ClTATELJI! Prosimo, poglejte ha številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS
Osi slovenskih delavcev~v Ameriki.
CSsm Matter Bgyfwnbpr 25th. l»4t at the Part OffWa a* Maw Ink. N. I, wo
Ad af Cacwnaa mi March M. lfflt.
ZA NEKAJ VEČ KOT
na dan dobivate ... C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (Ixriana labet. nedrij In araxnikar
ČITAJTE, KAK VAS ZANIMA
No. 165. — Štev. 165. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 20,1942 — ČETRTEK, 20. AVGUSTA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I>
VEŽBANJE ZA VPAD
ZAVEZNIŠKI VOJAKI, MED NJIMI TUDI AMERIŠKI RANGERS, KI SO ISTO KOT ANGLEŠKI COMMANDOS NAPADLI MAJHNO FRANCO SKO PRISTANIŠČE DIEPPE V FLANDRUI TER SO SE BORILI Z NEMCI 9 UR. — TO JE BILO VELIKO VEŽBANJE ZA DRUGO FRONTO IN PRIŠLO JE DO PRVE VELIKE BITKE PO PADCU FRANCIJE. V TEM NAPADU SO BILI ANGLEŽI, AMERIKANCI, KANADCI IN SVOBODNI FRANCOZI
Pod zaščito bojnih ladij in pod 4'dežnikom" aeroplanov so zavezniški vojaki v velikem številu na majhnih, pa hitrih čolnih pripelj ali s seboj tanke ter stopili na breg pri Dieppe ju. Takoj spočetka so razbili baterijo šestih topov, municijsko skladišče, radio postajo in protizračno baterijo, nato pa so se naglo umaknili, kot je bilo določeno.
Oib tej priliki je prišlo tudi do velike mračne bitke, v kateri so Angleža izgulbili 95 aeroplanov, toda pravijo, da so prav gotovo uničili 82 nemških aeroplanov, 100 drugih pa je bilo poškodovanih ali celo uničenih.
Ako je angleško domnevanje pravilno, da imajo Nemci v za-padni Evropi 500 aeroplanov. tedaj se more ta poiskusni napad ali vpad označiti kot zelo usipešen, kajti uničeua je bila ona t retina nemške zračne sile na zapadu in je bilo s tem Rusiji mnogo pomagano, kajti izgubljene aeroplane bodo morali nadomestiti in sicer z ruske fronte.
Včerajšnji napad je bil podo-iben prejšnjim commandos napadom, samo da je bil mnogo večji in brez dvoma tudi zelo drag poiskus. Včeraj so tudi prvič pri sličnib napadih pripeljali s seboj tanke.
Napad je bil tako zelo velik, da so se Angleži bali, da bodo francoski prijatelji mislili, da je prišel dolgo pričakovani vpad in da «e j* pričala druga fronta. Žito »o kanalu zatem, ko so se pričeli boji angleški .šeroplani trositi po bližnjih krajih svarilo, ki naj bi prebivalcem povedalo, da je zopet samo navaden napad.! To so Angleži storili v namenu, da se Francozi ne bi dvignili in bi pričeli napadati Nemce, kot se je zsrodlo pred mesecem, ko so angleški commandos napadli St. Nazaire in so jim FVan-oozi pomagali, vsled česar so Nemci prijeli več sto Francozov in jih tudi mnogo vstrelili.
Nemci pa so se takoj poba-hali, da so odbili prav velik in pravi zavezniški vpad v Francijo in so ves dogodek popihali kot drugi Dunkirk.
Angleži niso sporočili, koliko bojniih ladij in aeroplanov je bilo pri tem napadu, toda ljudje ob obrežju pravijo, da toliko ladij in aeroplanov niso še nikdar videli in da je Čez Rokavsiki preliv letelo najmanj 1000 aeroplanov. Angleško poročilo tudi ne omenja število vojakov, toda Hitlerjev glavni stan je sporočil. da je bila "skoro divizija." Nemško poročilo tudi pravi, da so se vojaki izkrcali iz .300 do 400 Čol-
Rusi izgubili Krasnodar
Rusi so izpraznili Krasnodar, važno železniško križišče ob Kubanu, lin se umaknili proti Novorosisku ob Črnem morju.—
Na fronti pred Stalingradom so Rusi odbili več nem ških napadov s tanki in motorizirano infanterijo. Ravno tako so se uspešno bojevali pri Kleckaji in Kotelnikovu.
Rusko poročilo dalje pravi, da v kolenu Dona zapa-dno od Stalina ni bilo nikakih izprememb.
Na celi fronti od Kavkaza pa do Leningrada in Baltika je bilo uničenih 44 nemških tankov in ubitih nad 1150 vojakov.
Petdeset nedolžnih žrtev "Novega reda"
V Jesenicah so bili dne 18.4.1942. ubiti trije nemški vojaki in obenem z nijimi različni narodni izdajalci: " Block -leiter" Andrej Jakelj, župan Karol Lukman, mesar Jam nik France iz Kranja in neki mesar iz Šenčurja. V znak maščevanja so Nemci ustrelili 50 talcev, katerih imena slede:
i i
Delavske vesti
Delavci v tovarni aluminija groze s stavko
De avci v tovarnah General C'alble korporacije v Bavonnu, ki so zadnji teden oklicali stavko, so 18. avgusta zvečer glasovali, da sprejmejo odločb War Lalbor Boarda, ki je zavrnil njih zahtevo za 10% poviška pri plači.
Predstavniki vlade a» apelirali na delavce, naj vzdržijo mir v tovarnah in s tem omogočijo mornarici Zdr. držav, ki je prevzela vodtstvo tovarn za časa >-tavke, da uporabi svoj čas in svoje moštvo za borbo proti sovražniku.
Delavci, pod vodstvom Mihaela Petrarkiana, so nato »prejeli resolucijo, ki apelira na predsednika Boosevelta, da umakne mornaruško oblast iz prizadetih tovarn, ter zopet vzpostavi privatno vod>*tvo.
Unija bo adaj pričela nova pogajanja z drnžibo in sicer na podlagi WLB določbe.
Avtna (industrija bo izdelo-j vala za 12 milijard dolarjev orožja in vozil na leto
M van Macauley, predsednik' avtnega sveta za vojno nroduk-pijo, je dejal v torek v Detroitu, ua 1ki avtomolbilska industrija kmalu mogla producirati za l-milijard dolarjev vrednosti o-( rožja in raznih armadnih vozil,! če bo imela ua razpolago ves potreben materija!.
Sedaj proizvaja ta i ud ust ri-j ja letno za 5 milijard dolarjev, vrednosti orožja in vozil ter tankov, kar je 20 odstotkov več
VODITELJA največjih a-meriških delavskih skupin, ki bosta pričela razgovore za edinost med delavstvom.
Phillip Murray,
predsednik Kongresa industrij škili organizacij (CIO)
William Green,
i . • —.-i	-------' ***** 20od«tonro\ .(predsednik Ameriške delavske
nov, katere je ščitilo 1- do lo« ne^Q je bila redna produkcija	federacije ( ^FL)
križark in mnogo aeroplanov.j v mirnem ča,su> Produkcija se)
Zet onimi, ki so je Ibila po nemilem za t rdi In
''plavajoča rezerva" Šestih( veča z vsakim dnem.
transportnih in treli tovornih,	---
parnikov, še vieje proti severu Divja stavka v Bayonnu pa je bilo drugo br odo v je 26 je končana
transprotnih parnikov. Dalje! Dela^ v pitfrrfburgbBkem pravi nemško poročilo, da jej Alooa tova
■bilo vjetih 1500 vpadnikov, več sto jih je "bilo uWtih in uničenih 28 tankov.
Na Goreniskem
-*e, i ak real i pa je podvojila od časa napada na'	.	...
zHtrdUn Pearl Harbor in se stopnjema zahtevajo pokanje place... ki
jim po pravici gre.
WLB je pa dejal, da so «le-lavci v aluminijskih tovarnah že dobili povišanja plač, ki zna-/ saj o več kot 15%, zaradi česar | v pnutjDungiifiifni zahtevo za dolar poviška na; mi za izdelovanje je dan je Vojno-delavski svet aluminija so zagrozili, da okli- ^zavrnil.
če jo stavko, ako WLB ne spremeni svojega oddoka v zadevi njih zahteve povišanja plače. Delavci so tudi izrazili željo, da predsednik posreduje v sporu
Unija aluminijskih delavcev pripada CIO organizaciji.
Prvo dborovanje nacionalne direktno, ker po zatrdilu Nick? socialsitične stranke je bilo na1 Zonaricha, predsednika unije Jezerskem. (Jovoril je okrožni teh delavcev, se odlok War La-vodja iz Kranja. Bilo je govora (bor Boarda sme smatrati za o boljševizmu, O sovražni pro-J skrajno krivično potezo na-pagandi, o zimski pomoči, o pram delavcem. Odlok postav-
prehrani in drugih važnih za-' Ija v»o aluminsko industrijo v devah.	' nevarnost srtavke, ker delavci
V Ptuju
Višja šola v Ptuju je bila odprta dne 2. marca. Šolo bo
vodil profesor dr. Schneider. Ob otvoritvi je nastopilo več govornikov, ki so pozivali mladino, naj se izkaže dostojna narodno socialistične vzigoje.
Bernik Stano, roj. 7.11.1913 Dolinar Franc, Tržič, roj. 4. 10.1903
Malrne Ivan. I>olina, roj. 28. 3.10
Zorman Fraw, Tržič, 26.1. 1907
Ster Jože, Tržič. roj. 26.J. 1898
(Neimenovan.) . Arhar Ivan. Svet je. roj. 9. 1.1912
Jezeršek Pavel, Kranj, 8.1. 1922
Golob Peter, Praprotna, roj.
27.2.1878 Markič Leopold, Zauckeu,
roj. 29.8.19«H Strehovec Ivan, Primskovo pri Kranju, roj. 21.1.1911 Steržič Ivan, Hotavlje, roj.
6.5.1912 K on jšek Ivan, Ljubljana, rojv
12.2.1920 Kutin Andrej, Stražieče pri
Kranju, roj. 11.11.1909 Godec. Tomaž, Bohinjska Bistrica, roj. 15.12.1905 Pestotni'k Miha, Kostanj,
roj. 27.9,1906^ Benedik Fraws, St razišče pri
Kranju, roj. 30.11.1885 Zvab Drago, roj. 8.8.1922 Rakovec Lojze, Struževo,
roj. 19.6.1899 Jan Marjan, Kranj, roj. 2± 1.1922
Retel Anton, Podrtina. roj.
14.5.1922 Krt Ivan, Kranj, roj. 22.10. 1919
Zlatnar Milan, St razišče pri
Kranju, roj. 20.10.1912 Gros Avigust, Kokrica pri
Kranju, roj. 20.8.1914 Dolenc Ciril. Orehek pri
Kranju, 2.7.1903. Sifrer Anton. Ža-bnica. roj.
8.6.1911 Kovač Franc. Zg. Pirniče.
roj. 19.10.1911 Bergant
PEE J TUJCI — SEDAJ AMERIŠKI DRŽAVLJANI
Po novi postavi postane vsak tujec po treli mesecih vojaške službe ameriške državljan. Vo;aki ua sliki jo tujci, toda sedaj so že ameriški državljani in prvi na levi s-trani je
Hrvat John Bonič.
Armada bo vpoklicala može in družinske očete
Iz urada generala Lewisa B. Hersheya, direktorja na-
Oman Ivan, Vintgar, roj. 28. 10.1908
Pintar Rudolf, Stražišče pri
Kranju, roj. 6.4.1914 Hafner Franc, Stražišče pri
Kranju, roj. 14.10.1922 ________^_____________________^ _________
Hafnor.^la^?i,^t,1H1z^-e pnj bornega oodseka, je bilo podano mnenje, da bodo Zdr.
države kmalu začele rekrutirati vojake iz razredov 1-B in 3 A, kar pomeni, da bodo s tem podvrženi vojaški službi tudi oženjeni moški, ki imajo družine in oni brez otrok.
Ted Luther, ki je govoril v Bostonu pred neko legijonar-sko organizacijo, je dejal, da
Kranju Hafner Marija, ml., Stražišče pri Kranju, roj. 29.1.1914
— Jugotlav tnf;rmiti3» Cer>t«r
Jan Masaryk podal razliko
med Američani in Britanci Xaboni1 t*lbor trajno nerad
j poseže v družiusko življenje a-Jan Masaryk. zunanji mini- meriškega prebivalstva, toda iz ster češke vade v Londonu, se razloga, ker je v razredu 1-B
..... je pred nedolgo vrnil iz Ame- malo moških, ki bi jih naborni
Ludvik, Senicica,j rUje v Anglijo in je ob tej pri-' odbor mogel vpoklicati in ker roj. 14.8.1906	| dejal, da obstoja temeljna je razred 1-A že skoro docela
Jenko Franc. Primskovo pri razlika med Američani in An- izčrpan, ter je število onih. ki Kranju, roj. 29.1.1922 gleži. Medtem, ko Angleži ij"- v letošnjih mesecih dosezajo
■bijo svoj "cricket", igrajo A-] starost 20. let, primeroma maj-meričani -žogomet in Masaryk ijno^ -je ^jbor pravi, da se je skušal »skozi dobo več let poglobiti v angleško igro "cricketa", na ameriški žogomet pa da se tako razume pri lično dobro, ker jc pri tej I isrri celo sam sodeloval.
V kolikor >e torej Masaryk
Pestotnik Jože, Kostanj, roj.
11.3.1911 Urankar Cecilija, Kostanj,
roj. 29.11.1921 Bartel Ivan, Kranj, roj. 9.9, 1919
Pajer Slavko, Sencu r pri
Kranju, roj. 21.11.1918 Zan Jožef, Kranj, roj 2.2. 1903
(»krožnik Polde, Jesenice,
roj. 4.11.1905 Iskra Janez. Koroška Bela,
roj. 11.12.1914 Mezeg (pravilno Mežek) Bogo, Žirovnica, roj. 12. 10.
1912
Svetina Franc, Žirovnica,
roj. 28.10.1912 Robič Pavel, Jesenice, roj.
23.4.1897 Kavalar M ar j a, Javornik,
roj. 2.2.1915 Erlič Pavla, Stražišče' pri
Kranju, roj. 20.1.1919 Bertoncelj Ivan. Javornik,
4.11.1906 Hnmkaveo Martin. Dobrava,
roj. 26.10.1906 Jelene Alei, Javornik. roj.
10.10.1913 Volf Tomaž, roj. 19.12.1877
primoran vpoklicati tudi take, ki imajo družine ali osebe, katere so odvisne od njih zaslužka.
rom ne zaveda, da smo v vojni in da moramo doprinesti gotove žrtve."
Število oseb, ki >o odvUne od registriranega moškega v razredu B-l in 3-A, bo odločalo, da li bo dotični vpoklican takoj
razume na eno in drugo sport-: Hu morda pozneje. Luther je no igro obeh narodnosti, pra-j dejal, da se 'bo moške iz teh vi, da je prišel do zaključka,! razre(|ov najbrž rekrutiralo po da je ta vojna, kakor žognme- sledečem redu: t na i^ra in ne k(»t "cricket",	.
katerega se človek le , težavo! / ^	v >a^lu]
nauči spretno igrati. Surer sta i^obm za omejeno službo
vanje) bodo na novo klasitici
oba športa prvovrstna, po Ma-
ear\*kovem mnenju, ali v tej vojni je treba, kakor pri žo^ro-metu, včasih nag'o napraviti zaključek ter prestreči nas pro- ca ni. tniku dostop do nje, če le nanese tako prilika.
rani in vpoklicani.
2) Oženjem moški brez otrok ali odvisnih o^eb, bodo vpokli-
Američani iu Angleži so prvovrstni soortniki, v kolBtor
• v it
.'i) Oženjeni moški ki imajo otroke ali odvisne osebe, bodo vpoklicani.
... ... ... . ... v Lokalne nalborne komisije, ki
se njih priljubljenih tr tice,	de
ali Američani vcasi prehitro ^ napravijo zaključke, dočim Angleži delajo odločitve prepočasi—primerno nsfla-^iti ta dva narodna pojava je predpogoj naše zmage, je dejal Masaryk.
— ONA.
rt noci v tednu, bodo zdaj po-evane. da delajo vsako noč v tednu, da se čimprej na novo vpiše in dodeli bodoče vpokli-cance, je dejal Luther.
44 Večina Američanov", je „poudaril Lutiher, use že zmi-
Vlada naj bi kontrolirala dostavo mesa
Oilsek odbora za vojno produkcijo je priporočil vladi, na j resno upošteva predloženo zahtevo, da se vzpostavi vladna kontrola pri razpošiljanju iu dostavljanju mesa v razna a-meriška mesta in kraje, da bodo mogla na ta način tudi manjša mesta dobiti potrebne količine mesa.
('lani odseka so dejali, da so tudi predložili uradu za administracijo cen sugestijo, da >*e napravi načrt za odmerjen je mesa.
OP A skuša izenačiti cene me-5-u v raznih krajih, ker se o-paža. da veliki klavni trusti o-ziroma zalagalci pošiljajo več me>sa v one kraje, kjer so cene višje, dočim kraji in mesta z nižjo "stropno ceno" ne morejo dobiti potrebnih naročil mesa. Potrebna bo najbrž vladna regulacija cen za nakupovanje živine.
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAE BONDS in ZNAMKE redno.
«1 L 4 9 N A tt O D A - T«r*
THURSDAY, AUGUST 20, 1942
VIMNOTLJIN UM
—JM
GLAS NARODA"
J Lopata*. B*e. — Plmo« of <rf ibor« officer«: 21« W18T life YORK. M. *.
49f/i Year
Xauly
mn tet ue«Vt G*tM*4m ud BolUwi. M. » Aditillminit m
flt«UMo	Ust m Amariko ln Kanado K.—'S aa pol teta
tata 91.10. — SSa H«w Tovk aa odo leto »7.— ; aa pel M le lioiwitrn aa aale lato H.-t « M
12 | ' Ju
i slo
VSE JE ZAMI&.JENQ, TIHO, PRAZNO
Ravno sedaj mi je naročnina* sikateremn. Pokoj njegovi du-paSla. Pošiljam $5,00 da nam ši, ostalim pa sožalje.
še dalje pošiljate priljubljeni list "Glas Naroda," brez katerega bi bilo težko biti, posebno v tah kritičnih časih. Radi zvemo, kaj ne godd po širni Ameriki. ■ Cel civiliziran svet j«-zapleten v vojno, ž njim na-
Od vseih najlepša povest je bila predzadnja. Ta je tudi še dobra. Ni vse zlato* kar se Sveti* Zares, kako smo sveto Verwrali v cesarja in hjegovo velikost. Molili smo in molili fcolančki, ki smo mislili, da so
■eroda* Ubija tmU Oaa
•ob« aedal] ta
•M WEST l$tk BTBBR, NSW CHeiaea 9—1*43
10**, * 1.
sa. Amerika. Potegnil jo je|fcveti, pa kaj seje dotrajalo na Hitler in Japonec,, ki mlislita,} njih prestoliih? Stimimo vsi da se bosta kosala ž njo. Ne skupaj eno samo gorečo proŠ-bosta ne, naj se vseh nas naše njo k Bogu, za zmago našega želje uresničijo, da bo naša A- presvitlega vladarja Roosevel-merika eanaigovala. Saj možje ta* in v«e naše može. in sinove in naši fantje gredo le za zana- širem Ajnerike, da bi zmagali
POSVETOVANJA V MOSKVI
Prejšnji teden so bila v Moskvi zelo važna poaveto-vauja, ki po zatrdilu ndkega angleškega vladnega fca-<topnika pomenijo velik preobrat v vojni.
Bila so posvetovanja treh velesil, ki ee bore proti Hitlerju in njegov podrepnikom v namenu, da uničijo na-< izeni in fašizem in s»ve*tu zopet odpro vrata v evobodo.
Anglija in Busy a efe imela na posvetovanju načelni k a svoje vlade, predsednika IfeoeeyeUa pa je zastopal ^arriirianu Ker pa je Harriman oe*kw zaatopnifc pred-•Hlnika Roosevelta in ker je Harrimwo i«javil, 4abe predsednik Rooeevelt potndil vse sklepe v Kremi ju, ee more reči, da je (bilo to posvetovanje med Stalinom, Olrur »lillom in Roosevelt oari.
Vsak zastopnik vlade je imel pri,sebi še svoje, polit*-
go v boj.
■Tukaj z Warrena odhajajo teden za tednom k vojakom. Z,bolj veselo dočakali, godbo in častjo so spremljani, nam pomagaj Bog!
in sovražnike pregnali v njihova gnezda. T>a bi snidenje pri tem
čne svetovalce, posebno pa se najvišje armadne častnike
Konferenca je bila tedaj največje važnosti, kar so jih -o imeli zavezniki med seboj. ^
Kaj je bilo na sestanku v štirih dneh sklenjeno, ni '•»ilo iz vojaikiii razlogov ob/avljeno.
More «e pa reči* da je biia ta kojiferenjca tako iilno lžna, da se lahko Hitler precej popraska »a ušesi. Zanj konferenca ne pomeni ne samo nič dobrega, temveč vse najhujše, kar si more Človeška pamet misliti.
Mogoče pomeni zanj neizogilbno smrt.	....
Vsi, ki so bili navzoči na konferenci, so se saj, če nič drugega, zakleli, da je njih namen in sklep Hitlerja uničiti.
Toda vseh takih sklepov — in bilo jih je že mnogo— ni mogoče izvesti. Saj preteklost je pokazala tako.
Anglija je sveto obljubila velikim in malim narodom, da jim bo pomagala v borbi proti nacizmu in fašizmu: vsi taki narodi »o bih poraženi m pod jarmi jeni, ž njimi vred tudi Francija, ki je Ob početku vojne štela nekako štiri miljone vojakov, ki so predstavljali naJ(boljšo, najmočnejšo armado na svetu
Rusi so ob proslavi vsakega svojega narodnega praa-mka zabdeevali vsem sovražnim sosedom — in najbolj Nemcem in Japoncem —da jim bodo razbili glave, ako ^ t akne jo svoj rilec v ruski zelnik in da bodo uničili vsakega sovražnika na njegovi zemlji. Danes pa imajo Nemci i oliko ruske zemlje, kolikor merijo Združene države od San Frašeisfeca pa do Mississippija.
V tej vojni 5Jiio se prepričali, kot se nikdar poprej, Ja obljube, prt-1 nje in vsi sklepi ne veljajo prav nič, pač pa samo dejanja. In Rusi sami pravijo: "Ne besed—dejanja hočemo!"	.	, ,, .
Ta posvetovanja so Ibila neobhodno potrebnas kef zahteval jih je umik rdeče arma/le, ki je edino upanje ta-vefliikov, kajti rdeča armada je dosečLaj še edina, ta se je sploh mogla braniti proti silni jekleni moči nemške armadž. In rdeča armada je rešila Anglijo, da je ni zadela ista usoda, kot skoro vse ostale evropske države, ki i lanes, ječe pod peto nemškega krvnika.	- > . : •
Sedaj pričakujemo, da bodo posvetovanj a. v KremJju Kadila Sad in prinesla resnična dejanja, ki so neobhodno potrebna, da se bodo ljudstva režila žatirateljev.
Bomo videli T
Potapljanja brazilskih ladij razkrila prebivalstvo
ko odhajajo, ali snea so težka, slovo je kaj hudo za vsakega, posefono pa za matere, ker se ne ve, če pride še nazaj ali ne. Tudi naša dva sinova «ta odšla oba v dveh mesecih, eden komaj 20 let star, in je v Illinois, pri. "Medical Training Goiqjs.V. drugi pa je v Virgini-}i~.pri'Marine Coups. Druga dva naša ainova pa sta še tik na vrsti za vpokKc. Pripravljeni moramo biti vsi, »o na najhujša in žrtvovati dosti za blagor noyev drugim pa rojstne d amovine.
{Nobeno pero ne; bo moglo opisati gorja, ki se godi v na-a&t rojstnih krajih pod trinogi. Roda <bi napisala kaj veselega, pa v teh časih je vse nekam za-mialjeno, tiho, prazno. Seve-
tPozdravjjaan z eno besedo \Tas, moja brata, veliko število prijateljev in bralcev tega li sta. Listu pa mnogo uspeha!
Ivana Šajn, Warren, Ohio.
Naš lep Slovenski jezik
• (Nadaljevanje.)
. Izobraženi Slovenci, ki so sempatja prišli med naa iE domovine, so se včasih zelo kritično iiražali o naši ra4>i slovenskega je<aka, bodisi v govorici ali pa v pisavi, zopet drugi ,pa so menili, da je «ploli ču^ dno, da še znamo tako govoriti in pisati, kot znamo.
iNe prvo ne drugo ni imelo moči, da bi napravilo na nas kak trajen vtis—«ni smo bili v Ameriki, v široqem svetu in smo morali prilagoditi naše izražanje temu sveto. In tako ramo ianeti svoje hiše pri kra-l smo tudi delali—vsak po vsvoje ju mesta, ki pa je zelo bogato —kot pravi Tone Terbovec v in v njem žive sami miljonarji svoji koloni.
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS In STAMPS
da, dela jfe tn doBti kdor hoče in more delati. Pred vojno so {jemali-mlade moči delat, starve može pa so odlbirali kot- v starem kraju krompnr ea svinje. To je vojna
. Tudi pikniki in veselice imajo vojno; vsega je malo. Od
našega d ruštva SDZ. je odšlo v tem letu in še prej več fantov k vojakom- To so: Ix»jze Dolffan, Lojze Glavan,
NESREČA V ROVU.
V Lion Coal Co., se je v pre-inogorovu smrtno ponesrečil Friderik Russold, star 52 let. Bil je «in neniSkih starisev, s katerimi je .p rišel v Ameriko kot mladenič. Svoj jezik je tukaj opustil ter se družil s Slovenci. Za ženo si je izbral Slovenko, katera za njim ž luje poleg štirih hčera in ene#a sinm Tukaj zapušča tudi tri brate in eno sestro. Žahijočim sorodnikom iskreno scržalje.
Louis Taueher.
Rock Spring8, Wyo.
VBIiEKA POVODEXJ.
Pošiljam vam: $3.00 za naročnino "G. N.'\ $2.00 pa za podporo našim ljudem v stari domovini. .	- .
tKa tem me«tn se tudi hočem zahvaliti svojima zetoma in njih ženama in bratovima sino-Jaka voma Joe in Franku in Zo€i in
in bankirji i Pa je tudi njim voda hiše in pohištvo z blatom namazala. .
Tri dni nismo imeli gasa, ne elektrike, ne vode, ne kaj jesti. Moj zet pa je prišel tri ure daleč, da nain je prinesel jesti. Poodrav!
Mary Mohar. Portville. N.QY,
Jezikovno, mislim, še je med nami marsikaj iaboljšalo v
zadnjih dvajsetih letih, v goto-
tem ali onem uredništvu, tedaj pa je tako zaposljen z uredniškim delom, da mora biti zopef. povušen, prav kakor oni, ki k* morda služi svoj kruli na kak drug način, ter piše in dela za našo leposlovno slovensko besedo po urah. Je nekaj izjem v tem oziru, a ne veliko. Pot sto-venskega pisatelja v Amerft l je v*»e prej ko rožnata in pri vsem tem Vlada neka splošna domneva, da je tak, ki piše naravnost dolžan pomagati obdržati pri življenju naše liste, revije, koledarje in sploh vse, kar spada na polje pisateljevanja—saj brez sotrudnikov-pisateljev in pesnikov, članka r-jev, itd., publikacij literarne vrste sploh ni.
Xeka drugače zelo zavedna rojakinja me je nekoč pobrala, ker sem izostala s pri-*}'
vem oziru smo bili z vtikanjem vanjem v gotove na^e pu3>li-:n-
Lunder, Vinko Habich in naša dva Albin in Leo. Od omenjenega društva je šel tudi v Co-hnribfis, O. v šolo na inžinirja se učit Frank Vrečar. Kar
V kratketn razdobju enega t o dna so nemške podmornice potopile 5 "braziljskih ladij, kar jfe tako ražkačilo prebivalstvo te juiiioaiheriŠke repdblike, da so "bile v več mestih vprizorje-rre (Jemonstracije.
tVia 18. avgustu pn je prišlo zadovoljivo porovilo, ki je n urnimi 1 o, da so letalci Zdr. držav skupuo a bruzilfckiini napadli in potopili dve nemški pod. »nornka HLzu vziodne obale, -f-Ena od teh podmornic je bila odgovorna ža potapljanja ladij braoaljffke reprfblikfi.
iZguba življenj na potoplje* mk xadjali ^raailije, z&a^a ze
zdaj 670 o&eib in do zdaj so re šili 150 oseb. Na peterih potopljenih ladjah so se vozili vojaki, civilisti, ženske in otroci, in poleg tega so ladje vozile vojni materijah
Množica ljudi, ki je v Rio de Janeiru demonstrirala po me=-stu in s kamenjem navalila na nemške tvrdke in trgovine* ter druge nacijske lokale, • je šla tudi naravnost do doma Ibra-zik&keg-a predsednika, Getulija Varga, kateri je demonstrante nagovoril in dejal; da fea Brazilija kaznovala osi^čne kriminalce, ki se pdtopili nedolžne
Johnu in vsem, ki so mi toliko pomagali, ker sem imela hišo od 7. zjutraj v vodi. Imam 6 zetov in enega sina, ki pa je v armadi. Sama nisem meda nanl prihodnjost prinese, ne [nič rešiti kajti hiša je bila naj-porno kaj in kdaj. Tudi meni, prej v vodi, pa je Se vendar je žal po J. Tercku. kakor mar-' ostala. lTer srno reveži, m o-
40 - LETNO PREISKIJŠNJO
IMA
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION ;:
ELY, MINNESOTA
Gijr- m. i
KI IMA
22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavairujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi jpoljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo AJ3.Z., v vasi nasefc bini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, 5e ne, pišite na glavni . mad^Ely, Mmnesotft.
»Vf-.-. *
PIKNIK.
IS tem naznanjam veem rojakom in rojakinjam v Greens-bung, Pa., in okolici, da društvo št. 220 SNPJ priredi piknik v nedeljo., dne 23. avgusta na znanem Sport's Grove, dobre tri milje južno od Greens-burga na cesti 119.
'Zaičetek piknika bode že ob 2. uri popoldne ter začetek plesne zalbave ob 8. uri zvečer. Godba bo izvrstna. Ker so nam na razpolago vsi prostori, se ni treba bati dežja, ker se lahko zabavamo v prostorni dvorani.. Za priboljšek bomo imeli na ražnju pečene svinjine in jagnjetine. Seveda z ječmenovo primako itd.
Torej na svidenje na pikniku!
»Frank Novak.
Greensburg, Pa.
NE DELA, PA IMA Lfl^T.
Oprostite našo zakasnelost, ker že par let živimo kar na miloščini. Podporo od mojih organizacij sem že davno prejel, toda jaz še vedno živim. <^e pa bode vojna še dolgo trajala. pa njenega konra jaz bržkone ne bom dočakal.
Hvala-vam za Vaše lepo in odkrito pisanje pod naslovom " Nase staliiče." Te izdaje bo-moliranilu morebiti poene-je pridejo kje v muzej.
Kar pa «e tiče vojnih grozot, eo pa po mojem mnfrnju bolj snelSni tisti, ki se prav nič ne pečajo s oitanjem. la časopisov se vidi, da se bodo.-še. poprej spopadli za Južni tečaj. Dežel« pa, ki jo jas. imenujem za tmojo prejšnjo damrn-ino, prejema pa same pohvale in to na Hfifcne koše, pa ni»poan4r>či.
——Al o j« Poglajen. -t*.JVannette. Pa.
tujk v naš jezik Ibolj previdni, nego so Ibili pisatelji v domovini. V njih delih je mrgolelo poslovenjenih nemških in drugih besed, raba tujk pa je bila menda smatrana za nekaj, kar se je zdelo bolj "nobel", kot smo rekli doma. Enkrat, se spominjam, je neki slovenski pesnik v slovenski delavski reviji priobčil nemško pesem kar v nemškem jeziku, rekoč, da bi peeem pri prestavi v na£ jezik izjrubila na vrednoti. Kaj takega se celo nam tukaj, ki smo res precej zajemali na desuo in levo v tujo jezikovno robo, ne da očitati. Delavce je treba učiti v jeziku, ki ga razumejo in ne v tujščini. .
V večini naših listov v Ameriki je. vsaj mene vedno neprijetno dirnila ralba okorele slovenščine, katere smo se Za ča-_____
sa mojih šolskih let morali po ^niirom pripravljena potomka-navodilu učitel jev izogibati v ti za snovmi, sem skromno po-naših šolskih in domaČih nalo-j ifrarala zavedno rojakinjo, če je gah. Seveda bo v tem ozirUj^ia morda tudi ona med ril najbrž ostalo pri starem, ker( milijoni—, dragi moji. •"•na nam je zašlo v kri in tudi ni(nj okusila v življenju še mnogokrat voJje niti časa, da bi. posebno hudega, zato pa je se pazilo na take jezikovne po- |a pripravljena meni dajn" sefenosti.	lekcijo.
Potem ga preeej lomijo tndi	^ ^ ^^ ne mislim
nasi tiskarski stroji, "ki včasih j ^j>ujatj takšnih simpatij v.a nevede in neibote kako stvar, J litcrarno 0feebo, ka.u., celo.izboljšajo za besedo, vrsto ^ ^ } da je potrGw <la ah dve-ah kadnr pa nam po-	mQ kn;:.
tisnejo v besede m stavke na-; ^^ fem oziru ^ pacne crke, eaaj se je nesre-, ^	niiino slremeU za kak-
enemu pisatelju ali uredniku	t,gtol&r% kot radi rer.,_
res za zjpkati-dtatelji pa m. jo ^ ]jndje anipak MX10 ^
t jali nesebično in z ljubeznijo
cije. Ker se nkem hotela srečati v potankosti in vzrok' /a stvarjo sem dejala, da fei f<»h nisem bila vprašana, da *o<|e-lujem, rojakinja pa me je pr-.v z vneto delavsko zavestjo za-frknila, da delavki literat mora vedeti sam, kaj je nje^ a dolžnost. Ker nisem ravno navdušena pristašinja debatiranja, sem samo mimogrede pn pomnila, da sem morala jar medtem, ko so drugi imeli vsaj nekaj prilike za eksistenco, iti po Ameriki s trdbuhom za kruhom in m nikomur niti na misel prišlo, da bi se tudi samo pobrigal, če me je velika kri/«* docela požrla ali morda še kod životarim. Vrla rojakinja se j> odrezala, da to ni nič novega, niti posebnega, saj je bilo prizadetih tudi milijone drug' i. In ker sem, kot kos pisatelja.
KMETIJSKE ZBORNICE NA HRVAŠKEM UKINJENE.
(JIC.) — 'Narodne Novine' so objavile zakonsko naredibo, b katero so ukinjene vse kmetij ske zlbomice na Hrvaškem; Po tej odredbi prevaa-me vse premično in nepremično premoženje teh. zbornic Hrvatska kmečka gospodarska zajednica. Ta prevzame tudi vse obveze prejš njih kmetijskih- abornic. Iz-ved>ba uredbe - ie prepuščena ministrstvu za kmečko gospodarstvo.
STALNO SLUŽBO
dobi dekle z višješolsko i zebra-fcbo (High School) za splošno delo v* pisarni. Plača po dogovoru. Prednost imajo Slovenke. Ponudbe nad ovite na ."Pisarna", c. of Glas Naroda, 21dW. Ififfeh St., New York City.
(2x)
seveda muzajo in uživajo naši smoli
nasi smoli mi pa ne moremo -	i71 obrano naše knU
pojasniti, zakaj kaj bi bilo. ce J ^ jezika med na-bi hoteli sproti pojasnjevati1 pomote in vragolje tiskarskega škrata.! Sicer pa je tudi za či-tatelje koristno in adravo, če se malo nasmejejo včasih na naš račun, saj tako čosto vlada su-!a na polju našega humorja.
Velika izapreka pri našem literarnem delovanju v Ameriki je to, da delajo naši pesniki in pisatelji takorekoč zastonj ali pa napol zastonj. Ako ima kateri stučajnej kakgno <?lužibo v
nu. Ker bi bilo o tem trebn reči še nekaj besed, bom «fcvar zaključila jutri namesto -damA.
IFIUtV KOPRrvSEK te nJcs»T •rkncUr n» tMhh
Terrfttnk«
Ni iilanincali—TRlfrt fth. »I 5"S in niQtmR UNIVERSITY
TAMBURICA — »F. M (rti Žr for cenik In cgne tilo^. obrnit" ns: JOHN HAIC51CI1 !nr. Ml WmI 42nd Slre«4. N«w York
-m, % * ^ ^ % % /
KUHARSKA KNJIGA: »
Recipes sf Ali ** Nations
%
(V angleškem jfežiku) * RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo	, JJ
je trdo vezana in ima 821 atrant^frl^
š-š
Recepti so napisani v angleškem jeziku oonekori pa soIa tudi v jeakn naroda, Id ran je kaka jed posebno v navadi JJ
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one. ki k« zanimajo zajf kananje in se hoče je v njem čimbolj icveibati inij i »pO polniti.	" " ##
ite pri
KNJIGARNI SLOVNIC PUBLISHING CO.
116 West 18th Stmt	*tw York, H
■G L A i N A E O D A" - New T«f
THURSDAY, AUG-UST 20, 1942
TSTANOTLJEN ftfl
Vesti iz slovenskih
1
D*M 1« mm VcdM dttroMH, to niW»
▼M nato čitatelje ioni njimi nail rojaki tak* rnhofe med Mboj p^avarjaja.
V PEKEL Z NEMCI
Urednik "Gla^a Naroda" si Nemičiji že »daj vsaka droga hode gotovo mislil, ko bo dobil ženlska žaluje. Kadar bodo ta dopis v roko, da mu po- pa odprli novo fronto v Fran-šiljarrt polno še toplih novic, ciji, potem pa ne bode dolgo, Pa nimam kaj posebnega poro- da l>odo vse žalovale, pekel pa <"'fiti.	iIkkU napolnjen 5 samimi Nem-
Voselilo bi me pa, ako bi ci. Sv. Peter se bo znašel v "Glas Naroda" prinašal bolj- veliki zadregi, ker ne bo vedel šLh vojnih novio, na primer ta-,kaj početi z nami starimi groš-ke, kakor jih je prošlo zimo, ko niki. Imel <bo samo dva iaho-je bilo vedno citati, kako sojda: počakati z nami toliko ča-ntorali Nemci Rusom pete ka-jsa, da bodo stari pekel razši-zati. To so bile dobre novice. Jmli. kor bo gotovo vzelo pri-Takih in še veliko boljših sihodnjih sto let, ali pa naj se tudi sedaj želimo, potem se vzame a veseljem časopis v roke in ima človek tudi kaj užitka od njega. S^ploh je pravi balzam za dušo. Zdaj pa prinaša tako kisle novice, da se veliko boljše poičutim, da jih ne čitam. Zato lift naravno za-ženeon kar v kot in se rajši tolažim s tistim pregovorom, ki pravi, da je v vsaki cerkvi enkrat že srna nje. Zdaj mi pa drugcfra ne preostaja, kot ca-
poshiži drugega izhoda, da nas Vzame vse v večno lovišče, pa ne prej, da bo ta vojna končana, ker soju radoveden, koliko IjiKli bo še ostalo, da bedo tlačili to zemljo. Dosti hudega so povzročili Nemci s to vojno, ali za na* starine pa ne izgleda tako slabo, pa naj se sv. Peter poslu ž i prvega ali drugega, za na« bode prav padlo.
Zdi se, da odkar se Rusi umikajo, da vedno več fantov kati, da pride tudi maša na odhaja pod zastavo- Skoda, vt*to. Prošlo zimo, ko je Ru-jda nisem" mlajši da bi se jim -oni tudi še nekoliko slaba pre-' pridrulžil, pa tudi če bi se ni-dla. moj sosed ni hoetl niti kdar ne povrnil. Ljubše bi mi dišati o ruskem porazu in mi bilo častno umreti na bojnem
PABEEKI
--
E
Počitnice
Vstavite se pri LINDEN INN Merrick Rd., Lindenhurst, L. L, N. Y. ter si privoščite sveži zrak. vu, kakor je bil preteklo ne- ranjencem seim videl z a jem
vik rat o k Heal Mies Frances Hafbfcm, katera prihaja iz Preteklo nedeljo! Ko mi je pokazal izkaenioo, ugledne J. Habjanove {Meser-
obiskal katero nosi vedno pri sebi vikove) družine iz Brooklyna in listnici, da je diplomiran bol- pa ženina, vsem dobro pozna-
Poset
sem e prijateljem H ! znano in ugledno družino Mr. ,J. Grilla v New Yorku. j Polqg tega, da sem bil v dvomu, da jih v tako vročem dne-
nišničar of the American Red Cross,1*' ki mu daje popolno pravico nuditi prvo pomoč
nega in uglednega Franca Ker-dmanca iz Maspeth, L. I.
Soba in okusna hrana $15 za eden teden; sa majhne otroke brezplačno.
Se priporča —
Lčuis Pirnat.
deliov najdeva doma,»ker se vsak izogiiba v tam času pekočega newyonskega pločnika in tropično vlažnih sob, smo se j po zaslugi Mr. J. Grilla vse eno našli, in se na njegovo povabilo podali na njegov dom.
ne le nadarjenega otroka, pač pa kot Človeka, v katerega bi stavil vse zaupanje..
Brez vsakega hlinjenja, za katerega sploh nimam nikake-j okrožfia ga povoda, sem videl v tem s	J
RAZNE NOVICE
(Ker ravno pošiljam za novega naročnika, bi rada napisala nekaj novic iz našega železnč-
rrh slovenskih orginalov, ki že
, , v . .. . , marsikaterega krije črna zem-tam Angležem pokazali kako smo fi ^ dfybr<?
se odpre novafrontaiv Franci-; k ^ katero je vedno doli-
ii, kakor so tudi zadnjo sve-1 n n ■„ J 7	.	, ' T. val Mr. Grill, prav iz srca na-
tovno vojno na solnnski fronti __ . 0 T -__.__
smejali. Seveda je pa tudi po-
mSladeniču le slovenski biser, V pogovoru na spomin sta- ki ga je slovenska, mati podarila Ameriki.
je vedno pravil: Ti le .pčakaj,.polju in bi gojtovo
male, T)'vn videl, kako >e l>ode.š pripontogel porazit smejal. ko boš t" i tal v časopisu, trroft>c-kope. ker oni
začudenim Francozom pokazali, kako se preboje bolgarska fronta. Ker pa v Anglijo ne morejo, morali bi jim pa dati več pomoči, da bi splašili Lahe Ako bi Mnso videl svojo slavno armado na divjem begu, bi se tako prestrašil, da bi ne mogel ^spregovoriti, še manj pa bežati, ker bi ga prehitro kap zadela od strahu. Potem nekoliko Pa 6na*ad privabil kaj muh.
nemške
da bi se veselile in gostile.
pravi	hi oibilno pojedino in ko-
SG ^ medije bi bil konec.. Ne samo'
je istega mnenja. Če se zdaj plača živeti. ......... ____.
Rwsi umikajo, to še ne pomeni, življenje ne bilo žrtvovano za- -,e ®P0biil svojo dolžnost,; če
govor nanesel na usodo naše nesrečne domovine Jugoslavije, ob kateri misli so nam solze izbrisale sled prej tako prisrčne ir a smeha. .
(Ko je pa gospa Grill postavila na mizo krožnik zlato m-menih krofov, sem po srebrnem pasu takoi spoznal, da je to pr!f?(no domače delo, katerega je zmožna samo Slovenko., in kar se ne da kupiti v trgovini.
iKer pa verni, da Slovenke ne
kako Nemci božo. Prt tudi zdaj grribokopi za v^e. za kar se iz- "'V'"''.'," '"J"'1	j delajo krofov vsak dan in da
Tn tako bi moje	l<*» arn7>ak nid' Stalin
»7 o f oivi lini vn^nn ti nI* Q 1 ol/n 70
za nje poraza. Nemci ne bodo stonj. Ker sem pa prestar, in ,rm nikdar porazili ruskiii milijo- (me nočejo, bom moral skill armad, čeprav imajo po dalje riniti brezpomembno svoji sodbi tako vpjno silo. a ko Ijenje. Kadar pride pa konec, hi jim tudi primanjkovalo ge- pn tudi ne l>ode nikomur v ko-neralov, 1>: jo lahko vodil vsak 'rist, proj v 3kodo.
» . za tem tiči vedno nekaj, ako že
OC-'	•
ne kaki posebno pomemlbni
Želja. — iz iVin Lakes, Mil-forci, Pa., kjer Mrs. Gorel vodi turistično in počitniško podjetje, dobivam povabila, v katerih one prijatelji in prijateljice vabijo, da naj pridem med nje na oddih. -
Prijateljica mi piše: Pridi sem, da se nasrkaš svežega zraka, prevlečenega s smrekovim drihoin: piidi, da obudiš otročji spomin s tem, da napraviš mlinček v gorskem potočku, ki žubori in vsak po svoji stragi hiti v nižje ležeče jezerfc.
Ne rečem da to ni reeuica, kar mi piše prijateljica. Prepričan sem, da je se veliko lepše. ker človeški um nikdar ne so era tako globoko, da bi mo-
prav nekateri očitajo nje-| ^ že ^ do7na?i ali|geJ K popolnart prenesti na pa'-
•n irri.hp in -Tt\ i sp dn cA tra i> .	_ .	- ... . .
mi
kozji pastir in zmagal ž njo. \ Ne ve -e pa nič, kaj še vse V začetku te vojne so Nem- lahko pride. I>a pa lahko še svojo vojno silo toliko na- kaj koristim, če sem prav pri
ropali, da je odhajal vlak za vlakom napolnjen z živežem v nikdar sito Nemčijo. Najprej je bil natod dosti izstradan, ko *o gradili z združenimi močmi svojo roparske mašino, zdaj se je pa vendar enkrat do sitega nažrl, porsebno ženskam je ta obilica živeža prav prišla, da bodo bolj točno izvršile Hitlerjevo povelje, da bodo nov pridelek nadomesti njih odrastle sinove, namreč tisti, ki jih ruske klavnice odipošiljajo v pekel Odkar pa je Hitler zajadral v ruske vode. «o vlaki z živežem postali l>olj redki, pa še to, kar pripeljejo, ni kaj prida moškim ne škodi, za ženske pa ni kaj vredno, ker je vse osrao-ieno. ibodo nživale tako hrane, ne bodo mosrle dotero tekmovati z rmskimi klavnica-Poročila povedo, da v
letih, imam še «tar pihavirik, ga mislim dobro očistiti in namazati. da -bode pri roki, in bom, lahko posegej ponj, ako bi se od kod priklatili srroibokopi. Dobro bi se jim ne zgodilo in če bi jih bilo dosti, tudi meni ne. Bal bi se jih ne prej, ko bi me poslali v večno lovišče, toda bi jih tudi jaz vzel s se-boi vr^., kakor bi bilo mogoče, čeprav vem, da bi imel sitnosti ž r.jimi. Mcral ln se vstaviti 7 njimi prod peklom ker tant tako robo radlsprejmejo.
Rad bi že končal ta dopis, ker pisanje jo prava mnka za me, ker roka noče delati r>rav.
al pa še na-	£	da tlldi i družinski, som gospo Grill
lembno živ- n^gov) grehi veliko pnpomo-| ^ kaj da Jndnr to gti, da so lahko svobodno ne-J kateri zabavljajo čez Stalina. Jaz so zavedam, da mi jo Stalin omojroičil, da še lahko svobodno pišem danes ta dopis.
Anton Kebo,	pisan robec a
Ooraopolis. Pa.I
\-prasa{. kaj moui ?
Akoravno bolj nerada, vseeno takole prizna:
*4Malo somi napravila, ker obhajam svoj god, ako imaš ti navežem
fsnajlešem.
PONOVNO VABILO
V tem sem sprevidel, da člo-- vek ni nikdar zadosti priprav-
~ ^	_	„ . , „ , ljen za dobrote, ki se mu tako
Kot sem ze poročal preteče-	vsiljTn-ejo Slovenski pi
ni teden, priredi slovensko pod-	vedlJ() nceim s z na.
° SVvl ±	da mi kateri pomoli
KSKJ svojo v^za	konec pristno kranjske klobase,
prihodnjo soboto dne 22. avgn-	g kater?m w ^ yrat
sta v dvorani Slov. doma v___7 s. ., __
-o .. „ v . , v , -	po<l sfpilo^ za vsak slučaj bom Brooklvnn. Začetek ze ob 6.
uri zvečer.
pa od sedaj naprej tndi pre-sTovenskira
mi.
Začetek že
Vstopnina samo * » ,.___ _______-
i t*- i- j skrbi jen s pravim 27 centov za o«eba. Prav vl.ju<1-' ro.^>ooin
Mod te mko nam je čas potekal v tako pristnem, staro-
no va* odbor vabi, clrasri rojaki m rojakinje od blizu in daloČ. da se te zabavo udeležite
pir lepoto narave. .
Priznati pa moram, da so mi vrstice toga pisma obudile spomin na slovensko Blejsko, jezero, ki sem ob njem in v njegovi okolici hvala Bogu vse eno preživel par mladih let.
Zato se me je polotila resnic na želja po nadomestku. Ker pa nisonl tako srečen, kakor nekateri, da bi si tak užitek mogel privoSeiti par tednov, bom poskusil, da se vidimo vpaj za par dni.
Nič ne vem. —• Ko sem bil preteklo soiboto v Slov. domu v Brooklynu, sva se srečala z <*'Mese^fcovim', Johnom. Bil pa ni nič kaj razpoložen, le vsaj ne tako, kakor po navadi, in kar sem ga vprašal, ni vedel nič. In tudi na vprašanja dru-
Qrrtrt pobira nafce etare naseljence. Zadnji teden je umrla Ana Zgonc, stara 75 let. Tukaj zapušča štiri sinove in dve hčere, vae odraačene. Doma je bila od Črnomlja v Beli Krajini. — Druga je bila Karolina Sknbinc, stara 56 let. Ttikaj zapušča tri sinove in tri hčere. Vsem sorodnikom naše iskreno sažalje. .
Tudi rodi se jih veliko, seveda to je zrn i raj v vojnem času, tako da se bo nadomestilo, ker jrh je slo že v vojno okroglo 300 od tukaj iz naše naselbine, ki šteje šest tisoč prebivalcev. Zadnji teden so vsi ameriški listi pisali in prineeli sliko našega rojaka Johna Her-nyalt, da je najmočnejSi fant
od tukaj iz železnega okrožja in ee je vpisal k mornarici. Meri čez prsa 41 inčev, delal je zadnjih pet let za Oliver Iron Mining Oo„ pri Diesel motorjih. Ima še dva brata, ki sta. že oba pri trgovski mornarici na West Coast. Saj rečejo, da kranjska kri ne fali.
Prihodnji teden bomo imeli tudi tukaj zatemnitev našega mesta. Ta teden so pa imeli na Hiibbing in se jkn je prav dobro posrečilo. V petih minutah so bile vse hbči pogašene, kajti tukaj so največji železni rudniki, ki prodtscirajo 75 odstotkov vtsega železa, kar se ga rabi sedaj.
Sedaj moram pa Še poročati nekaj razveseljivega, posebno pa še za nas ženskega spola,, namreč da naša Slovenka, gospodična Vida Ponikvar se je odločila, da se je vpisala in
kranjskem razpoloženju, se ,po- a^h je vedno odgovarjal: "Ne
v velikem številu, posebno ^ ^ med nanii de,et lctni sin|vem nič."
_______^lir.a ™ f?nstvo	;la John A. Grill, katerega pozna-' Ko trn tako opazujem, sem si
kar ii misel na^lmje. Pa ko f,1*1	ker J'1>n 1_,mo, kakor tndi njegovo sestro'mislil: vrag te naj vzame za
rek gre v konst društvene bla- kot nmetnika na harmoniko, ki'danes. saj bi mu ne verjel.pa
£rnhI!1n'1' .	...	sta nas že večkrat v družbi, če mi prav pove čisto resnico.
.P^drav m na svidenje v so-« oja prijateljev ^UMh umot- Čisto resnico smo pa vseeno i>oto zvečer v Mov. domn.	presenetila na odru slo-J zvedeli v nedeljo pri deseti sv.
Anthony F. Svet. podpreds.'venskih p rireditev.	maši ko je Eev. P. Petric pr-
semi že toliko, si no morem kaj, da bi ne.onr^nil Še Mihajlovi-ča in njegovih junakov. Škoda, da «e ti junaki ne moreio T>ro7>oljati na Angleško, da bi
MLADINSKI HAVAJSKI ORKESTER V CHICAGU
Zbor, ki ga predstavlja gorenja slika, je sestavljen iz hrvatske mladine, ki se marljivo vežba v glasbi tako jugoslovanski kot ameriški. — ZIbor je že zelo uspešno nastopal v državah Illinois, Wisconsin, Michigan, Indiana in drugod. Sedaj pa se pripravlja na turnejo v Miunesoti. V maju je zibor priredil sijajen koncert, za ameriške vojake in mornarje v Service Men's Center na Washington St., Chicago. Z zborom nastopajo tudi razni solisti v igranju, petju - in p!esn.
Zibor vodi Milan Si-snmjak.
—f
m POTREBNO
ZA ZDRAVJE
MLEKO! D
oiTTeS^01
Vida Ponikvar "
kandidira za State repre»eu-tative za 60 distrikt. Primar-. ne voKtve se vree 8. septembra.1 Kldo pa je ta Vida Ponikvar?. bo viprašal. To je naša,-tukaj rojena Slovenka, visoko, izobraženo dekle. Lansko leto j je graduirala iz Drake Univer-j sity v Des Moines, Iowa, kjer je bila urednica v "Tribune-j Herald" in večkrat je tudi naj radio predavala. Ona je pfva žena od tukaj, da bo zastopala v zakonodaji V St. Paul. Ona se ne sramuje slovenskega je-Izika govoriti in nam vsem Ju-j goslovanom bo v ponos,: da bomo imeli svojo zastopnico vj državni zakonodaji.
iZatorej prosim vse jugoslo-jvanske votifce, da daste svoj j glas Vidi Ponikvar 8. septemtb-ra. Naj še tukaj omenim, da ; je njena mati doma od Žužem-jberka na Bolenjekem, oče pa | od Iga pri Ljubljani. { Poedrav na vse či ta tel je lista i "Glas Naroda."
Frances Lukanich, _	> Chisbe^o, H!hd
DOSALO BO PO ROŽ-MAiBUm.
Pevska Tib or 4' Rožntfi rin'' prav uljudno vaibi vse na piknik, ki se bo v nedeljo 23. avgusta vršil na Bor o Park, Aan-bridge, Pa., za pomoč jugoslovanski vojni relief in UfiO. Imeli borno lep program, ki se začne ob 6. zvečer. Nastopila bodo ddbro poznana df klet a Frances Novak in Ros<% Mlakar iz Sharon, Pa., ki bodo zapele lepe slovenske pesmi in I tudi jiovski zbor "Rožmarin''
Kot glavni govornik pa nastopi Kosta Unkovič, jugoslovaTh-«ki konzul. Za ples bo igral . Jce Uoiiekov orkester iz Girard Ohio, naSe lepo slovenske valčke in polke. Za žejne in lačne-bo pa skibel vesel ičui odbor.
S pozdravom
Joseph Rosenberger,
A^bridge, Pa» j
"GLAS H A B O D A" — New M
THURSDAY, AUGUST 20, 1942
TRUE RODOVI
Dogodki « nekdanjih dni. — Spiral: ENGELBEBT GANGL
fronta
[Nekega dne minulega tedna so voditelji ameriške vojske in mornarice in voditelji ameriškega oi'gauiziranega delavstva potom radia nagovorili borilce na produkcijski fronti. Nikdo izmed govornikov —
naj z vlado sodelujejo v prizadevanju za dobro zdravje voj nib delavcev. Prihranimo si lahko vsaj 80,000,000 delovnih dni na leto. ako vojni delavtoi ostanejo pri polnem zdravju. To pa pomenja 14,000 več
vojni in mornariški poveljniki bonflmikov, 10 velikih bojnih na oddaljenih bojnih frontah,"ladij, 33,000 tankovo, ki naj
Pritekel je po stezi domači pes, kodrolaki Pozoj. Sel je naravnost proti gospodarici. Veselo je anahal z lepom in h penjal k nji. Gladila ga je Lenka po glavi. Vesela je bila vdane zvestobe domačega p^a. Po vejaii so Obetali vrabci. Šunino so se preletali z grnui na gmi. Vsenaokrog so se dvigali iz cvetja sladki vonji Ves fcrak je bil napolnjen 7 njimi. Kakor da so zadehtele ljube cvetlice nji v pozdrav, ki je zopet prišla med nje. Kolikokrat jih je gojila, negovala in zalivala njena roka! Ob zgodnjih jutrih in o*> poznih večerih je segala po njih njena roka. jih uravnavala in jih nagibala k. sebi. In tako dolgo je ni bilo k njim! Dolgočasile >o >e nežne cvetke,. ni«o vedele, konm naj cveto, ker ni bilo irje, ki jih je vzgojila. .
"O, moje cvetlice," je vzkliknila Lenka, iztegnila je roko, da bi segla do njih. Zavela je mirna, komaj znatna sapica. Xa^nile so se cvetke proti nji, proti gospe Lenki. A razdalja je bila prevelika — nniso mogle druga k drugi.
"Tako me odtrgajo tudi od vas! A na grob vas morajo vaditi. In va£i cvetovi in vaši trni bodo fiTOvorili o mojem življenju . .	Saj je tako eitala nekje.
Po stezi .je prišel Jože.
"Lenka." jo je zakri-al oddaleč. Po zraku je mahal z :i>tom papirja. Smejal se .je: "Lenka, Frice brzojavlja!"
*'Kaj!" ie vprašala.
Jože magme list in čit&: "Takoj pošljite voz v Karlo-. ac, Pridem jutri zjutraj! Frice."
"Hvala Bogu." je v/kliknila Lenka in sklenila roke.
"Voz že naprezajo. Takoj odide," pravi Jože. "Frice >e piipelje najbrže jutri s prvim vlakom v Karlovac. Ponoči »t* bodo konji izpočili in potem jutri okrog poldneva bo že tu."
Z dvorišča je zdvdrai vaz.
"Že gie ponj!" je rekel Jože.
"Pozdravite Friceta!" je zaklicala Lenka. A njen glas ie bil preslab, zamrl je \ ropotu voza in v peketu konjskih 'vopit. Hrepenenje }hj sinu. nestrpno čakanje njegovega prihoda je ojačilo njene moči. Sama je vstala s skla in se oklenila Jožetove roke. Tako je prišla do stopnic.
"Ulej, kako -eni močna," je rekla. "Gotovo še ozdravim, samo Frice naj pride."
"Ali ti ni>em pravil," je dejal Jože, "ti pa govoriš tako čudne reči, ko ni vsu skupaj nič."
"Da bi le ne bilo!"
Počasi sta prišla celo po stopnicah. Res je morala več-iiiat postati da je prišla do >ape, a vendar je dospela ,-amo uprta ob Jožetovo roko, prav tja v sobo do naslonjača.
"Vidiš, kako rad me ima Frice," je rekla veselo. Že dolgo ni videl Jože takega »meha na njenem obrazu..
hi drugi dan je bila vsa srečna, vsa vesela, v?a zdrava. f<aliko bi tekla po stopnicah dol, da bi pozdravila Friceta že pri vozu. Ali tclik*»ga napora vendar ni treba, ker bi ji uteirnil škodovati. Pa/- pa ga je pričakovala na hodniku. Slonela je prav tam, kjer je zadnjič poslušala kraljevega pevca. Njena sapa je dihala v šipe. 'Prikaaale so se črke: "Srmrt .
Potegnila je z <llanjo, izbrisala besede, ki niso primerne za današnje njeno razpoloženje.
Od daleč je prihajalo drdranje. voza. .
Ljudje, ki so srečavali Friceta, so si <še(petali: "Pripeljal se je k pogrebu."
Ko je začula l^enka drdranje voza, je vztrepetala od ve« seljtL in zaklicala: "Moje življenje prihaja!"
"Frice, nloj Frice!" je klicala mati, ko je skočil sin z voza. Zd.r.jal je po stopnicah. Mati ga je sprejela z razprostrtimi rokami.
Po obedu ji je prišlo "Sabo, steumelo se ji je pred očmi.
"Veselje te je prevzelo," je dejal Zavinščak, "pojdi malo v posteljo,"
"Veselje me je prevzel«." je ponovila l^enka.
Oče in Frice -ta jo privedla do postelje. Bolnica je zaprla oči,
"O, *aj bo kmaiu zopet boljše!" je rekla s tihim, pojemajočim glasom.
Kmalu potem sa je snela na ležišču. 'Visoko so se ji dvignile prsi. iVlg, globok vzdih je priplaval iz njih. Oči -o se odprle in strmele. Potem je oriialhnila na zglavje nazaj. Glava de je nekoliko nagni'a. lT|gasnilo je življenje ...
Zvonovi so peli v zateglih, žalostnih glasovih. V dolgih vrstah so hodili ljudje k opit grajsko gospo. .
Ležala je na vi<okem odru, bogato okrašenem z najlepšimi cvetlicami svojega vrta. Xa vsako stran odra je gorelo po št«t debelih sveč. Ljudje so jo kropili in =o govorili, da m* ni dosti izpremenila. Samo nekoliko vdrta lica ima in pa oči «o se nekam poglobile. .
Pogreb je imela lep. Malo takih je še bilo v mestu. Vsi domači duihovuiki in tudi oni iz bližnih fara so prišli, da jo pokopljejo. In tudi vsa gospoda se je zbrala k žalostnemu izprevodu. A prišlo je tn<1» mmego ludstva. Saj ni bila hudobna in škodoželjna. Samo visoke želje je gojila. A proti temu ne more človek nič. To mu je v krvi. Smrt pa zbliža sovražne ,ljndi. Njeno veličastvo dvigne pokojnikove kreposti in v njih se iagube slelicsti..
Fricetu je ostavila mali denar, kolikor si ga je prihranila. OČe mu ga je odštel:
"Ouvaj ig-a. denar je drag," mu je dejal, ko mu ga je iz-ročil. Po sjiirti materini je osdal Frice teden dni doma. Iz-posloval -i je dopust na očetovo prošnjo. S sinom sta šla na po-crrišče. Kakor tisti dan i>o požaru Jože in Lenka. tako sta hodila zdaj po pogorišču oče in sin, žalostno in potrto. Oče je brskal s palico po pepelu in oglju..
"Frice.*' je poklical >ina. Hotel mu je nekaj povedati. A ni mogel. Pokril si ie oči z dlanjo. Prvič je bilo, da je videl *in jokati o<"eta. Šele rada.i se je izlila bolest v solze.
(Nadaljevanje .prihodnjič.)
zastopniki "WPB de'avski voditelji, ni bil razpoložen za ba-harijo. Priznali so, da smo mnogo storili, nmogo žrtvovali in mnogo najpredovali. Priznali pa So tudi, da — posnemujoo besede Elmer Davisa, ravnatelja urada za vonje inioimaeije — •"prav gotovo piopcdemo, ako ne povečamo produkcijo surovih materialov — ako ljudje v rudnikih, jekiarnali, gozdovih ne producirajo več jek-. la, več bakra in več le*a."
Predsednik je rekel: "Danes smo še le začeli razvijati, vse svoje moči," in admiral W. 13. Lealiv, predsednikov štabni načelnik, je dodal: "Sedaj je čas. da se izkažemo."
'"Kirvm sveta," je rekel admiral, "premagani narodi čakajo. Ako mi Amierikanci ne uspemo, Francozi, Nizozemci, Cehi, Poljaki, Grki. Norvežani in druigi propadejo z nami. Rusija, Kitajska, Dan-ka. Nizo zemlska in Belgija čakajo in z nami. Mi ne sunemo tvegati, da bi zaigrali usodo svoje dežele. mi ne smemo tvegati, da bi zakrivili propast v^ega sveta."
nam pomagajo do zmage
tf. S. Public Health Service bo sodeloval z Office of Defense Health in Welfare Service, da se izvede vsenarodni pro gram industrijalne prehrane, katerega svtha ie ohranitev človeškiti sil, kakor tudi povečana produkcija.
Ta narodni program za pravilno prehrano je v glavnem naperjen na domačo fronto, kjer se spakuje kosilo za delavca Več kot 8.000,000 teh ko«il za delavce se vsak dan pripravlja in pakuje doma. Velika vojna naloga ameriških gespodinj ie paziti na to, da se pripravlja primerna hrana, ki naj preskrbuje produkcijske vojake z močjo in varstvom zdravja .
Poviprečno 40 ton kositra na mesec se pridobiva iz obrabljenih posodic. Ta količina je pa jako neeadostna, kajti tekom prvih treh mesecev tega leta se je vporabilo 900 ton za izdelovanje teli posodic. Prav lali-ko bi se torej prihinanjevala mnotro večja količina te prepo-trebne kovine.
Ameriška v< jska je začela živahno kampanjo za rekrutira nje 100,000 izurjenih mehanikov in teb ni carje v za zračne službe, signalni oddelek in top-ničaistvo. Telesno sposobni možje v starosti med 18 in 44 letom bodo sprejeti, ko dobijo primemo dovoljenje od svojega Draft lkoarda.
Človek, ko ga lastni bližnji nadlegujejo, se zopet obrača do svojega najvernejšega prijatelja — psa.
Stric Sam je izdal poziv za nabor 125.000 psov, ki jih potrebuje za svoje oborožene sile -—• ne kot igračo za vojake in mornarje, marveč za ono pomoč. ki jo pes more dajati v vojnem naporu.
Njih služba bo pav pasje življenje. Biti na straži in čuvati. Staiost psov mora biti od enega do pet let razun ako gre za psa priznane sposobnosti.
Vojska je ustanovila spreje-monabiico in izvežbaliiče za
Rdeči Križ je začel kampanjo za rekrutiranje 3,000 regist-rovanih bolničark na mesec, da se vzadosti potrebam vojnih j uprav. Vojni department je vprašal 55a 2.500 in mornariški department za 500 bolničark. Bolničarke morajo biti regkt-rovane, morajo imeti diplomo priznane bolničarske šole, morajo biti kVečjemn 40 let stare, v dobrem Zdravju in neporočene.
Konservacija se tiče vsake faze nekdanjega življenja, — od rabe obeh stiani ene pole pisemskega papirja do nerafoe avta ob nedeljah. Konserva-cija je duševno razpoloženje, kakor tudi ravnanje po gotovih pravilih. Patriotična varčnost, to je, kar je.
Oivilno prebivalstvo naj kon servira gospodinjsko opremo in delo prihranjajoče priprave Te priprave prihranjajo čas. ki
. „ ,	in. . »se lahko posveča drugim v rs-
pse pri Front Roval Quarter- dela^7vm delavnosti, zo-master Depot, Va. Za aedajpa . jn	obrambL Ko
ai.	,	-	bo vec. srospomnja ne i>o lrK^rla
St New Wk City, oziroma	^ . v ^
"pcdrolznic te organizacije	.
rem dežele.	| '
Ko p:alnega »troja ne bo
•NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
» .
...in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorien je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
VSEBINA ATLASA
ZrmljrpisnJ arctoralaJ odbor Je Ubral isaud rri ti»o* slik samo najbolj*« bWTMM alike— U zbirka je taka popolna, da j« ta vvakeca neobhodno potrebna tekom vojne In po voJnL
Vključeni m nanaslednji zemljevidi: — ovet, Evropa (dane**), osrednja Evropa (ob libra-h ti vojne), Anglečko otočje. Francija, Nem-fija, Italija, Šviea, Holandska, Belgija. Šved-ska. Norveška. Danska, Unija HovjetakOi toeja-listltnlh republik. Bolcaraka, Romunska. Jugoslavija. Grška. Albanija. Azija. Turčija, Sirija. Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje In Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska, J* pomka. Paeiffk Jnina Amerika (severni del). Južna Amerika (jožni del), Afrika. Severna Amerika, Kanada Združene drfave, Mehika, O-srednja Amerika in Zapadna Indija.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo » starim štetjem.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki sam sebe popravlja, ima tuunen «-e«iti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo v raznih razgovorih. Strani so skladMče svetovnega znanja in podafejo razsežnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine In globočino oceanov in jazer. dolgost najdaljših rek in prekoitov. porrSino poglavitnih otokov ln visokost svetovnih gora. Tu so odgo> vori na mnoga danaSoja rpratenja.
SEDAJ
40
centov
PO PO&TI V URADU — 35 CENTOV
48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
Ponižna "lumibaksaM po-ta-jvee. se bo ?ospodin.ta morala i a važpn zavetnik v borbi 7A po%-miti k starinekprrra načinu svobodo. Tn vlada pozi^vlja |damačwra pranja Ko >e obrabi vse g-ospodmje. žene in matere! vacuum cleaner, pride metla
(zopet do svoje starodavne ve-jljave. Ko mehanklna ledenica v kulhinji konča delovati, ne bo veo nikake refri^eracije, ra<run ako gospodinja more dobivati prirodnejja ledo. Kadar "toaster*' ali električni stiaka-lec oranž se popolnoma pokvari. bo morala gospodinja pač rabiti več eaea za pripravljanje zajtrka. Pa nikar Ke ne zanašajte, d« 'bo kaj drugače — treba (prizadevati se, da kuhinj ske priprave, ki jih sedaj imate. bodo dobro za rabo, dokler vojne ne bo konec.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica
Id daje poljudna navodila, kaka
ameriški državljan.
Poleg vpraSanj. ki Jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica Be v II. delu nekaj važnih letnic la zgodovine Zedinjenlh držav, v III. delu pod naslovom Razna P« Progtas neodvisnosti. Ustava Zedinjenlh držav, I.incolnov govor v Gettysburg^ Predsedniki Zedinjenlh držav ln Poedlne državo.
Cena knjižid je
samo 50 centov.
ia se dobi pri: 8UIVEMC PUBLISHING CO.
SI« Went 18th St* New Ink
Boniba more biti ravno tako nevarna v vrtu ■za hišo, kakor na .bojišča, vendarle mnogo A-merikancev se še vedno n-e zaveda, da treba mnogo tisoč vec civilnih braniteljev, povsem isz-vežbanih za obvarovanje življe n.ia in lastnine. Air Raid Warden je le del potrebne civilne obrahibe.
Mogočnost, da bl jiapadajo-či sovražnik utonil rabiti plin
je precej oddaljena. Vendarle za oafia vojne ne smemo -spregledati nikake mogočnosti. Za to treba organizirati takozva-ne Decontamination Squad« in člani i-stih morajo biti dobro izvežbani v ^clab za civilno ob-raarft*), ki jih vodi Vojni Department. V plino-vzdornih oblekah in z markami na licu one bodo v stana rokovati z oblekami, predmeti ali hibami, pri-■zadetimi od strupenega plina.
XJtnogo Ijolj verjetno je, da v sliiča.tu zračnega napada bomo morali poklicati na pomoč one osebe, ki se bavijo z rušenjem in razčiščevanjem ruševin in popravljanjem cest. Treba dobrih miši« za nujno popravljanje cestnih tlakov in vaade.ianih ulic Te skupine de lujejo pod "Emergency Public Works^Seivice" in ako bombe pridejo, bodo neprecenljive važnosti, da držijo ceste odprte za nujni promet, da podrejo zidovje razrušenih hiš. da napolnijo luknje, napravljene od bornih, itd. .
Ako vojna zadene Ameriko na domači fronti, bo treba več kot Čuvajev za zračne napade, popravljalnih in rešilnih skupin, da se ohraniimi pr-oti valu vnicevanja. .
Gori omenjene skupine, kakor one druge, ki skupaj tvorijo Oitrzen^s Defense Corps, kakor one, ki >kušajo čim prej odkriti približujoči' ae zračni napad, popravljači pltnovii cevi, in električnih žio, vozniki. Obvešče vatel ji, kaplani, štabni
kor, podučevatelji — vse te'del žetve po cenah, ki jife sami skupine potrebujejo več in več določajo. Po teh poročilih so-
prostovoljcev, da se vežbajo, učijo, delajo in bodo pripravljeni za sovražnika.
PRETEPANJE LJUDSTVA V JUGOSLAVIJI.
deč, nameravajo oblasti napraviti velike zaloge, ki naj bi bile na razpolaganje samo za razdelitev v ozemlju samega o*i$ča. K/metje >o organizirali domače obrambne čete in preganjajo nadzornike na Hrvaškem, Madžarskem in v Slove-Iz drugih krajev poro-
i4Hhe New York Times" pri-'TllV' , naša v svoji številki od 19.^lo o napaddi na zaloge
avgusta med poročili o nem- 12 k*tenb 80 ^^ f.voje ]ast' štkem pritisku v vseh zasede- no zlto zoPet odpeljali, nih deželah zanimivo vest.
Poveljnik neke jugoslovanske vasi kjer javno pretepajo obsojence, krive prestopkov proti živilskim naredibam, je baje zabrusil svojim nom:
JUGOSLOV. RADIO ODDAJE.
Znova opozarjamo na jutgo-mešea-|sl°vanske radio oddaje Columbia Broadcasting Svstema v Dobro vem. da imate svoja'	dvakrat dnevno za Ju-
ušesa v I»ndonu,, a srca v MJoskvi. Najbolje bo, da ne pozaibite, da so sedeži vaših hlačnic še vedno v Sifoiji."
BITKA ZA ŽETEV NA BALKANU SE JE ZAČELA.
(JIC.) — " The New York Herald-Tribune" prinaša poročila o srditem boju za letošnjo žetev, ki se je začela v balkanski žitnioi, kjer se je ljudstvo organiziralo za boj proti "žitnim nadzornikom" osišča. Ruska in angleška letala so baje zažgala neizmerna polja pšenice. tako trde poročila, ki so prispela v Ankaro.
•Xemf?ija je poslala cele roje itakozivaniih "nadzornikov" v
goslavijo ob naslednjih urah:
12.30 P.M. na valu 19.6 ali 15,270 kilocikloTfc na valu 25.3 ali 11.830 kilociklov. — 3.30 IP.M. na valu 19.6 ali 15.270 kilociklov; na valu 31.3 ali 9.590 kilociklov.
Govornik je ameriški Jugoslovan Vasa Trivanovič. Dvakrat tedensko v torek in četrtek ob 3.30 P.M. se oddaja vrši v sloveiiSčini. Gen jene slušatelje prosimo, da javijo svoje vtise in želje Mr. Trivanoviču. care of Columbia Broadcasting System.
Pripominjamo, da go te oddaje d obrVD voljni prispevek CBS vojnemu naporu Amerike in združenih narodov, in da dražba aa te oddaje ne prejema nikake subvencije od kate-
ta ozenflja, da pokupijo" večji rekoli vlade. .;