Poštnina plačane »- gotovini CfiNA 45 mN URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leio XV V LJUBLJANI, dne 28. avgusta 1958 Številka 29 VSEBINA: Odloki ljudskih odborov: 59. Družbeni plan gospodarskega razvoja okraja Maribor za razdobje od 1957. do 1961 leta. 59. Po Ib. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89i/50) in po 7. ter 9. členu statuta okraja Maribor (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 4-58/57) v zvezi s 4. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2F. maja 1958 sprejel DRUŽBENI PLAN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OKRAJA MARIBOR za razdobje od 1957. do 1961. leta Prvi del 1. poglavje Karakteristike razvoja v' predhodnem obdobju in možnosti za bodoči razvoj 1 1. Ugodni geografski položaj okraja, prometna odprtost okraja, zadostno število delovne sile, večde-setletna proizvodna tradicija ter ugodni zgodovinski pogoji so osnovni razlog za nagli tempo gospodarskega zlasti industrijskega razvoja v okraju. Okraj je uvrščen med največje v državi, s površi-uo 5208 km2 ter šteje 534.194 prebivalcev, kar pomeni, ba zuaša povprečna gostota 105 prebivalcev na 1 km8 Površine. Po končani vojni so bili vloženi veliki napori za obnovo okraja, tako da je bila porušena industrija do prdhoda na plansko gospodarstvo v glavnem uspo-sobljena za redno proizvodnjo. V povojnem obdobju se je v okviru naporov za splošno industrializacijo države krepko razvijala industrija v okraju, kar velja predvsem za bazično industrijo, medtem ko je že obstoječa industrija zaostajala, zlasti pa so zaostajale neindustrijske panoge im delavnost družbenega standarda. 2. Za mariborski okraj so značilne zlasti tele ka-rakteri stike: — Raznolika gospodarska struktura, ki se kaže v tem, da so na tem območju zastopane vse gospodarske Panoge in znotraj njih po večini tudi vse gospodarske steoke. — Močno razvita industrija, ki ustvarja nekolilko teamj kakor tri četrtine narodnega dohodka v okraju I® ki daje obenem s kmetijstvom glavno gospodarsko te družbeno politično obeležje v tem okraju, — Nesorazmerje med široko surovinsko bazo in ve-'tiinl potrebami ter nizko razvitostjo lesne, papirne ® živilske industrije, industrije gradbenega mate-*ala in deloma tudi proizvodnje električne energije ter visoko razvitostjo drugih industrijskih strok, kate-te surovinska osnova je izven okraja in v znatni teerj tudi na zunanjem trižišču (tekstil, usnje). — Nesorazmerje med gospodarsko im socialno strukturo v okraju in razvitostjo delavnosti družbenega standarda, zlasti šolstva in stanovanj, kakor tudi delavnosti obrti, gradbeništva, trgovine in gostinstva. Poleg navedenih osnoviuiih karakteristik je za dosedanji razvoj gospodarskih in izve n gospodarski h delavnosti značilno še tole: — Kljub znatni razširitvi ekonomske osnove okraja, kar velja v prvi vrsti! za industrijo, ni v istem razmerju rasla delovna produktivnost. — V okraju je zastopana relativno razvita industrija z nizko stopnjo izrabljenosti osnovnih sredstev, ki se je razvila v pogojiih povojne industrializacije, ki pa v pretežni meri nezadostno izrablja obstoječe proizvodne zmogljivosti, na drugi strani pa je v okraju zastopana industrija z dolgoletno proizvodno tradicijo, ki se je razvila že pred prvo svetovno vojno in za katero je značilna visoka stopnja fizične izrabljenosti. Tako stanje narekuje pospešeno izvajanje rekonstrukcij in racionalizacij, ki morajo imeti za cilj v prvi vrsti modernizacijo gospodarskih organizacij in odstranitev ozkih grl. — Kljub ugodnim pogojem za razvoj kmetijske proizvodnje je le-ta zaostajala, primanjkuje pa tudi skladiščnih in prodajnih zmogljivosti za promet s prehranjevalnim blagom, kar pomeni negativni element za izboljšanje razmer na tržišču. — Zaradi naglega povečanja prebivalstva v in-dusrtrijskih središčih, kar je v prvi vrsti posledica povečanega števila zaposlenih, so še prav posebej akutni komunalni problemi v teh središčih. Drugi del SPLOŠNI RAZVOJ OKRAJA MARIBOR V BODOČEM RAZDOBJU 2. poglavje Osnovni cilji in smernice gospodarskega razvoja 1 Razpoložljive, proizvodnje sile in možnosti njihove izrabe, osnovne karakteristike gospodarskih delavnosti im delavnosti izven gospodarstva v okraju ter potreba, da se doseže nad.alj.nji napredek v razvoju proizvodnje in socialističnih proizvodnih odnosov, postavljajo za planirano obdobje tele ekonomsko-politi one ciilje in naloge na območju okraja: — Na temelju doslej doseženih rezultatov in možnosti je treba zagotoviti nadaljnji jiospešeni razvoj gospodarstva v skladu s cilji im nalogami, kii jih vsebujejo zvezni im republiški perspektivni plam in resolucije Zvezne ljudske skupščine za to obdobje. Z intenzivnejšim razvijanjem zaostalih delavnosti je odstraniti glavna nesorazmerja v razvoju gospodarskih panog in delavnosti družbenega standarda. V prvu vrsti pa je intenzivneje razvijati trgovino, obrt ter gostinstvo in turizem, kar je prva in osnovna naloga občinskih ljudskih odborov in ustreznih zbornic, — Osnovno izhodišče predvidenega povečanja gospodarske aktivnosti je v boljši izrabi razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti kakor tudi v racionalnejši investicijski ]>aliitiki, ki mora biti usmerjena pretežno v rekonstrukcije in racionalizacije. S tem v zvezi je zlasti z nadaljnjim izboljšanjem sistema nagrajevanja ter z uvajanjem sodobnih metod v proizvodnji in prometu povečati delovno produktivnost in sedanjo raven poslovanja. — Glede na industrijsko-kmetijski značaj okraja je treba obe panogi še naprej močno razvijati s tem, da se prva panoga razvija prvenstveno na temelju že obstoječih zmogljivosti jo delne razširitve teh zmogljivosti- Prednost je dati razvoju industrijskih delavnosti, s katerimi se povečuje energetska osnova, proizvodnja reprodukcijskega materiala, proizvodnja za široko porabo lin s katerimi' se izboljšuje izvozno-uvozni učinek. — S smotrno razdelitvijo razpoložljivih lastnih sredstev v okraju im s kombinacijo teh sredstev, je treba zagotoviti optimalni učinek uporabljenih sredstev v namene, ki so v skladu s smermicami tega družbenega plana. — Sporedno s povečanjem proizvodnje in delovne produktivnosti je treba z investicijsko politiko, organizacijskimi in drugimi ukrepi učinkovito vplivati na stalno povečanje ravni življenjskega standarda ter s tem v zvezi močneje razvijati gospodarske in negospodarske delavnosti, ki najbolj neposredno vplivajo na raven življenjskega standarda oziroma na doseganje predvidenega obsega proizvodnje in produktivnosti. 2 Glede na osnovne ekonomsko-politične cilje postavlja ta družbeni plan tele temeljne naloge v proizvodnji in porabi: 1. Obseg industrijske proizvodnje se bo v letu 1961 povečal za 67,1 % nasproti letu 1956. Povečanje industrijske proizvodnje je v prvii vrsti posledica predvidenega povečanja delovne produktivnosti in boljše izrabe obstoječih proizvodnih zmogljivosti, Z ilmtenzivnejšim uvajanjem agrotehničnih, zootehničnih in drugih ukrepov preko socialističnih oblik kooperacije, je močno povečati kmetijsko proizvodnjo, in sicer za 75 % v letu l%t nasproti letu 1956. Zaradi močnega zaostajanja gradbeništva, zlasti še obrtne gradbene delavnosti s potrebami, je povečati obseg teh delavnosti za 81 % v primerjav': med povprečno planiranim obsegom gradbene delavnosti v razdobju 1957—1961 in povprečno doseženim obsegom te delavnosti v razdobju od 1954—1956. Druge gospodarske panoge je razvijati do stopnje, ki bo ustrezala celotnemu gos pod ar skem u raz- voju okraja in s ciljem, dia bodo tudi te pospeševale celotni razvoj okraja. Delovno produktivnost je treba najmočneje povečati v gradbeništvu, kmetijstvu im industriji, zaradi česar računa ta družbeni plan s tem, da bo ekonomska produktivnost izražena v povečanju narodnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu, večja za najmanj 7 % 'povprečno letino, tako da se bo narodni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu povečal od 885.000 din v letu 1956 na 1,237.000 din v letu 1961, to je za 40 %. 2. Zaradi predvidene večje gospodarske aktivnosti računa ta družbeni plan s povečanjem skupnega družbenega proizvoda od 124 milijard dinarjev v letu 1956 na 205,8 milijard dinarjev v letu 1961, to je za 66%, ter s povečanjem narodnega dohodka od 53 milijard dinarjev na 90,5 milijard dinarjev v istem razdobju, to je za 68,3 %. 3. S povečanim skupnim družbenim proizvodom in narodnim dohodkom bodo doseženi tile gospodarski rezultati: — Skupna osebna poraba se bo povečala za 50% ali okoli 8 do 9 % letno; pri tem se bo močneje dvignila osebna poraba prebivalstva, zaposlenega v soei-lističnem sektorju. — Bruto investicije (z investicijskim vzdrževanjem) se bodo povečale od 10.346 milijonov dinarjev povprečno v letih 1954—1956 na 18.993 milijonov dinarjev v letih 1957—1961 ali za 84'%. — Proračunska poraba se bo povečalč od 2.540 milijonov dinarjev v letu 1956, na 4.305 milijonov dinarjev povprečno v razdobju od 1957 do 1961, to je za 69,5 odstotkov. — Za posl e nosit v gospodarstvu bo povečana za 22 odstotkov ali od 59.823 povprečno zaposlenih v letu 1956 na 73.0*0 povprečno zaposlenih y letu 1961, ali za 13.217 novo zaposlenih oseh, medtem ko bo skupnega števila aktivnega prebivalstva v okraju v tem času za 11.500 oseb več. Družbeni plan računa s tem, da bodo v okraju izvedeni ukrepi, na podlagi katerih bo kljub povečani proizvodnji povečanje delovne siille od leta 1958 do 1961 manjše, kakor je bilo od leta 1956 na 1957, kar je neogibno nujno glede na nezadostne zmogljivosti delavnosti družbenega standarda v industrijskih središčnih in zaradi povečanja delovne produktivnosti. 4. Izvozna aktivnost se bo kljub stagnaciji v letu 1957 in deloma v letu 1958 v naslednjih letih močno povečala, tako v izvozu industri jskih kakor tudi kute-tiijskih izdelkov. Družbeni plan računa s povečanjem industrijskega izvoza od 3.847 milijonov deviznih dinarjev v letu 1956 na 7.403 milijonov deviznih dinarjev v letu 1961 alt za 93 %, kar presega indeks povečanja proizvodnje. Poleg tega računa družbeni plan tudi z relativno manjšo porabo uvoženega reprodukcijskega materiala zaradi povečanja proizvodnje tega materiala ^ državi in zaradi večje prilagoditve industrije domačim surovinskim virom. 5. Računati je tudi s tem, da se bo zaradi izbolj' šanega načina razdeljevanja dohodka gospodarski!1 organizacij povečala materialna zainteresiranost proizvajalcev kakor tudi interes občin za hitrejiši razvoj gospodarstva na njihovem območju. Zato je v nadaljnjem razvoju ena najvažnejših nalog najti oblike, k1 bodo v okviru stimulativnejše delitve dohodka zagotovile Simvečjo materialno spodbudo neposredni®1 proizvajalcem im pospeševale nadaljnji razvoj soci«' lističnih odnošajev v celotnem družbenem življenju' 6. Vsi orgaijii večala tudi obratna sredstva gospodarskih organizacij za okoli 18-55'1,000.000 dinarjev od leta 1957—1961. Glede na obstoječi sistem formiranja obratnih sredstev bo treba znaten del razpoložljivih sredstev v okraju uporabiti za povečanje obratnih sredstev. Družbeni plan računa s tem, da bodo od razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij le-te uporabile za investicije v obratna sredstva okoli 8.400.000.000 dinarjev, iz družbenih imvcsticij-sih skladov okraja in občina pa okoli 1 milijardo 800,000.000 dinarjev. Glede na tehnično strukturo investicij v planiranem obdobju ni računati z bistvenim znižanjem deleža gradbenih del v celotnih bruto iinvestioijah, čeprav bo večji d-el sredstev zlasti v industriji (irazen industrije za proizvodnjo in razdeljevanje električne energije) uporabljen za rekonstrukcijo opreme; na razmeroma visok delež in ves biti j, ki odpadejo na gradbena dela, bosta vplivali zlasti gradnja hidroelektrarn in povečana stanovanjska delavnost. Razpoložljiva sredstva za investicije bodo na področju družbenega standarda uporabljena v naj večji meni za stanovanjsko graditev, za prosveto, komunalno delavnost in zdravstveno ter socialno varstvo, na področju gospodarskih delavnosti pa se lx>do gradili tile važnejši objekti: Hidroelektrarna, Ožbalt, začetek graditve nove elektrarne vzhodno od Maribora, tovarne sladkorja pri Ormožu, obrat za izdelavo iv er nat ih plošč pri Limbušu, sadno-predelovalnd obrat v Lenartu v Slovenskih goricah, obrat za izdelavo montažnih izdelkov, več skladišč in novih lokalov v trgovini, med njimi tudi veleblagovnico, novi obrtni in gostinski poslovni prostori. Znaten del sredstev je predviden tudi za rekonstrukcijo in razširitev obstoječih zmogljivosti v okraju, zlasti v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem, v elektrogospodarstvu, Železarni Ravne, Tovarni avtomobilov, Impolu v Slovenski Bistrici, v industriji gradbenega materiala, v tekstilni in živilski industriji kakor tudi v izvemindustrijsikih panogah. 3 Plan sredstev okrajnega družbenega investicijskega sklada, ki bodo na razpolago v razdobju 1957— 1961, znaša 4.412,000.000 dinarjev; le-ta se bodo formirala po instrumentih delitve, ki jih je predpisal že okrajni družbeni plan za leto 1958. Š tem v zve-zi se bodo zbirala v korist občinskih družbenih investicijskih skladov vsa sredstva, ki jih plačuje na podlagi zveznih in republiških instrumentov delitve v te sklade kmetijstvo, trgovina, gostinstvo in obrt, od drugih sredstev, ki ostanejo v okraju, pa jim gre 25 %, vse ob upoštevanju, da ne bo bistvenih sptememb pri instrumentih delitve dohodkov, ki jih predpisuje federacija ali republika. Od skupnih razpoložljivih sredstev okrajnega družbenega investicijskega sklada bo uporabljeno za kredite gospodanskim organizacijam v korist povečanja njihovih obratnih sredstev ali za namene, ki jiilh bo določil -vsakoletni okrajni družbeni plan, znesek 1.200,090.000 din. Od drugih sredstev lx> uporabljeno za investicije na področju družbenega standarda 773,000.000 dinarjev, od tega okoli 28% za 'investicije v prosveti in kulturi, 68% pa za investicije v zdravstvu, medtem ko lx> uporabljeno za gospodarsko investicije 2.439,000.000 dinarjev, in sicer v korist tehle -gospodarskih panog: za industrijo 36,6 %, za kmetijstvo vsa sredstva, ki jih plačujejo v korist okrajnega družbenega investicijskega skluljskiiimi pridelki in za uslužnostno ter gradbeno obrt. Konkretne določbe na podlagi teh osnovnih smernic se predpišejo z vsakoletnimi okrajnimi družbenimi plani'. Razpoložljiva s-red.stva za investicije se morajo v večji meni usmeriti v korist razvijanja industrijskih središč in gospodarsko zaostalih območij v okraju, zlasti jugovzhodnega območja tega okraja. 5. poglavje Prebivalstvo, zaposlenost in produktivnost l 1 V letih 190”—1961 je računati s povečanjem prebivalstva za 16.406 oseb, kar pomeni, da se bo število prebivalstva v okraju povečalo od 334.194 prebivalcev v letu 19>6 na 350.6<)0 prebivalcev v letu 1961, to je za 4,9 %, povprečno letno pa za 0,90 %. Predvideno gibanje prebivalstvu temelji na tehle, predpostavkah: — imigracija in emigracija delovne sile bosta še nadalje v glavnem izenačeni; — glede na postopen padec rojstev in povečevanje višjih starostnih razredov je dan vedno izrazitejši poudarek regresivnemu tipu prebivalstva. V planiranem obdobju se bo povečalo število aktivnega prebivalstva za It.500 oseb, ki predstavljajo Potencialno delovno silo, ki bo na razpolago v okraju v obdobju 193?—1961. S tem se bo število aktivnega prebivalstva povečalo od 139.000 prebivalcev v letu 1956 na 170.500 prebivalcev v letu 1961. V istem času se bo povečalo število skupno zaposlenih v socialističnem sektorju gospodarstva od 70.433 zaposlenih oseb v letu 1956 na 85.390 zaposlenih oseb v letu 1961, to je za 21 %, kar pomeni povečanje za 14.957 oseb. Iz navedenega sledi, da se bo imigracija delovne sile v industrijska središča še nadaljevala, posebno še, če upoštevamo, da se bo zatradi predvidenega povečanja delovne produktivnosti na področju kmetijstva število aktivnega prebivalstva v tej panogi zmanjšalo Za okoli 4000 oseb. Družbeni plan računa tudi s tem, da se bo zaposlilo v okraju letno še okrog 800 sezou-skih deležev, zlasti v gradbeništvu. Tako gibanje prebivalstva bo nadalje spremenilo Socialno sestavo prebivalstva od razmerja 41:59 v letu 1956 na razmerje 38:62 v letu 1961 v korist nekmečkega prebivalstva. Glede na predvideno spremembo .socialne strukture prebivalstva je pričakovati še večji pritisk na Osnovne sklade družbenega standarda v industrijskih središčih, kar bo deloma ublaženo s povečanimi pro-juetniimi zmogljivostmi. Zaradi tega računa ta družbeni plan s tem, da se bo drievna imigracija delovne sile v industrijska središča še povečala od dosedanjih t*.000 delavcev na 19.000 delavcev v letu 1961. 2 Ker je od povečane produktivnosti v veliki meri odvisen razvoj gospodarstva in realne plače ter osebni dohodki, je povečanje delovne produktivnosti ena od temeljnih nalog tega družbenega plana. Povečanje produktivnosti dela bo omogočila zlasti večja in ekonomičnejša proizvodnja in večja mate-'daJna zainteresiranost neposrednih proizvajalcev in delovnih kolektivov na podlagi spremenjenega siste-n,a pri delitvi dohodka gospodarskih organizacij. V zvezi s tem daje ta družbeni plan tele smer- uice: — znanstvene in druge organizacije in strokovna društva v sestavu gospodarskih orgomiizacij ali izven njih se morajo v petletnem obdobju v večji meri orientirati na konkretno reševanje problemov, ki so neposredno v zvezi z gospodarskim razvojem v okraju, in nuditi praktično pomoč zlasti kmetijstvu in manjšim gospodarskim organizacijam; — dolžnost gospodarskih organizacij bo, da v večji meri vežejo nagrajevanje in premiranje neposredno na učinek pri delu in bolj kot doslej diferen-oirajo osebne dohodke glede na produktivnost in kva-lifikacijd dela. Na tej podlagi so dani pogoji, d'a se bo produktivnost, izražena v narodnem dohodku na enega zaposlenega v gospodarstvu, povečala v letih od 1957 do 1961 za na jmanj 7 % povprečno na leto. Zlasti je treba povečati delovno produktiiivno,st ,v kmetijstvu, gradbeništvu in v industriji. Da bi bilo doseženo predvideno povečanje delovne produktivnosti, je treba tudi sistematično izboljševati kvalifikacije delavcev in uslužbencev ter doseči tak kvalifikacijski sestav, ki bo ustrezal potrebam sodobnega gospodarstva. 6. poglavje Osebna poraba in družbeni standard 1 Celotni razvoj gospodarstva v širšem smislu kakor tudi razvoj izvengospodarskiK delavnosti je usmerjen v to, da neposredno in posredno vpliva na izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. Temu cilju so prilagojeni tudi ukrepi in smernice tega družbenega plana, kar sledi tudi iz same osnovne strukture družbenega bruto produkta, iz katere je razvidno, da je povečanje na področju terciarne delavnosti (trgovina, gostinstvo, uslužnostna obrt in komunala) večje (za 76,2 %) nasproti povečanju celotnega družbenega bruto proizvoda, ki sc poveča v letu 1961 za 66 % nasproti letu 1956. 2 V naslednjem razdobju je treba zagotoviti stalno večanje osebne porabe ter izvajati take ukrepe, ki bodo omogočili naraščanje osebne porabe, in to predvsem v mestih im industrijskih središčih. Računati je s tem, da bo znašal skupni sklad osebne porabe v letu 1961 30.490,OOO.OOO din nasproti letu 1956, ko je znašal 20.682.000.000 din, kar pomeni skupno letno povečanje za okoli 8 do 9 %, na prebivalca pa od 7 do 8 %. Skupne plače v socialističnem sektorju gospodarstva in izven njega pa se bodo predvidoma povečale za okoli 70%, kar da povprečni letni prirastek 11 do 12 %. Glede na razmeroma močno povečanje plačilniih 1 skladov od leta 1956 na 1957, in to za okoli 24 %, v bodočih letih ni pričakovati iste dinamike povečanja, tako da se bo le-to dvigalo le še za 8 do 9 % letno. Glede na močno povečanje narodnega dohodka in blagovne proizvodnje v kmetijstvu računa družbeni plan tudi s povečanjem osebne porabe na člana kmečkega gospodinjstva. Naraščanje osebnih dohodkov im osebne porabe prebivnlsva je odvisno od predvidenega povečanja delovne produktivnosti in bruto proizvodnje, v kmetijstvu pa še posebej od uspehov v poslovanju kmetijskih organizacij in od obsega socialistične kooperacije zasebnih proizvajalcev z zadrugami. Zaradi tega bodo osebni dohodki kmetijskih proizvajalcev rasli hitreje, zlasti v okvir n tistih zadrug im pri tistih go- spodarst/viih, ki bodo dosegla večje uspehe pri povečevanju proizvodnje in tržnih presežkov. Zaradi ostvaritve predvidenega povečanja osebne porabe predvideva ta družbeni plan poleg že navedenega, tudi ukrepe za izboljšanje preskrbe prebi-valstva mest in industrijskih središč s poljskimi pridelki. 3 Družbeni standard se bo v plani ranem razdobju razvijal v skladu s splošnim gospodarskim razvojem in gospodarsko močjo okraja, v zvezi z naraščanjem števila prebivalstva in s spremembo njegove socialne strukture ter v smeri dviganja življenjske ravni pre- bivalstva in nadaljnje razširitve sooialističnlh proizvodnih odnosov. Naloge, ki se v zvezi s tem postavljajo posameznim delavnostim družbenega standarda, so predvsem: izboljšanje pogojev splošne in strokovne izobrazbe, graditev stanovanj in pripadajočih komunalnih naprav in izboljšanje zdravstvene zaščite delavcev in uslužbencev, kar je osnovni! pogoj za uspešen razvoj proizvajalnih sil. Razvoj delavnosti družbenega standarda bo prilagojen navedenim prvenstvenim nalogam. Za družbeni standard bodo predvidoma uporabljena tale proračunska sredstva občin m okraja za tekoče izdatke: (V mili j onih dinarjev) Namen uporabe 1056 o, , , Skupno od Struktura ,957 do 1961 Povprečno letno od 4957 do 1961 Struktura Indeks Prosveta in kul tu ra 751 29,9 3.995 1.199 31.3 159,6 Socialno varstvo 250 10,0 1.475 295 7,7 118,0 Zdravstveno varstvo 205 8,2 1.675 335 8,7 163,4 Državna uprava 728 29,0 4.600 920 213,9 126,4 Komunalna delavnost 93 3,7 695 139 3,6 149,5 Drugi izdati 484 19,2 4.765 953 24,8 177,3 Skupaj tekoči izdatki 2.508 100 19205 3.841 100 153,1 Negospodarske investicije 32 1,2 3.300 464 10,8 1.450 Skupaj proračunski Izdatki 2.5140 100 21.525 4.305 100 169,5 Plan tckočiili izdatkov posameznih delavnosti daje usmerjenih v korist kulturnoprosvetne in komunalne prednost prosveti in zdravstvenemu varstvu, zlasti pa delavnosti po 40 % razpoložljivih sredstev, 20 % sred- negospodarskim investicijam. štev pa bi šlo v korist investicij v zdravstvu in so- Zaradi povečanja narodnega dohodka im ob upo- cialni politiki. števanjn predvidenega povečanja osebne porabe je Plan proračunske porabe za obdobje 195,7—1961 pričakovati, da se bodo proračunski dohodki na račun predvideva postopno povečanje deleža občinskih pro- fakultativnih dohodkov v bodoče še povečali. Druž- računov v celotni proračunski porabi v okraju, kar bem plan računa s tem, da se bodo praviloma vsa pokažejo razmerja med občinskimi in okrajnim pro- sredstva, ki izvirajo iz povećanih fakultativnih do- računom (v proračunski porabi niso zajeta sredstva hodkov, uporabila za investicije za družbeni standard kreditov, ki so jih najeli ljudski odbori za investicije ter da bo od skupnih proračunskih investicij občin na področju družbenega standarda): (V milijonih dinarjev) Nosilec proračunskih izdatkov 1956 Struktura Skupno od igMdo mi Povprečno letne od 1057 <*o l,961 Struktura Idk Skupaj okrajni proračun 1.092 40,9 7.675 1.535 35,6 140,6 Skupaj občinski proračuni 1.448 57,1 13.850 2.770 64,4 191,2 Skupaj 2.540 100 21.535 4.305 100 169,4 Iz prej navedenih razmerij je razvidno, da se planirana proračunska sredstva občin povečujejo za 91,2 % nasproti letu 1956 v primerjavi z okrajnim proračunom, ki sc povečuje le za 40,6 %. Zaradi ekonomske zainteresiranosti občin za intenzivnejše razvijanje gospodarstva na njihovih območjih mora biti formiranje proračunskih dohodkov občin v vse večji meri odvisno od gospodarske moči občin in rezultatov gospodarjenja. Zaradi zaostajanja osnovnih skladov družbenega standarda za splošnim razvojem, računa družbeni plan tudi s tem, da se bodo v večji meri mobiliztirBla tudi sredstva iz povečanih dohodkov prebivalstva in s po-stopnim prehajanjem na ekonomske cene storitev in s pritegnitvijo sredstev posameznikov za urejanje in zgraditev naprav. Razpoložljiva sredstva je treba uporabljati čim racionalneje in varčneje. Pri investicijah pa je zlasti posvetiti vso pozornost pravilni izbiri in prioriteti objektov, pripravi racionalnih investicijskih programov in ekonomični izvedbi gradbenih del, tako da bodo z razpoložljivimi sredstvi doseženi čim boljši rezultati. Ker pa se je proračunska poraba v letu 1957 znatno povečala, ni računati z istim tempom do leta 1961 kot v letih 1956 liti 1957. Celotne investicije, ki jih predvideva ta družbeni plan na področju družbenega standarda po posameznih panogah, so tele: a) b) c) č) d) za prosveto m kulturo za zdravstvo in socialno varstvo za stanovanjsko graditev za komunalno graditev in ceste za državno upravo Skupaj 4.464.000. 000 din 2.438.000. 000 din 12.200.000. 000 din 2.802.000. 000 din 170,000.000 din 22.074.000.000 din Da bi sa zagotovil predvideni razvoj družbenega standarda, je treba, da ljudski odbori izdelajo na podlagi smernic tega plana konkretne programe za perspektivni razvoj posameznih družbenih služb. 7. poglavje Blagovna izmenjava z inozemstvom Hitro zmanjševanje primanjkljaja v plačilni bilanci je eden izmed osnovnih ekonomsko-političnih ciljev v bodočem razdobju. V zvezi s tem se bo v nierilu okraja Maniibor močno poveča) zlasti izvoz industrijskih izdelkov, pa tudi izvoz kmetijskih pridelkov. Perspektivni razvoj industrije predvideva, da se bo povečal izvoz industrijskih izdelkov od 3.847 milijonov deviznih dinarjev v letu 1956 na 7.423 milijonov deviznih dinarjev v letu 1961 ali za 93'%, kar je Precej nad povečanjem narodnega dohodka. Zlasti se je povečal izvoz industrijskih izdelkov, ki jih je mogoče proizvajajta iz domačih surovin. V zvezi š tem se bo na primer povečal izvoz prehranjevalne industrije za 25krat, izvoz kovinske industrije za 284 %, lesne industrije za 150 %, papirne industrije Pa za 126% v primerjasvi z letom 1961 im 1956. Vzporedno s tem pa se bo zmanjšal delež tekstilne industrije na izvozu od 7,6% v letu 1956 na 6,3% v letu 1%1. Kot glavni izvozniki v okraju ostanejo še nadalje podjetja barvne metalurgije (24,4 % celotnega izvoza), podjetja lesne industrije (13 %), kemične industrija (t0,7 %) in kovinska industrija (10,2% celotnega izvoza). Zlasti za lesno industrijo je značilno, da se bo struktura izvoza v tej stroki močno menjala v korist ^išje stopnje predelave izdelkov, zaradi česar se povečuje izvozna vremost blaga, meditem ko se bo izvoz žganega lesa le malenkostno povečal. Družbeni plan računa tudi s tem, da se bo v pri-nednjiih letih močneje pospeševal tranzitni promet in iurizem, da bo razširjena konjunkturna služba in d« se bodo poglobili trgovinski stiki z inozemstvom. Zaradi hitrejšega razvijanja iizvozne aktivnosti v okraju je predvidena ustanovitev izvoznih podjetij Za izvoz industrijskih izdelkov, kmetijskih pridelkov "fr vina. Tretji del RAZVOJ GOSPODARSKIH PANOG 8. poglavje Industrija 1 Pni nadaljnjem razvoju industrijske delavnosti zuaja ta družbeni plan zlasti iz tehle vidikov: . — Obstoječe zmogljivosti, pridobljene z novimi V^esticijami ali z večjimi dograditvami v povojnem ouobju, imajo velike možnosti, da se z odstranitvijo Proizvodnih grl in z drugimi* rekonstrukcijami še na-.aUe naglo razvijajo in da povečajo proizvodnjo, ki Pomembna za domače tržišče, zlasti pa za izvoaao-^ozno bilanco. 1 ~~ Akumulirana moč vodnih mm Drave znaša na tbniočju okraja preko 3 milijone MWh, tako da je a tooč izrabljena z manj kot 20%, čeprav je elek-^ična energija, proizvedena na dravskih elektrarnah, redno cenena. Ta okoliščina daje velike možnosti 9 razvoj elektrarn, zlasti vzhodno od Maribora. — Večji del industrije, ki je zgrajena pred vojno, je v pretežnem delu tehnično in tudi ekonomsko precej izrabljen, ima pa v primeru ustreznih organizacij-ekifa posegov in smotrnih rekonstrukcij vse pogoje za povečano rentabilno proizvodnjo, zlasti zaradi: a) dolgoletne proizvodne tradicije (tekstilna industrija in del kovinske industrije), h) ugodnih surovinskih pogojev (lesna, papirna, živilska in kemična industrija in industrija gradbenega materiala), c) deficitarne proizvodnje v primerjavi s potrebami, ki jih narekuje razvoj okraja kot celote (n. pr. proizvodnja opeke). 2 Na temelju stanja industrijske panoge lin tudi dejstva, da se proizvodnja in proizvodnost v zadnjih letih nista ugodno razvijali, daje ta družbeni plan zlasti tele osnovne cilje in smernice za razvoj industrije: — V prvi vrsti je treba zagotoviti polno izrabo proizvodnih zmogljivostih, kjer obstoje proste kapacitete v osnovnih sredstvih. — Zaradi preprečevanja posrednih in neposrednih gospodarskih izgub, ki nastajajo zaradi zastarele opreme in ozkih grl, kakor tudi zaradi boljše prilagoditve proizvodnje domačim surovinskim virom, je treba v večjii meri rekonstruirati industrijske zmogljivosti, kar velja zlasti za tekstilno industrijo, industrijo gradbenega materiala, usnjarsko, papirno, grafično in živilsko industrijo ter ustrezno smernicam zveznega in republiškega družbenega plana in lokalnim pogojem zagotoviti skladnejše povečanje industrije v okraju. — Zaradi premajhnih zmogljivosti v obrti je treba le-to razbremeniiiti za tiste izdelke, ki jih lahko industrija serijsko im s tem rentabilnejše proizvaja, kar velja zlasti za proizvodnjo razmlh gradbenih elementov. Zlasti kovinska in lesna industrija se morata močneje usmeriti v proizvajanje izdelkov, ki jih potrebuje gradbeništvo za stanovanjsko zidavo. — Zagotoviti je tudi smotrnejšo uporabo in maksimalno varčevanje z energijo. — Glede na obstoječe možnosti v okraju je do leta 1961 doseči višjo raven izdelave končnih izdelkov s šiiroko zasnovano proizvodno kooperacijo zlasti v kemični industriji in industriji nekovin, kovinski industriji, lesni industriji, tekstilni industriji in živilski industriji. V ta namen je pripraviti tudi konkretne programe kooperacije. — Okrepiti je sodelovanje z domačimi in tujimi zmemistvemiimii im strokovn-iteni organizacijami, pred^-vsem glede osvajanja proizvodnje na temelju domačih surovinskih virov. 3 Glede na obstoječe okoliščine in osnovne smernice predvideva družbeni plan tale razvoj posameznih kategorij industrijske proizvodnje: proizvodnja prometnih sredstev se bo povečala za 131,6%, proizvodnja kmetijskega orodja za 92,6%, reprodukcijskega materiala za 36,8 %, sredstev za široko porabo za 90,4%, proizvodnja sredstev za proizvodnjo pa za 42,3 %, vse v primerjavi med letom 1961 in med ■povprečno doseženo proizvodu jo" med leti 195t—1956. S tem bodo dosežene tele spremembe v strukturi posameznih kategorij prizvodnje: listiima kmetijska gospodarstva bodo v sodelovanju s kmctjskimi zadrugami in zadružniki organizirala pitanje mladih -goved in bekonov ter povečala vzrejo plemenskih živali. Predvidena je tudi izgraditev modernega perutninarskega obrata za industrijsko vzrejo piščancev za klanje ter obrata za proizvodnjo jajc v Hajdini pri Ptuju. 5. Predvidevamo povečanje ribiške površine za > vzrejo krapov na vsaj 100 ha skupne površine. V ribiško delavnost okraja bo investiranih skupno 21,650,000 din, in to: za dovršitev ribiških objektov, za melioracijske objekte v ribištvu, za nove ribiške objekte 'in za ribogojnice. 6. sadjarski proizvodnji bo treba zaradi različnih naravnih pogojev upoštevati štiri prirodne sadjarske okoliše: 1 j utomersko-ormoški, pesniški, haloški in pod-pohorski. Sodobno obnovo sadovljakov je osredotočiti na strnjene zemljiške komplekse in širiti zlasti sadne sorte, ki dajejo glede na tržne in prirodne pogoje najboljše uspehe. Zlasti važno bo kakovostno in količinsko povečanje sadja na novo obnovljenih im asa-niranih nasadih na socialističnem sektor j u. V petih letih je obnoviti 2.826 ha sadovnjakov, od tega 1.130 ha na socialističniih kmetijskih gospodarstvih in 1.696 ha v sadjarskih skupnostih. V novih nasadih je polog jablan, hrušk im drugega sadnega drevja predviden tudi velik delež jagodičevja in drugega plemenitega sadja. Predvsem je tudi posek izčrpanega sadnega drevja (251.000 dreves), 91.000 sadnih dreves je treba pomladiti, 42.000 sadnih dreves pa precepiti. V letu 1961 ho dosegla sadjarska proizvodnja 7.950 vagonov alii 42 % sadjarske proizvodnje v Sloveniji. Tudi obuovo vinogradov bo treba pospešiti, da vinogradniška proizvodnja ne bo nazadovala. Obnovo vinogradništvu je izvršiti smotrno, vsak novi nasad pa mora biti prilagojen sodobnemu načinu proizvodnje, pri čemer je upoštevati načelo vinogradniške rajon izaci je. 'V petih letih je obnoviti 600 ha vinogradov na socialističnih kmetijskih gospodarstvih, v sodelo-. vanju med zadrugami in zadružniki pa 400 ha. 7. Domača predelovalna delavnost se bo povečala le za 30 %, ker se pred videva razšiirjena sodobna predelava v nekaterih industrijskih predelovalnih obratih. 8. Zelo važna vloga sociali stičnih kmetijskih gospodarstev bo v razširjenju socialističnih družbenih odnosov lin razvijanju oblik socialističnega sodelovanja. Z boljšo organizacijo dela morajo le-ta vplivati na intenzifikacijo itr modernizacijo kmetijske proiz-vodmj e. Skupna proizvodnja na socialističnih kmetijskih gospodarstvih se bo povečala za 160 %, narodni dohodek pa za 155*%. Močno se bo povečala proizvodnja v sadjarstvu, vinogradništvu, zaradi mnogo bolj specializirane proizvodnje v sodobnih plantažnih sadovnjakih im vinogradih. Površina obnovljenih sadbvnjakov se bo povečala za nadaljnjih 1.130 ha, a vinogradov za 600 ha. Vsa površina žit in krompirja bo posejana z najboljšim sortnim semenom. Med industrijskimi rastlinami bosta imeli najpomembnejši delež sladkorna pesa In hmelj. Za poljsko proizvodnjo vrtnin sta predvideni KG Radvanje in Zrkovci. Število delovne sile se bo zmanjšalo za okoli' 20 % s smotrnejšo uporabo povečane mehanizacije im boljšo organizacijo dela. Spodbudni način nagrajevanja na posestvih in delitev dohodka bosta povečala zanimanje delavcev za proizvodne uspehe njihovih gospodar- stev, pri čemer ho prišlo do kakovostne spremembe v sistemu delavskega samoupravljanja. Z večjo proizvodnjo im presežki, z večjo storilnostjo in cenejšim pridelovanjem bodo morala posestva vplivati na socialistično preobrazbo va-si im hkrati krepiti socialistične proizvajalne sile. 9. Splošne kmetijske zadruge se bodo morale organizacijsko in materialno krepiiti, da bodo sposobne organizirati sodobno kmetijsko proizvodnjo. Z večjimi sredstvi, z boljšim strokovnim znanjem svojega kadra in raznimi oblikami sodelovanja bodo zadruge lahko mobilizirale tudi znatna sredstva kmečkih gospodarstev. 'V okviru drugih zadružnih delavnosti pa bo odkupna delavnost in predelava kmetijskih pridelkov tudi v prihodnje glavni vir zadružne ukumulaoi>-je. Predvidevamo, da bodo lastna sredstva zadružnih organizacij v petih letih znašala okrog 2,180,000.000 dinarjev. Krepitev zadružne lastnine mora biti načrtna, zato je potrebno, da do leta 1961 vsaka zadruga izdela svoj perspektivni ureditvena načrt ter predvidi glavne etape njegovega uresničenja na temelju programov razvoja kmetijstva občin in okraja. Kmetijske zadruge bodo morale tudi skrbeti, da bodo obdelana vsa tista zemljišča, ki jih zasebni lastniki premalo izrabljajo. 10. Za investicije v osnovna sredstva v kmetijstvu bo v okrajnem družbenem investicijskem skladu razpoložljivih 613,000.000 dim, v občinskih družbenih investicijskih skladih pa okoli, 289,000.000 din, medtem ko bo treba zagotoviti iz lastnih sredstev organizacij v kmetijstvu še 2,179,060.000 din (v amortizaciji). V znatni meri bo treba zagotoviti tudi pogoje za najetje posojil iz republiških (ca 2,5 milijard) in virov (ca 1,9 milijard), iz okrajnega kmetijskega sklada pa bo predvideno porabljenih okoli 130,000.000 din. V poljedelstvu zahtevajo nasadi hmelja s sušilnicami najveeje investicije. V sadjarstvu in vinogradništvu so naložbe večinoma namenjene obnovi nasadov tako, da se bo bistveno spremenila struktura nasadov v korist žlahtnih sadnih vrst. Investicijske naložbe, ki so namenjene živinorejski proizvodnja, bodo služile v glavnem za ureditev pašnikov, gradnjo silosov, uvoz plemenske živine, za fairme za perutnino in perutninarske obrate in za dosledno izvajanje veterinarske službe. Velik del predvidene mehanizacije je namenjen poljedelstvu, v manjši meri sadjarstvu, vinogradništvu in živinoreji. V ribiško delavnost bo investiranih skupno 21 mi-ICjomov 650.000 din za dovršitev objektov, za melioracijske objekte, nove objekte in ribogojnice. Za predelovalne obrate in skladišča je predvideno 940,000.000 din. 'V melioracijske objekte bo investiranih skupno 1.105,000.000 din. Za predvideni obseg investicij sta na razpolago materialna osnova (kakovostna zemljišča, drevesni in trsna material, ves ostali reprodukcijski material i» gradbeni material) ter strokovni kader. Vrednost kmetijske proizvodnjo na en liektar kmetijskih zemljišč se bo povečala od sedanjih 88.476 dinarjev na 149.360 din v letu 1961 ali za 68 %, medtem ko se bo na aktivnega kmečkega prebivalca vrednost povečala od 177.037 din na 298.876 din. H. Skupna vrednost blagovne proizvodnje v kmetijstvu se bo povečala od 4.600,000.000 din na 9 mili' jard 390,00rnge delavnosti l'.216,285.000 1.784,342.000 147 Skupaj 1.789,602.000 2.850,211.000 159 Zaradi zagotovitve predvidenega povečanja gospodarske aktivosti v prometni panogi bo treba v planiranem obdobju financirat: investicije v višini 1 '540.000.000 din. katere bo treba v pretežni meri pokriti iz sredstev gospodarskih organizacij in iz kredli-tuv jz splošnega investicijskega sklada, medtem ko se račiina, da bo na razpolago v okrajnem družbenem investicijskem skladu okoli 100 milijonov dinarjev sredstev. Za investicije na področju cest bo predvidoma porabljenih 997,000.000 din sredstev, ki bodo Zagotovljena v prvi vrsti iz bančnih in hranil ničnih kreditov, deloma pa tudi iz proračunskih sredstev, iz Pužnih fakultativnih dohodkov in iz okrajnega cest-ne,ga sklada. Računa se tudi s tem, da bodo tudi gospodarske organizacije v večji meri skrbele za rekonstrukcijo in razširitev prometne mreže, ki nepogodno vpliva na povečanje njihove rentabilnosti in da V^do za te namene porabile okoli 233,000.000 din svo-bh skladov. V prej navedenih investicijah niso upoštevana sredstva železnice, republiške uprave za ceste in pošte. l Na tej podlagi je predvideno povečanje celotnega voznega parka v potniškem cestnem prometu za 43 avtobusov, v javnem tovornem avtomobilskem prometu pa za 19 kamionov. V istem času se bo povečala tudi površina garažnih prostorov v javnem potniškem cestnem prometu za 90 %, to je od 3.400 m2 v letu 1956 na 6.500 m2 v letu 1961, medtem ko se je površina garažnih in servisnih zmogljivosti v tovornem avtomobilskem prometu povečala od 4.220 m2 v letu 1956 na 5.820 m2 v letu 1961. Do leta 1961 je predvidena tudi rekonstrukcija Avtokaroserij Maribor in Ptuj ter Avtoobnove Mari-bor, zaradi česar se po povečala proizvodnja karoserij in potrebnih delov za več kot dvakrat, akumu-laitorjev za dvakrat, obseg remontnih storitev pa se bo povečal za 29’% nasproti letu 1956. 13. poglavje Trgovina 1 Zaredi naglega povečanja blagovnega prometa in vse večje proizvodnje v industriji in kmetijstvu ter zaradi povečanja kupne sposobnosti prebivalstva, se je zlasti od lete 1954 dalje obremenitev trgovskih zmogljivosti večala hitreje od večanja trgovske mreže, četudi so'bila zlasti zadnja leta vložena v trgovino znatna denarna sredstva ter so znašale bruto investicije v časn 1954—1956 okoli 1.520.000.000 din. Značilno pa je, da se zaradi razdrobljenosti teh sredstev 'investicije niso izvajale smotrno za kritje najnujnejših potreb gledanih z. vidika trgovine kot celote. Bodoči razvoj trgovimis-ke panoge mora izhajati zlasti iz tehle okoliščin: — obremenjenost trgovinskih zmogljivosti zlesti v prometu s kmetijskimi pridelki se kaže v dejstvu, da je v mariborskem okraju odpadlo v letu 1956 na eno prodajalno 409 prebivalcev, medtem ko znaša povprečje v LR Sloveniji 330 prebivalcev na eno poslovalnico. Blagovni promet rta enega prodajalca znaša v okrajnem merilu 10,190.000 din, v merilu LRS pa le 9,760.000 din; — skladiščni, prostor je po svoji površini' celo nekoliko manjši kot pred vojno, slasti je pereč problem skladiščnih prostorov za kmetijske pridelke; — dotok kmetijskih pridelkov, zlasti lahko pokvarljivega blaga ter grozdja im sadja ni kril potreb, tako da mesto Maribor prejema ca 40% manj sadja in povrtnin iz bližnje okolice, celotni okraj pa okoli 640 vagonov manj sadja in povrtnin, kakor znašajo potrebe; — nezadostno razvita maloprodajna mreža ter prešibka odkupna mreža sta imeli za posledico nezadostno izbiro blaga in nista pomenili učinkovitega ekonomskega činitelja za povečanje proizvodnje; I — nezadostna je tudi vloga 'družbenih organov v trgovini. 2 Predvideno povečanje prebivalstva in njegove kupne sposobnosti ter dvig splošne gospodarske aktivnosti ho vplivalo na povečanje blagovnega prometa, ki bo leta 1961 v trgovini na drobno dosegel za 70%, v trgovini na debelo pa za 35 % višjo raven, kakor v letu 1956. , j CeJotni. bkiigovn-i poromot se bo povečal od 34 mi-lijaird 10,000.000 diia na 52.390,000.000 dim v letu 1961 aiLi za 54 % v primeirjavi z letom 1956. Gtlede ma večjo stabilizacijo cen im zaradi močnejše dinamike povečanja osebne porabe v začetku planiranega ramLoibja je pričakovati termi ustrezno dmnaimiiko blaigpvinega prometa na drobno, medtem ko bo zaradi vse večjega izločanja posrednikov v prodaji blaga tudi dinamika povečanja prometa na debelo iz leta v teto manjša. Zaradi zagotovitve predvidenega povečanja blagovnega prometa je treba ostvariti še tele glavne eiitje: — Osnovna natega je, razširiti splošno trgovsko mrežo in omrežje industrijskih prodajaln ter skladišč zlasti za prebran je vailmo blago, kakor tudi izboljšati tehnično raven poslovanja. S tem v zvezi je povečati število trgovinskih poslovalnic od 817 v letu 1956 na 1290 v letu 1961, to je za 58 %, zaradi česar se bo število prebivalcev na eno proda jalno zmanjšalo od 409 na 275 ali za 34 %, čeprav se bo blagovni promet na enega prebivalca v okraju povečal od 56,400 din v letu 1956 na 91.500 din v letu 1961 aild za 32 %. — Objektivne pogoje za šolanje kadrov, potrebnih v trgovini. — Izboljšati je tudi preskrbo industrijskih središč z učinkovitejšm zajetjem tržnih presežkov im z ustreznim usmerjanjem kmetijske proizvodnje v bližini teh središč. V zvezi s tem je: a) organi ziirati trg na debete v mestu Maribor; b) Širi iti mrežo tržnic; c) na podlagi bilanc porabe in potrebnih količin živil, ki naj jih tekoče sestavljajo zainteresirani občinski ljudski odbori in trgovinska zbornica, morajo zainteresirani činitelji izvajati učinkovite ukrepe za pravočasno preskrbo potrošniških središč; č) ustrezno je povečati pridelke na okoliških območjih z uvajanjem toplih gred, kontrahažo ter s proizvodnjo zmrzenjene zelenjave in sadja v lastnih obratih; teple grede je uvajati na območjih, kjer bodo najbolj ekonomične zlasti z vidika potrebne toplotne energije. — Vzpostaviti je ustreznejšo obliko učinkovitejšega sodelovanja potrošnikov v poslovanju trgovine. Za izvedbo teh osnovnih ciljev predvideva ta družbeni plan tele smernice in investicije: — Občinski ljudski odbori; trgovinska zbornica z zborničnimi pododbori ter Okrajna zadružna zveza so prvenstveno odgovorni za širjenje im splošno izboljšanje trgovske mreže. Le-ti naj bodo tudi glavni pobudniki za povečanje te mreže ter naj po potrebi prevzamejo tudi vlogo investitorja. Materialno osnovo za izvedbo te smernice je zagotoviti: a) z večjo koncentracijo sredstev, ki jih ustvarja trgovina im z usmerjanjem teh sredstev za reševanje problemov, ki so najbolj pereči: za trgovino kot celoto; b) z uporabljanjem najmanj toliko sredstev, kolikor jih plačuje trgovina v korist družbenih investicijskih skladov občin, za investicije v trgovini; c) z zainteresiramjem gospodarskih orgamizacj v okraju in tudi izven njega za gradnjo trgovskih poslovnih prostorov; č) z zagotovitvijo vseh ukrepov, da se bodo sredstva, ki bodo na razpolago, racionalno uporabl jala. — Ena osnovnih nalog bo izboljšati trgovino za promet im preskrbo s kmetijskimi pridelki ter v ta namen predvsem tehnično in kadrovsko usposabljati splošne kmetijske zadruge s ciljem, da bodo lahko povečale zajetje tržnih presežkov kmetijskih pridelkov in da bodo pomenile osnovni člen v prometu s kmetijskim, pridelki. Planiraine bruto investicije za trgovino znašajo 2.967,000.000 din. Sredstva za te investicije je treba v prvi vrsti zagotoviti iz občinskih družbenih investicijskih skladov, sredstev gospodarskih organizacij m z okrajnega družbenega im ženici jskega sklada : z katerega bo odobrenih zlasti za obvezni delež na investicijah, ki se kreditirajo iz zveznih im repitbii-šk'h vi,rov, okoli 281 milijonov dinarjev kreditov. Investicijska sredstva se bodo prvenstveno uporabljala za povečanje maloprodajne mreže, za zidanje skladiščnih prostorov z zmogljivostjo ok. 1200 vagonov blaga, za rekonstrukcijo trgovske mreže im za povečanje števila prevoznih sredstev. Glede na razmeroma visok promet na enega prodajalca, nn pričakovati močnejšega povečanja prometa na enega prodajalca, ki pa bo kljub temu za 6,5 % večji v letu 1961, kakor je bil v letu 1956. Zaradi tega pa je računati z znatnim povečanjem kulturne ravni poslovan ja, 14. poglavje Gostinstvo in turizem 1 Čeprav se je povečal promet v gostinstvu od le.. 1953 na 1956 za 42,2 %, fizični obseg prometa ni rasel v istem obsegu zaradi s porednega naraščanja cen. Na razmeroma ne zadovoljiv razvoj gostinstva vplivajo v prvi vrsti tele okoliščine: — nezadosne zmogljivosti hotelov in druge gostinske mreže; — kvalitetno ustrezajoča mreža gostinskih obratov; — nizka sanitarna in tehnična raven poslovanja; — nezadostno razvita komunikacijska mreža, ki je važna za pospeševanje turizma. Ugodno je dejstvo, da se je v preteklih letih spremenila struktura iztržka po vrstah storitve, tako da je zaznamovano povečanje deleža hrane v celotnem prometu od 25,3 % v letu 1953 na 29,9 96 v 1. 1956, meditem ko se je delež alkoholnih pijač v celotnem prometu znižal od 64,1 % ne 54 % v istem razdobju. Osnovne smernice za razvoj gostinstva in turizma so zlasti tele: — Na temelju večje zaposlenosti in povečanja osebnih dohodkov im zaradi predvidenega večjega dotoka inozemskih turistov, zlasti prehodnih, se računa z naraščanjem prometa v gostinstvu povprečno za 13,7 % letno, tako da se bo povečal obseg vrednosti gostinskih storitev od 1.822,000.000 din v letu 1956 na 3.477,000.000 din v 1. 1961, to je za 90%. — Zaradi občutnega povečanja prometa bo treba povečati nastanitvene zmogljivosti predvsem v mestih, kakor tudi povečati število obratov za množično prehrano v industrijskih središčih. S tem v zvezi računa ta družbeni plan, da se bodo nastanitvene kapacitete povečale za okoli 430 težišč im da bo na novo urejenih 6 ljudskih restavracij. — Gostinstvo im turizem morata tudi v večji meri zagotoviti pogoje za primerno razvedrilo večjega števila delovnih ljudi, zaradi česar je predvidena razširitev in modernizacija komunikacij, ki so važne za turizem, podaljšanje sezone obratovanja penzionskih gostinskih podjetij im počitniških domov, nova gradnja in razširitev objektov za oddih delovnih ljudi in po- večanje nastanitvenih zmogljivosti pri zasebnikih na območju krajev z močneje razvitim turizmom. Predvideva se, da bodo znašale bruto investicije v osnovna sredstva gostinstva y planiranem obdobju okoli 1.100,000.000 din. Za te investicije bo predvidoma na razpolago iz. okrajnega dlružbeneiga investicijskega sklada okoti 180,000.000 din, iz občinskih družbenih investicijskih skladov okoli 100.000.000 din in iz sredstev gostinskih in turističnih organizacij v skupnem znesku okoli 254,000.000 din. Računati je tudi s tem, da bodo gospodarske organizacije izven gostinske panoge uporabljale za razšiiriiitev raznih domov, za objekte družbene prehrane in podobno okoli lOO.OOO.OOO din, medteni ko bo treba zlasti za povečanje kapacitet hotelov dobiti iz zveznih in republiških virov okoli 466,000.000 din kreditov. Za povečani razvoj gostinstva in turizma bo treba tudi znatno izboljšati strokovno usposobljenost kvalificiranih delavcev ter s tem v zvezi zagotoviti po- goje, da se usposobi v okraju ustrezna šola s praktičnim poukom. Zla 'izved.bo prednjih nalog bodo morali skrbeti zlasti gostinska zbornica in občinski ljudski odbori, ki bodo morali s primerno izbiro vodilnega kadra zagotoviti strokovno vodenje gostinskih obratov. Zaradi požitvitve tur isti črne ga prometa je predvideno tudi povečanje števila in udobnosti prevozov v turistične kraje. 15. poglavje Obrt 1 Zaostajanje obrtniške delavnosti v razmerju s stopnjo gospodarske razvitosti okraja je razvidno zlasti iz tehle kazalnikov iz leta 1956: LR Slovenija Okraj Maribor •/, Vrednost proizvodnje obrtne panoge na enega prebivalca 28.000 23.000 82 Družbeni bruto proizvod obrti 39.300,000.000 6.800,000.000 17 Družbeni bruto proizvod 547.800,000.000 124.000,000.000 22,7 Poleg tega, da je obrtna delavnost močno zaostajala za razvojem gospodarstva v okraju, je za to panogo značilna močna osredotočenost v mestu Mari-boru, na katerega odpade 58 ■% vse zaposlene delovne sile v obrti, medtem ko je obrt zelo slabo razvita v občinah, ki mejijo na mesto Maribor ter v industrijski nerazvitih občinah, zlasti v Gorišnici, Šentilju, Lenartu in Ormožu. Prav posebej pa je očitno pomanjkanje obrtnih delavnosti, ki jih narekujejo potrebe zaradi naglo razvijajoče se investicijske delavnosti, zlasti stano-vanjske gradnje ter potrebe, ki izhajajo iz poveča-nega števila prebivalstva in njegove kupne moči. Zaradi nezadostnih obrtnih zmogljivost je za preteklo obdobje karakteristično stalno povečanje cen obrtniških izdelkov in storitev, zlasti v deficitarnih obrtnih strokah. Predvideno povečanje prebivalstva in njegove osebne porabe, predvideno povečanje gradbene dejavnosti (zlasti v stanovanjski izgraditvi), potreba po boljšem vzdrževanju stanovan jskega sklada ter osnovnih sredstev v drugih panogah, zlasti v prome-bi, kmetijstvu in industriji, kakor tudi potrebe po v*e večjem uvajanju tehničnih aparatov v gospodinj-stvu in podobno, zahtevajo v bodočem obdobju tudi '•strežno dinamiko in strukturo razvoja obrti. Razvoj Sospodarske strukture v okraju bo zahteval znatno Povečanje gradbene obrti, in to za okoli 120% in "služnostne obrti. V zvezi s tem je potrebno, da se 'azbremeni nekatere obrtne zmogljivosti za tiste iz-felke, ki jih je mogoče serijsko proizvajati v industriji. Osnovni cilji v razvoju obrti so zlasti tile: — Povečati je mrežo obrtnih obratov v prvi vrsti zadovoljevanje osebne porabe in za zadovoljeva-H'!6 splošne in investicijske porabe. S tem v zvezi je "ti poudarek razvijanju raznih uslužnostnih servi-Sf>v za potrebe gospodinjstev in za vzdrževanje sta-:‘lf>vanjskega sklada, kakor tudi) razvijanju defiei-"rnih obrtnih zmogljivosti. — Izboljšati je tehnično opremljenost obrtnih organizacij ter doseči večjo izrabo obstoječih proizvodnih zmogljivosti, zlasti v večjih obrtnih obratih, kjer je mogoče zaposliti več delovne sile in osredotočiti več proizvajalnih sredstev. V večjih obrtih z višjo stopnjo mehanizacije je treba uvesti tudi več delovnih izmen. — Obrti, ki služijo samo občasnim potrebam prebivalstva, je ustanavljati le v večjih industrijskih središčih v okraju, medtem ko je po manjših občinah ustanavljata obrti, ki služijo za kritje dnevnih potreb zlasti kmetijstva oziroma take obrti, ki imajo specifične pogoje za razvoj v nekem kraju glede na delovno tradicijo, surovinsko bazo itd. Zaradi predvidenega povečanja obrtnih zmogljivosti v družbenem sektorju je računati še z večjo preorientacijo zasebnega sektorja obrti na uislužnostno delavnost. Zasebna obrt se bo razvijala predvsem v uslužnostni delavnosti, in to v onih krajih, kjer je obrt na splošno slabo razvita ali je sploh ni. Za smotrni razvoj obrtnih zmogljivosti, zlasti pa za povečanje obrtniške mreže po nadaljnjih smernicah tega družbenega plana, so v prvi vrsti odgovorni občinski ljudski odibori in obrtna zbornica z zborničnimi pododbori. V zvezi s tem računa ta družbeni plen prt krepitvi obrtne mreže,, zlasti pri ustanavljanju raznih servisov, tudi na sodelovanje gospodarskih organizacij izvenobrtne panoge. Računati je s tem, da bodo te gospodarske organizacije uporabile za te namene okoli 150,000.000 din svojih razpoložljivih sredstev. Industrijske in druge gospodarske organizacije naj v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori in z obrtno zbornico ukrenejo vse potrebno, da se bodo osamosvojili vsi tisti stranski obrati, ki lahko s svojo delavnostjo zadovoljujejo širši krog porabnikov, zaradi česar se bodo te gospodarske organizacije lahko tudi v večji meri posvetile razvijanju svoje osnovne delavnosti in si s tem zagotovile rentabilnejše poslovanje. Sredstva iz okrajnega družbenega intvcsticijskega sktčuki, ki lxxlo namenjena za investicije v osnovna sredstva na področju obrti, bodo znašala okoli 260,000.000 din tor bodo uporabljena prvenstveno za kritje obvczroiih deležev na investicijah, kii se financirajo iz zveznih in republiških virov, dletoma pa tudi za graditev novih lokalov in za opremo teh loka-lav za najdeficirtannejše obrtne stroke, Z investicijsko politiko in z drugimi ukrepi je zagotoviti tudi učinkovitejše sodelovanje med posameznimi obrtnimi organizacijami in med obrtjo ter industrijo predvsem z namenom, da se na ta način zagotovi boljša izraba obstoječih osnovnih sredstev, zlasti mehanizacije. 'V zvezi s teni naj okrajna obrtna zbornica- skupno z občinskimi ljudski mi odbori pripravi ustrezne programe toh kooperacij. Na splošno je težiti k ustanavljanju takih obrtnih delavnic, kjer bo zaposlenih okrog 25 delavcev. Obrtna zbornica mora tudi v sodelovanju s pristojnimi organi podi vzeti učinkovite ukrepe za strokovno usposabljanje obrtnih kadrov, zlasti pa za povečanje števila učencev v gospodarstvu, medlem ko bodo morali občinski ljudski: odbori s primemo izbiro vodilnega kadra v obrti zagotoviti strokovno vodenje obrtnih obratov. Podvzeti je tudi ekonomske ukrepe za povečanje števila vajencev pri deficitarnih obrtih. Z doslednim izvajanjem prej navedenih ciljev in smernic je pričakovati povečanje družbenega bruto proizvoda obrti od 6.767,000.000 dinarjev v letu 1956 na 11.054,000.000 din v letu 1961, to je za 65,4%. Pri tem se bo družbeni bruto proizvod v družbenem sektorju povečal za 78,2%, v zasebnem sektorju pa za okoli 20 %. V planiranem obdobju se bo s tem v zvezi vključilo v obrt 3339 novih delavcev, in to zlasti v stavbna, kovinski ju elektro stroki. (V številu na novo zaposlene delovne sile so zajeti tudi delavci, ki so bili doslej zaposleni v splošnih kmetijskih zadrugah.) S takim povečanjem števila zaposlenih v obrti se bo povečalo število obrtnikov skupno z vajenci od 27 v letu 1956 na 30 v letu 1961 na 1000 prebivali cev. Za pospeševanje obrtne panoge po smernicah in ciljih tega družbenega plana bo potrebnih v letih 1957 do 1961 okoli 1.610,000.000 din investicijskih sredstev za investicije v osnovna sredstva. Potrebno materialno podlago za te investicije je treba zagotoviti po načelu koncentrirane in kombinirane porabe razpoložljivih sredstev, ki bodo na razpolago v okraju oziroma iz sredstev federacije in deloma tudi republike. Družbeni plan računa s tem, da bodo občinski ljudski odbori uporabili za pospeševanje obrti najmanj toliko sredstev, kolikor jih obrt vplačuje v njihove družbene investicijske sklade. Sredstva občinskih družbenih investicijskih skladov, ki bodo namenjena za obrt, bodo predvidoma znašala 291 milijonov dinarjev, medtem ko si je zlasti zn povečanje gradbene delavnosti zagotoviti tudi sredstva iz splošnega investicijskega sklada. Z investicijami bodo doseženi zlasti tole rezultati: Usposobljenih Ivo 120 novih delavnic z okoli 15.220 riV površine, za opremo novih lokalov bo uporabljenih 760,000.000 din, za zamenjavo in dopolnitev opreme v že obstoječih lokalih pa okoli 470,000.000 dinarjev. 16. poglavje Vodno gospodarstvo Za investicije v vodnem gospodarstvu bo uporabljenih okrog 1,23i2,000.000 din, ki bodo zagotovljeni prvenstveno iz prispevkov vodnih gospodarskih skupnosti in ki bodo uporabljeni v prvi vrsti za regulacije, melioracije in hudournike. Četrti del RAZVOJ PODROČIJ DRUŽBENEGA STANDARDA 17. poglavje Knlturnopposvetna delavnost 1 Šolstvo 1. V planiranem obdobju je kljub degresivnemu tipu prebivalstva pričakovati še vedno znatno povečanje šoloobveznih otrok, ki bo znatno močnejše od naravnega prirastka prebivalstva, tako da bo znašalo povprečno povečanje šoloobveznih otrok 2,5 %, naravni prirastek prebivalstva pa le 0,99 % letno. Se močneje bo predvidoma raslo število učencev v strokovnih šolah zaradi velikih potreb naglo se razvijajočega gospodarstva po strokovnem kadru. Računati je s tem, da se bo število učencev v okraju povečalo od 63.207 v letu 1956 na 77.025 v letu 1961, to je za 22 % oziroma povprečno za 4,5 % letno. 2. Upoštevaje sedanje stanuje šolstva in demografske činitelje ter razvitost proiizvajalniih sil v okraju, je treba dati v planiranem obdobja prednost investicijam v šolstvu, zlasti v obveznem in strokovnem šolstvu pred drugimi investicijami na področju družbenega standarda. Poleg tega je treba doseči še tele smotre: — s povečanjem zmogljivosti šolstva je doseči, da bo leta 1961 pouk le v dveh izmenah; — s povečanjem funkcionalnih izdatkov (za učile ni drugo) je omogočiti kvalitetnejši pouk; 1 — izdelati je program šolske mreže za obvezno šolanje, v katerem je treba zagotoviti zidanje šok predvsem v industrijskih središčih, možnosti medsebojnega iz popoln jevan ja šol, čim boljšo izrabo šolskega prostora, povezavo z ustreznimi gospodarskimi in negospodarskimi delavnostmi in vse druge gospodarske in družbene pogoje, ki so ptrebni za smotrni razvoj šolstva; — zagotoviti je dopolnilno šolanje odraslih osebi zlasti pa gospodarskih kadrov; — v večji meri kakor doslej je zajeti v šolanje defektne otroke; — v večji meni je prilagoditi šolanje kadrov potrebam prakse; — zagotoviti je boljše pogoje za izvajanje telesne vzgoje na šolah; — zagotoviti je izboljšanje stanovanjskih pogojev učno vzgojnega kadra; — zagotoviti je 370 učnovzgojnih moči za normalnejšo funkcioniranje šol; — z ustreznim štipendiranjem je usmerjati dijake v tiste sole, ki ustrezajo razvoju gospodarstva v okraju. 3. Za investicije v šolstvu bo vloženih skupaj 3.979,000.000 din ati letno povprečno 796,000.000 din- Ta sredstva lxxk> uporabljena predvsem za tele namene: — za povečanje zmogljivosti v obveznem šolstvu v skladu s naraščam jem učencev in povečanjem učilniške površine od 1,1 m2 v lotu 1931) na 1,19 m2 v letu 1961; — v drugih šolah (brez strokovnih šol) se bo povečala površina učilnic v skladu s povečanjem učencev, zaradi česar bo uporabljenih 1210,000.000 din investicijskih sredstev, medtem ko lx> za nadomestitev obstoječega šolskega prostora uporabljenih okoli 309,000.090 din sredstev; — za povečanje zmogljivosti strokovnega šolstva in z njim povezanih i ute mulo v lx> vloženo v ustrezne investicije okrog 1.350,000.000 dinarjev. Naj'večjj objekt, ki bo predvidoma dograjen do leta 19<>1, bo zgraditev središča strokovnih šol za strojno in električno stroko, z zmogljivostjo ijcZ'-tO učencev, s 44 učilnicami, z delavnicami in laboratoriji. Zlasti za investicije v obveznem šolstvu bo treba uporabiti znatni del fakultativnih dohodkov občim, predvsem iz naslova doklad v skupnem znesku okoli hi"5 milijonov dinarjev. Računati pa je s tem, Centru strokovnih šol v Ma-■"iborut, — telovadnico gimnazije v Ravnah na Koroškem, — športno halo v Mariboru. 18. poglavje Zdravstveno-socialna delavnost 1 Zdravstvo 1. V plamii,ranem obdobju je predvideno povečanje zmogljivosti zdravstvenih zavodov v skladu s povečanim številom prebivalstva in njegove- strukture ob prednostnem razvijanju preventivne zdravstvene službe. Osnovni cilji za razvoj zdravstvene službe do leta 1961 so tile; — Preventivna zdravstvena služba ima prednost tako v pogledu dodeljevanja finančnih sredstev kakor tudi glede kadrovske zasedbe. — Izboljšati in razširiti je treba obstoječo mrežo preventivno ainbuilantno-polikliničniih zavodov in njihovih strokovnih enot kakor tudi obratnih ambulant v ■ gospodarskih organizacijah z nad 300 zaposlenimi delavci in uslužbenci. — V občinah, kjer ni zdravstvenih domov, je treba le-te zgraditi, predvsem pa razširiti mrežo preventivnih in ambula-nitno-polikliničnih zavodov v skladu z najnujnejšimi potrebami. — Lekarniške mreže ni treba širiti: v občinah, kjer lekarn ni, pa je ustanoviti lekarniške postaje ali organizirati depoje zdravil pri zdravstvenih domovi,h in postajah. — V reševalnih postajah je postopoma nadomeščati iztrošena vozila z novimi. — Razširiti in funkcionalno je dopoluii-ti bolnice v Mariboru, Ptuju, Slovenjem Gradcu in Ormožu. — Sedanja splošna bolnica v Črni ne bo večala svojih kapacitet in se ne bo dalje razvijala. Splošne ambulante in dispanzerji zdravstvenega doma v Crni naj se preselijo v novi prizidek, ki je bil namensko zidan za zdravstveni dom. V prostorih te bolnice naj se postopno uredi bolniški oddelek zdravstvenega doma i-n inštitut za saturnizem. — V skladu s povečanimi potrebami je treba iz-popolnjevati zasedbo zdravstvenih zavodov z ustreznim medicinskim kadrom. — Mreža zdravstvenih zavodov naj bo funkcionalno povezana, tako -da bo pomenil okraj zaključeno zdravstveno območje. 2. Za izvedbo prednjih nalog bo vloženih v investicije v zdravstvu okoli 2.2t4.000.(MX) din sredstev. Sredstva bodo uporabljena v prvi vrsti za: — investicije v preventivni in ambulantno-poli-kliiniemii službi, — povečanje skupnega posteljnega sklada za 335 postelj im za dopolnitev funkcionalnih prostorov v bolnicah in — za zamenjavo 10 % obstoječega posteljnega sklada. Družbeni plan računa s tem, da sc bo razširitev zmogljivosti bolnic financirala predvsem iz zveznih, republiških in okrajnih sredstev, obratne ambulante iz sredstev gospodarskih organizacij, drugi zdravstveni zavodi pa iz sredstev občin. Da bi vskladili najnujnejše potrebe z zdravstvenimi zmogljivostmi in zaradi čim ekonomičnejšega izvajanja investicij v zdravstvu, je treba uveljaviti tale načela: — Razširiti je mrežo preventivnih in ambulant-no-polikliničnih zavodov v skladu s potrebami, ki izvirajo iz populacijskega razvoja okraja, postopne uvedibe zdravstvenega zavarovanja kmetijskiih proizvajalcev in razširitve pogodbenega zavarovanja. — Občine naj izdelajo načrt mreže zdravstvenih zavodov, kolikor načrta ne bo mogoče uresničiti v tem petletju, ga je treba izvajati tudi po letu 1%1. — Mreža zdravstvenih zavodov mora tudi izpolniti vrzeli, ki so nastale zaradi ukinitve zasebne prakse. — Investicije je izvajati praviloma po tipiziranih projektih s težnjo, da se za razširitev zdrav st vene službe uporabljajo že obstoječe stavbe. 2 Socialno varstvo 1. V planiranem razdobju se bo posvečala večj. skrb varstvu mater in otrok, zaradi česar naj zlasti občine v sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi, gospodarskimi organizacijami in prebivalstvom v večji meri razvijajo osnovno varstvo otrok v okviru dečjih jasli, dnevnih zavetišč, šolskih kuhinj in igrišč. V okraju je potrebna še večja skrb za varstvo starih in onemoglih oseb, medtem ko je defektne osebe usmerjati na rehabilitacijo. V socialdem varstvu je treba upoštevati tele naloge: — Dečji domovi morajo si užiti predvsem rejniškemu centru, od koder se bodo otroci usmerjali k rejnikom. V zvezi s tem je povečati zmogljivost deč-jega doma v Mariboru na 50 postelj. — V mladinske domove je vključevati predvsem otroke iz vzgojno zanemarjenega okolja, medtem ko je otroke, ki bi morali v domove iz ekonomskih razlogov, usmerjati k staršem, rejnikom in v dijaške domove. — Posebno 'pozornost je posvetiti profesionalna rehabilitaciji mladine. — Povečati je tudi funkcionalno sposobnost zavodov na področju socialnega varstva. 2. Skupne investicije v socialnem varstvu bodo znašale predvidoma 224 milijonov dinarjev ter bodo zagotovljene prvenstveno iz sredstev okrajnega proračuna, republike in okrajnih zavodov, deloma pa tudi iz sredstev gospodarskih organizacij. Prednostni vrstni red investicij bo tale: — rekonstrukcije za prilagoditev domov upokojencev in oskrbovancev novim nalogam, — preureditev in funkcionalna izpopolnitev mladinskega doma v Slivnici in doma »Slave Klavora«:, — graditev in oprema zavoda za rehabilitacijo invalidov, — ureditev novega doma oskrbovancev in upokojencev, — priprave za zidavo zavoda za debilno in gluho mladino. 19. poglavje Stanovanjsko-komunaina delavnost 1 Stanovanjska delavnost 1. Velika potreba po novih stanovanjih ni v sorazmerju s sedanjo stopnjo razvoja gospodarstva v okraju, zlasti pa gradbeništva. Razpoložljive možnosti zaradi tega ne dovoljujejo, da bi se stanovanjski problem rešil že v tem petletnem obdobju, zaradi česar ga je treba reševati na število novo zaposlenih naraščalo počasneje kot doslej im da se bo odvišna delovna sila,iz gospodarskih organizacij izločila. 2 1. Okrajni ljudski odbor, ljudski odbori občin in mestni svet bodo s svojimi tekočimi družbenimi plani, odloki in z drugimi predpisi zagotovili izvajanje osnovnih ciljev in smernic, danih v družbenih planih gospodarskega razvoja federacije, republike in okraja, z osnovnim ciljem doseči stabilno povečanje proizvodnje in osebne porabe ter družbenega standarda. 2. Gospodarske organizacije morajo na podlagi tega plana izdelati svoje perspektivne plane, investi-ciijske programe, generalne projekte in drugo ekonomsko-tehnično dokumentacijo kakor tudi tekoče letne plane s tem, da upoštevajo osnovne cilje in smernice, postavljene v letnih in perspektivnih družbenih planih ljudskih odborov. 3. Zaradi skladnejšega razvoja bresta Maribora sprejme ob sodelovanju občinskih ljudskih odborov v mestu Mariboru perspektivni plan razvoja mesta mestni svet. V tein planu je zlasti obdelati razvoj tistih delavnosti družbenega standarda, ki so pomembne za razvoj mestu kot celote. Regionalni plan gospodarskega razvoja je treba izdelati za daljšo dobo za zahodno območje okraja predvsem glede na problem višinskih kmetov in za območje Haloz predvsem gledie na problem gospodarske zaostalosti tega območja. 4. Zbornice, okrajna zadružna zveza in združenje kmetijskih gospodarstev morajo v soglasju z gospo- darskimi ♦organizacijami, katere združujejo, sprejemati svoje perspektivne in letne plane s področja svoje delavnosti. Navedene organizacije so dolžne pomagati gospodarskim organizacijam pri sprejemanju njihovih planov in jim nakazovati cilje in naloge tega plana kakor tudi možnosti za njegovo uresničitev. 5. Sveti okrajnega ljudskega odbora ter vsi organi državne uprave morajo spremljati izvajanje tega plana in predlagati ljudskemu odboru ukrepe, ki so potrebni za njegovo izpopolnitev. 21. poglavje 1. Dokumentacija k družbenemu planu gospodarskega razvoja okraja Maribor za razdobje od 1957. do 1961. leta je sestrami del tega plana. Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. Gospodarski odnosi in rezultati, ki so bili < los e ženi na podlagi družbenega plana za leto 1957, se štejejo v izpolnitev tega planu. St. 01/1-9856/1 Maribor, dne 27. maja 1958. Predsednik OLO: Milan Apih 1. r. PREGLED »URADNEGA LISTA FLRJ« št. 32 z dne 13. avgusta 1958: 620. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o redu v lukah. 621. Prečiščeno besedilo uredbe o gradbenem projektiranju. 622. Prečiščeno besedilo uredbe o gradnji. 623. Pravilnik o posebnem dodatku tehničnega osebja v službi organov za notranje zadeve. 624. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o kakovosti živil in o pogojih za njihovo proizvodnjo in promet. 625. Odredba o spremembi odredbe k uredbi o uporabi investicijskih sredstev v letu 1958. 626. Odredba o razdelitvi sredstev, dodeljenih splošnemu investicijskemu skladu iz gospodarskih rezerv federacije. 627. Odredba o spremembah in dopolnitvah seznama kmetijskih strojev, priprav in naprav, za katere velja regres. 628. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih na morskih ladjah. 629. Navodilo o spremembi navodila o načinu in postopku za izdajanje dovoljenj za uvoz cestnih motornih vozil. 630. Odločba o kategorizaciji delovnih mest tehničnega osebja na ladjah in drugih plovnih objektih za gospodarske namene v podjetjih notranje plovbe. 631. Odločba o določitvi območja okrajnih javnih tožilstev v Brežicah in v Trbovljah. 632. Odločba o novih poštnih frankovnih znamkah. 633. Odločba o jugoslovanskih standardih s področja osebnih zaščitnih sredstev. 634. Odločba o jugoslovanskih standardih s področja tekstilne industrije. 635. Seznam kemičnih sredstev za varstvo rastlin, za katera je bilo izdano dovoljenje za promet v Jugoslaviji izdaja Časopisni zavod »Uradni Ust LRS. — Dlrektoi m odgovorni urednik: Jože JuraC - liska tiskarna »Toneta Tom916a» val v Ljubljani — Naročnina: letno U00 din — Posamezna Številka do 8 strani 10 din, vsake nadaljnje t strani 1 din vet - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu posamezne Številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. RrlavOeva i5a ooStnl oredal 838 — Telefon direktor In knjigovodstvo: 20-701 uredništvo In uprava: 23-579 — Čekovni raffun: 800-704/2-830