa sem lačen, se grem h klobasarju na večer jat.« Se po stopnicah je zmerjal: »Mučili bi človeka z gladom in godbo!« »Takega zarobljenca mi vodiš v stanovanje,« je jokala Manica. »Dvajset let se z njim poznam, toda šele sedaj sem ga spoznal. Praznih rok ti pride na glasbeni večer! In imel sem ga za svojega prijatelja! Odide in nam ne pusti niti steklenice vina! Med nama ni več prijateljstva. Ne poznam ga in nikdar več naj ne prestopi mojega praga.« S tem se je končalo njuno prijateljstvo. In ko je približno čez mesec dni pripovedoval, kako je srečal Vikala in Delavci popravljajo stolp Big Bena v Londonu Mednarodna damska regata Nova univerza v Carigradu Kakor smo poročali, so te dni položili temeljni kamen za novo univerzo v Carigradu. Profesorski zbor novega vseučilišča je tako izbran, da so med učnimi močmi samo učenjaki, ki imajo svetoven sloves, ki so si ga pridobili v Evropi ali Ameriki. Med odličnimi učenjaki sta tudi znana profesorja Nisen in Sauerbruch, sloviti berlinski kirurg. Nova univerza ima štiri fakultete, juri-dično, filozofsko-zgodovinsko, medicinsko in matematično-prirodoslovno ter sedem institutov. Turško prosvetno ministrstvo hoče napraviti carigrajsko univerzo enako drugim slavnim univerzam v inozemstvu. Posebni stolici na univerzi sta stolica za turkologijo in turško revolucijo. Posebnost univerze je tudi ta, da je brez teološke fakultete. človek in žival v vročini Francozinje, tekmovalke v Greenwichu, razpravljajo z angleškim redarjem o vremenu Prašič v spalnem vozu Ko se je te dni pripeljal direktni brzo-vlak Dunaj—Dudimpešta v madžarsko prestolnico, so zaslišali spremljevalci spalnega voza iz nekega oddelka svinjsko krulje-nje, ki je prihajalo izza zaprtih vrat. Odprli so jih in na svoje začudenje ugotovili ,da se je prašič vozil vso progo od Dunaja do Budimpešte. V vagon sta ga prinesla dva potnika, in sicer v kovčegu. Moža sta izstopila na neki vmesni postaji. Ker je prase onečedilo spalni kupe, je železniška uprava odredila strogo preiskavo. Umetni zobje za leva Lev Prince, ponos krotilke Sare Garyt-hove, si je v Parizu pri poskusu, da bi pre-grizel železno ograjo svoje kletke, zlomil tri sprednje zobe. Lev brez sprednjih zob pa ni nič strašna prikazen, zato se je krotil-ka obrnila na zobne strokovnjake in res se je našel neki Palmier, zobni tehnik iz Chateaurouxa, ki je dal besedo, da bo popravil levovo zobovje. Pripravil je tri zlate krone ter jih nataknil na zobne štrelje. Levu so morali najprej ukleniti noge, privezati gobec in mu vanj položiti precejšnjo klado, da ni mogel zagrizti. Potem je šel Palmier na delo, ki ga je z uspehom končal v dveh urah. Po operaciji je hotel lev takoj spet preizkusiti svoje proteze na jeklenih šibah svoje kletke in si je zlate krone srečno odkrhnil. Palmier pa noče, da bi njegov sloves trpel in je zato sklenil napraviti, levu novo protezo, ki pa topot ne bo več iz zlata, marveč jeklena. Tatvina dragocenih slik V neki vili pri Niči so tatovi oplenili krasno zbirko umetnin. Odnesli so neprecenljive slike Maneta, Degasa, Renoira, Courbeta in Corota. Vrednost ukradenih slik gre v milijone. t Dan porazov za naše klube Ilirija se je v seniorskem plavalnem prvenstvu ter v klasifikaciji za Petrinovičev pokal plasirala šele na tretjem mestu — Jadran si končnoveljavno pribori Petrinovičev pokal — Wil£an porazi Senjanoviča — Odličen uspeh Hribarja na 200 m prsno — Poraz nogometnega moštva Primorja v Beogradu Miren potek glavne skupščine LNP Preureditev tekmovanja za podsavezno prvenstvo Ilirija bo prihodnje leto igrala v drugem razredu Sušak, 13. avgusta. Danes se je nadaljevalo in končalo se-niorsko državno prvenstvo v plavanju in \\aterpolu ter se je končnoveljavno odločila tudi usoda Petrinovičevega pokala, ki preide po današnjih tekmovanjih defini-tivno v roke splitskemu Jadranu. Jadrana-ši so si poleg tega priborili tudi državno prvenstvo v plavanju seniorjev, dočim je državni prvak v seniorskem waterpolu postal Jug. Ilirija se je v plavalnem prvenstvu plasirala na tretje mesto, v \vaterpolu pa na četrto mesto. V končni klasifikaciji za Petrinovičev pokal je zasedla tretje mesto. V naslednjem današnji rezultati: 1500 m prosto, seniorji: Bonačič (Jadran) 22:36.1, 2. Bibiča (Jug) 22:36.7 (presenečenje), 3. Jesih (Ilirija) 22:48.6, 4. Duv-niak (Jug) 23:33. Točke: Jadran 13, Jug U, Ilirija 5. 400 m dame: 1. Lampret (Ilirija) 6:20.5, 2. Roje (Jadran) 6:20.9, 3. Ivančič (Jadran) 7-01 9 4. Medanič (Viktorija) 7:02, 5. Go-dina (Jadran) 7:04. 6. Račič (KSU) 7:04.8. Točke: Jadran 28, Ilirija 18, Jug 11, Viktorija 3, KSU 1. 2C0 m prsno, seniorji: Največje iznena-drnje vsega prvenstva: 1. Hribar (Ilirija) 3:04, 2. Grkinič (Viktorija) 3:07.8, 3. Luka-čič (K. ">U) 3:10.4, 4. Sotošek (Concordiia) 3:19.2, 5. Strmac (Concordia) 3:15, 6. Pa-vletič (Gradjanski. Karlovac) 3:16.2. Hribar je vodil od starta in je zmagal sigurno z naskokom dveh dolžin. Točke: Iliri'a 31. Jadran 28, Jug 11, Viktorija 11, KSU 6, Concordia 5, Gradjanski 1. 100 m hrbtno, seniorke: 1. Vimmer (Viktorija) 1:32.1, 2. Lampret (Ilirija) 1:34.6, 3. Slovinič (Jadran) 1:38.6, 4. Topič (Viktorija) 1:39.2, 4. Tarle (Jadran) 1:43.8, 5. Brglez (Ilirija) 1:50.8. Točke: Ilirija 40. Jadran 35, Viktorija 27, Jug 11. KSU 6. Concordia 5, Gradjanski 1. 100 m prosto, seniorji: 1. Wilfan (Primorje) 1:mo imeli kranjskega prvaka drugega razreda: v štajerskem rajonu bodo imeli v trboveljskem okrožju tudi dve grupi — kakor v Ljubljani — prvak bo igral s celjskim prvakom, zmagovalec pa z mariborskim pr vakom in to srečanje ho dalo prvaka štajerskega rajona: tekma med tem in med kranjskim prvakom bo odločila o prvenstvu drugega razreda in preide zmagovalec v podsavezno ligo. V debati za en in za drugi predlog so bili glavni argumenti: če naj se razvrstijo klubi v podsavezno ligo po svoji dejanski moči, mora vsekakor tudi Ilirija v podsa vezno ligo; Ilirija je res zaigrala v prven stvu slabo, toda njeni nedavni uspehi v mednarodnih tekmah govorijo o njeni mo či; če se hoče Ilirijo potisniti v drugi raz red. se to dogaja samo iz ozkosrčnosti in škodoželjnosti. Ko je svojčas Svoboda imela izpasti iz prvega razreda, se je prv; razred povečal (g. Jerala). — Komisija se je postavila na stališče, da obveljaj pla cement. Ne gre ustvariti iz tradicij itd. osebno pravico za kak klub. Če bi šlo za Jadrana ali Slovana, bi šla brez debate v drugi razred. Naj se reže enak kruh vsem (g. Kralj). Tajno glasovanje je dalo ta re zultat: za predlog komisije 19 glasov, za predlog g. Stanka 16 glasov vzdržali so se štirje. Predlo? - Debelaka, naj u. o. prouči v soglasju z JNS možnost uvrstitve Ilirije v podsavezno ligo, je prejel 27 glasov, proti jih je bilo osem, štirje so se vzdržali. V nadaljevanju skupščine, ki je po borbi za predlog o prvenstvu izgubila na ži vahnosti, je bilo sprejetih nekaj sklepov tehnične prirode, savezni II. tajnik g. Pa\ ličevic je omenil tri probleme, na katerih dela savezna uprava: vprašanje sodniških taks, udeležba dijakov v športnih klubih in takse na prireditve. Glede poslednje je rekel, da bo težko kaj doseč-i. zaenkrat gredo napori saveza za tem, da bi se od države dobilo povrnjeno v obliki benefi-cijev, kar prejema na taksah za športne prireditve. G. Kuret sproži vprašanje po rasta klubov v Ljubljani in se sklene do nadaljnjega za Ljubljano numerus clau-sus s sedanjim status quo. Nato zaključi predsednik skupščino, ki je trajala neprenehoma od devetih do pol dveh. Prvi kmečki praznik na Murskem polju Ljutomer, 13. avgusta. Na kmečki praznik, ki se bo vršil 3. septembra na Cvenu, bo prihitelo mnogo tujcev, zato je potrebno, da jih kratko seznanimo s tem krajem. Vas Cven je oddaljena uro hoda od Ljutomera in stoji sredi rodovitnega Murskega polja. Občina Cven obsega 3 kraje: Cven. Krapje in Mota. Ako se peljemo po vozni cesti iz Ljutomera na Cven, vidimo na levi strani nekoliko vzvišen in z jarkom obdan prostor, kjer je stal gradič Cven, ki je nastal v 14. stoletju. Ko so 1. 1704. divji Kruci plenili na Murskem polju, so prišli tudi na Cven. Gradič so oropali, užgali in razdejali. Prostor, kjer je stal nekdaj gradič, se še dandanes imenuje »Kastelišče« (eastellum -grad, utrdba). Občina Cven ima svojo narodno šolo. Lično enonadstropno poslopje stoji sredi ravnega polja, šolo so sezidali 1882., zdaj je štirirazrednica in ima 224 učencev. Na Cvenu so naslednja društva in zadruge: Sokolska četa. Izobraževalno društvo, 2 gasilski društvi (Cven in Krapje). podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva, Strokovna zveza kmetskih delavcev. Posojilnica, Zadruga za rejo dirkačev in Zadruga za rejo žrehet. Elektrifikacija Cvena se je izvršila pred 3 leti. Cven slovi že od nekdaj po svojih konjskih dirkah. Tudi na dan kmečkega praznika se bodo vršile velike dirke, ki jih priredi Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru. Cvenarji se prav marljivo pripravljajo na proslavo prvega kmečkega praznika. Vse prijatelje od blizu in daleč bomo gostoljubno sprejeli. Glede skupnega obe da se javite pri ge. Katiki Rajhovi. Kmečkega praznika se udeležijo: gg. minister Pucelj, ban dr. .Marušič in več narodnih poslancev. Vsa prireditev bo velika manifestacija kmečke zavednosti in jugoslovenskega miši jen ia Vso napredno javnost Murskega nolia, Prekmurja in Slovenskih goric vabimo ta dan v Ljutomer in na Cven. Francoska narodna iunaka Marseillc. 12. avgusta. A A. Danes so letalcema Codosu in Rossiju na Past priredili dva sprejema, prvega v provencalsfcem Aeroklubu. drugega pa v mestni hiši. Letalski minister Pierre Cot. Bleriot in letalca Costes in Bossoutrot. ki so ee udeležili sprejema v Aeroklubu. eo nato sprem«!) slavljenra v mestno hišo. kjer jima je žjpan Ribot izročil veliko srebrno kolajno, njnru-ma ženama na vsaki dragoceno darilo. Cn-dos je izjavil, če bi morda inozemski ictsl-ei notolkli sedanji distančni rekord, da bo z Roesijem takoj poskusil rekord priboriti nazaj za Francijo. Letalski minister je ob^ ma letalcema vnovič iskreno čestital Ko «a zapuščala mestno hišo. ju ie velikanska množica navdušeno pozdravljala. TEDEN DNI FILMA Ljubimkanje »Ljubimkanje« j© eno najodličnejših, v film prenesenih odrskih del znanega pisa telja Arturja Sebnitzlerja. 2e v dobi nem« ga filma je bilo to delo deležno ogromnih uspehov, zato ni čudno, da ie nemška, od-*6sno avstrijska filmska industrija ponovno segla po nepozabno lepi baladi mladostne ljubezni. Režiser Maks Ophiils ei je sam izbral igralce in da je bila njegova .'zbira pravilna, je pokazal U6peh filma. Magda Sehneider, katero smo videli doslei le v lahkih operetah, je dobila ulogo Kristine, prvič torej v pretresljivo dramatični ulogi. In na tem poprišču ie odlična umetnica pokazala nepričakovane sposobnosti. IPPv jHjjH Njena Kristina ie igralsko prepričevalna, polna simpatične dekliške naivnosti, brez narejenega patosa. enostavna, čuvstvena in pretresljiva zlasti v zadnjih prizorih. Nihče od gledalcev ne pozabi njenih oči in njenega obupno ganljivega pogleda ob prizo-rui ko izve, da je Fritz mrtev in da je njene tako lepe in polne ljubezni konec ... Pa tudi drugi sicer maloštevilni soigralci so vsi na svojih mestih. Živahna Krietinina prijateljica Mici je temperamentno nasprotje globoki, duševno poini prijateljici. To ulogo je dobila mlada Laiza Ullrichova in io odigrala odlično. Oba častnika, Fritz in Teodor (predstavljata iu \Volfgang Lieben-einer in Willy F.ichberger) sta v svojih ulosah umetnika na svojih mestih. V temperamentih različna: prvi strasten ljubav-nik. drugi veseljak, ki išče razvedrila ln za-l ave. najdeta v svojih dekletih odgovarjajoči duši. Končno ie tu še Olga Čehova, ki predotavlia po ljubezni hrepeneče baronico Egcersdorfovo živo in prepričevalno. Vsebina filma je kratko naslednja: Podporočnik Fritz Lobheimer in poročnik Teo Kaiser sta dobra prijatelja. Prvi je velik prijatelj žensk pa tudi ženske so zaljubljene vanj, drugi pa je navdušen veseljak. Ne-ketra dne spoznata dve prijateljici: Kristino, idealno in sentimentalno dekle, ter Mici, ki vzame življenje zgolj z vesele strani. Teo in Mici postaneta prav kmalj prijatelja. Fritz, ki ima skrivne ljubavne odnošaje z g. baronico Eggersdorfovo, pa prvotno ne kaže posebnega zanimanja za Kristino, dokler polagoma ne izprevidi, da je res dra- žestna deklica. In tako pride tudi med njima polagoma do velike srečne ljubezni. Baronica Eggersdorfova se krčevito brani izgubiti Fritzovo ljubezen, toda Fritz, ki se ie do strastne gospe polagoma ohladil, prekine z njo vse odnošaje- Ljubezen med Kristino in Fritzom nima tedaj prav za prav nobene ovire, če ne bi usoda hotela drugače. Baron Eggersdorf izve nekaj o ljubav-nih odnosa jih svoje žene s Fritzom in med obema možema pride do dvoboja. Fritz pade v boju in Kristina izgubi svojo prvo in zadnjo ljubezen... To je v par stavkih začrtana vsebina nepozabno lepe pesnitve, ki jo bomo že v nekaj dneh lahko videli tudi pri nas. Večno zlato Želja vsakega veleturista je, osvojili gorske velikane po novih, doslej nepoznanih potih, preplezati stene, v katere se doslej še ni upala stopiti človeška noga. Dr. Arnold Fanck hoče sedaj priti na iMont Bianc po čisto nepoznani poti in to svoje podjetje predočiti vsem ljudem po filmski kameri. V to svrho si je že izmislil rokopis k filmu, ki se bo imenoval »Večno zlato«. Pripoveduje se namreč, da vsebuie vrli Mont Blan-ca ogromne zaklade čistega zlata in okrog te stare pripovedke se suče vsebina novega dr. Fanckovega alpinskega filma. Zvotno-filmska kamera nam bo torej pokazala slike in sadove dolgotrajnega in na največje napore vezanega dela režiserjev, igralcev, fotografov in veleturistov. ki bodo cele mesece v višini skoro 5000 metrov snimnli čudovito lepe pokrajinske slike. Kot igralci v glavnih ulogah so že angažirani Sepp Rist, Uršula Grablev in dr. Petersen. Fotografa Ricbard Angst in Kurt Nejbert sta na že odpotovala na lice mesta v svrho priprav z£ najnovejši Fanckov velefilm. Lauri Volpi poje za film Lauri Volpi — drugi Caruso, kakor ga splošno imenujejo po vsem svetu — bo pel v velikem zvočnem filmu, ki se bo imenoval »Pesem solnca«. FIlm bodo napravili v Berlinu, kjer bodo s pripravami v kratkem pričeli. Izgotovljen bo seveda v nemškem jeziku in ves svet stavi v ta film največja pričakovanja. S filmskim delom je združil umetnik tudi gostovanja na največji berlinski operi in teh teatrskih večerov se Berlin že danes veseli. Lauri Volpi je pred leti že pel v Berlinu, njegove operne kreacije so vsem ondotnim prijateljem operne umetnosti v najlepšem spominu. Lauri Volpi je najmlajši izmed 15 otrok revne rimske rodbine. V mladosti je trpel mnogo pomanjkanja. Prvotno bi moral postati pravnik in odvetnik. Toda usoda je odločila drugače. Čutil je v sebi željo do teatra, hotel je postati pevec in ta želja se mu je tudi izpolnila. Prvotno ni imel bog ve kakih uspehov. Leta 1920. pa se je njegova usoda čez noč preobrnila. Dne 3. januarja tega leta je pel Lauri Volpi z najslavnejšo italijansko pevko Rosino Storhio Massenetovo opero »Manon« v kraljevem gledališču v Rimu. Val navdušenja je dvignil tega dne neznatnega umetnika na najvišje vrhunce slave. V naglih poletih je L. Volpi preletel slavo vseh pevcev Italije in ljudje so v njem spoznali novega Carusa. Pričela se je zanj doba gostovanj in umetnik je hodil po vsem svetu od zmage do zmage. Pel je v Južni Ameriki, v Metropo-litanki v New Yorku, v Berlinu, v Parizu in zopet po Italiji, vsepovsod viharno priznan. Ta umetnik, čigar glas je ostal doslej rezerviran le maloštevilnim, ki so imeli možnost poslušati ga na kakem velemestnem opernem odru, bo pel slednjič tudi v filmu in s tem najširšim krogom občinstva. Da bo »Pesem solnca« najpopolnejši užitek za vse ljubitelje lepega petja, je jasno po sebi. Havajska roža (Potovanje na havajske otoke v filmu) Potovanje od Berlina na Havajsko otočje ie mnogo krajše kakor bi si človek mislil. Ce sedeš v udoben avto si že čez^ pol ure v gozdu palm, ki ga obseva tropično solnce v obliki ogromnih reflektorjev. Nahajamo se v ogromnem filmskem ateljeju v Tem-pelhofu pri sni man ju filma ^Havajska roža«, po (znani žstoimensfci opereti skladatelja Paula Abrahama. Arhitekt je zopet napravil pravcat čudež, kajti prekrasen palmov gaj, bela guvernerska palača, v ozadju prospekti plaže in morja, vse je napravljeno i.i.. . 1.. Vil cp rpA na- zor a Iv. i iiugui muriiitrisMu - njihovih dam. Vsi so v lepih tropskih uniformah in ee pripravljajo na vrtno zabavo, ki jim jo je pripravil guverner otočja- Martha Eggerth kot lepa prim-sa Laya zapoje krasno pesem. Vsi so očarani, kajti Abrahamovi šlagerji se temu srebrno čistemu glasku sijajno prileaajo. Hans * id'*-ser. nov filmski igralec, odlič;i 1-morisi, predstavlja havajskega princa Lilo Taro. In slednjič vidimo še Svetislava Petroviča kot angleškega kapetana vojne mornarice; eleganten je v kretnjah in figuri. Seveda ne sme manjkati humor in dovtip, za kar skrbita Ernst Verebes in Hans Junkermann. Nad vsemi pu vlada roka spretnega režiserja Richarda Oss\valda. žena v sodobnem svetu Važno vprašanje za gospodinje Med najvažnejša vprašanja vsake gospodinje spada nedvomno sprejem v službo nove gospodinjske pomočnice, zlasti če je gospodinja zaposlena v poklicu. Gospodinja mora poznati poselski red ter se ravnati po njem. Pri izberi nove pomočnice se ozira na spričevalo v poselski knjižici, ki se pa glasi pri vseh po enem in istem kopitu. Tako prav za prav riskira gospodinja precej, kadar sprejme novo pomočnico. Po kratkem skupnem življenju kmalu spozna njene dobre, pa tudi slabe lastnosti. Izkušnje marsikatere gospodinje so precej bridke v tem pogledu. Zato bi bila na mestu korektura dosedanjega načina usposobitve vsakega dekleta, ki se misli posvetiti poklicu gospodinjske pomočnice. Predvsem bi se morala zahtevati za ta poklic dovršena meščanska šola ali pa vsaj 8 razredov osnovne šole. Po možnosti bi moralo absolvirati vsako dekle gospodinjski tečaj. Poznati bi moralo osnovne pojme o higieni, da ne bi bila gospodinja prisiljena poučiti novinko, da se mora zjutraj najprej umiti in počesati preden prime za delo. Tudi bi morala vedeti za osnovne pojme o morali, o lepem vedenju, o svojih dolžnostih, o štednji itd.; ne pa, da ve samo za svoje pravice. Marsikatero dekle se odloči za poklic gospodinjske pomočnice ali zato, ker je to poklic, ki ne zahteva nobene strokovne izobrazbe, ali zato, da se bo lepo oblačila, ali pa zato, da bo prišla do brezplačnega zdravljenja zob ali kake kronične bolezni. Ti razlogi so nemoralični in vendar najčešči. Zato bi morala biti vsaka gospodinjska pomočnica pred vsakim vstopom v novo službo zdravniško pregledana od pristojne zdravnice. Gospodinji ni vseeno, če dobi zdravo ali bolehno pomočnico. Bolna pomočnica ne more delati, kar je njej in gospodinji v kvar. Dekle je lahko jetično ali spolno bolno ter lahko okuži rodbino za rodbino. Zato bi moral biti centralni biro za oddajo službe pod nadzorstvom države. To posredovalnico bi morale voditi žene s pri- merno izobrazbo. Posebno bi se morala zdravnica ozirati na to, če ima dekle zdrave zobe. Utemeljiti menda ni potreba te zahteve posebej. Centralni biro bi se pa tudi zanimal za postopanje gospodinje s pomočnico. Obenem bi bil ta biro tudi forum za posvetovanja in pritožbe gospodinj in pomočnic. Vsaka gospodinja bi morala podati objektivno mnenje o odpuščeni pomočnici, ne pa šablonsko odpustnico. Tako bi se reguliralo vprašanje, če je pomočnica za poklic ali ni. Obenem bi biro ščitil tudi pomočnice. Poleg centralnega biroja v banovinski prestolnici bi morale biti tudi podružnice v vseh sreskih mestih. Oddaja službenih mest bi morala biti izključno v rokah države. Ob odpustitvi iz službe, oziroma ob izstopu, bi morala gospodinja kakor pomočnica plačati minimalen prispevek za fond zgradbe doma pomočnic v banovinski prestolnici, kjer bi imele proti skromni odškodnini prenočišče in hrano v slučaju ne-zaposlitve. Tako ne bi bila dekleta na cesti ter prepuščena raznim moralnim zablodam. Ravno tako poteben kakor dom pomočnic v banovinski prestolnici, bi bil tudi počitniški dom za pomočnice, oziroma za oddih in rekonvalescenco. Kakor hitro bi se ugodno rešilo to vprašanje gospodinjskih pomočnic, po tem ali še boljšem predlogu, bi stopil poklic »gospodinjske pomočnice« v drugo fazo kakor jo ima danes. Gospodinja kakor pomočnica bi imele od take reforme tega važnega vprašanja samo korist, ker bi ščitile interese ene in druge v dobrobit rodbine. Zato je reforma tega važnega vprašanja nujna potreba v vsaki moderni državi. M. 2. K. Žene v občinski politiki v Belgiji. V Belgiji je 171 žen občinskih odbornic; od teh jih zavzema 13 županska mesta, 14 pa pod-županska. #€w!i A Sluibodo m Vsaka beseda 60 par; za da .'»nj« naslora »H ia Iifro pa 3 Din. (1) Samostojno gospodinjo t»M-eno zanesljivo. ki im« dobro tuhat.i io vsa hišne dela opravljati — sprejmero takoj k dvema (»»"mm. Nailov v oe:as. oddelku »Jutra«. 2Ž-5&1-1 Vzgojiteljico ia bi prevzela poučevanje in rceg.1 sedemletne derceT. Dunajska e. la/IV 155 3 Pokcnčavanje mrčesa z 32 let preizkušenim sred atrfim. br« strupenih plinov. Stanovanje tako) to pe; porabno! Miroslav Zor, Dunajska la,TV. 154 3 Enflerico in u rj e.no- v izdelovanju p-e'en?D. sprejmem. Lj ubrana VII, Celovška 251. 53758-1 Samostojno šiviljo iič -Lm ra otvoritev skupnega ia'ona. Ponudbe pod »Moda« na ogl. o did e' f.k »Ju tira«. 23745-1 Pridno služkinjo spr"jmem za razna hišna del-i. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š:fro »Sem po Mer. a«. 23066-1 Pisarniško moč #o-"j™em v večjo t*govino Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod »S:-alno meito«. 23893-1 Tkalskega mojstra f>p!'jmemo. Ponudbe na og'*s. oddelek »Jutra- pod »St ^okovnjak«. 23586-1 V č sodarskili po-■ močnikov sprejime takoj Frie Veljak — sodar v Ormožu. 23610-1 Zaslužek Kdor !lče zaslnika, plač* u v&ako besedo 50 par; ta naslov ali Šifro 3 Din. — Kdor a a d i zaslužek. pa za vsako beseda 1 Din, za dajanje naslov« ali i« fffrn pa 5 Din. (3) Tone Kovče rtrokovnjak za obzidava )je emajlirenih peči. št« liioikov. Ljubljana. l'yr teva cesta 47. 23631-3 Vsaka beseda 50 par; za dajeo}« nasJoi-a ali za Šifro p» S Din. (2) Vzgojiteljica \z b)!;5e hiše, z dolgoletnim Jipričevalom, ki govori slov. in hrvaško, ki poučuje nemško ter po-ma-jra v hiši, išče meaio. — Naelov v oS-gsa«™ oddelku .Jutra« £3660-2 Strojni tehnik dolgoletno tovarniško ln pisarniško prakso, zmožen poleg slovenščine, srbohrvaščine in nemžčine tudi Italijan ščlne ln francoščino, išče kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na In-seratni oddelek »Jutra« pod »Verzirana moč«. 23820-2 Kot prodajalka že!';ra službo v kakrš-nikoli stru-ki. Dobro ee-m vajena veeh trgovskih poslov iu ravnanja a strankami. Iz vežbana sj&ai v šivanju, roč-nih delih in izdelovanju son'n'kov. Vešče sem tudi nemščine. 5'ara s«m 21 tet. Grein tnd-i p'^t; nraki plači. Oenj. ponudbe prvim na ngasni "videlek >Jv. re« pod šifro »Mlada prodajalke«. 23555-2 Službo sluge s ka.vcijo 5000 Din in z dobrim spričevalom iščem. Naslov v ogl. odd. Ju tra. 23726-2 Kuharici evetbt. za vsa gospodinjska dela želita menjati službi. Ponudbe na og'. odd. Jutra pod šifro »Prvega«. 23728-2 Šivilja enoletno prakeo pri krojaču ž«ili premen iti službo takoj ali pozneje, tastov pove ogl. odd. Jutra. 23733 2 Učenca za rnanulakturno trgovino v LJubljani ob svoji oskrbi se sprejme. Ponudbe pod »Ljubljana 12« na ogl. oddelek »Jutra«. 23203-44 14 let star fant ki ima 2 gimnaziji, bi se rad izučil fotografske obrti. Oskrba pri starših. Pon,u4be pod »Fot.r> vaje-jenec« na ogl. odd. Jutra. 23757-44 Trg. vajenec z P meseci u5ne dobe išče premestitve v drugi trgovini. Xa«!ov pr.ve ogl. od. Jutra pod »Marljiv, po-š-teji«. 23732-44 V.saka beoeda 1 Dia; z« djjanje oa^tova aii za Šifro pa 5 Din. (10) Elektrom^t"'" 5—6 HP, iatosmern4 tok. 110 voltov, kopi Josip Sušteršič, Seoičica. po*!a Medvode. 23644-10 Samostojen elektrikar k: bi opravlial tudi druse dela. i^če »lužbc. Ponudbe na ogabni oddelek Jutra pod »Delavec«. 23443 ? Trgovski pomočnik mešane stroke, z dobrim spričevalom, želi preme-nit'" službo s 1. septembrom ali oktobrom. Naslcv v oglasnem oddelku Jutra 23675 2 ŠoSer-ir hanik a-bfttin-eot. nekadilec, z odličnimi »pričevali, i 5 č e službo. Naslov: A.1. Peklič Glmce. eesta VII št. 19 — pošta Vič pri Ljubljani 23627-2 Tricikelj za 2600 Dia prod« P Škafar, Ljubljena. Borštnikov ug. 23577-10 Stanovanji, Vsaka besed« 1 Din; xa da.janje naslova aH sa Šifro pa 5 Din. (31) Trisob. stanovanje epo, v visokem pritličju oddam v Prisojni »lici 3, ievo. 2393021 Štirisob. stanovanje vi&okopriitlično, s kopalnico. plinom in pritiklinami oddam 6 1. novembrom. Pojasnila v Subičevi mlici št. 3/1. 23484-21 Sobo odda Vsaka beseda 50 par; ra dajanj« naslov« ali ia šifro 3 Don. (23) Gospodično sprejmem kot sostanovalko z hrano ali brez. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 23749-23 2 prazni sobi v novi vili, vhod s stopnišča, takoj oddam. Lon čerska steza, blizu sv. Jožefa. Joe-. Gagel. 23759-23 Sobo v centru lepo, solnčno in mirno, oddam takoj stalnemu, solidnemu in mirnemu go sipodu. Nas-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23670-23 Postrežnica (ali 2 o«e-bi) dobi sobo zastonj. An-tloga. Mir je, Verctovšfcova -25. 23603 23 V sredini mesta oddam mirnemu, solidnemu in stalnemu gos.podn Sisto in zelo mirno sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23367-23 Za oisarno oddam veliko svetlo sobo 8 posebnim vhodom iz vejo. Rimska cesta 2. pritličje, desno. 23752-23 Stanovanja Dvosob, stanovanje r mestu išče dvočlanska družina. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod šifro Suho«. 23684 21/« Vpokojenec z že; za dajanje naslova aH ta šifro pa 5 Din. (16) Prodaja lesa Državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov razpisuje pismeno »fertalno licitacijo za prodajo 1250 kom. posekanih jelovib dreves na railašče nem delo veleposesbv« K. Auereperea, Kočevje, v revirjii) Grčarice B io Kočevje. Lio;t