Kaj poSenjijs in pomenijo nasprotniki seianje vlade. Zapuščina prejšnje vlade. Nova vlada je našla po ministrstvih in raznih upravnih mestih vse polno nereda in korupcije ter ima sedaj veliko in težko nalogo temeljitega čiščenja in vzpostavitve redu in zakonitosti. V raznih vladnih pisarnah so se našli velikanski kupi nerešenih spisov, dognalo se je pa tudi to, da so prejšnji vladinovci mnogo spisov uničili, da i>i zakrili sledove svojega raznovrstnega nepostavnega in nepoštenega delovanja. Ob nastopu nave vlade se je čitalo v nekaterih beograjskih listih, da je Pašičev sin Rade z nekim višjim uradnikom ministrskega predsedstva ponoči skozi okno vdrl v predsedniške pisarne ter z avtomdbilom cdvažal cele svežnje spisov. Bivši vladni predsednik Pašič je pa drugi dan dejal svojemu nasledniku Davidoviču, da nima ničesar za predati. Samo ob sebi je razumljivo, da so predsedniku Pašiču sledili tudi drugi člani prejšnje vlade. Najhujše se je poprej gospodarilo po onih ministrstvih, ki so posebno važna za narcd in državo ter tudi dobro založena z narodnim premoženjem. Tako je n. pr. ministrstvo za socijalno politiko porabljalo denar za vse kaj drugega, kot pa za siromašne invalide, katerim je bil določen, v ministrstvu za agrarno reformo so imeli glavno besedo beograjski advckati, ki so se posredovanjem služili ^elike svote, finančno ministrstvo je izdajalo denar iz reifenih posf-bnih fondov v strankarske svrhe, vladajoči stranki je slnžilo tudi trgovsko in prometno ministrstvo in tako je šlo naprej v največjo škodo države in njenih državljanov. V par tednih je nova vlada na svojih sejah ugotovila že vse polno nepravilnosti ter je že izdala odločne in važne naredbe, da se zaustavi pot korupciji in nezakonitosti. Težave tega dela so pa zlasti radi tega tako velike, ker se je korupcija zagrizla tudi glcboko v vrste državnih uslužbencev in ker se uprava ne more kar čez rvoč preurediti. 169 pr' i 114. Glasovanje o vladni izjavi je dalo, kakor znano, 169 glasov za vlado, 114 pa proti. Tako veliko večino ima vlada v beograjskem parlamentu prvič in prvič so glasovale vse politične skupine, ker je bila doslej vedno ena ali dru ga nasilno ali samovoljno izključena in se je brez nje iskala večina. To glasovanje pošteno in trezno mislečih ljudi ni iznenadilo, zelo čudno je pa neugnano vpitje Pašič-Pribičevičeve družbe o slabem položaju sedanje vlade. Pred glasovanjem so Pašič-Pribičevičevi ljudje računali in zatrjevali po svojih listih, da se bodo njim proti vladi pridružile razne politične skupine in da ibodo Radičevci, če ne proti vladi, vsaj br« flasovanja, odšli h parlamenta* Ti računi so bili od prvega početka na najslabši podlag^ ker se vendar ni dalo misliti in pričakovati od poslancev zemljoradnikov, džemijeta, Nemcev in posebno še Hrvatov, da bi podpirali svoje dosedanje tlačitelje proti vladf, ki hoče sporazum, red in zakonitost.  Pri glasovanju so ostali v opcziciji samo Pašičevi ra- dikali in Pribičevičevi samostojni demokrati, podpiral jih je za enkrat socijaldemokraški poslanec, ki pa ničesar ne pomeni, laži o slabem položaju vlade pa le nočejo prenfrhati. Pri razpravi o vladni izjavi so skušali Pribiče-vičevci razvneti prepire in pretepe y parlamentu, da bj potem raztrobili naokrog, da je parlament nesposoben in da v njem sploh ni mogoče delati. To se jim ni posrečilo, zato so se pa vrgli na to, kako bi se dalo napraviti razdor med člani vlade in pa med hrvatskimi pcslanci, ki po dogoYoru podpirajo ožji opozicijonalni blok in njegovo vlado. Po Radičevi vrnkvi. Vrnitev predsednika HRSS se je ot> spremerobi režima smatrala od vseh strani kot čisto enostavna stvar. Pri tem tudi Pribičevci niso delali izjeme, pač pa so.'napovedovali, da viada takoj pade, kakor hitro se Radič vrne. Trdili so, da bo Radič prekinil dogovor med ožjim opozicijonarnim blokcm in svojo stranko ter odrekel vladš podporo. Radič se je vrnil, vlada pa ni padla in samo stojni demokrati so takoj začeli pisati, da je zamogel Radifi le radi tega priti domov, ker si nova vlada ni upala preklicati in tudi ne izvršiti naredlbe prejšnje vlade, «dnosno Pašiča, naj se Radiča aretira, ko se pojavi na meji. Tako "»aredbo je Pašič res dal policijski oblasti, bila je pa proti1 postavna, ker je ni izdala sodnijska oblast. Nova vlada iit tudi njene podrejene oblasti so na protipostavne «dredbfc prejšnjega režima gledale kot 'bi jih sploh ne bilo in tako je Radič prišel v Zagreb. Prvo, kar je izjavil, je bilo to, da je treba novo vlado podpirati, ker je spcrazumna in parlamentama ter na vsak način preprečiti, da se Pašič in Piibičevič zopet ne prerijeta v ospredje. Ta izjava je rad)> kalske in samostojno-demokratske napovedi in pričako. vanja postavila na laž in zato so Pribičevci svoje naklepe in načrte podprli z lažjo in prevaro. Prvi Rddičev govor v Zagrebu so potvorili ter potvorjenega spravili v beograj. ski dnevnik »Politika.« Po potvorjenem besedilu naj bi bil Radič žalil kralja in ker je bilo takih ponarejanj in laži že cela vrsta, se priibičevska nakana tudi tokrat ni obnesla, četudi se je vrinila v predale precej uglednega lista. Na|točnejše je namreč ugotcvljeno, da je Radič ravno nasprot no govoril ter mčd drugim celo povdarjal, da bi pri nas potom sporazuma lahko prišlo celo tako daleč, da nam monarhija ostane, ko bodo že vse drugod republike. Glede kralja je nadalje tudi dejal, da je imel dobre svetovalce, ko je poveril sestavo vlade poštenjaku Davidoviču. Pasiič-Pribičevičev* atniiU. Paštč-Pribtčeričevi Ijudje, M »e bojij« aove vlade ra-di odgoYomosti za svojo korupcijo in razne protipostav-aosti, Ł• začeli na veliko strašiti in begati svet z nevar-»ostrrii, ki naj bi nastale Tsled vladne spremembe. Tudi to je njihora stara na^ada, ki so se je vedno posluževali, če so bili v zadregi in se je poslužujejo sedaj še tembolj, koso tako nepričakovano zleteli \z vlade. Sedaj strašijo zkoljšeriško nevarnostjo in z velikimi zahtevarai, ki naj bi jih stavili hrvafski poslanci kot pogoj in ceno za podpira- nje vlade. Prro je prozorna in že preveč izrabljena izmišIjotintt, drugo se pa na prvi pogled vidi kot navadno hujs1-anje in nizkctna laž Pašičevih radikalov, ki so od svoje strara že vse mogoče ponujali hrvatskim narodnim zastopjukon za podpiranje svoje vlade. Pašič in Pribičevič ob- ielujeta zlasti Srbe, da bi jim rrinila škrb in strah za drJarro, k« ono dya enlorat nista Yeč na vladi. Ta strašila pa Jiažejo praY malo uspehov in krog Pašič-Pribičevičevih pristašeY pri tem ni yečji, ampak vedno manjši. Pašič napoveduje veliko zboTOYanje, na katerem hooe »braniti državo« pred »protidržavnimi elementi.« S tein Eborovanjem pa ne namerava napraviti samo agitaoije za srojo stronko, ampak nastopiti hoče proti skupini svojih posionceY, ki se vedno bolj odtejjujejo njeg>OTemu vplrru. Radikali pred raakoiom. PanCevi politiki že dolgo časa previdno, a vstrajno nasprotuje skuščinski predsednik Ljuba Jovanovič, ki po syoji os«im» poštenosti in večji naobraženosti dobro Yidi pcrtrebo sporazuma in pogubne posledice Pašič-Pribičevičeve nesilne politike. Jovanovičeva struja dobiva vedno več tal in r najkrajšem času se pričakuje, da se izoblikujsta tisti d^e skupini, ki se kažeta že dolgo časa y radiialni strankL Prej ali slej bo Pašičeva skupina potisnjena v oeadje in to predvsem radi tega, ker jo tvorijo ljudje, ki so v dobi zakonitosti in poštenja popolnoma nemogoči navažruh mestih. Ti ljudje poskušajo sedaj najrazličnejše.Da bi oslaibili vladin nastop proti korupciji, so na hitro saimi ses'caYili in predložili zakon o pobijanju korupcije. S tetn so se hoteli oprati pred Ijudstvom, pa jim je spodietelo, ker ji'h je vlada prehitela in bo zakon prcti korupcji sama predložila parlamentu kot prvo točko dnevnega reda . Radikalni stranki predpisuje usoda isto pot, po kateri so šli in so se razšli demokrati. V kratkem času se bodo pošten* radikali pridružili in približali skupinam, ki so si vzele za nalogo izvesti sporazum in rešili državo pred nesreoo nasilja in korupcije. Opozicija, to bodo ožji Pašičevi in Pribiče^ičevi priataši, ki bodo te} nalogi in smeri naaprotovali, ostane pa našim poznim pototncem y najslabJem spomirni.