r
V t*r«k. Jetrtak i o »bol > iiluja iu »elja » Mariboru brei pošiljanja nt dani i* VM Irto 8 gl. — k, M pal IrU — za tctrt lat* . •-' ..SO .,
Po i m i j :
Lx Tsa Ml 10 »1. - l, ja |>ul Ma . ,, — „ ta MM        I m  M» „
VrrilniaUii in MCMfldMfl i« m it..I i.'in 1r,'ii i|i .■: -plitt) hi«, it. IS*.
Št. 4^1.
O-naiilla:
/..i umm dn-stopni) »rit.i «•> p lutnji' i' kr., ••• •«• n.it inu« ikrat. !i kr. |f na tilkl Skr.it. 4 kr. fr>      ti.ka :ikrat-pismenke <i> pljujejo po prostim.
/.a v«.ik tu.-k ju pl,iiHt-knlck (Mampr-lj) ja N k.
Iloknpi i h« ni1 ItaJaM, doptai naj nr> MagovotjM franknjeji..
aprila 1860.
Tooaj I J.
Pivški tabor
na, Kalen poleg Zagorja,
bode
!>. maja 1
tu »e začne ^o 2. uri pri vsakem vremenu, Razgovarjalo in sklepalo se bode o teh-le točkah:
1) Slovenci želijo zedinjeni biti v eno kronoviuo   z enini deželnim zborom;
2) Slovenci želijo takoj svoj  materini jezik, a) v šolah, b) v uradnijah;
3) Slovenci želijo domaČe deželne zavarovalnice v Ljubljani;
4) Slovenci želijo, da bi se zopet vpeljale talije za Škodljive zveri;
6)   »Slovenci želijo pogozdenja vse  golave od notranjskih gora do jadranskega morja.
Slovenski bratje!
Mi se borimo za narodnost in svobodo, za deželni blagor in boljšo prihodnost! Vse za vero, dom in caral!
Živili Slovenci!   Živila Slovenija!   Živili vsi Slovani!
Taborov odbor.
Nekaj o taborili.
(Konec.)
Drugo pitanje je, ali so res tabori tako koristni, kakor jih nekteri ljudje bvalisajo, kajti skoraj vsi naši kranjski poslanci si nič kaj prida od njih ne obetajo? -• Tu bomo le negativno odgovorili. Gotovo bi se jih vsaki absolutizem in psevdo- konstitucijonalizem tako ne bal, kakor se jih boji, in gotovo bi jih bili Angleži in Severno-ainerikani, kakor n a j p r a k ti č-nejši narodi po celem svetu sloveč, že zdavnaj opustili ali celo odpravili (ker se pri taborovanji tudi vsačih protivne stranko strašno zbijejo), na mestu da jih pri vsakem važnem pitanji zmerom bolj pogosto sklicujejo in pomno žujejo, — ako ne bi bi bili ravno tabori za pospeševanje politično izobraženosti vsakega naroda tako neprecenljive koristi.1 Ranjki Cobden je rekel, da je angleški delavec neznajoči niti iitati niti pisati, politično mnogo bolj zrel in izobražen od kterega si bodi kontinentalnega, kteri vsak večer pri knjigah in časopisih čepi in tiči, kajti Anglež se več z enim dobrim meetin-gom politično okoristi, nego kontinentaloc s celoletnim čitanjem časopisja. Tudi mi mislimo, da se slavni Oobden s tem izrekom ni čisto motil, kajti z našimi resolucijami gotovo no bomo pri sedanji dunajski vladi mnogo vspeha imeli, ali od nepopisnega haška so nam tabori za razjašnjenje in razsvetljenje potitično temote, v kteri še žalibog večina našega priprostega
in nepriprobtega naroda čepi. Akoravno smemo mi Slovenci ponosno r«či da smo, kar so razširjenja knjig in časopisja med prostim narodom tiče, prvaki na slovanskem jugu, gotovo imamo se polovico naroda, ktera nič ne bere in se šc malo. ali čisto nič političnu ne zavoda. Tu nam morajo tabori v pomoč priskočiti, tu mora po Cobden-ovem izreku živa beseda to nadomestiti, česar šc dozdaj s knjigami in časopisjem nismo doseči mogli. Kje leži ta tajna zakopana, da imajo dobri duhovni povsod toliko vpljiva ua narod, da se nverfassungsgetreuu-nim možem dan za dnevom tako silovito žolč razliva V Gotovo ne v tem samo. da maše bero* in litanije pojo, nego v tem da imajo prižnico v svoji vlasti.
Pri vsem tem ima pa tudi nedvomljivo Svetčevo  „kaj pa vlada k temu poreče" mnogo veljave in istine, — so ve da v drugem smislu, nego je on to mislil.   To so pravi, da akoravno za zdaj /, našimi resolucijami mnogo ue dosežemo, mora vsaka,   tudi  nam najtOVražnejša vlada na tabore, kakor zgodovinske čine ozir jemati in jih uvažavati. Ako se po vseh kotih Slovenije naš narod soglasno  za z edin jen o Slovenijo izreče, bil bi to tak zgodovinski čin,   da bi se mu nobena vlada čisto odtegniti no mogla, kakor že to neovrgljiva logika dejanj zahteva.   To  so  duševno dogotovljene bitke, kterim nobeno obrekovanje, psovanje in poniževanje njihove zgodovinske veljave vzeti ne more.   Da imamo prav, vidimo iz tega,  da je /o dr. (.iskra 2kl'at naših  taborov  omenjal,   enkrat v  državnem zboru, v drugič pa v pogovoru z dr. liloivveisom. Akoravno se jih ni dobrohotno spominjal, vendar je nehote na-iije obzir jemal kakor na neizbrisljiva povestni-ška dejanja.  Utegne pa enkrat kdo za dr fliskroni priti, kteri !><> z resolucijami naših taborov kakor z me.rodavnim faktorom pri konočnem vravnanji Diode našega naroda računal.   Tudi so nam tabori ta tolažba  v denašnjih žalostnih časih, da ne morejo in ne bodo mogli, dokler bo še kaj slov. naroda na svetu, nikdar nemlkutarji  ali  lahoni  tabora sklicati,  kajti zvesti Bino si, da ako bi kdo se predrznil našemu narodu pod milim nebom nemškutarsko ali labonsko resolucijo v potrjenje predlagati,  zamogcl bi to teško, toško na odru do kraja izpeljati, ako bi ga tudi hatalijon bajonetom obdajal.   Nemškutarji in lahoni so že na vsa peklenska in nepeklenska sredstva mislili, kako bi bolj vspešno naš narodni raivitek  zavirali,  ali to Se nikdar nikomur na misel ni  prišlo  v ta namen tabor  sklicali, • - pletejo, le kakor pajki svoje mreže večidel samo po kotih od naših prvakov zanemarjenih.
Mimogrede bodi omenjeno, da se je pred nekoliko dnevi v kantonu Cirihu na .Švicarskem sklenilo, da ne bode volevažnih postav več državni zbor, nego narodni tabor sklepal. Kaj tacega še dozdaj od starih grSkih in rimskih časov nismo imeli v Evropi. Kar se naših sedanjih taborov tiče, smo mi tega mnenja, da bi se n e m u d o ni a, kolikor je mogočepo vseh kotih naše razcepljeno in razmesarjene domovine narejali, da bi se za zdaj povsod, samo o političnem programu našega naroda, to je : o zedinjeni Sloveniji in o i/, ki j uči vi vpeljavi našega jezika v vso javno življenje — govorilo in sklepalo. Ako so naš narod v kacih '10 taborih soglasno za to izreče, mora ta velikanski zgodovinski čin tudi takim prijateljem naše narodnosti kakor Blagotinšeku nehote imponirati. Ne razumemo, zakaj bi so morale k temu tako rekoč za nas svetemu predmetu povsod tudi lokalne stvari vmes me-
LMeJL
Turška vojska in turški vojvode.
Razmere v Turčiji so dandenes toliko zmedene , da mora narodom živečim pod turškim jarmom — po človeški pameti vsaj — v kratkem biti odločilna, upajmo da tudi rešilna ura. Pri tacem stanji ni čudo, ako turški neprijatelji Turčijo opisujejo i najbolj črnimi barvami, njeni prijatelji pa nam pripovedujejo o njej, kakor da bi niti v raji ne moglo bolje biti. Pri tem tacem jo celo naravno , da drug drugemu očita prenapetost in da drug drugemu očita, da ni govoril resnice. Zatorej mora tem veče vrednosti biti beseda človeka, pri kterem se sme domnevati, da razmere dobro pozna, a se ni ravno bati, da bi ne hotel ali ne smel resnice govoriti.
II koncu preteklega leta jo izšla v Parizu (librairie Internationale) na 494 straneh jako zanimljiva knjiga Friderika Milingena pod naslovom: La Turcjuie sous le regne d' Abdul Aziz (1862—18G7). Milingen je rodom Nemec in je nekoliko časa kot obrist služboval pri Turkih. On hoče v navedeni svoji knjigi Evropi pokazati zloporabe in napake, ktero vladajo v turški upravi, zlasti pa v vojski, in ktere so ono nesrečne dežele, ki žive pod turškim žezlom spravile v toliko žalostne in nepovoljno razmere. Pisatelj je nekoliko let živel v Arnautluku (Albaniji) in okolo Crne gore, potem jo kot batalijonski komandant leta 1802 prišel na okrajno vzhodno granico turško, v Armensko in lludistan. Torej je moral poznati turško carstvo od enega konca do druzega. In povsodi je on videl žalostne položaje divjih in surovih narodov, ki so ravno komaj stopili na prag človeške prosvete, s kte-rimi pa gospodari dospotična uprava, ktere vrhovni uradniki — bedasti in podkupljivi — ničesar ne store, da bi narodom olajšali in zboljšali njih nesrečo.
Kakor dene8 reči stoje, se bo  nioiobiti v kratkem  križala turška kriva sabljaš srbskim mečem; zato hočemo tu v kratkem navesti,  kar Me ningen — med Turki Osmaii Sejli bey imenovan - - pripoveduje  o turški vojski, ker bomo tudi mi Slovenci vsaj z vero zanesljivostjo gledali na naše jugoslovanske borilee, ako vemo, s kakimi protivniki imajo opravili.
Kakor nam pisatelj pripoveduje, kaže nam turška vojska v vseh krajih podobo demoralizacije in pokvarjenosti. <>u hvali, istina, turškega vojaka, da je ubogljiv in zvest, ali te lepo in redke lastnosti BO brez vrednosti pri turškem vojaku, ker nima glavnih vrlosti vojaških: energije in čestiljubja. In kar je najžnlostnejo, je to, da vojaški nered in pokvarjenost ne izvira od podložnikov ampak od zapopeljnikov, kterih nesposobnost in tiran-stvo narod bolj in bolj kvari in ga do zveri ponižuje.
Meningen tako-lc opisuje stanje svojega batalijona, ko ga je on v roke dobil:
„Stanje mojih rojakov jo bilo v resnici revno; dve tretjini —• od besede do besede istina — niste imeli srajc, hlače so jim bile na kolenih preplezane, uniforme pak tako obnošene in oglojene, da se jim niti prava barva ni poznala; tudi po zimi niso ti vojaki imeli nogovic na nogi. Po obleki soditi bi bil človek prej mislil, da so berači, kakor pak vojaki. Pri tem pa, ko smo mi vsi bili razdrapani in raztrgani, pisal je vojni minister Fuad Paša po časnikih, da pred njegovim upravljevanjem ni osmanka vojska nikdar tako cvela. Vsa Evropa je temu verovala, ker ni imela prilike, tla bi so bila 0 nasprotnem prepričala. Naša hrana je bila ravno taka kakor naša obleka. Naš dobri divizijski general, doglavni prijatelj z liferantom jedi! . nam je vsako gnjusobo za hrano izročal. Masla in rajša vojaki dostokrat niso hoteli sprejemati, ker jo smrdelo in bilo čisto pokvarjeno. Po celili osem dni nismo imeli kruha, da bi pa vendar le živeti mogli, moral sem pleniti po «i lednjih selih. Polnih šest in dvajset mesecev ui moj hatalijon dobil plače, drugi hatalijon mojega regimenta, ki je u Hajazidu v garnizoni ležal, svo-
sati in pritikatiV Nam se to nekako neumestno zdi. Ne spominjamo se, da bi bili ktenkrat brali, da U '»'1 Rright pri reform- meetingih tudi za Sueski kanal ali M Kabcl-telegraf govoril. Ako narodu dobri govorniki zdaiiji naš program prav točno iu razumljivo razvijejo, bode se narod zadovoljno brez resolucij o cestah, mostovih in tatovih s taborišč ločil, kar smo imeli obilno prilike na dosedanjih :i tuborih opazovati. Temeljito razvijanje politiških resolucij trpi zmerom blizu 2 uri. To jo pa tudi prek m prek zadosti /a naše taborite; tudi ako bi Cicero ali Demosten počela 3, ali celo že I ure pcrorirati in po leci razgrajati, dvomimo, da bi imela mnogo potonih posluialceT. Ako se« že brez lokalnega predmeta na noben način ne dado opraviti, naj so k večemu eden vzeme v razpravo in tazmo-rom na zadnje! Kar bi bilo tega več, bi bilo gotovo preveč in taboro-raoju nekoristno, o čemur smo se v Ljutomeru, posobno pa v Zavcu sami prepričali.
Med ostalim bodi povedano, da smo nedavno v nekem dopisu v .Primorcu" čuden, prečuden program za tabor na Kalcu brali.*) Kadi verujemo, da je bil to samo dopisnikova burka „Jurju s pušo", ne pa .Primorcu'1 namenjena, iu da bode osnovalni odbor gotovo stopil v stopinje do-sedaujih naših taborov. Ta dopisnik je strašno komičen, rekli bi skoraj pusten program v postu sestavil, Resolucijo poprejšnih taborov to je : politični program slov. naroda bi so zbranim Krašovcem brez vsega govori-kanja (!) kar samo v potrjen je čital, potem bi se pa kar z govori ua lo-kalnosti prešlo!!' Po tem takem bi morali mi sklepati, da so Kraški kmetje pred vsem drugim slor. narodom že tako politično izobraženi, da jim ni treba nobenega razlaganja teh tako ve le važnih resolucij, ali so pa te resolucije za Krašovce tako malo važen predmet, da bi si jih možjo le takole ,en passant" malo oglodali! Krona vse humoristiko v tem dopisnikovem programu je pa, da bi so tudi sklepalo o prošnji do vlade, v kteri bi mi Slovenci (!!!) milosti za svoje brate Čehe prosili!!! Ali ni to prava pustna barka?! Milost se prosi za grešnike, no pa za narod, kteri impozantno za svojim državnim pravom kakor orijaski velikan stoji. Po tem imeinem programu bi bil dr. Giskra naš evangeljski očo, mi Slovenci (vsaj po tomanovem in Svetčevem delovanji) dobri sin, Čobi pa nesrečni izguh-jeni sin, kteri mora zdaj za svoje pregrehe v izjemnem stanji prešiče pasti ! Nadejamo se, da bo osnovalni odbor 9. maja t praksi ua Kalcu pokazal, da se bo Kraški tabor spoštljivo smel uvrstiti pred dosedanje naše taboro in da so no bo v svojih resolucijah v zdajuih za nas tako resnobnih časih humoriitiki povdal.
Na dalje mislimo mi, da ni treba, da bi moralo biti na vsakem taboru 10—20.000 ljudi, niti 7—8 govornikov. Dosti je, ako se jih pod kako košato lipo 600—1000 zbere in ako le en sam govornik temeljito brez groma možnarjev in brez umetnega ognja naš sedanji narodni program skupščini razloži iu razvije.   Bright na Angleškem tudi večidel le sam govori.—
Naše žolje se pa kopičijo v tem, da napravljajte Slovenci povsod po vseh kotičkih cele majke domovino teden za tednom, mesec za mesecem do pozne jeseni narodne tabore, podučujte in sklepajte povsod najpoproj o nagem političnem programu ! Sad iz semena, ktero bomo pri taborili osejuli, bo za nekoliko časa gotovo stoterno obrodil.
Narodno gospodarstvo,
Poljedelstvo in obrtntjttvo.
(Govoril v čitalnici 1'tujski dr. Ivan (leršak.)
Marsikteri izmed nas se je že vprašal, kako je neki mogoče, da so tako plodni kraji, kakor so iztočne knježevino, Srbija in Romunija in pa turško carstvo, tako slabo obdelani, da tam omika tako zaostaja, dasiravno
>) Clnnok ju Idi žfi stavljen, ko urno tabora.
doliili v roko avtentični prograimn pivskega Vred.
je narava, t. j. zemlja rodovitna in prijetno obnebje tako darežljivo. — Za-k»j spijo v tako plodnih krajih narodi v toliko globoki tmini omike in prosveten Temu se moramo tembolj čuditi, ker so ljudje na malo rodovitni zemlji veliko bolj omikani, veliko bolj izurjeni, za delo utrjeni, sploh bolj gosti iu na veliko viši stopnji narodnega blagra. — Človek bi pri prostem opazovanji mislil, da se bodo ljudje najprej polastili bolj rodovitnih krajev, in da bodo še le takrat začenjali lotevati se nerodovitnih zemljišč, kader že na rodovitni zemlji ne bo več mogoče živeti zarad preobilosti ljudi; takrat bi mislili, se morajo nekteri preseliti v slabojše kraje, ter na pečinati zemlji si težko pridelavati svoj živož, da glada ne pomrjd. To bi tem bolj mislili, ker vidimo, kako naši kmetje sami delajo, ker najprej rabijo in obdelujejo le najboljše kose svoje zemlje in le takrat, kader ne morejo s temi pridelki izhajati, začno razkapati tudi nerodovitnejše kose. — Ali to ni tako pri naseljevanji ljudi, in pri prvotnem obdelovanji zemlje. —•
Ako pogledamo nektere prvotne starodavne naselitve, vidimo, da se ljudje najprej polastujejo manj rodovitnih, bregastih, pečinastih krajev, in tukaj si najprej pridelujejo svoj živež ; le počasi se potom razprostirajo po okolicah in se spuščajo tudi v doline t bolj rodovitne kraje.
Znano je, da se je človeški zarod najprej razširil na hrbtu najviše gore na vsi zemlji; razvijal se je najprej v Aziji. Od tistod so se narodi iztrosili na vse vetrove; spustili so se nekteri v Grško, drugi so se polastili današnje Nemčije, zopet drugi so romali še dalje oukraj morja v de-nainjo Angleško. Pa ktere kose zemlje so tod jemali v svojo oblast in posest? Lo tisto, ki ležijo bolj na visokem, ki so bolj peščenati in pečinasti, suhi itd. Zakaj neki to V Zato ker še niso bili v stanji, rodovitniših delov bodelovati.
To nam kaže zgodovina Grkov, ki so najproj skalnato Atiko bili obsedli; oni, ki so dalje romali v Italijo, so obstajali na Apeninski planini, ali pa že prej na Alpah ali planinah; na Francoskem so se polastili Brotanije, ktora je znana kot nerodovitna; na Angleškem pa so pridrli v skalnati Corn-vvall. To bi so tudi dalo kazati v novejem času, ako bi progledali naselitve v Ameriki in Avstraliji.
Ko pa jame človek naravo bolj in bolj v svojo moč dobivati, se človek zmerom niže spušča v dolino in ravnine. Tu je namreč treba veliko večih moči. več rok, več mašin, da se podvrže plodna ravnina. Brž pa, ko se ljudstvo zopet pomanjšuje, mora zapustiti plodniše kraje ter se nazaj v nerodovitniši planine in bregove umakniti.
Poglejmo v Ameriko, koder še divjaki živijo. Zemlja je onod gotovo plodniša kakor drugod; ali ravno zavoljo tega je treba človeku sila veliko moči, da naravo podvrže; drugače je njen rob, njoz sužnik. Tam si divjak cele dni mora iskati živeža po velikih ravninah ali hostah , dokler mu pogodi uloviti kako zver, ktera mu glad prežene. Divjak poje naenkrat dobrih 8 funtov surovega mesa, potem pa zopet več dni mora glad in lakoto trpeti. Ako je tudi dobil kako zver, je težko jo prenašati domu , ker je cele dni od doma moral se klatiti po puščavah, da jo je ustrelil aH ubil. — Tako je požrešnost zmerom prijateljica lakote, robstvo je v najplodniših krajih zemlje doma; človek je v najrodovitniših krajih največi sužnik iu največi siromak.
Kakor hitro pa človek začne obdelovati nektere kraje zemlje, mu ni treba toliko se truditi za živež. Pridelal si je pšenice, ovsa, rži itd., iu le poredkoma ga lakota zadene. Naravo vedno bolj v svojo oblast spravlja, tako da mu je počasi mogoče rodovitniše kraje obdelovati m s časom zapuščati peščenate gore in planine, ter že naseljevati se v dolinah iu ravninah Saj se je že učil odpeljevati vodo iz močvirnatih krajev, ter delati lepe njive in travnike iz krajev, koder je poprej voda stala, koder je nezdravo bilo za človeško bitje zavoljo različnih vodnih soparov itd.
Narava je proti severu bolj revna in m en j razvita, človek pa proti jugu. — (Konec prih.)
jega denarja ni dobil štiri in trideset mesecev. Nalezljive bolezni so se Ugnezdile med vojaki. Zastonj sem opisaval stanje svojih podložnikov, zastonj sem prosil kakoršno že koli pomoči. Prodno sem jaz prišel, niso lastniki in podčastniki dobivali nikakoršnega teoretičnega poduka, tako da je malo izmed njih znalo za batalijonsko vežbanje, a ni eden za evolucije v liniji. Za notranjo in zunanjo službo se ni vedelo in volja zapoveljnikova je bila edini izvor upravi in redu !
Poduk, ki more vojsko do tega dovesti, da vsako početje tako vspešno izvrši, kakor to tirja državna korist, potem pa red, od kteregu je odvisna vsa moč iu krepost vojske: ta dva stebra vsake vojske sta popolnoma mrtvi stvari v turški vojski; zapoveljnikom sc dozdeva, da bi jim poduk iu rod odtegnil ali bolju rečeno zmešal njihovo svojevoljo in njihovo tatinstvo. Slabo in nezadovoljno podučavanje vojaško ima več razlogov. Prva sta dušna lenoba in oholost viših častnikov. Ti ljudje, zagrobeni v surovost in lenobo, ktera je vsemu svetu znana, mislijo, da je velikemu gospodu nedostojno. da bi za kaj druzega skrbel, nogo kako se hoče dobro krmiti, kako hoče gosposko živeti in kako bi iznašel najbolji in najzanesljiveji način, da bi se obogatil!
Zarad nemarnosti in škodljivega upljiva takih predstojnikov se ničesar tu niti ne ve o teoretičnem podučevanji: vežbe so nemarno iu neredne, kajti niži častniki ni maju gibčnosti in sposobnosti. Drugi vzrok te dovršene nevednosti v vojaških znanostih tiči v tem, da v osmanski vojski nikdar ni bilo regimentnifa šol. Zatorej se nikdar ne more z uspehom vojskovati s sovražnikom, ki je podučen iu skušeu v boji i u v manevrih. Tretjega razloga je v tem iskati, da se regiment ne drži vkupe v bližini, ampak da se batalijoni razpostavijo daleč narazen iu tako no stoje pod nadzorom svojih zapoveljnikov; batalijoni ostanejo po sedem osem let zmerom na enem mestu v garnizoni in pri tem takem gre s podučevanjem in redom vedno bolj
Da bi be v različnih \ojnih oddelbih ohranil duh in po vojaških usta-
zlo.
hovah vcepljeni običaji, treba je da zapovedujoči general odpošlje semtertje častnikov, ki imajo dolžnost nadzirati obnašanje, podučevanje in upravljanje vojski. Ali ta naprava, ktera v evropskih vojskah zagotovlja udanost, red iu moč vojske, je v Turčiji samo sredstvo, da bi se svetu imponovalo in da se kacemu generalovenu adjutantu ali drugemu ljubljencu nakloni prili ka, da si pridobi nekaj denarja. Častniki, ktero pošiljajo, da bi pregledali garnizone in razpostavljeno oddelke, so navadno vojaki pridani generalom. Ker so taka poslanstva izvor denarnim dohodkom, dajejo jih generali samo kot znamenja svoje milosti, ali da pokažejo svojo zadovoljnost za zasluge, ki so si jih generalni adjutantje za svoje generale pridobili. Ko prida inspektor v kako garnizono, postane on predmet ovacij in časti, s kterimi se hočejo častniki prikupiti pašinemu odposlancu in poverjeniku.
Inspektor se obrača prav važno in milostivo, obeta vsakemu pravico, milost in višo službo; in ko so ga dobro počastili in mu še nekoliko zlata zložili, vrne se k svojemu želu, da mu naznani, kako je vojsko pregledal in jo našel v redu, da ni več tacega ; kako častniki in vojaki, njegovi robovi, molijo za pašino dolgo življenje itd., vojska pa tako v istini postaja od dne do dne slabeja iu slabeja."
„Tako prepuščena samovolji in čudi je ta vojska kup ljudi, kterim je vsaka omika odtegnena, ki torej tavajo semtertje v vedni nevarnosti, da zadenejo ob prepoue, ki jih na potu zadržujejo in jiin gibanje ovirajo. Pod-ložniki ne vedo ni za kak zakon, ni za kak predpis, ki bi jim jasno razlagal-kako so imajo obnašati in kako spolnovati svoje dolžnosti. Zato so primorani tako ali tako si prizadevati, da se prikupijo višim, kterib samovolja jim je zakon. Viši pa nikakor ne overaui v izvrševanji svoje voljo in svojih mnogoterih različnih strasti, kakor tirani in neomejeni gospodari teptajo po pravicah svojih podložnikov in nimajo druzega cilja, kakor vojsko stiskati in mučiti in z vrstniki se puliti in jih spodjedati. K vsemu temu še dodenite demoralizujoče vzhodne običaje, ki širijo najgrje nnpako in rode ponižujoče
Dopisi.
^ Iz Ljubljane 12. apr —r— [Izv. dop.j   Naše mesto ima reč privatnih učilišč, reč normalnih šol, višo realko in tako preobiskovano gimnazijo, tla bode čez ne mnogo let treba še ene, ako bode število učencev in prebivalcev  tako naraščalo.   Kako pa je z učiluimi pripomočki? Kaki so so profesorji, to veste.   Važno pa je, kako je z biblioteko/   In to vprašanje sme slovensko časopisje s tem polnejo in boljo pravico staviti, ker jo ljubljanska licealna biblioteka po pravici deželna, ker je sestavljena po prvih začetkih in večini iz po bibliotek od cesarja Jožefa razpuščenih kloštrov, in kdo bo tajil, da so tudi ti kopičili svoje svetne in knjižne zaklade na podlogi žuljev slovenskega delavca, ki se je moral potiti za-nje.   Torej pač lahko vprašamo : kako skrbi knjižnica, ki stoji  v čisto slovenski deželi, in sredini sloveuskega naroda , za slovenske knjige.   Ni mi treba povdarjati koliko važnost imajo ravno javno biblioteko za kulturo   iu znanje zgodovine kacega narodu, niti na to kazati, da se je marsiktcre stare knjige na sto tint pogubilo, otela pa jo je ta ali ona knjižnica.   Mi Slovenci v tej stvari slabo skrbimo ; jaz ne vem ali je na  vsem Slovenskem ktera knjižnica, ki ima namen vsaj vse slovenske knjige  v  dveh iztisih spraviti. Ljubljanska licealna bilioteka, največa biblioteka na Slovenskem, slovensko literaturo čisto zanemarja že več let sem.   Dobro je zastopana naša literatura do 1 1840, precej do G0, dalje pa skoro nič.   Zastonj tu povprašuješ po tej ali oni slovenski knjigi, ki je v novejšem času izšla.  Res da jo dotacija majhna vendar vzrok tega  mačeškega ravnanja jo iskati drugde.   V starih časih celo v časih absolutizma je vlada postavljala domačine za bibliotekarje (Čopa Kastelca); ustavni iu pravični(V) Šmerling pak nas je osrečil z nekim Muyso ki je trd prusovski Nemec.   Kukor da bi se med našimi domačimi ljudmi ne mogel bibliotekar dobiti, ki bi vsaj vedel  kedaj in kje izide ktera slovenska knjiga in bi mu bilo mari za domovinsko literaturo!   Prepričan sem, da bi vsak avtor rad po eden ali dva i/.tisa svojega dela biblioteki daroval; pa kdo mu je porok, da njegovo delo tujcu neznano, ne pride v makulaturo ker se sprejetja nevredno zdi. — Kaka besedica deželnega odbora, ki je vendar naroden, v tej zadevi no bi škodovala.
Od Negove 12 apr. Fr. J. [Izv. dop.] Čast. g. B. II. je rajnem .Slovencu,* pa tudi v .Slov. Narodu" opominjal, pigovarjal in tožil da je skrajni čas one Slovence, ki so proti naravi in postavi v sekovski vla dikovini, k labodski pripisati, kamor po pravici spadajo. To se zdaj tem laže izpelje, ker je svetli sekovski vladika pravičen, kakor vsi pravi katoličani, ki vsako potuho in krivico sovražijo. Saj je svetli vladika sam rekel lani v Radgoni, ko je birmal: Prav je, da so so Slovenci od Nemcev ločili, in ni mogel umeti, kako je ta krivica tako dolgo, toliko stoletij trajati mogla, ker mora vsak pastir glas svojih ovčic razumeti, ako hoče čredi vre den in koristen pastir biti.   To mi je povedal nazoči č. g. župnik J. K
Kako pa so župnijo : Luče, sv. Duh in Kopla v vladikovini sekovski ostale, naj za resnico in slovenske zgodovine voljo povem:
Rajni svetli vladika sekovski, Ot. M. grof Atems, tudi za mojo ina lenkost pravi poštenjak in mož beseda, je za 8 dni po tem, ko sem se za mesecev v Arvež vselil, prišel meseca oktobra leta 1858 k nam, da bi prepričal o ondašnjih Slovencih, ali so res trdi Slovenci in nemškega nič ne umejo.   V ta namen smo šli: g župnik V., prvi g. kaplan   C. ali Z, ljub ljenec Škotov M., in moja ničlostpo Holmu (Kulmberg) proti Kopli, od kader ondašnji stanovniki čreslo in drva v Arvež vozijo, kterih dva zares srečamo s tako robo.   Oba je svetli vladika ustavil in se ž njima pogovarjal ki sta pa jako slabo nemščino lomila.   Vendar jo vladika rekel: ti ljudje dobro nemščino govore.   G. župnik   poštena duša,  mu je sicer jih slabo izgo vorjene nemške stavke ponavljal, toda brez uspeha, ker je menda že skleneno bilo v njegovem srcu, kar je želel.   Zakaj Slovenci vzlasti pa slovenski del vlsdikovine mu je bil jako k srcu priraicen.   Zato se jo tudi zjokal,   ko jo odpustil slovenski del labodski vladikovini
favoritstvo, potem pa imate prave pojmove o tem, kakovšen jo v turški voj ski redovnik."
Meningen tako-le končuje svoje popisovanjo : Ko sem kolikor mo goče jasno in na dobro popisal Stanje turške vojske, lastnosti in napake vo jakov in najnižih častnikov, pustil bi sliko nedovršeno, ko bi ne ponudil bralcem načrta, po ktorom si morejo razsoditi, kakovšni so viši častniki, iz kterih se sestavlja štab te vojske.
Mustafa beg, podpolkovnik v mojem taboru je najbolji tipus one vrste ljudi, ki so s svojo podkupljivostjo, podložuostjo in nevednostjo pripomogl da jo propadla naša armada v krimski vojski.   Ravno tako grd tiran proti svojim podložnikom, kakor priliznjen in hinavsko udan svojim starešinam podkupljiv in skop, nima ta človek nobenega načela in nobenega častiljubji: V Kurdistanu kakor v Carigradu so ga poznali kot prvega spletkarja (in triganta) in nevarnega človeka, vojaki so ga kleli, narodu se je gnjusil. Kar se tiče vojaškega znanje, ne ve Mustafa beg o nikakovi strategiki. Srčnosti iu hrabresti nima on nobene, vojaki se posmehujojo in rugajo njegovi stra-hopotnesti.
Tako popisuje Meningen turško vojsko in turške vojvode in iz teh izgledov se da sklepati na pokvarjenost in na prihodnjo propast vse turške države. Kdor bi hotel razen vojaške strani podučiti so o drugih turških zloporabah in razvadah, našel bo jako zanimljivoga in podučnega berila v navedeni knjigi, v kteri govori tudi o vzhodnem vprašanji in o razmerah Rusije, Anglije in Francije do tega vprašanja. Zarad prostora naj le še navedemo zadnje Meningovo besede o tej zadevi. On pravi: .Iz vsega mojega dela se vidi, da ko bi se hotel vzhod pustiti pod Btarim gospodarstvom, bilo bi to toliko kakor prav po izdajavsko pregrešiti se proti svetim zakonom narave, proti načelom 19. stoletja, proti duhu krščanstva in proti pravicam človečanstva."
O poldne pridrdra tudi Lučki tehant, rajni Kassian, že takrat iako prileten. Med obedom reče svetli vladika: Od sv. očeta Pija IV jo povelje, naj so vse tiste župnije k labodski vladikovini pridru/.ijo, v kterih ge slovenski pi idiguje, bodisi pri rani ali pozni službi Božji; torej tudi Luče, kjer ste dve tretjini slovenskih prebivalcev, Kopla pa je tako vsa slovenska, lak isto tudi sv. Dnh itd. Tudi jc Kopla za tehantijsko nadzorništvo Lučko predaleč in pretežavna pot k nji.
Ali na vse to mu ve pomagati rajni tehant. Kar so daljave tičo, pravi g. Kasiian: dam zapreči in se peljam na Koplo; kar pa zadeva slovenskih pridig, se da tudi poravnati. Na to ga vpraša svetli vladika: na kak način? in najemnik, ki že plačuje pravici Božji, mu brž odgovori: ,Pa se nemško pridigujc"! —
Zavoljo pridruženja Kople k Lučki tehantiji pristavi vladika : Škoda, da se to ni pred zgodilo, ko še niso bile tehantije iu župnijo odločene, ktere imajo k labodski vladikovini priti, sedaj bo to hudo krv delalo. Pa vendar za kakih 8 ali 14 dni potem čitam v cerkvenem reduiškem ukazu pripisano Koplo k Lučki tehantiji! — Sv. Duh je že pred spadal k Lučki tehantiji, Kopla pa poprej v Marcnherg.
Hotelo me je razgnati, ko to peklensko pravico in dušno skrb na lastna ušesa slišati moram. Ti sveti Bog! si mislim tedaj take vesti ste nesrečni, črni nemškutarjiV to je ,vaš dušni poklic? taka vaša skrb za svoje vam prodajalcem izročeno duše? Tu ti! že skoraj z obema nogama v grobu—-pa veuder toliko pohotnosti , tolike pozabljivosti svojih duhovnih dolžnost? Obema niso dolgo rožice cvetele na skovani toliki krivici vbogim, tlačenim Slovencem. — Tako jo propala Kopla, sv. Duh in Luče itd. Iz tega so lahko sklepa na druge Slovence, ki se šo sekovski vladikovini pridruženi. Toliko za prihodnjo povestnico ali dogodovščino zatiranega slovenskega ljudstva, pa tudi narodnjakov. —
Iz Trsta 12. aprila. [Izv. dop.| Zakon o volitvah v mestno sveto-valstvo tirja, da smojo poslanci biti le oni, ki niso v stalni službi mestnega magistrata. Razprtija med Lahi in Slovenci v Trstu, ki je obujala » preteklem letu po celi Avstriji občno pozornost, mora še posebno Slovencem biti živem spominu. Od onega časa so Lahi Slovencem še hujši sovražniki kakor so jim bili popred. Članek, ki ga je brž po lanjski rabuki donese! .Primorec," naj se okolica loči od mesta, v kterein je na drobno dokazal, koliko okolica brez koristi plačuje v mestno blagajnico, bil je mestnemu starešinstvu trn v peto. Onda so ni nihče nasprotne stranko predr/nil, odbijati Primorčevih dokazov ; besede — „qui tacet, consentiro videtur" — bile so torej sol na omenjeni članek. Ta članek je mestne očete hudo žalil in v svoji jezi niso imeli druge tolažbe , nego da so vrednika „Primorca" službe odstavili. Gospod Piano torej zdaj magistratu ne služi, dasiravno še dobiva letos od njega učiteljsko plačo ; po takem spredaj omenjeni zakon njegovo volitve ne more ovirati; zato so volilci tretjega okraja sklenili, voliti ga za svojega zastopnika, vedoči, da imajo v njem najboljšega zagovornika. Ker pa je upati bilo, da bodo v deželnem zboru laška večina volitev nepostavno spoznala, se je Piano zarad te stvari prod volitvo oglasil pri gubernialnem svetovalcu g. Jetmaru, kteri mu jo povedal, da se njegova volitev no moro ovreči; s tem naj torej svoje volilce pomiri. Opirajo se na besedo g. Jet-mara, volil je trotji okraj g. Pianota, vladno namestništvo pak jo po predlogu laške večine volitev zavrgla. Tukaj zopet jasno vidimo, koliko sojino, vladnim možem verjeti; pri tacem ravnanji vladnih organov so ni čuditi, da tukaj laškim rogovileženi pogum od dno do dne bolj narašča in da „il comitato italiano triestino" brez straha razglase razpošilja, v kterih javno tirja, da ima laška vlada Avstrijo gospodarstvo na Primorskem zatreti, in in so mora ta kronovina pridružiti vkupni domovini — Italiji. — Co žo vlada nas Slovence čisto prezira , smo radovedni, kaki kruh bode dobila iz te moko; — le tako naprej ! — Priprave za novo volitev bodo trajalo blizo tri mesece, do onega časa bodo torej imela okolica pri sejah samo pet zastopnikov. —
Narodno gibanje v okolici je vedno živejše. Po različnih čitalnicah so vrstijo vsako nedeljo besede z glediščnimi igrami. Mladost iz mesta in okolice pokazuje svojo ljubezen do domovino v ličnih deklamacijah in tehtnih govorih, — to nam jo edina tolažba poleg nesnosnoga laškega nasilja, ter porok, da slovenstvo na laški meji nikoli propadlo no bodo!
INiliticni
razgled,
Državna zbornica poslancev je skoraj pred praznimi klopmi začela posvetovanje o reformi zcmljiščnega davka in je zdaj generalna debata že tudi končana. Vlada je izročila dva predloga, enega o vojaških sodni-nijah, druzega o zakonih takih ljudi, ki nimajo nobene pripoznano vere. Kakor pripoveduje „Reichsr. Corr." se bo drž. zbor vsakako končal prvi teden meseca maja; septoinbra pa so snidejo deželni zbori in da no pridemo iz parlamentovanjo — sredi novembra zopet enkrat državni zbor.
Število kandidatov za ininistersko p r e d s e dn išt v o se je zopet za eno glavo pomnožilo. Imenujejo fml. Miiringa, ki se je ravno iz Florenco vrnil, in se ima neki najprvo poklicati v gosposko zbornico.
Iz Zagreba beremo brzojavno vest: Potrjenje postave o organizaciji deželne vlade deželnemu zboru ui zadostilo, ker se jc na visokem mestu postava nekoliko predrugačila. V prihodnji seji se ho o tem govorilo.
0 izjemnem stanji v Pragi se še ni nič določilo in so samo časnikarske goske, kar se o tej stvari kot dognano oklicuje.
češki listi neprenehoma prinašajo novih pravd, potem pa razso-deb više in najviše sodnijo v tiskovnih zadevah. Svoboda na Ceskeiu ne more najti prostora.
V zadevali gališke resolucije je brati, da se Poljaki ne bodo več . leležozali odborovego posvetovanja, ampak rosolucijo samo še zagovarjali v
zbornici sami, ko bi se pa ta zavrgla, zapustili državni zbor — tako vsaj pripoveduje „N'. t'. Pr."
V Cctinji je bil te dni krst črnogorske princesije Marije \iko-lajevne, pri kteri je bil nazoč odposlanec ruskega cara Aleksandra, knjez Dolgo-rold, Po dokončanem krstu je knjrz Nikolaj povabil ruskega odposlanca k potovanji po notranjem Črnogorskem . spremljal ju je srbski senator Kristič Črnogorci so knjeza Dolgorukega povsodi navdušeno sprejemali; deputacijo iz Albanije iu Lrccgovine, tursko in krščanske, so prihajale k rusko-cesarskemu roprezontantu, da so ga pozdravljale v ljudske« imenu.
Pripoveduje se, da pride po letu Viktor Emanuel na Dunaj in v Prago, in da potuje cesar Prane .1 o ž e f v Florenco.
riorcntinski dopisnik v „Journ. de DeV piše iz povoda Morin-govo nazočnosti v llorcnci: Gotovo je, da so razmero med Italijo in Av-Btrijo dandenes najsrčnejše in jako prijateljske. Kaj ima to pomeniti, poka-z.il.i bo prihodnost, (iotovo je zadnje fraza, ki ne more biti bolji kup. kakor jc.
V Napolju so zopet nekoliko ljudi, med njim neko grofico Cicala v zapor deli, ker so se pismeno upirali proti sedanji vladi.
Iz Kima naznanja 11. t. m. telegraf: Denes zjutraj ob I uri so s •I topovi naznanili, da se je pričel slavnosti dan zlate maše papeževe. Maša. ki jo jc bral sv. oče sam v Petrovi cerkvi, bila jc veličastno sijajna. 150 ||inli se je obhajalo. Ljudstva jo neizmerno veliko dohajalo. Popoldne so e sprejemale vse katoliške deputacije, med t temi mnogo avstrijskih. Koje bilo predstavljanje pri kraji, ko so se bila oddala darila in so bili dopuščeni poljubili papežu nogo, je sv. oče v italijanskem jeziku glasno in živahno zbrano nagovoril in rekel, da bo katoliška cerkev vedno zmagonosna , Rim pa mora ostati središče resnice. Kasneje je blagoslovil na Petrovem prostoru zbrano neštevilno množico. Med dnevom se ji; oklicala amnestija, tudi •S politične zločince, /večer je bilo mesto krasno razsvetljeno. Papežu se i,, pri tej priliki poslalo jako mnogo daril, edini časnik „Univert" je nabral 1,116.000 (tankov.
Kii/iip stvari.
(Mariborske veselosti.) Po noči od torka na sredo so takovi s ponarejenim ključem odprli duri mariborske stolne cerkve in si osvojili dve monstranci m velik, tožak srebern križ z velikega altarja. Ključ se jo neki drugi dan našel blizo cerkve. Pravi se nam. da je samo velika monstranca bila vredna okolo 2000 gl. Tatvinski predrznosti sc jc tem bolj čuditi, kor je ravno to noč blizo cerkve bil do ranega jutra hrup in vriš, kakor še dolgo ne, in je bilo tudi v bližnji kazini, kjer so imeli koncert in ples, mnogo ljudi notri do četrto ure zjutraj pokonci. Dozdaj ni nič znano niti o tateh. niti o ukradenih dragocenostih. - Kavno to noč je tukajšnji baron It., ko je pozno prihajal domu. videl plaziti se človeško osebo proti njegovemu domovanji. Ker neznana oseba ni odgovorila, ko je baron na-njo zaklical, mislil si je, da je tat ali ropar, in je na-njo strelil z revolverjem, ktorega je mol kakor po navadi pri sebi. iu jo tudi zadel — ali jo je zadel do smrti, ali jo samo nevarno ranil, nam naši  pripovedovalci niso vedeli povedali.
Nesrečnež jc bil pa baronov domači vrtnar.
+ (Šolsko r v e t o v a 1 s t v o na Krajnskem.) Z ozirom na nektere po časnikih priobčene novice v tej zadevi je razglasila .Laib. Ztg." sledeče uradno razjasnilo: „Kako naj se sestavi in vredi deželno šolsko sve-tovalttvo, prepuščeno je po postavi 26. maja pr. I. deželni postavodaji. Ker le pa za Kranjsko š" ni dognala deželna postava o šolskem nadzorništvu, iu ker postavina osnova zadnjega deželnega zbora ni dobila najvišega potrjenja; da bi pa dejansko veljavo zadobila postavna pravica državna v naj viši stopinji voditi in nadzirati ljudske šole po deželi; pooblastil je g. minister prosveto in uka kranjskega deželnega predsednika, naj skliče nektere ude deželnega zbora, duhovnikov v deželi živečih koiifesij in strokovnjake učitelje, ki se imajo posvotovalno udeleževati najvažnejih zadev ljudske šole. C. deželni predsednik je v-led tega pooblastila poslal primerna povabila knjezoškofijskemu konsistoriju in deželnemu odboru in se je zagotovil tudi BVeta izkušenih strokovnjakov, drugih v šolstvu izvedenih mož in pa župnika evange]J8ke srenje. Enjezoškofijski konsistorej je na povabilo brez ovinkov odposlal dva zastopnika izmed svoje srede, deželni odbor pak je mislil, da z ozirom na zadnje sklepo deželnega zbora povabilu ne sme ustreči. Bilo je Še tudi posvetovanje povabljenih o prihodnjem krajnom šolskem nadzor* ništvu ; pri posvetovanji jc bilo !i članov nazočih. Imenovanja za deželno šolsko svetovalstvo so pa razen članov deželnega odbora pridržana Nj. Ve-ličastvu cesarju. Kakor pa slišimo so bodo pač v kratkem imenovali začasni okrajni šolski nadzorniki, ki bodo imeli v didaktično-pedagogičnih šolskih zadevah podpirati okrajne oblastnije." Tako uradna .Laib. Ztg." O prvem posvetovanji pri deželnem predsedniku pa beremo v „L. Tgbl." : „10 aprilu je bilo vsled ministerske naredbe 10. fehr. t. 1. prvo posvetovanje, kako naj se upelje šolsko nadzorništvo na Krajnskom , dokler se ne dogotovi deželna postava o tem predmetu. Vsled posobnega povabila so se tega po-Bvetovanja udeleževali šolski svetovalec dr. .larc. stolni dekan dr. Pogačar, korar Savaichnigg, normalni ravnatelj Legat, gimnazijski vodja Smolej, županov namestnik Dežnian in učitelja Eppih ter Andr. Praprotnik. Kot časnikarskega poračevaloa je g. deželni predsednik povabil vrednika .Laibacher Zeitung," Avgusta Dimitz-a. Obravnavalo seje posebno o tem, kako naj sc sestavi krajno šolsko svetovalstvo in o tem, kako naj se to svetovalstvo začasno ustanovi po načelih vladnega predloga podanega zadnjemu deželnemu zboru z ozirom na spremembe, ki odgovarjajo posebnim deželnim potrebam in kakor jih jo nasvotoval kranjski deželni zbor. Obzir se ne bo jemal na one spremembe nasvetovane po dež. zboru, vsled kterih bi imelo dubovništvo provago v krajnom šolskem svetovalstvu. V tem obziru naj se ravna po vladnem predlogu. Sicnjčano bi okrajno glavarstvo le tedaj v l/.dutclj in vrednik Anim Tinin-.I«'-.
krajno šolsko svetovalstvo imenovalo, ko bi srenje svojo pripomoć- odpovedale. Krajno   šolsko   nadzorovanje   v  Ljubljani   naj   bi   se   pustilo mestnemu
svetovalstvu." —
* (K jugoslovanski" politiki s e d a nj e v 1 a d e.) Nekoliko isterskih študentov na vseučilišči v Padovi, ki so si izmislili mogočen pridevek „isterski izseljenci" (emigranti) je poslalo pismo Garibadiju v kterem mu poroča osodo svoje uboge, pod tujčevim j a r m o m z (I i-hujoče očetnjave. Garibaldi je po časnikih razglasil odgovor v kterem „isterskim izseljencem" obeta zvojo življenje in svoj meč, da odprosti Istro tujega jarma in sploh da spodi vse tujce iz italjanskih tal. — Jasno pač govore naši Italijani v Avstriji in v Italiji, pa kakor je videti jih vlada no .sliši in no vidi, ko da bi bila mrtva stvar."
* ((i. Ivan Toman), brat državnega poslanca, rudnik in posestnik v Knmnji Gorici, jo nedavno po kratki bolezni na mrtudu umrl. Pogreb je bil sijajen in je mnogo častiteljev ranjkega iz Ljubljane, Kranja, Radoljice in bližnje okolico spremilo obče spoštovanega moža na njegovi zadnji poti.
: (Volitev deželnega poslanca v Treb nj e m) je odločena na 24. dan maja meseca.   Do zdaj šo ni znan nobeden kandidat.
* (D r ža v n i p r a v d n i k) pri c. k. okrožni sodniji v Gorici je imenovan g. Fr. Poljak.
* (Železnica med Mariborom in Ptujim.) Dva Angleža sta si izprosila pri kupčijskem ministerstvu dovoljenje, da smeta začeti tehnična prva dela za železnico, ki bi imela neposredno vezati Maribor s Ptujim.
* (Slavna konferencija suplentov, učiteljev, profesorjev in vodjo c. k r. gimnazije v Cel j i) že nekoliko časa išče in stiče po našem celjskem dopisniku. Ali bo onemu, kdor bi .nesrečneža* izdal, obljubila premijo ali talijo, o tem so še ni sklepalo, pač pa so je nam poročilo, da bi so utegnil didaktično-pedagogični namen gimnazijskih konfe-rencij popolnama pogubiti, če so bo slavna konferencija nad potrebo in prepogosto k sodbi vsedala o naših dopisnikih. Ker hočemo itak v kratkem kaj več pregovoriti o nekterih preiskovalno - sodniških .poskušnjah" tega zbora, radi bi mu denes prepostrežno vročo kri samo s tem potolažili, da so naši dopisniki iz Celja že davno odrasli onemu okrožju, po kterem sme segati gimnazijska disciplinarna ali kaka druga izmišljena moč enako biro. Ob enem vsem, ki se brez poklica za naš list prevsopihujejo, naznanjamo, da vedno oddajamo svoje „Pflichtexcmplare", ki se prav pridno bero, da torej vsi lahko sne, ki bi radi tiskovnega Peruna poklicali nad naše celjske dopisnike. Onega celjskega gospoda pak, ki je imenoval naš list .mladega hudiča" itd,, opominjamo na stari izrek: .nitimur in vetitum" iu mu torej v imenu naše adniinistrntacijc izrekamo lepo, če tudi nezasluženo zahvalo! — Sploh pa naj pri kopitu ostane kopitari naj gimnazija kultivira Močnika in \Yursta, Katiltno in Jugurto itd., mi bomo skrbeli za uvodne članke, dopiso in .prijazne opomine", g. državni pravdnik pa in komur sicer še mar ter dolžnost za tiskovno policijo.   Z bogom!
I.isdiira vrednlštva:
G. Mir. V—r v Zg.: Menila smo k f ori 1 i po Vašem namenu, ko smo oklic naravnost staven izročili, a ga ne poslali v oddaljeno Slov. Ilistrieo , da bi ga od tam zopet nazaj za tisk sprejeli. Sicer pa nas spravi vedno v neljubo zadrego, nko je pismo na pisano na vrednHtVO, namenjeno pa oddaljenim gospodom, zlasti ker slednjo se le izvemo, ko smo pismo že „bona lido" razpečatili. Kakor vidite na zadnji strani vsaeega lista, ima .Slov. Nar." pač veo lastnikov, pa samo ono vredništvo, ki je v Mariboru liiš. št. 184 na stolnem trgu. Opombe kakor tudi poslanja namenjena vredništvo naj se torej
izvolijo sploh bres ovinkov po tem adresovati. Sicer lii se lahko stvar brez naše krivili; zakasnilo ali prišla popolnoma prepozno, kar bi nam hilo vsakokrat žal.
G. A. I\ v Ljubljani: Na poŠti Vas Čaka pismo pod Vašim imenom „posterest."
Razjasnilo in priporočilo!
Da upokojim svoje podpornike,  izrekam, da v mojih kakor znano prav velikih izložbinili omarah ni najti niti pakfona niti druzega goljufivega blaga, kar so si predrzni le pripovedovati nektere J osebnosti, ki bi rade pametne bile. fo)\\ *ak° žalostno krušno nevošdjivost krepko
£j) zavrnem, plačam 100 cekinov ali pa primeren zne-ii   Bek v bnnkni valuti po vsakokratnem dnevnem kursu \  vsacemu, kdor mi v obeh mojih izlogah najde le 3 S eno če tudi še tako majhno stvar, ki hi ne spadala bf^ti l)ml rubriko; juveli, srebrnina ali zlatinn. ***iyy       Db enem priporočam svojo zalogo blag-a, ko Vit  bi ena ali druga stvar ne bila popolnoma po ušeči, fcjtv kar.8e    vsaki veči kupčiji sem ter tje lahko pri-<3^X   meri, mi je vsled mojih zvez s prvimi fahrikaini prav (jjtojfj lahko mogoče,   v malo dneh  ustreči posameznim •)r\ željam.
t^jj Da se vsi v moje delo spadajoči popravki le pri meni najbolje izdelujejo, je itak že tako znano, da se mi odveč zdi še kaj več o tera
govoriti.
Avgust Tliiel, jovellr, ilatar in areberninar v Narbora,
gosposke ulice , 1'averjeva hiša.
Lastniki: Dr. J0fc«i VoMijak iu dragi
Tiskar Kduard .lan/i«