Slovenski junaki — strahpta- lijanov. Iz pisnia z italijanskega bojiSCa priobčui^mo tale zanimlv odlomek: Kako se nas Italijan boji, naj^ pokaže slejaioči primer: Pred nami ]ih je kot mrarvljinciev. Nekateiib fete smo jim dobro postrigli. Poveljnik bi jih lahko sesekal na kosoe, pa n© bodo ve6 naskofiili, Prav do~ bro slišimo, kako jih časltniki vspodbujajo za napaft, ali vojaki pravijo: ,,Non voglio, i me mazza!" (Nočom, mo bodo ustrelili!) Nekiega dne po 36urn©m nieprestanem streljaniu — bilo je kakor na sodni dan — slišlmo, kako jih major navdu&uje za napad. Imenuje se Cappl, slišimoT kako ga imenujejo: ,,Signor maggfor© Cappi!" ^Slgnor oapitano Bonetti" itd. Jedro njegovega govora ie bilo: ,,Naše topništvo je uničilo one» otroke, Pravo voisko so jim pobili Srbi in Rusi! Gori ni več žive dtu še. Poglejte, podrti so nphovi okopi. ^Arampi coiiamoci Iratel'i! Avanti Savoja!" (NapOdimo jih, bra^fr^ Naprej Savojska!) Mi ga poslu^amo. Vidimo, kako so se za«6eli približevati. Pustimo jili, da pridejo bližje. Naenkrat ustrelimo. Gledam in posluSam in ^L šim, kako vpijejo: ,,Vara, vara! Sono vivi! Tutti, tutti! Non e vero che son morti oom© Wa detto maggiore! (Glej, glej! Živi sol.Vsi, vsi! Ni res, da so mrtvi, kakor je rekel major!) Hitro pri&no bežati. Major raaha s sabljo, naj se vraCajo, Ali ne bi jih nobeden ustavil, takfl beže. A za vsako granato, ki eksplodira kakor vulkan nad nami, vzdigujejo glavo z oko* pa. Slišimo jih, ko vpijejo: ,,Adesso sono frutti! La nostra granata li ha uccisi tutti!. (Sedaj so pe6eni. Naša granala je vse pobila.) Naj le pridejo blizu, iim bomo že pokazaii, da smo še živil