študentski list Letnik XVII Številka 15 Ljubljana, 15. marca 1967 una Na podlagi skupniih razgovorov Od-bora Zš mariborskiih visokošoilskih za-vodov iai univ©rzitenega odbora ZŠJ v Ljubljani, ki so bili 4. in 5. marca v MariboTU, dlajeta odbora naslednjo IZJAVO i. Odbora poudarjata, da študentje ne moreimo pristati nia materialno selek-cijo, kateri smo danes priča, ampak je nujno zagotoviti sredstva vsem mla-dim ljudem, ki so sposoibni in potreb-ni, in jim s tem omogočiti študij. Pri tem ne smerao zanenuariti problemov študentskih domav, dotiranja, subven-cij im ostaliih oblifc finančne pomoči študentom Materialnemu položaju študeotov z vidika socialne in rigiooalne struiktu-re,, ki se stalno slabšata, je bilo v pre-teklem letu posvečana vrsta razprav in razgovorov. Del teh prizadevanj se bliža končni fazi s sprejetjem republi-škega zakona o štipendijah in posoji-lih in zakona o izobraževanju. Odbora poudarjata v skupnem interesu, da zakon kljub temu ne more zagatavlja-ti sred&tev, lahko pa vpliva na materi-alni položaj študentov. Odbora se za-vedata, da bo ta vpliv pazitiven samo z enotnimi prizadevanji Zš in ostalih subjektivnih sil v smeri pavečevanja sredstev za štipendije, ki naj dobe pri-marni pomen s tem, da pastanejo in-strument kadrovske politike gospodar-stva oz. dalovnih organiaacij in stimula-tivni faktor za posameznike. V okvir teh prraadevanj spadajo tudi možno-sti, ki jih imajo pokrajinski klubi štu-dentov, ker so neposredno zainteresi-rani za iskainje izshoda iz opisainega po-ložaja na svojiii področjih glede na možnost neposrednega stika z gospo-darstvom. Odbora poudariata. da i° v noiviii pogoijili poisLavaaija nujna spremeimiba sedanje izobraizbene in kvailifikacijske struktuie v gospodar-stvu bodisi zakomsiko noTmativno, kar je trenutno najbolj&a rešitev in jo študentje poidpiramo, ali v kakšnih drugih. prirnerniih oiblikah. Pri teTn od-bora poiudarjata, da ni družbenega opravičila zia neracionalno trošenje sredstev, ki naj nudijo dopolnilno izo-brazbo vodilnih kadrov v raznih krat-k^Ui tečajih in večernih šolah, ker je ta iZiOibrazba samo formalna. Primer ustreznega in smotrnega na-oina podeljevanja štip&ndij, za katere-ga se štuidentje zavzemamo, je politika štipeindijsikega sklada pri Republiškern sekretariatu za prosveto in kulturo in sklada Borisa Kraigherja, ki je name-njen za štipemdirainje sposobnih štu-denaov delavskega in kmečfkega pore-kla. V celoto prizadevanj za sinotrno sposobnostno seleikcijo ne glede na materialni in socialini položaj raladega človeika štejemo ttidi akcijo Republi-škega sekretariata za prosveto in kul-turo — na pobudo UO Zš v Ljubljani — za iindividttalnio zaslediofvanje posa-meznikoviih uspefaov iin spo&obnosti, združeno s podeljevanjem stalnih ma-terialnih sredstev v otoliki individual-nih štipeodij. Odbora se zavedata, da ni možno enostramisko reševanje mafcerialnega položaja posameznika in se za-vzemata za vsako obliko zagotavljanja sredstev študentom. Pri tem poudarjata nuj-nost centralizacije sredstev za študent-ska posojila pri univerzi II V tesni paveKavi z navedeiuni se pojavljajo problemi na področju izo braževalnega procesa, iz katerega iz-hajajo problemi selekcije, prehod na Vrn^'t-0+n i/obraženih kadrov. na vse- bino štiuidijskili programov in obreme-njenosti študentov. Odbora menita, da sfca usmerjanje in selekcija pred vpi-som na viisokošolske tnstitucije po-trebna. Poudarjata pa, da mora biti pri tem zagoitavljena ofojektivnost pri upoštevanju raaličnega nivoja pridob-Ijenega zmanja kandidatov. Kriteriji selekcjje naj bodo na obeh visofcošol-skih zavodih enaki. Omejen vpis naj bo na višjih in visokih šolah, kjer so oimejeoii materialni pogoji in potrebe po kadrih. Usmerjevalni izpiti naj za-jamejo visoke in višje šole, za katere ni mogoče ugotoviti dejanisikih kadrov-skih potreb. Sarn usmerjevaLni izpit naj bo kompleks testov in seaninarskega dela, ki bi dal realmo sliiko sposobnosti kan-didata. Pereč je tudi problem preobreme-nitve študenta, ki onemogoča učinko-vitost študija. To se pov^ruje z rado-nalizacijo in iaboljSanjem učniii pro-gramov III. Pri obravnavanju položaja visoke-ga in višjega šolstva sta Odbora izha-jala iz obstoječili materialnih pogojev družbe oz. njenih dejanskih material-ni!h možnosti. Odbora poudarjata nujnost uredit-ve tega položaja s posebniim poudar-kom na kvaliteto procesa izobraževa-nja in profilov strokovnjakov, ki mo-rajo temeljiti na resničnih potrebah. Zavzemata se za skupno. enotno slo-. vcifiko uiiiverzjo, ki bo ob poenotenju študijskih naortov vključevala fakulte-te, visoke in višje šole v Sloveniji, brez ozira na lokacijo posamezne šole, če je ekonomsko upravičena. Pri obravnavanju utemeljenosti ob-stoja visjiih šol v Mariboru odbora po-udariata nuinost nadaljnjih razprav na tem podroi&ju z argumentiranimi staiišči iin podrobnimi aoalizami z.a vsako šolo posamič. Ob tem se po-stavlja vprašanje racionalnega iziko riščanja obsfcoječdh kapacitet na vseh visokošalsikih institucijaih v Sloveniji in smatrno trošenje sredstev, kar po-gojuje zrruanjševainje absega izobraže-vanja v posameznih panogah v skladu s potrebami po kadrih. Analiza teh po treb naj bo eden od bistveniii pokaza-teljev pri obravnavanju utemeljefnosti posameznih šol. Odbora poodarjata, da se zavzema-ta za vsako raciomalizacijo in poeno teijje študija, če to omogoča približe-vanje sistama izobraževanja intere-som družbene in gospodarcke refor-me. Odbora sta odiločila, da bosta skup-no sodelavala na mednarodnem pod-ročju v okviru mednarodne študent-ske aktifmosti. Posebno poudarjamo skupno sodelavanje pri organlzaciji akcij za soilidarnost in podporo viet-namskemu Ijudstvu v njegovi pravični borbi za osnovne človeoanske pvaivice in svoboščine. V enaki meri bo potekalo sodelova-nje in iz.men.java na področju kulkire, šparta in ostale šfcudeititsike deja^nosti. V. Odbora poudarjata, da so vsd nave-deni problemi tudl splošno družbeini in sta prepričana, da so ta skupna sta-lišča prispevek k nadaljnji demokrati-zaciji in realnemu samoupTavinemu razrvoju naše družbe. predsednik odbora ZS na mariborskih Visokošolskih zavodih Dušan Ivoševič predsednik Univerzitetnega odbora ZšJ Ljubljana Peter Rupnik Tišina, foto Zmago Jeraj 2.STKAN TRIBUNA EMANCIPACIJA LJUBLJANA, 8. marca 1990 Davni sen vseh naprednih žena je bila emancipacija. Žal je krivična na-r»va tlala ženskam težavno poslanstvo in bremena, ki jih moški nimajo. To-da i^rivica narave bo v najkrajšem ča-su odpravljena. Pravkar se v našem niestu največje svetovne strokovnjaki-nje na področju medicine trudijo, da bi tudi v moški organizem vstavile or-gane za rojevanje. Do trenutka, ko bo ta največjji medicinski uspeh v zgodo-vuii čioveštva dejansko uresničen, pa se, cenjene bralke, spomnimo poteka borbe za popolno emancipacijo. Menim, da ni potrebno poudarjati, da je mit o ženski-materi služil v vseh zgodovinskih obdobjih reakcionar-jem za pretvezo pri zatiranju žensk. Zato je bila naša prva naloga izkore-ninjanje tega mita iz miseinosti naših občanov. Prve napore v tej smeri so omogočili sijajni uspehi naše prve gp-spodarske reforme. Uvedli smo ceio-dnevno varstvo otrok od prvega leta siarosti dalje. Samo eno leto so ne še populnoma osvobojeno žensko ovirala krivična naravna bremena. Po prvem letu starosti pa je skrb za otroka pre-vzeu družba, tako da se je vedno bolj osvobajajoča se ženska laliko posveti-la družbenopolitičnemu dciu. vendar smo pii tedanjem stanju naše neza-dostno razvite družbe morali upošte-vati še sentimentalnu inLselnost in smo otroke odtujevali ud družbe s tem, da so vsako nedeljo preživeli namesto v vzgojno-varstveniii ustanovah pri svo-jih družinah, ki so se kmalu zatem iz-kazale kot zastareia ooliiui družbene-ga sožitja. Pieden pa smo družiiio kot tvorbo, ki ovira družbeno življenje, z zakonom prepovedali, so ženske stopi le še en korak naprej ua poti do po-pulne enakopravnosti. Ooba, ko je otrok oviral žensko pri njenin druž-beno-političnih naiogah, se je zmanjša-la za pol leta. Temu ukrepu je sledil še naprednejši: zakonska prepoved družine, ki je zaradi neenakega polo-žaja ženskega in moškega partnerja v njej, zaostajala za splošnim razvojem naše družbe. Kljub temu pa je bilo biološko združevanje žensk in inoškiii za razplojevanje še vedno potrebno. Vendar smo nezadržno uapredovali, ko smo na predlog najuglednejšifr so-ciologinj namesto dolgotrajnih osebnih srečevanj, ki so bila nekoč potrebna pri biološkem združevanju, uvedli no-vo metodo: ugotavljanje primernosti partnerja s pomočjo elektronskega ra čunalnika. Na osnovi njegovih izraču-nov so ustrezni partnerji v občinskili piodilnih centrih enkrat za vselej opra-vili svojo biološko nalogo, ki je bila obvezna, kot včasih vojaški rok. Ne-sposobni so bili te naloge seveda opro-ščeni. Na ta način se je seveda čas, ki TRIBUNO UREJAJO: FRANCE ANŽEL (TEHNIČNI UREDNIK), VALENTIN KALAN, MAllKO POGACNIK, TONE PACNIK, RUDl RIZMAN (ODGOVORNI UREDNIK). HERMAN VOGEL TRIBUNA — IZDAJA UO ZSJ — UREDNIŠTVO IN UPRAVA TRG REVOLUCIJE l/II — TELEPON 21-280 — TEKOČI RAČUN 501-8-78/1 — LETNA NAROČNINA ZA ŠTUDENTE DESET NDIN, ZA OSTALE PET-NAJST NDIN — POSAMEZEN IZVOD 50 PAR — ROKOPISOV EST FOTOGRAFIJ NE VRAČAMO — TISK ČP DELO, LJUBLJA-NA, TOMŠIČEVA 1, TELEFON 23-522 — POŠTNINA PLACANA V GOTOVINI ga je imela ženska na razpoiago za družbenopolitična delovanje zelo po-večal. Nosečnost in porod pa sta jo/v njenih prizadevanjih še vedno močno ovirala, čeprav je družfoa takoj po roj-stvu prevzela vso skrb za otroka, do katerega ženska ni imela več nobenih dolžnosti: Postal je namreč otrok vse družbe. Kljub tolikšnemu napredku pa lahko o zelo veliki enakopravnosti govorimo samo v zvezi z revolucionar-nim odkritjem naše medicinske znano-sti, namreč s sintetiziranjem jajčec in spermijev. Partnerja, ki ju je družba zdaj že izvolila na splošnih tajnih vo-litvah (prej so se partnerji združevali na osnovi osebnih potreb, ponudbe in povpraševanja), sta oddala ob velikih svečanostih vsak svojo snov, ki je po-trebna za sintetično proizvodnjo člo-veških bitij. Potem so zdravniki v in-kubatorjih po času devetih mesecev vzgojili novo vrsto ljudi: homo sinte-ticus. žensko so tako popolnoma raz-bremenili in docela se je lahko posve-tila svojim družbeno-političnim nalo-gam. Vendar nas to ni zadovoljilo. Prav v času, ko to pišem, potekajo uspešni poizkusi z vsajanjem rodil v moški or ganizem. Šele, ko bo strokovnjakinjam, ki se ukvarjajo z omenjenimi poskusi, uspela ta edinstvena operacija, bomo z upravičenostjo trdili: vprašanje po-polne emancipacije je dokončno reše-no, ker imajo vsi Ijuclje enak spol. Ve-liko zgodovinsko obdobje bo za nami. Začelo se bo novo: zlata civilizacija enospolnikov. Peter Baloh BASEN O JAZBECU IN LISICI V živalskem vrtu sta živela jazbec in lisica. In to ne najslabše. Pa ven-dar: tožilo se jima je po gozdu, po svobodi, hrepenela sta po svetli bodoč-nosti in kopala rov. Ko je bil rov skopan, se je jazbec splazil skozenj, da si ga ogleda. Vrnil se je in je odkimal: da ne gre, je de-jal. Cudila se je lisica in ga je spraše-vala, zakaj da ne gre. Jazbec pa ji je odvrnil, da je cesta od živalskega vr-ta proti gozdu na koncu tako ozka, da ne bosta prišla skozi. MORALA: To je pač perspektiva in tudi naša pot v svetlo bodočnost je prav taka — ozka in perspektivna. Viktor Vest PREDLOG ZA STROKOVNO SODELOVANJE Nujno je, da se strokovno sodelo-vanje med uredništvom Tribune in Alojzom Bajzljem ter ostalimi enaui-štiridesetimi študenti medicinske fa-kultete, ki so ga ti pričeli s svojim pi-smom v 12. številki, nadaljuje v obo-jestransko korist. V zameno za brez-plačne strokovne nasvete dvainštiride-setih medicincev predlagam, da jim uredništvo posreduje naslednji prepis reklamne priloge, ki jo je mogoče naj-ti v zavojčku kamilic domače proiz-vodnje. Morda jim bo koristil pri štu-diju. »Ze v davniti časin so Ijudje spozna-li zdravilno vrednost kamilic, da so na-tnreč učinkovite proti najrazličnejšim boleznim. Zato bi zaslužile, da se jim odkrijemo in jih pozdravimo. Kamili-ce so skoraj ZASTONJ oziroma še ve-dno NAJCENEJŠE spričo dragih umet-nih zdravil. Kamilice so tudi NAJNA-RAVNEJšE in zaradi eteričnega olja ter azulfna NAJBOLJ ZDRAVE KOT USPEŠNO SREDSTVO, KI NAM OHRANJA ZDRAVJE, MOC, LEPOTO, SVEŽOST IN VESELJE DO ŽIVLJE-NJA. NARAVA SAMA NAJ VAM PO-MAGA! ZATO NAZAJ K NARAVI, Kl ZDRAVI VSE! SKRBITE ZA ZDRAV-JE, LEPOTO IN MOČ S KAMILIČNI-IVII ROŽAMI! NARAVA NAS JE IZ-BRALA, NARAVA NAS JE DALA, NA-RAVA NAS HRANI, NARAVA NAS BO VZELA, NOVA ŽIVLJENJA BODO VRELA. .. ANALIZA Zavoda za zdravstveno varstvo SRS, št. 05-244/2:... NAVODILO ZA NOTRANJO UPO-KABO — pitni čaji: kamilice uspešno delujejo proti kašlju, prehladu, naho-du, zvišanemu krvnemu pritisku, krč-nim žilam, krčem, bolečinam v želod-cu, napihnjenosti, nespečnosti, zlateni-ci, revmi, griži, driski, slabemu teku, vnetju grla, vnetju žolčnika, lahko koli-ki, čistijo ledvice, pospešujejo izloča-nje, dobro delujejo na jetra, pomirja-jo srce, živce, pospešujejo prekrvavi-tev, prebavo, čiščenje krvi, teletenje krav itd. Posvetujte se z zdravnikom! Kamilično olje pa uporabljajo tudi za sestavino najdražjih kozmetičnDi pre-paratov. ZUNANJA UPORABA — kopanje, iz piranje, urnivanje. Kamilični čaji so odtično sredstvo za kopanje utrujenih, bolnih, pekočih, znojnih, razdraženih, rdečih, žuljavih in ozeblih nog ter te-lesa, za izpiranje oči, vek, raznih ran, tvorov, za blažitev bolečin zob, dlesen, grla, žreia, ženskih neugodnosti (me-na, porod, beli tok-fluor, albus), proti slabemu zadahu iz ust, za nego zguba-nega lica in vratu, Ias (svetli potem-nijo) ter raskavih rok. Kamilični čaj učinkuje zoper zajedalce in ogrce na obrazu, prirneren je za splošno čišče-nje kože, saj odstrani vso nesnago z obraza in ga polepša, osveži in pomla di. Redno uporabljanje pitnih čajev in kopeli tclesa in nog ter umivanje obraza ugodno vpliva na poživitev krv-nega obtoka in povzroča prijetno ob-cutje, dobro razpoloženje, vitalnost, prebuja živahno aktivnost pri ženskah in moških ter daje občutek svežine in pomladitve. Koža postane baržunasto mehka in gladka, kar spominja na no-vo moč, dobro voljo, zanesljivost in prijetnost, kar je končno tudi tajnost zakonske sreč.« P. Baloh ERRATA CORRIGE, SAMO KDO? Zanimiva in lepa nova knjiga »Blago latinskog jezika«, ki jo je še ne tako dol-go tega izdala Matica hrvatska, ima, kot je to pri nas nasploh že preveč grda raz-vada, priložen listič »Errata corrige«. — No, med drugim nam v tem spisku na-ročajo, naj v poglavju rekla popravimo tudi — errata corrige! Vlado Henigman K.G. PODJETJE NEPISMENIH V PREHRAMBENEM kombinatu »Sava« v Bjelini je zaposlenih 250 delav-cev, izmed katerih jih niti 216 m do~ končalo štirih razredov osnovne šole. Mnogi delavci, ki se ne znajo niti pod-pisati, vodijo manjše delovne enote. (OSLOBODENJE, Sarajevo) če bodo eventualno sprejeti vsi predlogi o participaciji v socialnem za-varovanju, bo delovnim Ijudem, poseb-no težko bolnim, omogočena možnost samoodločbe: biti bolan ali — biti la-čen. (PARADOKS, Zagreb) SPECIALIZIRANA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO: vodje sektorja. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. član ZK 2. upokojenec UNZ ali JLA 3. lansko priporočilo MK ZK. (PARADOKS, Zagreb) ŽENITEV IN MOŽITEV L Sem akademsko izobražen, upoko-jen po letu 1964. Imam 140.000 dinar-jev pokojnine. Sem lastnik dvosobne-ga komfortnega stanovanja, fiata-600 in obmorske voeekend hiše. Zaradi ze-nitve iščem tovarišico tridesetih let, privlačne zunanjosti. Ponudbe na upra-vo lista pod ... II. Sem akademsko izobražen, upoko-jen pred letom 1954. Imam 45.000 di-narjev pokojnine. Zaradi ženitve iščem tovarišico šestdesetih let, ki ima last-no stanovanje in po mošnosti nekaj gotovine. Eventualna telesna napaka ni ovira. Ponudbe na upravo pod ... (PARADOKS, ZagrebJ AFORIZMI Uničil je bunker in najmanj tri podjetja... ALFRED PAL V kapitalizmu bi mnogi bili reveži. Tam ni družbene lastnine. IVO BILIč-RODO Proizvajalcu je bilo jasno, kje se formira dohodek, toda ni mu bilo ja-sno, kje se razformira. Turizem bi utegnil postati četrta In-ternacionala. ANTE KESIč (PARADOKS, Zagreb) Glasujmo za tovariše, ki imajo avto-mobile — da nam bodo prej zgradili ceste. Vse je v naših rokah — med delov-nim časom. če bi plačevali davek na neumnost, bi napolnili fonde za izobraževanje in šolstvo. šoferji so prišli najdalje v nepo-srednem samoupravljanju. • Tovariši, odkrijmo svoje slabosti! Tovariši so se prijeli za denarnico in jo odprli. IVICA VRKIČ (STUDENTSKI LIST, ZagrebJ Opcanba: V sestavku »Filozofija Ber-tranda Russella« (Tribuna, št. W\961) je bila izpuščena naslednja opomba: »študijo s tean naslovom je napisala Svetf j zeva ,izdala pa jo je založba »Napnjed« v Zagrebu 1. 1966. J TRIBUNA STRAN 3 PRI SODBI BODIAAO POŠTENI!" V 12. številki Tribune je predsed-stvo CK ZMS odgovorilo na nekatera javna vprašanja, ki sem jih zapisal. Če-prav me odgovori CK ZMS niso mogli zadovoljiti zaradi apriorne logike, ki jo vsebujejo, se je moj dvom še pove-čal, ko sem prebral krajši članek, ozi-roma pismo v Mladini ter dobil še eno dodatno informacijo. Pri tem bi želel bralce opozoriti predvsem na problem resnicoljubnosti in morale v odgovoru predsedstva CK ZMS. 1. V odgovoru je namreč predsed-stvo zapisalo: »Tovarišica Mika Verbič je zaposlena na CK ZMS od 1.12.1966 na STROKOVNEM DELOVNEM ME-STU in NI ČLAN izvoljenega foruma ZM. Sedaj si pa oglejmo ta zapis iz Mladine (17.2.1967) z naslovom »Pri sodbi bodimo pošteni!« »Prejšnji te-den je bila v Novi Gorici seja tamkajš-njega občinskega komiteja ZMS, ki so jo sklicali na željo CK ZMS. Razen predstavnikov goriške mladine sta bi-la navzoča še člana predsedstva CK ZMS Mika Verbič in Ivan Eržen. Osrednja točka dnevnega reda je bil odgovor na vprašanje, zakaj v Novi Go-rici še ni bilo letne konference; toda tega osnovnega vprašanja skorajda ni so obravnavaH. Uvodoma je beseda stekla o delu mladih in o klubu, za katerega upajo, da bo ustanovljen še letos. Po izjavah članov novogoriškega ko-miteja seja m bila na zadovoljivi rav-ni — njeni udeleženci namreč NISO SMELI NASTOPATI ENAKOPRAVNO. Novogoričani zatrjujejo, da NI BILO MOGOCE RAZPRAVLJATI, kajti vsa-kega govornika sta člana CK ZMS po SVOJE KOMENTIRALA in ga LOVILA ZA BESEDE. Na mladinskem komiteju so še po-sebej poudarili tole: »Navzlic temu, da člana CK ZMS NE POZNATA DEJAV-NOSTI MLADINE NA GORIŠKEM, sta ODLOČNO VZTRAJALA na tem, da SO NJUNE UGOTOVITVE NEIZ-PODBITNE. Poleg tega je bilo na seji čutiti razmerje med gosti iz Ljubljane in udeležnci iz Nove Gorice še KOT ODNOS PROFESOR-UCENEC. Ne ču-dim se, da potem mladi dvomijo o svo-jih najvišjih predstavnikih in jih oce-njujejo kot sebi neenake, ki ne kaže-jo nikakršnega tovarištva do njih, pa čeprav bi jih morali zastopati. Na koncu naj zapišem misel sekre-tarja mladinskega komiteja v Novi Go-rici, ki meni, da letne konference do-slej še ni bilo, ker so na komiteju naj-prej hoteli urediti mladinska vpraša-ttja v nekaterih podjetjih, kjer aktivi niso imeli konferenc že dve leti in kjer ponekod niti ne vedo, kdo je predsednik njihovega aktiva.« Gornji zapis pač nedvomno jasno govori o KONKRETNEM POJAVLJA- NJU HIERARHIČNIH ODNOSOV, ki, kot kaže, le niso tako tuji v ZMS. Se-veda odnos, ki ga je poleg tov. Ivana Eržena pokazala M. Verbič, prav tako ne more biti popolnoma presnetljiv glede na njeno »afero« v študentski organizaciji. Toliko torej o »strokov nem mestu« in vlogi M. Verbič. 2. Naslednja NERESNICA je v ti-stem delu odgovora, ki se nanaša na pomanjkljivo dokumentacijo ome-njenega »primera«. Verjetno bodo raz-logi drugje, saj izgovor, da UO ZŠJ ni poslal ustreznega materiala, ne more biti zadosten, ko pa je bila razprava s plenuma, ki je ugotovil med drugim tudi krivdo M. Verbič, objavljena v Tribuni, da ne govorimo o tem, da so trije člani predsedstva CK ZMS hkra-ti člani OO ZK na pravni fakulteti, ki je obravnavala ta primer in ga tudi ar-gumentirano evidentirala. Nf-vednost je tedaj le izgovor ali pa mdrda vse-splošna kruta resnica? Ali me moti sestava zaposlenih? Da, moti me: 6 pravnikov, en socio-log in ena socialna delavka. Verjetno to razmerje ni naključno. Tovariši so zahtevali od mene obrazložitev in do-kaze. Ponujeno rokavico vračam s tem, da mora predsedstvo CK ZMS doka-zati, da je procedura zaposlovanja v CK BREZ JAVNEGA RAZPISA demo-kratična in pravilna. Šele potem bi lah-ko odgovorili na tako vprašanje, seve-da, če bi do njega sploh prišlo. Tam, kjer SE ZANIKA DEMOKRATIČNA OBLIKA JAVNEGA RAZPISA, ne mo remo govoriti o drugem kot o subjek-tivnem določanju posameznikov za ta mesta, z »občutki« itd. Imam tudi pripombo na mnenje CK, da je delovna oblika predsedstva brez BISTVENIH FUNKCIJ ODLOČ-NJA. Vsekakor odgovor na problem, ki sem ga zastavil, in to problem DOMI-NANTNE »PRAVNE STRUKTURE« ne bi mogel biti tak. Po taki logiki bi bilo vseeno, kdo je v predsedstvu, saj je le-ta brez bistvenih funkcij odloča-nja. A vendar mislim, da vloga pred-sedstva le ne more biti »ob strani«. Trenutno me ne zanima toliko le odlo-čanje KOT DELO IN STROKOVNOST SAMA (seveda oboje kvalitetno). če misli predsedstvo, da sekretariat ni-ma delovnega in strokovnega vpliva na dejavnost ZMS, naj tako misel tu-di javno zapiše. Sam tudi ne bi mogel govoriti o tem, da se je precej mla-dinskih aktivistov vpisalo na fakulte-to družbenih ved, med njimi TUDI na pravno fakulteto. Tega ne bi zapisal zategadelj, ker je po sestavi sekreta-riata videti, kot da se vpisujejo SAMO NA PRAVNO FAKULTETO. Ob koncu moram priznati, da se pa le strinjam z zadnjim stavkom v _ odgovoru, ki je pravilno ugotovil, da 1 mi dopisovanje s sekretariatom CK ZMS prek Tribune ne more pomagati. In res mi ni. Vsaj odgovor si je moč tako razlagati. P. S.: Vse podčrtal J. D. J. Doličar LIST VSEH ŠTUDENTOV študentska arganizacija na Visoki šoli za politične vede je v četrtek organizirala razgčvor o študentskem listu »Tribuni«, ka-teremu je prisastvoval tudi odgovorni urednik lista Rudi Rizman. V uvodni besedi je Rudi Rizman nani-zal številna vprašanja, ki se postavljajo ob konceptu in vsebini našega lista. če-prav je šlo za nekatera že zmana stališča in mnenja (glej: Tribuna, štev. 12 in 13), se mi adi pomembno, da opozorim na ne-katere misli odgovomega urednika na tem razgovoru. »Tribuna ni v nekem smijslu ne časopis, ne revija. V njenem uredništvu ni ljudi, ki bi pisali po nekih receptih »množičnosti«, prav tako pa ne gre za neko neustvarjal-no homogeno struikturo uTedništva«. PREDIMENZIONIRANJE POSAMEZNIH ČLANOV UREDNIŠTVA Mogoče ravno iz nepoklione strukture članov uredniškega odbora Tribune iz-vira pojav predimeoiziOinirairnja posamez-nih urednikov in s tem pridobivanje ne-kakšnega »statusa« odgovomega urednika. Ali z drugimi besdami povedano, pri Tri-buni so veokrat posamezni uredniki ob-javljali članke skorajda na lasfcno pest. Torej je šlo za nek nesporazum že v sa-mem uredniškem odboru. Zdi se mi po-trebno, da ob tem postavim vprašanje, ali naj se uredniki še naprej »koljejo« med seboj, kdo je odgovoren za objavo član-kot, ali naj bodo uredniki le koardinator-ji dela in odgovorni urednik legitimni predstavnik študentskega lista. O kultumi rubriki je Rudi Rk?man menil, da tu ne gre za neko »reprezenta-tivnost«, za neko reprezentančno kulturo oziroma poročanje o njej. Kritiki kultur-ne rubrike v Tribuni pa menijo, da je tak-šen način prezentiranja kultore, kot je bil 7 Tribuni dosleij, povprečnemu študenibu tuj, nerazumljiv in seveda nezanimiv. Odgovorni urednik Tribune je sprego-voril tudi o tem, da v našem študentskem li&tu manjka prispevkov o samoupravi v svetih letnikov, pa tudi člankov o relacijah profesor — študent. Tu je opaziti zanimiv poj^v, da se študenti boje pisati o tem, če pa že pišejo, potem pišejo tisti študenti, ki skušajo svoj slab študijski uspeh opra-vičevati s sklicevanjem na nek samouprav-ne pravice ne še več, s siklicevanuem na »nedemokratičnost«. ALI JE TRIBUNA ŠTUDENTSKI LIST? Iz raaprave, ki se je raavila, po uvod-nih besedah Rudija Rizrniana, povzemam poglavitne misli, predloge in ocene. Uredništvo Tribune naj bi izvedlo raz-govore med študenti vseh fakultet in na ta način dobilo mnenja, kakšen naj bi bil njihov list, študentski list. Kot že mnogi študenti, so tudi šbu-denti VŠPV spraševali, če je Tribuna, tak-šna, kot je sedaj, sploh še študentski list. Ker je bilo prevladujoče mnenje, da seda-nja Tribuna to ni, so postavili vprašanje, zakaj obvezna nanočnina. Kajti, če večime študentov takšna vsebina »njihovega« lista ne zanima in jim ni všeč, se res lahko vprašamo, zakaj bi mocrala obvezano naro-čevati nekaj »študentskeanu časopisu« po-dobnega, nekaj, kar nam je tuje, nezani-mivo in neraaumljivo? Očitki so bili naperjeni tudi proti ti- stim piscem v Tribuni, ki s svojim pred-stavljanjem kulture, če sploh ta »kultura« zasluži svoj izraz, delajo kaj slabo uslu-go naši resnični kulturi. študenti VŠPV so se zavzemali za več-je paudiairjairLje tnformativnosti v Tribujni, kot tudi za objavljanje prispevkov, ki bo-do odraz žrvljenja vseh študentov, ne pa neke skupine. V odgovoru na te očitke je odgovorni urednik l'ribune dejal, da vprasanje obvez-ne naročnine m stvar urednistva, temveč IJO-ja, še bolj pa posiedica slabega tinanč-nega stanja Tnbune. Z namenorn, aa se koncapt Tribune približa res samim &tu-dentom, do urednistvo organiziralo na posa-meznin laiiunetan razgovure o rnuuni. Kar zadeva samo pisanje v Tribuno, je Ru-di Rizman menil, da je treba iti v smen študentstcega Lista, ne pa v smeri vulgarne-ga detenmnizma; torej v smen deklarativ-ne udeležbe večtne študentx3V oziroma nji-hovega življenja v pisanju. Zato se mora sprejeti kot edino pravuen m možen kon-cept Tnbune tisu, Ki ga do lzuonkuvaia ve-čina aktivnih študentov s svojimi konkret-nimi predlogi. fomamDen knterij je tudi v tem, da se prouči, kaj in koiiko štu-dentov spioh bere Tribuno. V raapravi o kulturni rubriki Tribune je nekdo priipomnii, da v Tribuni »ne sme biti kulturna stran soustvarjaiec kui* ture, ker unamo v ta namen več drugih, bolj kvalificiranih revij; zato naj bo kul-turna stran v Tribuni le spremljevalec kulture oziroma njenin kritik.« Na koncu so študentje VŠPV podali oceno m prectioge za izDOijsanje irionne. Menili so, da naj zaradi težkaga finanč-nega stanja lista ostane ^e iitt^-oj .^oucz-na naročmna, nikakor pa ne smejo ota-veijati neKacere »SKiajne« lzjave, po kate-rih naj bi Tribuno ukmili. V. baaoče naj članki v Tribuni izvirajo bolj iz konkret-nega življenja posameznih fakultet. Razre-šijo naj se vsa nasprotja v sedanjem ured-niškem odboru, v slcrajni konseikvenci naj se iavede tudi izmenjava nekaterih članov uredništva. Predlagali so tudi, naj se posveti več pozornosti športu m reKreaciji stuaentov; temam, ki bi se dotikale povezave mad posameznimi študentskimi centri v naši državi in inozemstvu ter člankom, ki naj odražajo stališča študentov o posameznih vprašanjih in problemih našega družbene-ga in gospodarskega življenja, pa čeprav niso v skladu z uradnim mnenjem. Rav-no tako -bi morali pn sestavljanju uredni-škega odbora Tribune in pisanja v ta list upoštevati študente novinarstva, ki bi jim bilo delo pri Tribuni koristna vaja za nji-hovo paklicno delo. V skladu z nekaterimi že znanimi pred-logi so podprli zamisel o urejanju m pri-pravi gradiva za Tribuno s strani posamez-nih fakultet. Sprejeli so tudi sklep o or-ganizacijo razgovora s celotnim urednlšt-vom Tribune in ureditev ene številke Tri-bune, ki bi jo izključno uredili študenti VŠPV konec marca. Tako torej menijo študenti VŠPV o Tri-bnni. Sedaj pa ji naloga še na študentih ostalih fakultet, da s svojimi konkretni-mi predlogi pomagajo izoblikovati Tribu-no, ki se bo resnično lahko imenovala »Tribuna — list študentov«. ViU Guček TRIBUNA, KAKRŠNO Sl ŽELIMO Cim bliže je plenuin UO( ki bo pre-analiziral in sprojel koncept ter smer dela Tribune za priliodnje obdobje, bolj žive so razpirave o tem študentskem listu po faikult©tah. Zanje je značilno, da niso več samo površinske, arapak gredo vse bolj v bistivo. Štuideintije ©konotnije smo prejšnji >te-dein organizirald diskusijio o tem. Ker so-dim, da je bilo ob tej priložnosti izreoemh nekaj tehbnih misli( bom skušal n©katea-e pavzeti. 2e takotf na začetku smo ug»tx>vili, da so zadmije tri štefvilke našega lista pokaza-le dotočeai premik v pozitivnem smislu in da so vsebinako bogatejše od prejšnjih. Je to že uresničevanje novega koncepta? Vendar je bilo kljuib tetmu poudarjeno, da dajemio v Tribuni premalo prostx>ra uoiveirziitetoi problematiiki. Pogrešamo kii-tične obraivTia/ve š.tudijsikih programov, režimov, njiihove pomanijkljivosti^ odnosov študemtije — profesorji, vlogo študentov v samoTJpiravnih organih in pod. Do zdaj tu-di nisano nastopali kdo ve kako kritično dio »prodimktov naših skupščin in ostalih organov«. Omeinjeni so bili pereči proble-ma študiemtsikega naselja, ki se pomuijajo sami od sebe in ki grizejo študente. Skrait-ka, celi kompleksi področij, ki študente zanimajio, gredo vse preveč mimo Tri-bune. Mislim, da leti dosti kritike na račun kuliturne ruibriike v našeim listu. Proti ar-guimenitoim odgovomega urednika (gl. št. 13!) so bili postavljeni drugi, a nič manj zanimivi: 46 odst. prostora v enaijstlh šte-vilkah lista je zavzemala kultuma piroble-matika, od tega pa je porabil en sam av-tor čebrtino te rubrike ali 8 adst. prosto-ra v vseh stevilkah (števil nisem prever-jal!). V tej zvezi smo slišali mnenje, da bo potrebno prav to rubriko nekoliko zmanijšati v korist drugih, pa tudi to, da je kljub svoji razsežnosti in številu sode-lavcev tematslco zaprta in usmerjeina v eoo ali bolje — v nekaj smeri. Ob določanju novega koncepta Tribu-ne se imjoo poraja viprašanoe, ali naj bo ta casopis še nadalje tajko kvaliitatno visak ali nižji po kvaliteti, pa zato bolj bran. Obpje je ob sedamjem nivoiju nesadružljivo. Predivseon ugobavloamo, da list malo beane-jo ali pa ga celo zavraoajo štjudeaitje niž-jih letaiikov. Tj so pa številčno najmoč-neijši. Ali ne bi kazalo malo znižati kvali-tebo na radun množično6ti? Ali ne bi bilo bolje, da je naš list en karaik pred pov-preonim nivojem štodentov in ne diva, kiot je to doslej? Nujaio bo vsebinsko razširiti TribunD. Seveda tega ne ziriGire urednlštvo samo, takšno kot je. Poskrbeti bo tsneba za raz-širitev uirednišbvia, taiko da bodo v njem zastopaine še nekatene druige katedre. Uni-verzitetni odibor, fakultetni odibori in se-darnje uredniStvo bodo moirali prevzeti to nalogo. Istočaano z razsiritvijo urednrištva bo treba raizširiti krog sodelavoev. Poiska-ti jih bo breba še posebno na neikaterih sedaj v Tribuni slabo zastopanih področ-jih. Sporedmo s tem pa bo nujno jasno razmejiti odgovonnost in kompetence znotraj uredništiva. Glavnemu oz. odgo-varnamu uredniiku bo treba dati večja po-oblastila in moč glede izvajansja aprejete-ga koncepta in nodizora nad delom ostalih urednikov. V razpravi se je pojavila tiidi idega o ustanovitvi izdajateljskega sveta, ki bi vključeval člane UO, FO in profesorjev in ki bi skrbel za neko širše sodelovanje vsdti ljudi na univerzi s Tribctno. O pr&dlogih uTedmištva, da naj bi po-samezne fakultete uredlle posanjeziie šte-vilke lista, je večtna prisotinih. menila^ da bi to privedlo do močno znižane kvalitet-ne ravni časopisa, po drugi strani pa bi posredtno po nepotrebnem povečavato de-lo sedanjega vodstva pri Tribuni. Študentje rada govorijmo o obvezni raa-ročnini za Tribuno. Pri tem pa komec kon-cev vsa toritika leti samo na to, da je obveščenost o tej stvari slaba. če bi bila cela sitvar na začetku leta v lisbu razlože-na, potem tudi take kritike ne bi bilo. Zapisati pa velja, da simo doslej vse pre-malo storili za širjenje lista med diplo mante, ki kažejo določeno zanimanje zainj. To je le nekaj misli o Tribuni, o listu takein, kot si ga želimo. Pri tem pa vse preveč pozabljamo, da je sama želja pre-malo, tudi krititea 'ne zadosbuje. Nekaj bo treba storiti, neikaj več bo fereba pisati, pa bo Trifauma laMco boljSa. D. Pučkot 4. STRAN TRIBUNA vladimir minač adam, adam, kdo si ? (Nadaljevanje in konec) (Ne gre za moralko človeka. Gre za njegovo filo-zofijo.) Tako torej. Samo, to je v sorodnosti. Potreba filo-zofije človeka je odvisna od vsesplošnega ponovnega rojstva egodzma v njegovi najbolj neumni in najtraj-nejši podobi: v materialni. Naši mladi odkritelji člo-veka so izhajali iz resnične potrebe, ko so ravnali z eksistencializmom, mladim Marxom in absurdnost-jo. Z veliko simpatijo prebiram v časnikih vselej ta-isto Marxovo ljubezensko pismo. Sem pomirjen, ker vem, da gre delo za počlovečenje marksizma hitro od rok. škoda, da se pri počlovečevanju ne ogibamo ba-nalnosti: omenjeno pismo je le tretjerazredni werter-ski zvarek. Priča o tem, da Marx v tem pogledu ni presegel ne svoje dobe ne svojega razreda — nemške-ga meščanstva. če se to zdi komu posebno človeško, prosim. To je zadeva okusa. Jaz sem prepričan, da je Marx najbolj človek tam, kjer opušča in presega me-je, ki sta mu jih določala čas in razred: torej v zrelo-sti, ne v mladosti, v družbenem, ne v zasebnem. Po-mislite na Simplicissima: Vzrok človeškega pogublje-nja je ta, da niso vedeli, kaj so bili in kaj bi lahko in morali postati. Zreli, ne mladi Marx, ustanovitelj In-ternacionale, ne werterski ljubimec poskuša odgovar-jati. Ugotavlja, kaj so bili ljudje; išče zakanitosti zgo-dovine in na ta način njen smisel. Prihaja do celotne-ga sistema določilnih in pogojnih razmerij: gradi ta-ko izhodišče za njhihov konec. Pri njem ni zanimivo, da ga je mučilo emigrantsko domotožje, da je bil ob-čutljiv in nezaupljiv in celo žaljiv in zloben; marveč to, da je napisal Kapital. To poelovečevanje velikih osebnosti! Vselej je enako: meščanček se obesi na ma-lenkosti, da bi se zadovoljil: tudi on je njuhal! (Potemtakem. Vse je dobro.) Sploh ne. Hotel sem samo povedati, da je filozo-fija človeka v marksizmu zaobsežena v tern poglavit-nem, ne v postranskem. To je širokosrčen poskus od-govora. Clovek sam zase ne eksistira: potemtakem sam zase ne more imeti smisla. Eksistira vselej te v določenih razmerah in odnosih, ki se spreminjajo: Iščimo smisel v njegovem določenem gibanju. člo-vek sam zase v resnici ni nič, samo senca, sanje in naključni vzdih. (Smisel je torej v procesu samem? Kaj pa je člo-vek v tem procesu? Naključni vijaček? če moram izbirati med naključnim vzdihom in naključnim vijač-kom, bom izbral naključni vzdih: to se sliši vse bolj poetično. A kaj je ta vaš proces? če je proces to, da so stari špartanci nepotrebne in nebogljene metali s Taigeta in Hitler zažigal milijone potrebnih in zdra-vih v krematorijih, potem vašega procesa ne potre-bujem. če je proces to, da so stari Azteki izrezovali srca svojirn sovražnikom, da bi jih žrtvovali večne-mu Huitzili-pohtliju, a vi ubijate svoje tovariše, da bi jih žrtvovali pravici, ki ne dočaka niti deset let, se na tak proces požvižgam. Kakšen proces? Poslušajte: »Posebej so se izkazali v lončarstvu in njihovo majo-liko so šteli za enakovredno najboljši evropski majo-liki. Nadaljnji dokazi civiliziranih navad so bill... brivnice in parne ter vodne kopalnice, ki jih je pre-bivavstvo praviloma obiskovalo. še višji dokaz izo-braženosti je mogoče videti v marljivi policiji, ki je med Ijudmi odpravila vsakršen nered.« Marljiva policija! še marljivejša policija! Kolikor marljivejša policija, toliko popolnejša civilizacija! Kaj je policija Kapetoncev proti policiji Terorja? In kaj je policija Terorja proti štirim Napoleonovim policijam? In kaj je Foucher proti Himmlerju? Vaš proces, to je le razširitev rakaste rane: razvoj policije. Od prvih jamskih stražnih psov do gestapa. Do šestih skritih, ki zasledujejo enega Nielsa Bohra. Do pri-sluškovalnih naprav, skritih v gumbu in modrcu, v te-lefonu in očalih. Nočem vaše svetle prihodnosti: polna bo policajev.J , Govorite policija, a mislite na mehanizem moči. Se boste čudili, če se bom z vami strinjal? Mehanizem moči se je razrastel v velikanski, skoraj nekontroli-rani obseg. Imate prav. Kaže, da bo v prihodnosti ve-liko policajev; da ne bo prostora za dloveka. Najhujše pri tem je, da muc m ruti in.ora,iiid. mu preprosto je. Je tako nevarna posebej zato, ker si sama zlahka odpusti zločine, ki jih je bila dovolila. Je rabelj in sodnik, zločinec in odpustnik. Je nemi-lostna, zato neosebna: nobeno spokorništvo ni zado-sti, če vas hočejo obesiti. (Torej — kaj?) Zamenjavate vzrok s posledico. Množina in narava policajev, to je zgolj nasledek temeljnih odnosov, ne njihov vzrok. Ce izgine vzrok, izgine tudi nasledek. Ko bo zatonilo lastništvo na vsem svetu, bo zato-nil tudi mehanizem moči. Verujem v konec policajev. (Verjamete, ker je to absurdno.) Verujem, ker zaupam v človekovo neizmerno hre-penenje po svobodi. O sveta anarhija! Vsak od nas je v kotičku duše spoznavavec sredobežnih sil. (Bravissimo, gospod marksist. Hočete mogoče bom-bico?) človek je edinole človek, ne nezmotljivi sistem. Sicer pa ne govorim o zgodavinski obliki anarhije, go-vorim o hrepenenju. To hrepenenje je samo v sebi nasprotno. Najbolj se hočemo osvoboditi vezi, ki nas najbolj režejo; tega, kar nas ljubi; tega, kar lju-bimo. Sredotežnost in sredobežnost sta v nenehni na-petosti. Zato je to samo zasebna igra. Vsesplošna b« postala, ko ne bo več potrebe po organizaciji. Zatega-delj ne postajamo lastniki organizirano; nekoč ne bo-mo postajali lastniki radovoljno. To bo tisti veliki tre-nutek. (Pozor! Prihaja odrešenik.J Lahko se smejete. Lahko se zdimo smešni. Samo da je naš odrešenik seznanjen z zakonitostmi gibanja; z dejanji, ne le z besedami, z resničnim delom milijo-nov, ne le s hrepenenjem. Lahko se smejete, lahko nas preklinjate, lahko nas sovražite: naše eksistence ne boste zanikali. (Vaša eksistenca priča le za to, da se človeštvo znova poskuša v rečeh, ki se mu nikdar niso posreči-le. Ne verjamem. Ne verjamem, dokler ne potisnem prsta v rano. A za to ne bom imel priložnosti.) In kakšna je vaša alternativa? (Pozabiti ali oditi. Proust je zapisal: »Mogoče je resnica le nič, in ves naš sen ne eksistira.« In še: »Lepše je svoje življenje sanjati kakor živeti.« Vem, to ni nikakšna novost; je pa izhodišče.) Samo za bogate! Samo za site! Poznate segrega- cijske napise? Vaše izhodišče izloča pretežno večino ljudstva; to je aristokratsko izhodišče. (Pa kaj zato? Jaz nisem odrešenik.) Misliti, to je odgovornost. Vi ne le mislite, ampak tudi oznanjate: to je tisočkratna odgovornost. 2ive- ti svoje sanje; sanjati svoje življenje: to je za dame z rento po umrlih milarskih kraljih. Retortizem je prav tako bojazljivo kot nedopnstno izhodišče. Mislite, da se boste osvobodili odnosov, če jih zanikate: iz od- nosov pademo samo s smrtjo — pa še to ne zmerom in v trenutku. Iščete otok: otoka ni. Vaše sanje so le bleda usoda raja: raja ni. Odnosi so človekova usoda. (Nočem vaše usode. Absurdni odnosi v absurd- nem svetu. To je absurdna usoda.) V takem primeru ni več pogovornih alternativ. Je le eno stališče: ne biti. Toda vam se vendar hoče ži-veti? Imate se vendar zadosti radi? Vsi oznanjevavci absurdnosti se precej Ijubijo. Hočejo ne le živeti, hočejo tudi dobro živeti. Z absurdnostjo se zasluži. Tako kot zasluži lirika na račun nesrečne ljubezni. Kakšna sreča v nesreči! Kakšen brezdanji sod hono-rarnih žalosti! Sleherna slina na civilizacijo se plača s honorarjem po vrstici. (To je nečist napad.j Kje ste se učili fair play? Kakšna so pravila igre v absurdnem svetu? Tam so vendar samo absurdna pravila: se pravi, proti-pravila; ne-pravila. Toda pomi-rite se: nočem odjedati honorarjev avtorjem absurd-ne literature. Dasi se sodobnemu intelektualnemu pe-simizmu upiram z doslednostjo in odkritostjo. Timon Atenski je bil vse drugačen fant. Za svoj pesimizem ni hotel nič, celo drevesa na svojem vrtu je ponudil ljudem, da bi se imeli kje obešati. Vendar hočem go-voriti o drugem. O tem, da sta filozofija in literatura absurda samo eno od znamenj vsesplošnega gibanja: modernega antiracionalizma. Novo spoznanje vselej pretrese duhovno podobo sveta; in praviloma izsili nasprotni gib, gib, ki ni naperjen le proti novemu spoznanju, ampak proti spoznanju nasploh. Smisel no-vega spoznanja je še nerazumljiv; sami temelji nove-ga spoznanja se neposvečenemu odmaknejo v nadčlo-veško cesarstvo: očitne posledice spoznanja so groz-ljive in prinašajo strah. človek se odvrne, skrči se in gleda vase; zavrača spoznanje, ker se mu zdi ne-obvladljivo. (Hvala za razlago. A kaj mi to pomaga, če bom sprevidel, zakaj sem žalosten in brez upanja?) Zavest zgodovinskosti potešuje. Ali ne? Govori o začasnem stanju. Ste samo začasno žalosten vitez. Spo-znanje stanja je del njegovega zanikanja. Tudi v zani-kanju spoznanja je zrnce racionalnosti: zadnji obram-bni nasip, s katerega gledamo v večnost, je tudi kraj spremembe. p, o J y p znanju, prihaja danes najbanalnejša mistika. Ste vi-deli, kako je v zahodni civilizaciji znova zavladalo kraljestvo čarovnic in prerokovanja? čarovnica, to je absurdna dama za široko javnost. Branje z rok in zvezd, napovedi in horoskopi, čarovniška velika in-dustrija, ki služi ogromne vsote in proti kateri je delf-sko preročišče samo neznaten proizvajavec, to je atiti-racionalizem za množice. Spoznanje je postalo mistič-no: mistika je vdrla v resničnost. Vsak dan polni stra-ni bulvarskih dnevnikov, a tudi strani resnih literarnih del; pred njo ni umika. Kaznovani smo s tem, da ne vemo: zato nočemo vedeti. To je srednji vek na sodob-ni tehnični podlagi. Nesmiselno tavajoči popotni vitezi na bliskovitih gumah; neartikulirano blebetanje šla-gerjev; s praznoto napolnjene množice, ki se potika-jo z zabave na zabavo. In hitro! še hitreje! Nočemo misliti na to, kaj smo: uživamo, torej smo. Kupujem, torej sem! Nočemo videti, kakšna je naša prihodnost: zadosti so nam žarovnice. V kupni skupnosti je pri-šla buržoazija na konec poti: za to mejo je le še nič. (Aha ha! še en prerok.J Ne povejte: ali eksistira dandanes v zahodni ci-vilizaciji misel, ki bi družila? Razprodaje fraz je že zdavnaj konec. Deziluzija je postala skrivnostno, zato pa vsesplošno božanstvo. Rušim, rušiš, rušimo: pod fa-sadami so skrite neizmerne ekscentrične sile. Res, je narod stari rekvizit, uporaben pri posebno sveča-nih priložnostih. Že dolgo je to organizaci-ja, ne misel; katedrala kot stavba, ne kot kraj pre-mišljevanja. Sorazmerno stara stavba. A dasi jo pre-veva grozeči prepih spoznavanja, je ni mogoče obno-viti. Sorazmerno pametna stavba vsak kamen je pove-zan z vsemi drugimi: vsaka dogma je povezana z vse-mi drugimi: vsaka dogma je povezana z vsemi drugi-mi. Delajo se le manjše povrhnje poprave: to je nar por za trajanje, ne napor za prihodnost. (Vem, kaj hočete povedaU. Edini, ki imajo ključ do prihodnosti, so komunisti. Da. Zdaj. Za zdaj. (Samo da s tem ključem prihodnosti niste odpi-rali. Zaklepali ste z njim vrata jetnišnic. Zaprli ste s tem ključem svobodo. Svojo lastno misel. Svojo last-no prihodnost. Umazane roke, umazan ključ; kom-promitirana prihodnost je takšna kot nikakršna. > Ah. Ne štejem vam v zlo tega refrena. Sva v rin-gu, jaz imam razbite arkade, zadevate znova in znova na boleče mesto. Poleg tega ste varni: veste, da vam ne povračam enako. Privajamo se posebni sramežljivo-sti do buržoazije: ne govorimo o njenih zločinih. Da, vse, kar govoriva o vas, je propaganda, resnica je to, kar vi govorite o nas. Stopili smo na neenakovredne možnosti, zato se nimamo česa bati. Vemo vse najbo-lje med vsemi; to je naša boledina in naša sramota. Vemo, kajne, tudi to, da zgodovina ne pozna le za-konitosti, ampak tudi oddaljitve od njih, naključja. Deformacija je nakljudna, njeno razkritje zakonito. Pravite, da lmamo umazane roke; ne umivamo si jih kakor Pilat; vsi smo odgovorni za vse. (To je nauk starih kristjanov.J To je resnica za ljudi. Zadolženost človekove ek-sistence in njena odgovornost; da bi ljudje ne zgubili sami sebe. (Poslušam vas. In nekaj me neprenehoma nape-Ijuje, da bi si mislil: kaj ni to nekak poseben mark-sizem?) Ljudje smo marksisti posebnega kova. (Aforizem. Teorija. Kaj govori praksa? Kaj govo-rijo vaši, no, soverniki?) Mislite na moje somišljenike? (Mislim na vašo cerkev. Na vašega pape&a. Na va-še gospostvo.) V mišljenju ni gospostva. Edino gospostvo v miš-ljenju je resnica. (To je prečudovito, da bi mogel verjeti.j Ne pozabljajte, da je resnica naš zaveznik. Na slhernem koraku stopamo na nova tla: morajno spo-znati. Marksizem je le vstop v spoznanje; spoznanje je zmerom novo. Kaj ni to krastno človekovo tvega-nje? Iskati resnico zmeraj znova in znova. Odkrivati, to je prvotno človekovo nagnjenje; odkrivati, to po-meni nenehno nositi svojo kožo naprodaj. Kaj hoče-te? Naj se zavijemo v stare ponošene kožuhe in no stalgično čakamo na konec? (Toda — kje je bistvo? Čemu vse to?) Bistvo, to je prav človek. (Potemtakem nič. Senca in zgodnja megla. Sekun-da v večnosti.) Večnost sama. Brezmejnost človeškega hrepene-nja. (Ponižni nesmrtni junak. Neumni Sizif.j Nesmrtni človeški brat. Da, tovariš. Ohranja se, ker ni sam; ker ve, da ni sam. Clovek mora biti brat in tovariš, da bi lahko bil on sam: to je altruizem lastnega ohranjanja. Niste še nikoli začutili, da nekam sodite, da ste v verigi, da je ves prostor pred vami in za vami vaš prostor? Clovek je vse; lahko je vse. Je to, kar razume; je to, kar je spoznal; je to, kar ljubi. Prevedel H. y. DEKLIGA IN SMRT DELITEV PRED MOJlMl OOMI TRIBUNA STRAft 5 traktat o trkanju na odprta vrata BIL JE ZID MED NAMA, PABLO PICASSO. ZA VRATA SE JE IZKAZALO, DA JIH NI. Zid metafore Kadar zaznavamo v zavesti »vrata«, jih skoraj gotovo prikliče predstava »vhod« ali »tehod«, v neki daljni obliki »izid«, ni pa nujno tudi metafora; naj-manj je to nujno. Na vrat pa smo že pozabili, čeprav bi nam to omogočilo, da stvari ne bi videli zgolj v njihovi služnosti, pač pa mnogo bolj njihovo last-nost, kar naj bi pomenilo, da je pomen stvari ZA KAJ dru-gotnega pomena za samo stvar v svetu; namreč svet ni KAJ, svet ni NE-KAJ fvse ni nekaj), ampak je VSE. Nekaj je med vrati in vratom. Lahko se nam bo zdelo čudno, ampak res je, da je med nji-ma glava. Tu ni nobene pomoči. Glava je ta, ki niha na tečajih vratu. Res je, da se ne zasuče povsem, da vedno samo niha, a tu je še vid, ta pripomoček tečajev in njegov lastni tečaj. Tu je še notranje oko, ki omogoča zavesti videti, kako se vsaka os spremi-nja, da je središče sveta. že to, da vid ne omogoča vi-deti sebi za hrbet, opozarja na neko temeljno neza-dostnost sleherne rane zadovoljitve z videnim, kaj-ti ne-videno ni nujno tudi ne-obstoječe, kakor na dru-gi strani videno ni nikoli več od videza videnega ob-stoječega; gotovo da je možen stvarni videz obsto-ječega in prilagojeni videz obstoječega; gotovo da je možen prilagojeni videz stvarno obstoječega in prila-gojeni videz stvarno ne-obstoječega. Rana je rana smrt. živimo od rane do pozxte smrti sveta. Glava pa so vrata, ki nihajo na vratu svojih tečajev. Ta glava ali vrata, roka ali »nekaj« so pot, tlako-vana sama s seboj, pot, ki je ni mogoče postaviti ni-kakor drugače, kakor se sama postavi, ki je sploh ni mogoče postaviti: ali pot navzgor in pot navzdol, ali lestev. Nekaj je nekaj samo kot nekaj. Ne more biti.nekaj, če ni nekaj. Ne more biti nekaj več, če ni nekaj in še tisto več, kar je več od nekaj. Tako se možnosii tega nekaj širijo. S tistim nekaj več, ki ga pridobi nekaj, kadar nvii dodamo tisto, kar je več od nekaj, dosežemo, da nekaj ni več nekaj, ker se zdaj nahaja v obsegu neke širše celote in je najmanj toč-no govoriti o stvari po sebi, ker ni ničesar zunaj ob-sega najširše celote: tudi če izvedemo destrukcijo stvari, obstaja njih svetovna zgodovina,mislim, obsta-ja njih svetovni potek kot člen svetovnega poteka in si svetani mogoče zamišljati bres njegove destrukcije in seveda ne brez teh neštetih členov, ki ga istijo v svet. če govorimo na primer o svetu živih, tedaj ima-mo v mislih takšen svet, ki mu gre oznaka »živi«. V nasprotnem primeru je najprimernejša oznaka na-sprotne skrajnosti, v obeh primerih pa je mišljena ne-ka približriost, pri čemer je svet lahko imenovan ali ne, namreč njegova prisotnotst je neuničljiva. Vse mož-nosti lahko izrabimo (pri tem mislim na vse do-segljive posameznosti svetaj, svet ostane, četudi mr-tev. Kakšno je torej razmerje med posamezno biva-jočim in svetom? Rekel sem že, da ima ne-kaj svojo last-nost. Stvar ima svojo stvar-nost. Kot nasprotje temu sem omenil uporabnost oziroma služnost stvari. Brez enega ali drugega je torej govor o stvari po sebi samo pribli-žen oziroma najmanj točen. Predvsem postaja očitno, da posamesno bivajoče ne more biti isto kakor stvar po sebi. Stvar ne more biti stvar po sebi, ker ne more mtmo sveta sama sebe s samo seboj pogojevati. že to, da je, ne zagotavlja njene stvarnosti, niti je ne zagotavlja njene stvarnosti, niti je ne zagotavlja vo-Ija po moči. To je območje brez sleherne zanesljivo-sti. Kakor hitro prestopim mejo med samo po sebi umevnim in »notranjim očesom«, se prične to nezanes-Ijivo. Trdnost ni več trdnost po sebi, ampak je trd-nost kot posledica koherence mdteriala. Vrata niso vra-ta po sebi, ampak so posledica določene odvratnosti, so posledica določene hotene posledice, nikoli rav-no povsem enaka svojim iztočnicam, odvisna od nešte-tih teženj in rok, pri čemer postavljam tešnjo na pr-vo mesto, ker je šele iz nje zrasla roka. Seveda je pri-bližnost lahko najbolj možna točnost, ne pa (in samoj površnost. Kamen je rodil roko, iz puščave je po-gnala pesem in druge ptice, res ne nujno kot meta-fore, najmanj je to nujno. Rekel sem, da je pot tlakovdna sama s seboj. Se-veda sem pri tem mislil na njeno sestavnost. Ta pe- _/ t- resnica, ki se zdi kar najbolj neovrgljiva. Res pa je tudi nasprotno: njena neovrgljivost je moralna. Nekaj torej ne more več ostati nekaj, če smo mu dodali nekaj več. Zdaj je nekaj drugega. Predvsem ni nobe-ne pomoči pred tem, če pade človek v situacije in v razmerja, ki so še davno zabeležena in imenovana. Sploh pa ne gre za imenovanje problema, zato so poj-mi lanko toliko svobodni. (Ali sploh smejo biti dru-gačnei, kot pa je vendar ena sama stvar nedvomna in to je Vse!) Nobene trdnosti gora ali držav. Nobene sli-nave, sentimentalne večnosti. Materija je v svojem ni-hanju. Vrata so odvratna glava, topoumna in večna. Le črv jo najeda, ponoči grize v les, zjutraj pade s te-čajev. Vrat ostane brezcveten. Nekaj postane nekaj več, pravzaprav nekaj manj, na vsak način nekaj dru-gega. Vrata so sredstvo, vseeno ali sprijaznjeno ali nesprijaznjeno s svojo usodo. Vrata so nujno zlo zidu (v katere ni vrat), ker sta zid in vrata eno, se pravi, ne eno ne drugo. Vrata so brez zidu, ker jih ni. Je nekaj več od vrat in nekaj več od zidu. To, nekaj več, nima imena. In vendar je to mogoče: imena stvari so samo v območju približnosti in površnosti. 2e nekaj več pa nima imena. Kakor da nekaj več tega ni vredno. če hočem priti do Sveta, moram v enaki meri skozi zid kakor skozi vrata. Kajti vrata se ne bodo odprla zaradi tega, ker bi bila odprta ali zaprta. Vrata niso zaradi tega, da bi bila odprta ali zaprta. Vrata so zaradi tega, kar jih napravi za več od zidu. Kdor bo samo trkal na vrata, a ne bo šel skozi zid, ta bo tudi onkraj ostal zunaj. Franci Zagoričnik alphaville Novinar Lemy Caution prispe v oddaljeno galak-sijo, kjer vlada organiziran razum. V Alphavillu je prepovedano samostojno misliti, spominjati se, ali uporabljati določene »pozabljene« pojme. Tudi lju-bezen je izbrisana iz pojmovnika prebivalcev Alpha-villa. Kadar je čas za to, ti s posteljo servirajo tudi žensko telo. Sploh so vsi ljudje le telesa v službi elek-tronske naprave — čistega razuma. Preiskovalna prednja straža elektronskega dikta-torja ugotovi, da je prišlec Lemy Caution obstoječe-mu sistemu nevaren, ker je človek, hkrati pa dobro došel, ker je bister. Lemy Cautin pa se zaljubi v »pro-gramatorko« delovnega dne, v dekle, ki ni določena za telešno ljubezen, drugačne ljubezni pa ne pozna oziroma se ,je ne spominja. Lemy Caution nastopa vseskozi, tudi pred sreča-njem z usodnim dekletom, brezobzirno in brutalno. Kot so vse priprave tukajšnjega kraja prijazne, so prijazni in ustrežljivi tudi strežniki Cautionovega ja-za. Edina možna niansa je tedaj brutalnost. Caution se s svojo predrznostjo kmaki zaplete v nevaren konflikt. Razrešitev, ki sledi, je polna zabavnih pri-zorov. Ta sekvenca ubijanja je ena najbolj zanimivih v zgodovini filma. Služabniki elektronskega stroja so funkcionalni nosilci njegovih ukazov. če torej takšen nosilec te-lesno propade, kar se gotovo zgodi s smrtjo, je sedaj transmisijska dejavnost absolutnega razuma, če dru-gega ne, vsaj defunkcionalizirana. Iz tega lahko skle-pamo, da je človeško življenje tudi tu ostalo vredno-ta. To pa je za našo sodbo, ali je Caution s svojim po-četjem storil zlo dejanje, odločilno. Caution je storil zlo dejanje, saj je ogrozil obstojnost določenega vrednostnega sistema. Njegovo dejanje je tedaj ob-jektivno zlo. Ali pa je Caution, ko je povzročal smrt ljudi, tudi ubijal? Vprašujemo, ali se čuti krivega, ali je njegovo dejanje tudi subjektivno zlo. Odgovor bo enoglasen, da nikakor. Domoljubni Alphavillovci ni-so bili ljudje, ampak funkcije, spremeniti funkcijo življenja v funkcijo smrti pa v vrednostnem svetu humanista Cautiona ne pomeni nikakršnega moralne-ga problema. Tako zagrabljen se nam konflikt med Alphavillom in L. Cautionom kaže kot konflikt med božanskim in posvetnim. Božansko nikdar ne more biti celostno, saj predstavlja vedno le redukcijo ce-lostnega, to je človeškega. Edini človeka vreden bog je človekov sin. Takšen humanizem navzven nam, dokler smo hu-manisti, navznoter ni potreben. Ob tem spoznanju se odpira problem science — fiction bogastva. Ko pa pravim, da je science — fiction bogastvo, sem konč-no spet na poti mnogoboštva. Zdaj bom citiral neko rastlino. Ime ji je celuloza. To pa je hkrati konec te rastline. • I.O. sanja zorn ukročeni hamlet (Enodejanka) B , Osebe: CAROLE, mlada angležinja GAVRILO (HAMLET), balkanski študent svetovne književnosti in literarne teorije DEUS EX MACHINA,........ Uprizorjeno prvič in edinkrat avgusta 1966 v Fri-daybridge Agricultural Campu Ltd na prostem. še-petalec: Shakespeare, režiser: naključje. PRVO DEJANJE Footbal place v poletnem večeru, v ozadju goi."1 Carole sedi na travi in se praska. Deus ex machina stoji na golu. Gavrilo nastopi. GAVRILO (mrmra zase): To mora se zgoditi! Ko vendar vzrok imam in voljo, moč in sredstva, da bi to storii. (naglas) Gospodična, ali smem ležati v vašem krilu? CAROLE: Kar kdo hoče, je mogoče. GAVRILO: Mislim, z glavo v vašem krilu. CAROLE: Magari. Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi. GAVRILO (se uleže): Ali vidite tam gori tisti oblak, skoraj ves podoben kameli? CAROLE: Dober začetek je pol dela (ga zgrabi za roko). GAVRILO: Ali je mogoče, O moj preroški slut! CAROLE: Kuj železo, dokler je vroče (ga prične ob- jemati). GAVRILO: O, čudovito! CAROLE: Dobro blago se samo hvall (si položi ve roke na prsi). GAVRILO: O, da bi to prečvrsto se meso rafctajalo in razpustilo v roso! (zaskrbljeno) Oprosti raoja čednost; zakaj v zagatnosti teh podlih dni še Čednost naj pred grehom klečeplazi, češ, daj, dovoli, da ti hočem dobro. CAROLE: Vse ceste peljejo v Rim (se prične slačiti). GAVRILO: Dejanje, ki skruni sramežljivi so kreposti. CAROLE: Cast, komur čast! GAVRILO: Tako nas misel dela vse plašljivce, in prirojena barva odločnosti vzbolehne pod razmišljanja bledioo. CAROLE: Sila kola lomi (potegne srajco z Gavrila). GAVRILO: Strela, to je grda grdobija; nesrečo pomeni. CAROLE: Kolikor glav, tolikor misli (odpenja mo- drček). GAVRILO: O, ne glej me, da z milo kretnjo to ne spreobmeš namer mi čvrstih. CAROLE: (odvrže modrček) GAVRILO: (miži) CAROLE: Oči imajo pa ne vidijo. GAVRILO: ... ki jima kafcor gadoma zaupam, imata nalog, gladita mi pot, ki vede do ... CAROLE: Gavrilo! GAVRILO: Braite nas vsi sluge in posJi božjii CAROLE: Gavrilooo??! GAVRILO: (gleda skozi prste) Zdaj je za čare pravi nočni čas, ko grobi zehajo in bruha sam pekel kugo na svet: zdaj pil bi vročo kri, počel dejanja ljuta, da bi dan jih z grozo gledal! CAROLE: Zastor, HITRO ZASTOR! GAVRILO: Ne še, ne še (občinstvu): Ali ni bolj plemenito, da trpiš v duhu strelice vse n&sprotne usode... (občinstvo pokima in odide). Zastor 1,\ JliM HLL VOMSOD MOLCl GOVOKIM Z KOKO KI KLJVBUJE MOJEMt 8MAXONOSNLHnJ FOGLEDU 6 STRAN - TRIBUNA ŠTIRINAJST Resnica, ti si moja sekira ti si moj angel varuh (Tone Kuntner, Resnica) (Samozaložba, Štirinajst, Ljubljana 1967) V ztairki štirinajst se predstavlja štirinajst av-torjev, štirje s prozo (Dolenc, Gorše, Mate in Partljič) in osem s poezijo (Cimerman, Gorše, Hvalica, Kalu-ža, Kolar, Kravos Kuntner, Ogen, Peršolja, Preželj, Vogel). Vsak avtor je zastopan z nekaj pesmimi ali prozo. In zaradi te omejitve si o njih ne moremo ustvariti popolne slike. Poskušali taomo najti notranje relacije v-sami zbirki, druge pa bomo poskušali situirati gle-de na njihove prejšnje samostojne zbirke (Goršeto-vo, Kuntnerja in Ogna). Jalovost Toneta Partljiča je sintetično pisana črtica z vpletnim dramskim odlomkom. Vanjo je avtOT ujel probleme učitelja Kovača, ki živi v SlO' venskih goricah in se s tem svetom tudi spoprijemlje. Je nekakšen entuzijast, literat, ki živi v svojem last-nesm svetu. Le-tega pa mu vedmo znova in zmova ruši vsakdanjost. Partljič odgovarja tudi na občečloveške probleme in izpoveduje pogrezanje uoiteljsfcva v pro-vincialno drobnjakairsfcvo ».. . ali ni prav taiko krivica spravljati otroke na svet, kot je ta, kjer vsakih. dvajset let norijo vojske, kjer moraš segniti nekje tned blafcnimi Slovenskimi goricami, v čem bo otrok na boljšem; s seboj bo pri-nesel kup želja, misli, mladostnih idej, ko pa bo mo-jih let, bo prav tako sedel kje na verandi kaice gostil-ne in premišljal, kje je izgubil vse to, kar je prej ki-pelo v njem kot kipeči mošt v jeseni .. .« Mate Dolenc z Zgodbo, ki sem jo povedal pripo-veduje o Parizu in o dveii ljubeznih. Miha Mate govori v ciklu. Odaliske odhajajo o ljubezni v zadnjih (Koktajli) pa o prekrokani noči in o podobnih stvareh. Stava Marije Gorše predstavlja poskus, kako so-dobno ustvariti prozno delo. V zgodbi, ki je zgrajena po retrospektivi in asociacijski tehniki, je obilica ne-pomembnih ztmanjih podatkov in deskripcij. Vse to je zadušilo prefinjeno čustveno zasnovo, ki jo pa lahko samo slutimo, kajti še nakaaana ni bila do-dobra. »Podtekst«, ki bi moral biti glavrri tekst, je zvodenel v konvecionalnosti in vsakdanjosti. Ustavil je najboljši prikaz sprehoda z dekletom in objestne krivičnosti glavne osebe, kar nosi glavni poud&rek, ve drugo je samo balast. Slutimo občutek krivde. Zgodbi manjka predvsem introvertiranosti, oči, ki bodo resnično usmerjale navznoter in razkrivale emo domalnosti notranjega sveta. Herman Vogel izkleše najizrazitejsi in najbolj sa-mostojni pesniški svet v celotni zbirki. Njegovi verzi so prekaljeni in imajo samosvoj in dograjen ritem. V pesmi O! zahteva akcije, zahteva znajdenje v današnjem dnevu. Rabimo dleta, »da bo končno vendarle vsak zase premikal kazavce na stolpu.« Pogovori na meji ena so nekakšen credo pesni-kovega razumevanja poezije in pom.emi.jo vero v nje-no moč: »Zato vmes tudi poskušam: kaiko se počutim ko legam v krsto« in »Samo to namreč hočem: potegniti nazadnje pokrov nase sam« Zadoščanje ob pesniškem iskanju ob pesmi Pride pesem. Kažipot pesnikovega delovanja je pesnikova beseda. Slast je griisti plast za plastjo. Slast je globiti votline zemic... Ko bom stopil iz črne teme v beli dan, saj ne bom vedel, kam bi pogledal najprej: predse, v levo, v desmo ali v nebo. Pred mano bo pesem, v meni slepota in za robovi velika skrb: plešavost. Marko Kravos je tematsko zelo raznovrsten. Nje-gove stvaritve so organske celote. Pesmi Jesenska, Otožnost, S trgatve ustvarjajo impresionistično sliko narave. Izrazit primer je S trgatve: — v žareoi mrak odpevi ptiokav in mastne brente s tovorom zdatim — »Veliki Bog, neskonena Svoboda, Pravica, usmili se nas, usmili se nas.« Izpoveduje pomanjkanje navedenega v človeških rawianjih. Minljivost posameznikovega življenja, ki pa kljub temu pomeni prispevek k občeami zgodo-vinskemu človeku, izpričuje Balada: »prvi dan človek hladen leži, tretji dan od njega težko diši« in »potem je neke nooi med njene prsi segla mehka, bela korenina.« Aleksander Peršolja soustvarja strniševski in zajčevski svet poezije. Ekspresionistično riše temne slike današnje dobe. V Obali poje o destruktivnosti človeških odnosov in o razkroju pričakovanj: Potem se oddaljujeta z zvokom poraza In že sta vsaksebi začenjata znova Toda ni več obal Ujetost v obdobje in nezmožnost, da ga človek preraste, in to predvsem zaradi onemogočanja, sli-šimo peti iz Sence: Pomakneš se vstran in postaneš kvadrat skušaš zbežati Toda robo^d te oklepajo Ludvik Kaluža se dotakne v svojem ciklu Dan si neka.terih filozofskih vprašanj. čutiti je primerjanje njegovega sedanjega emocionalnega stanija s tistim iz o*wt Kaj naj postavim v izpraznjeni oltar Hl »ddfcler ne odkrijem novega smisla v božanskem brezbitju.« (Dan si, I) Tisto, kar si hotel biti, je že davno miino tebe, čepraiv res nikoli ne veš, kaj naj bi bil. (Dan si, III) V zgornjem navedku izpove v bistvu eksistencia-listično orientacijo glede na akcijo in čas. »In sanjava, da sva konja,« predstavi Cveto Preželj mladost (Sanjava). V Pristop-ni molitvi pa govori večno nemirni iskateiljski duh: Nikoli nas ne spuste obzorja. V njihovih pesteh smo za vedno potisnjeni navzdol. In ko jih nosimo vsa tisočletja, nam vtiskajo svojo neskončnost. Svet mladosti gleda Preželj s svojega zornega ko-ta. Njegove pesmi so v sebi zaključeme celote in avtor pesni v izglajeni besedi ter kaže doslednost izraznih sredstev. Niko Kolar poje: »drobna razkošja tisočeriii nesmislov ki so bila smisel v spevu tvojega imena Ana — Marija« (Jutranja molitev) Smisel svojega bivanja vidi v ustvarjalnem po-slanstvu in v ljubezni. Ivan Cimerman gleda v pesmi Babica z iro-nijo na svoje početje, ko postavi nasproti svojemu ravnanju oceno, ki jo čuti njegova stara mati. Naslovna stran Dora Hvalice se približuje prozi. Ponekod je prepletena s paradoksi. V zbirki najdemo tudi tri avtorje, ki so že fczdali svoje pesniške zbirke. To so Marija Gorše, Tone Kut-ner in Mart Ogen. Marija Gorše: Adamovo rebro. Krog subtilnih čustvenih vezi ženske do moškega in razbitje lepega. Iz prve pesmi tega cikla je čutiti prvobitnost sveto-pisemske besede Način izpovedi je podoben oni y Penelopt, vendar je ne doseže. čustveno vzdušje, ki ga dosežejo pesmi, spominja na tisto, ki veje s polno močjo iz Tagoreja V VI. pesmi izpoveduje pesimi-zem in prilagoditev: Grenkoba pelina je vsakič manj grenka. Teraatsko razsežnost pesniške ustvarjalnosti To-neta Kuntnerja poznamo iz njegovega Vsakdanje-ga kruha, ki se razpenja v relacijah ljubezen, kmečka zemlja tn resonanca sodobnih eksistenčnih težav, ki jih ima težko življenje. Le-to gleda iz svojega zorne-ga kota, ki se edino trga iz ujetosti v tradicionalnost. Tudi v zbirki štirinajst srečamo podobno tematiko, Oj duša pesniška, ki zajema iz okvirov Vsakdanjega kruha, vendar kaže oblikovni premik naprej. Novost v dosedanji strukturi kaže pa Pesem padlega partiza-na, pomeni pa sintezo in oblikovno dovršenost. V III. pesmi najdemo spoznanje, do katerega je nujno moralo priti in ki pomeni največji dosežek doseda-njega Kuntnerjevega ustvarjanja: »In bil bi močan, oj močan in ne bi čakal obljubljeni dan enakosti in svobode in ne bi pisal žalostnih pesmi!« in »kadar bi šlo za pravico, bi udaril s pestjo ali s krampom.« Kot je raizvidno, slišimo iz pesmi govoriti skepso v zadostnost poezije in nekakšno »domotožje«, kar sta nova odtenka v Kuntnerjevi izrazitosti. Pesem^pad-lega partizana pa pomeni deziluzijo nad romantič-nimi čustvi. Mart Ogen se je že predstavil s svojim prven-cem Dediščina. Njegove pesmi iz štirinajst so iz ti-stega izpovednega kroga, kot smo ga spoznali v De-diščini. K temu nas navajajo tudi naslovi ciklov, kot sta Angažirane. pesmi in Bluesi. V Angažirani pesmi 4 poje o zlaganem svetu, sve-tu milnih mehurčkov in o skonstruiranosti: MORJE! poza-bljati strahotno lepoto energije rušenja uživati zravnanosti svojih krhkih meja pozabljati korenine koral, sledove večnega ukaza v ukazu slepo zagledani v notranjost svoje omejene majhnosti, v nesmiselno iamišljene zakone pen! Iz Bluesa št. 16: Kajti na dnu krutega, na dnu mrzlega, brezsrčnega morja, v katerega se utapljam slednji večer, na dnu ni obale! Nikjer obale! Tu je morje simbol kontemplacijskih globin, ki mu prinesejo svet v vsej svoji krhkosti, svet brez »obal«. V Angažirani pesmi 4 pa je morje simbol moči in energije. Od proznih prispevkov v štirinajst je ostala Sta-va Marije Gorše samo poskus. Ostali pa ne kažejo izrazitejših kvalitet. Drugače je s poezijo, ki je v glavnem na solidni ravni. Kot je bilo razvidno, pomenijo novost pesmi Hermana Vogla. Premik naprej glede na Vsakdanji kruh je naredil tudi Tone Kuntner. Za poete iz šti-rinajst bi veljala ena značilnost, ki je hkrati splošna značilnost mlade in mlajše poezije; ni ujeta v tradi-cionalnost, ampak si poskuša zgraditi svojo besedo ob vplivu sodobnih in polpreteklih literarnih smeri iz svetovnega knjižnega prostora. štirinajst je tvoren prispevek k mladi in mlajši slovenski poeziji in bo ostal kot eden od spomenikov oiblikovanja povojne slovenske književnosti. Bogdan Podpeoau ZLATO JABOLKO češki film režija: Otakar Vavra v glavnih vlogah: Karel Hofer in Eva Lihranova človek je zaprta knjiga, ljubezen pa roka, ki to knjigo odpre. Malo vemo ljudje o sebi. Ce pa kaj zvemo, še ni rečeno, da smo sposobni to nositi. Svet, v katerem živimo, nas sili delati in v tem boju z njim mnogokrat podležemo Tako se dogaja umetnikom, da ustvarijo dela, ki bi nikoli ne smela uzreti luči. Zavoljo onega, kar so prestali; kar vedo; zavoljo moči, ki je ostala v njih ne-izrabljena. Zavreči bi jih morali, pa jih zaradi denar-ja ne. Toda včasih vzamejo breme nase in jih zavrže-jo vsemu navkljub. S tem odločanjem, ki je ustvar-janje, stopa umetnik v svoje sečišče, v katerem se kri-ža njegov boj s svetom z-njegovim bojem s samim sabo. V tem kvadratu vlada mir. Toliko silnejši, ko-likor besneje se zaganja proti njemu hrup s ceste sve-ta in ceste jaza, s katerih. je pobegnil. Vendar to nje-govo zatočišče ni varno niti gotovo. Njegovo delo je in torej traja, dokler dela, in obstoji, kolikor dela. Ta skrajna nevarnost — saj mu lahko naključje vsak čas prepreči, da bi delal — in negotovost — saj je nje-gova resnica, za katero nima nikjer opore, prav lah-ko laž — sta njegova popolna varnost in gotovost, ste-bra njegove samozadostnosti, ko živi sredi sveta — sredi sobe in zvest slutnji, ki mu jo poraja ta odnos, ustvarja. Pride pa čas, ko zatone zadnji krajec sveta. Ko prekipita hrup in gluhota in se zlijeta. Tedaj nima umetnik iz česa ustvarjati, kajti cesti in križišče so potopljeni izginili. Prejšnjega odnosa ni več in nobe-nega novega ni mogoče vzpostaviti, ker ni ničesar več: ne gotovosti, ne negotovosti, ne varnosti, ne nevar-nosti. Umetniku je neugotovljivo, kje se nahaja, in zato vseeno, kam se odpravi. Na slepo hodi. Dokler v temi ne zažari pred njim svet kot mlaj in on brez svoje volje ne stopi iz sebe in 5i postane sam svoje sečišče, da ga na veke ne more izgubiti in mu ga nič več ne more odvzeti. Zdaj ve vse. Zanj, ki je zunaj, sta križi-šče cesti. Naj gre v neskončnošti, kamor ga nosi no-ga, vselej je na križišču in na cestah. Toda v neskonč-nosti. Tako se izkaže, da je v svoji popolni varnosti in gotovosti v resnici v skrajni nevarnosti in negoto-vosti. Stvarnost zemeljske končnosti, v kateri edini la-hko ustvarja, ga namreč postavlja z njegovo resnico na laž. Tu je mogoče vse in nikakor ni treba samo ene-ga kakor tam. Zato mora — če se hoče obdržati v tem na novo vzniklem odnosu — zavreči spoznanje, do ka-terega se je dokopal za ceno blaznosti. Do sem so prišli avtorji filma — do tega spozna-nja. Lahko rečem najvišjega spoznanja. Maram reči: samo spoznanja. Kajti do dejanja niso prišli, kot je to tudi razvidno iz naslova filma Zlato jabolko. Deja-nje, ki bi ga morali storiti, preden so se lotili umet-niškega ustvarjanja, stori v zadiiji sekvenci junak filma, ko ponudi jabolko neznanemu dekletu v avto-busu. Dogajanje, ki bi ga morali razviti, pa se konča v začetni sekvenci, ko pridejo s krsto po utopljenca. Iz tega, kar sem videl, vem, da bi moral gledati živ-ljenje obujenega mrliča. Ne spominjanja, marveč po-zabljenje. Nauk, ki so mi ga dali avtorji filma, pa je, da je treba za obujanje od mrtvih znati molčati. Kaj sem videl? Kako so avtorji filma skakali iz ene stvarnosti v drugo, iz neba na zemljo, nezmož-ni da bi ujeli njuno sozvočje. že v vznesem začetku sem začutil šibkost, laž, zgledovanje po Antonioniju. V nadaljevanju nisem mogel prezreti zarez, ki so ko-sale film na osebno izpoved in poučno pripovedo-vanje. S koncem pa sem spoznal, da se avtorji niso osvobodili. Dali so nam jabolko, kakor so nam z njim razodeli, svojim neznanim sopotnikom, namesto da bi ga vrgli proč in bi nam morda iz peške nekoč zra-sla jablana. Spoznali so, da morajo zavreči vsako ved-nost, zavrgli je pa niso. Film, ki so ga ustvarili, živi na račun tistega, ki ga niso ustvarili. V neustvarjenem pa bi ta film živel. čeprav je torej Zlato jabolko mrtvo delo, nosi v sebi klice življenja. Pot, ki so jo avtorji prehodili, mu jih daje. Ne pusti nas hladne kot stvar. Mrtvorojenec je in v njem je trpljenje. Trpljenje ubijanja. Trplje-nje Časa, ki ga film kaže. In trpljenje avtorjev, ki ga predstavlja. Ni pa radost oživljanja. Muka govora je, ne sreča molka. Avtorjem v obtožbo, ne v odpušča-nje, ki bi si ga morali kot izgubljeni sinovi izprosititi od dobrega očeta. Zakaj tega še ne vedo: da je preho-jena pot njihova krivda. Te vednosti se namreč ne da spoznati. Začutil jo je Sokrat, da se je z grozo zaklinjeval: vem, da nič ne vem. Ni je začutil, podobno kot avtor-ji tega filma, Ionesco, da je napisal dramo žeja in lakota. Začutili so jo Heraklit, Jesus, Homer, Shake-speare, zaslutili Nietsche, Lowry, Strniša. Ljudi, o ka-terih govorim, je zadela kakor avtorje tega filma ne-sreča, da so šli od doma. To jih oddeljuje od drugih, ki jim je prijazna usoda dala, da so ostali doma in živeli iz slutnje — ki so užili največjo dobrino zem-l.igpa, da se niso rodili, kot: Proust, Kafka, Yoyce, Kant in Kierkegaard. Kot je razvidno iz povedanega, pije po mojem ustvarjanje iz dveh virov: iz smrti in življenja. Umet-niki pa so lahko v skladu s tem nesrečni kot avtorji tega filma ali pa srečni kot ti, ki sem jih nazadnje navedel. Nesrečni se morajo osvobajati, srečnim se ni treba. Najnesrečnejši pa so tisti, ki se ne morejo osvoboditi; ki so se rodili in ne morejo umreti. Ob-sojeni so na večno trpljenje, na jalovost. Ta usoda preti, kot vidimo, avtorjem tega filma. V tej razdelitvi umetnikov na srečne in nesrečne ni nič posebnega.. Kar velja za ljudi na sploh, se nam-reč kaže tudi pri njih. Ljudje so srečni in nesrečni: ali od narave tako obdarjeni, da iz svoje samozadostno-sti osrečujejo svojo okolico, ali pa prizadeti, da ne morejo živeti brez drugih. Ta prizadetost jih žene na pot. Po njej so neprestano na poti. Sami, v tujini, pre-kleti. Boris Paš TRIBUNA STRAN 7 Prvi pomisiek, ki se aam je poj&vil ob tej pomilostitvi, je pomislek, kako bo to vplivalo na nujno potrebno za-ostrovanje in doslednejše izvajanje načela odgovornosti na raznih drugih področjih in v razaiih drugih prime-rih, zlasti kadar gre za vodilne ljudi na različnih nivojih od delovne orga-nizacije do feder&cije. Med študenti in, kolikor vemo, tudi drugod med ljudmi so se glede tega pojavile tudi zelo črnoglede ocene in huda poeno-stavljanja, češ da je bilo s tem tej skupini njeno protiustavno in škodlji-vo delovanje sploh odpuščeno in da bodo zdaj na podlagi tega tudi razni drugi nasprotniki samoupravljanja od podjetij navzgor ponovno dvignili gla-ve in se počutili varnejše. Pri takih ocenah se seveda pozablja, da tej skupini to ni bilo in tudi nikoli ne bo odpuščeno in da je bila najbolj učin-kovita obsodba in kazen že izvršena: vseljudska moralna obsodba doseda-njih nedotakljivih voditeljev, njihova odstranitev s funkcij, na katerih so dotlej užival popolno varnost in ki so jim ob pomanjkanju družbene kon-trale omogočale, da so svoje početje sploh lahko izvajali, ter njihova iz-ključitev iz Zveze komunistov. Zato seveda ni razloga, da bi ta pomilo stitev zaviralno vplivala na boj proti raznim drugim uzurpatorjem samo-upravnih pravic delovnih ljudi v pod-jetjih, v občinah ali kjerkoli. Dogo-vorili smo se, da moramo komunisti v tem smislu tudi reagirati, kadar se take poenostavljene in napačne ocene pojavijo. Treba pa je pristaviti, da bo take ocene lahko do konca eliminiral samo dejanski razvoj dogodkov, zato je po našem mnenju zahteva po do-slednem uveljavljanju odgovornosti v družbenem življenju v tem trenutku politično še bolj pomembna in nujna. Navedena stališča se nanašajo se-veda zgolj na moralno in politično od-govornost oz. odgovornost pred orga-ni samoupravljanja. Kar zadeva ka-zensko odgovomost, bi bilo pa po na-šem mnenju nujno treba ločiti poli-tične delikte od drugih kaznivih de-janj. Mislimo namreč, da razlogi, ki so bili navedeni ob aboliciji, lahko veljajo samo za politične delikte, ni-kakor pa ne tudi za druge težke zlo-čine, katerih so bili nekateri od pomi-loščemh osumljani. , Osnovo za tako stališče nam, kot že rečeno, dajejo tudi razlogi za pomilo-stitev, navedeni v poročilu zveznega iz-vršnega sveta. Razen tretjega, ki go-vori o zaslugah Rankoviča in še neka-terih pripadnikov skupine, se namreč razlogi izrazito nanašajo na politična kazniva dejanja, kar je tudi povsem razumljivo: prvi govori o poskusu po-litične zarote in o protiustavni aktiv-nosti proti sistemu samoupravljanja, drugi pa o tem, da so se pod vplivom demokratirzacije družbe »precej spre-menili pogoji, od katerih je odvisen odnos do nekaterih političnih delik-tov.« Mislimo, da so se ti pogoji (utrdi-tev socialističnega družbenega reda, utrditev samoupravljanja, demokratiza-cija) res že toliko spremenili, da pro-ti političnim deliktotm ni več potrebno nastopati v prvi vrsti z državnimi re-presivnimi sredstvi, ampak da jih je mnogo bolje, bolj humano in tudi bolj učinkovito kaznovati in preprečevati POLITIČNA IN PRAVNA VPRAŠANJA OB ABOLICIJI Vprašanja v zvezi s pomilostitvijo Rankoviča in njegove skupine so zbudila med študenti naše fakultete živo zanimanje in različne reakcije, zato smo o tem razpravljali tudi na sestanku naše osnovne organizacije 15. decembra. Žal smo se zaradi izpitnih terminov in semestralnih počitnic lahko ponovno sestali in sprejeli dokončni tekst našega stališča šele konec februarja, vendar mislimo, da so ta vpra-šanja še vedno aktualna, o čemer pričajo med drugim tudi prispevek Ivana Krefta »Operacija Morava« v Delull. januarja ter prispevka š. K. in Ivana Krefta v Naših razgledih 28. januarja in 11. februarja. Zato smo sklenili, da v skladu z načelom javnosti dela Zveze komunistov svoja stališča pošljemo v objavo Tribuni in Komunistu. s političnimi sredstvi. Mislimo pa, da moramo potem te okoliščine upošte-vati pri vseh političnih kaznivih deja-njih iri ne samo pri nekaterih, kar pa tudi v najnovejšem času ni bilo vedno storjeno. Zato je tudi prvi od ome-njenih razlogov za abolicijo lahko vi-deti nekoliko nelogičen, če Rankovi-cevo skupino pomilostimo, ker zaradi konsolidirane samoupravne strukture naše družbe »ni imela realnih možno sti za uspeh« — druge, mnogo manj pomembne politične delinkvente pa istočasno kaznujemo, čeprav je o real-nih možnostih za uspeb. pri njih mno-go težje gavoriti. Sploh pa bistvo po našem mnenju na v abstraktnem oce-njevanju, ali je neka protiustavna po-litična aktivnost imela realne možno-sti za uspeh ali ne, ampak v tem, ali jo je bilo mogoče ustaviti oziroma jo napraviti neškodljivo že s političnimi sredstvi (z informiranjem javnosti, z razkritjem tajnega delovanja, z idej-nim bojem, s politično mobilizacijo ljudi, z odstranitvijo s političnih, dr-žavnih in drugih funkcij itd.) ali ne. Prav tako se nam zdi primeraeje upo-rabiti pred kazensiko represijo najprej druga državna prisilna sredstva — se-veda, kadar je to res nujrao potrebno, npr. prepovedati oz. zapleniti časopis, o katerem ustanovitelji že vnaprej raz-glašajo, da se bo ukvarjal s pro-tiustavno politično dejavnostjo. S tem. se seveda ne zavzemamo za to,da kazenskih sankcij za poli-tiče delikte sploh ne bi bilo mo-goče uporabiti, ampak samo za to, naj se uporabijo res le takrat, ko z drugimi sredstvi protiustavnega delo-vanja in zlasti njegovega širjenja ni mogoče učinkovito onemogočiti. Pri ocenjevanju, kdaj so ti pogoji dani, pa se seveda ne bi smeli ravnati po kriterijih, ki so v preteklosti več-krat prevladali, saj je bilo zatekanje k državno represivnim sredstvom mnogokrat izraz nezaupanja v idejno in politično moč zavestnih subjektiv-nih sil in celotne naše družbe ter je ob nepripravljenosti in nesposobnosti posamezniih odgovorruh ljudi za idejno in politično borbo tudi zaviral-no vplivalo na usposabljanje celotne Zveze komunistov za delovanje v no-vih razmerah, to se pravi za njeno preosnovo iz faktorja oblasti v faktor zavesti. Glede Rarkovičeve skupine se torej strinjamo s pomllostitvijo, ki zadeva politična kaimiva dejanja. čudimo se samo, da politična odgo-vornost ni bila izpeljana do konca, namreč da Rankoviču in Stefanoviču volilci niso odvzeli poslanskega mai> data. Kot smo že omeoili, pa ne moremo vseh kazmivih dejanj te skupine okva-lificirati kot politična kazniva dejanja, ki bi jiii lahko tretirali na prej ome-njeoi način. Pri tem ne misiimo na pojem političnega delikta povsem v tistem smislu, v kakršnem ga uporab-1-ja pravna zreTiaiafo m no«?iio protestne transpa« rente. Io 111 Pred kratkim je na primer sKupuia iz treft delav-cev, treh študentov in treh nameščencev šla prote-stirat v sanio ameriško ambasado — skozi knjižnico, ki jo lahko obiskujejo tudi drugi, so se prebili do uradnih prostorov, kjer so se zvezali s težkimi veri-gami, še preden je lahko kdo kaj ukrenil, in začeli vpiti: »Hočemo mir v Vietnamu!« — »prenehajte 2 ubijanjem!« — ipd. Uslužbenci ambasade so bili za-prepadeni tn šele čez precej časa so s pomočjo ne-kega kovača »osvobodili« neprijetne goste. Pozneje jili je^-švedska policija ujela in jih obtožila, da so prekršili nedotakljivost ambasade. Zelo verjetno je, da so se ti mladinci sestali najprej v kakšni kavarni na Kungsgatan in ščle nato šli na »obisk« k ambasa-dorju Johnu Grahamu Pearsonu Opazimo lahko vse večje spremembe uiteresov švedske mladine. O podobnih spremembah govorijo tudi v Ameriki, Angliji in na Nizozemskem. Pred pri-bližno štirimi ali petimi leti je kazalo, da je nasilje najizrazitejša manifestacija nezadovoijstva mladine. Skupine mladoletnikov (pogosto oborožene z veriga-mi za kolesa) so napadale policaje ali nedolžne mi-moidoče, vsak dan je o tem bilo mogoče kaj slišati. Zdelo se je, da tiči vzrok v slabem vplivu »šund« lite-rature ter podobnih filmo* ali pa je to neki notranji upor brez kakšnega posebnega vzroka. Taki dogodki so sedaj vedno redkejši, ix glavnega mesta Švedske pa so skoraj povsem izginili. Celo prav ti mladinci ali vsaj mnogi izmed teh, za katere so bili mislili, da so do kraja pod vplivom »beat glasbe« in tendenc »sku pinskih seksualnosti«, se sedaj zelo zanimajo za pro-bleme, kot so Vietnam in Južna Afrika, te stvari jih zelo prizadevajo. Ne, da se več ne bi celo zelo grobo spoprijemali s policijo. toda zdaj vedno le v prime-rih, če le-ta intervenira proti antiameriškim ali proti-rasističnim demonstracijam. Politizacija mladine je proces, ki je iz dneva v da-n intenzivnejši. »Več je vredno na tak način zbujati pozornost preostalen mladine in javnega mnenja!« pravijo. (Vie nuove) A. Si slišal da se pripravlja zakon o minimalni iz-obrazbi tistih na vodilnih delovnih mestih? B. Sem slišal. Toda zakon se pripravlja samo za tiste na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih or-ganizacijah. A. Kaj pa še hočešV B. Kaj še hocem! Saj vodilna delovna mesta niso samo v gospodarskih organizacijah. A. Hja, že res. Toda ena vodilna delovna mesta so eno in ena vodilna delovrja raesta so drugo. Vse ne moremo v isti koš metati. žensko, do katere ti je, tu-di ne vprašaš, kakšne šole ima, ampak ji nešolanost lepo odpustiš. Tako je tudi z nekaterimi vodilniimi na delovnih mestih, ki niso v gospodarskih organiza-cijah. Njih zaradi spoštovanja sploh ne vprašamo, kakšno izobrazbo imajo. B. Se mi pa zdi, da si nedosleden. Kajti tudi v go-spodarski organizaciji so ljudje, ki na vodilnih de-lovnih mestih zaslužijo vso naše spoštovanje. Torej bi se naši samoupravljalci lahko zmenili: zaradi spo-štovanja, ki smo ga vodilnemu dolžni, mu bomo ne-izobraženost spregledali. sluge v preteklosti in za obljube o prihodnosti? A. Ne bo držalo, kajti takšnega spoštovanja si menda nihče ne zasluži, samo poglej: polovica naših delovnih organizacij tako ni sposobna za kaj drugega kot za likvidacijo. Torej spoštovanje za kaj? Za za- B. Mislim, da se izvijaš. Toda pustiva to. Strinjam se, da bomo rekli: »Vodilni v delovni organizaciji! NERESNO O RESNEM Če hočete ostati vodimi, murate lmeti minimalno iz-obrazbo, pa čeprav zbujate še takšno spoštovanje.« Sicer pa mislim, da je izobrazba tesno povezana s spaštovanjem, ki ga nekdo uživa. Obenem pa je res, da bodo izjeme tudi mogoče: nekdo bo lahko kljub vsemu vodilni, če bo dokazal svojo sposobnost. Preidiva raje na tiste vodilne, ki jim ti praviš: vodilni, ki niso v gospodarskih organizacijah. Zdaj ne vem. Gofepodarska organizacija je »delovna organiza-cija«. Po netogi logiki so delovne organizacije vse or-ganizacije, ki kaj delajo, torej tudi politične organi-zaoije, na katere ti predvsem misliš. Ve pa seveda vsak, da imajo politične organizacije vpliv na gospo-darske organizacije. Ve pa se tudi, da je učinek vpli-vanja težko meriti ter da je tako bolj od človeka od-visno, kako bo končal, kakor pa od dejstev. A. Se popolnoma strinjam. B. No, ne bi hotel biti enostranski, moram reči, da se ve za nekatera dejstva: znane so na primer po-litične tovarne. Take tovarne, če so »politične«, imajo vzrok v neizobraženosti političnih voditeljev. Moram pa zaradi natančnosti reči, da ne gre za direktno vplivanje, ker samo na tistega, ki je že, lahko direkt-no vplivaš, na drugega moreš vplivati le posredno, vsaj v začefcku. A. Ce te razumem, bi morali za preprečitev »poli-tičnih tovarn« ali česa podobnega predpisati mini-malno izobrazbo tudi za politične voditelje. Toda po-litični voditelji so brez dvoma tudi tisti, ki so izvo-ljeni. Tem po mojem ne bi mogli, ker bi potem v skupščinah imeli same doktorje in podobne akadem-ske stvore, torej enolično strukturo, proti kateri se že zdaj borimo. In imeli bi volilni cenzus, kakršnega še ni bilo v zgodovini. Kaj takega res ne bi mogli, ker povrhu lahko še predvidevamo, da so voditelji sposobni za funkcijo, za katero so izvoljeni, ne glede na to, kakšno izobrazbo imajo. Vendar se rešitev ponuja kar sama, zlasti v pri-meru direktnega vplivanja. Pomisliti moraš, da so go spodarske organizacije samostojne ter da bo s tem, ko bo predpisan minimum izobrazbe, samostojnost še povečana, ker bodo vodilni v gospodarstvu imeli boljše in več rezonov za obrambo pred vsiljenimi mnenji, kar pomeni, da izobrazba političnih vodite ljev ne bo posebno važna. B. če razmisliš, vidiš, da se rešitev ponuja tudi v primeru indirektnega vplivanja. Vplivanje v večini ni tako direktno, ampak posredno, pri čemer glavne cxi-ločitve — kako vplivati — nastajajo na nivoju re-publike in federacije. Pri tistih vodilnih tam izobraz-ba ni toliko važna, ker njihove pogruntavščine sloni-jo na delu celega štaba strokovnjakov. A. To se pravi: izobrazba političnih voditeljev, najsi bo kjerkoli, ni važna. B. Ni. In je zafco ni treba predpisovati. NOGOMETNA KUGA iii.K.u icuii- tisu, Ki je sedel na WG m dejial: »I^udi jaz imam svaje mesfco,« in budi telesna kultura ima svoje me-Sto v diružbi. Mesto, ki gia zasluži in dia nima boljšega pameni, da si ga ne ana ustivairiti ali pa ga ne potreifcmije. oas bi bil, da se odločimo za gladiatorstvxD ali šjport, kex noigamet danes ni cbrugio kot prostituiinainije neike sieer aelo pozitivne ideje Pri tem pa je treba pouidiariti( dia je nevarnost prosti-tucije v primerjavi z našim nagametam ničeva. Kajti vise, toac se v našem nogomeifcu dogaju. ru samo doipuščeinio, temveč tudi Iegalizirano in poidpiraino in to v najTOčji me-ri prav od tistih Ijudi iai foruimov, ki bi morali skrbeti, da do tega ne bi prišlo ali pa vsaj skrbeti, da se t» po-pravi oziroma odpravi. Bodisi razmere, ki vladajo, toodiisi rtogomet Nogomet lma s športom toliko !iK:U)pn.6ga kot Ljubezen s prostitucijo. Obad^va zlonabljata ist.i preidmet in nič več. Nogometaa zveza se outi fcako močno, da izsiljuje in prisiljiuije RTV, kar je pri nas brez primere. Ustrezmo moč imajio torej v rokah vodilni ljuctije v njej, vemo pa, da nimajo niti toliko raarale kot dob.ro diresiran lovski pes. Vemo tudi, kam voda mioč, ki jo imajo v rokah ljudije bnez pomislekoiv, brez momle. t© se naim je pokazalo im se nam kaže Dejstvo, cla se v našeim niogoimetu ctogiaja že vse nazen umoirav po naročilu, diružbene organizacije pa ničesar ne ukrenejo pnoti temu, kaže, da je NZS še celo močnejša. Predlog v tezah novega zakioina je dioikaj bogeč in nep> polen, poleg tesra pa v isti sapi diapušča skooraj neoimejeine kloncesi ie Nihčs noče ali si ne u,pa spopasiti se z NSJ bo je ema dsjm©d miožnoisti. Druga je ta, da je nogomot družbemo po-breiben, tx>čno tak, kot jet feer se ga bore malo skiuša stpre-meniti. Pomem pa to lahikio saimo eno — da Rim propadia, če so nm potrebne igre. Preprioain sem pa, da noigCNmet ni pagoj, brez katerega diružba ne bi moglia obstaijaiti. Na isteim moinalneim nivoiju kiot NSJ so tudi najlboljši iiiogin«B«tjaši. V tem času trije »arestujejo« zarajdi niasilni- štiva. To, kar je v ostaliih špontih i2uemen primer je pri noigoimieitiu prajvilo. šlkodia, ki jo nogomet povzroča, je večsitmaosika iin ine-popiravljiwa. Noigomet požire več denarja kot večima osta-liiv špartov slsupaj. Poleg tega noben športt na enega ignal-ca ne porabi toliiko sredstev kot nogomet. Je nevairen agled In kažipot m ostale šporije, ki počasi stapajo po njegOTi po-ti, ker — kar lahko edien, lahJko tudi dntgi. Kar je uiradinio priizoain in podpiran, služi kot slaib zgled še posebej mladini. Nemogoče pa je v isti sapi govoriti o faix plajnu, o šiportaiiih načelth in o dejainsikem stainju pri nas. Med tem', kor naj bi mladino uičili, in stanjem pra nas, je naspirat{je. ki negina vzsgojna načela in prizsa- OBVESTILO Dalje prihaja pri ljiudieh dio zmotneiga enačenija nogo-meta z vrliunskim športom, in to v škodo sleidmuegra. No-goinet v Sloveiniiji niikoli ni bil in ni taiko visoko, da bi ga lahlko virednoitili kot virhUinsikegia. Trinajjsto mesto v I. zvezjnii ligi pač ni ctavoltj. Merilo je laMoo samo mednarod-ni usipeih, o tam pa ni sledu. Priliko imam brati člianike našega prominesnitinega nogo-metaša, v katariih se sprašiuoe, kialko to, da dinužba doitira njiihioivo vBitcpnioo s SSSdisn^ vstopnico gledališča pa s 120 stiariii dinarjov. Laihiko miu' odgOTOniim, dia zato — med druigim — ker je imela Draana v 1966. lefeu 369 piredstaiv in 136.878 oibiskovalcev, Opera 176 predstav in 92.545 otoi-skavalcev, NK Olimipijja pa 80.000 gledalcev. Res ipa je tudi, da lahfco en bedaik več vpraša, koit mare deseit modirih Praiv iiaikio je dieostvo, da nogomet v Slovefniji nima me možnosti ne inesta iin uipam si trdiifci( da bi že diaiviniO kre-pal, 5e ne bi prejefmal toliko sreidstw, kot jiii. In dalje, če bi se Ijudje neposredno odločali za to, ali raatj se no-gametiii dia defnaa: ali me, ga ne bi diali. Da rnogamet zdiržu-jeyo male kliike Ijudi selbi v toarist. Za Sfvofie raterese in piazitdivinie sttvari ni v iiogomietiu., ki bi je ostali šparti ne imeli, zaito pa toliko več negativnih, fci jih osta-li nimajo. NofiT&met ni ne nonaiciiOimestljiv ne neipogrešljiv. Cetiurum oenseo nogamet delendoan esse. Viktor Vest V panedelijeik dine 13. marca 1967 ob 12,30 uri bo v prosto-riih Društva za Združene narode za SR Slovenijo, I^mb-ljiana, Oankarjeva l-II, svečano cdiprta razstava o divajset-letnem delu UNESCO — Organizacije Združenih nairodov za iaobraževanije, znaiiosit in kultiiiro. Organizirainjje razstave po Jugoslaviji je prevzela jiugoslo-¦raniska nacionalna komisija Urtesco. Doslej je bila raastava odprto že v Beogradu, Splitu, Zadru in Reki. Iz Ljub-ljane pa bo šla v Zagreb, Sarajevo, Skopje in Novi Sad. Razstava vsebuje 2500 knjig in publikacij UnescJo z raiznoli kih podiročij dielovanja te Organizaciije ter fatogralske za-piske njenih posameznih akcij. Odprta bo do v*ključno 18. maroa 1967 naprekinjono od 9. do 18 ure. DRUSTVO ZA ZDRUŽENE NARODE REPUBUŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO SR SLOVENIJE razpisuje v dogovoru z zvezno komisijo za kulturne stike s -tujino dve enomesečni šti-pendiiji za udeležbo na tečaju nemškega jezika za študente IV. letnika in absolvente na univer-zi v Greifswaldu v Vzhodni Nemčiji (v mesecu juliju) in dve enamesečni štipendiji za udelež-bo na tečaju francoskega jezika za študente IV. letnika in absolvente na Alliance Francaise v Parizu. Za štipendije naj se prijavijo študfinti, ki na fakulteti študirajo nemški oziroma franco-ski jezik. Potne stroške in stroške potnih do-kumentov morajo poravnatd kandidati sami. Prijave sprejema najkasneje do 18. 3. repu-bliški sekretarlat za prosveto in kulturo, Ljub-Ijana, Žur)ančičeva 3 TTT. soba 78