List 21.
Politični oddelek.
Zasedanje delegacij.
Običajna slovesna otvoritev letošnjega zasedanja se je vršila v torek. Delegaciji sta se sešli že dan poprej in se konstituirali, tako da je bil izvoljen predsednikom avstrijske delegacije knez Ferdinand Lobkovic, predsednikom ogrske delegacije pa grof Julij Szapari.
Cesarjev pjrestolni ogovor ne obsega ničesar posebnega. Sestavljen je mejnarodnemu položaju primerno, ki je, kakor je cesar z lahkoumljivim zadovoljstvom po-vdarjal, takšen, da se naša država lahko posveti gospodarskemu in kulturnemu delu v blagor njegovih narodov. Cesar je dejal, da je presrčno razmerje mej našo državo in alijiranima državama trozveze ter prijateljsko razmerje mej našo državo in vsemi drugimi državami jamstvo miru in s tem po vsem kar je videti, ni dvoma.
Več zanimanja nego prestolni ogovor sam so vzbudili pogovori, ki jih je cesar imel pri ti priliki z raznimi poslanci. Posebno presrčno se je cesar zahvaljeval Čehom, da so opustili obstrukcijo.
Ako moremo biti v oziru zunanje politike pomirjeni, pa moremo reči, da skupni proračun, ki je bil v ponedeljek predložen delegacijami ni zadovoljiv, če tudi ni vzroka za vznemirjenje.
Skupna potrebščina tega proračuna znaša 364,006.643 kron; v primeri z letošnjim proračunom je ta potrebščina za 1,152.232 kron večja. Dohodki znašajo 6,191.677 kron tako da znaša netto potrebščina 357,814.966 kron.
V pokritje te netto potrebščine so kakor znano, določeni najprej dohodki iz carin. Kosmati dohodek iz carin je preračunjen na 115,669.870 kron, to je za 14,497.950 kron manj, nego je bilo proračunjeno zw letošnje leto. Od kod izhaja ta jako znatni odpadek pri carinah, to se pojasni  šele  tekom  zasedanja delegacij v
proračunskem odseku. Po odbitju režije in pavšala, ki ga dobi Bosna, ostane iz carin čistega prebitka 110,541.299 K. Ako se ta dohodek iz carin odbije od čiste potrebščine skupnega proračuna, preostane svota 247,273 667 kron katero morata pokriti obe državni polovici, iz svojih davčnih dohodkov.
Koliko plačila pride od te 3vote na našo državno polovico in koliko na Ogrsko, to doslej zakonito-veljavno še ni določeno. Po kvoti, ki je bila za letošnje leto, a samo do 30. junija, potom cesarske naredbe izdane na podstavi § 14. določena, pride 65.6 °/0 na našo državno polovico in 34.4 % na ogrsko državno polovico. Bržčas bo kvota tudi za prihodnje leto ista, kakor za letošnje leto in bo torej 65.6 % prispevek cislitvanskih davkoplačevalcev znašal 162,211.152 kron, 34.4% prispevek ogrskfc davkoplačevalcev pa 85,062.141 kron, tako da bo morala naša državna polovica plačati 77,149.011 kron več, kakor ogrska.
Prispevek iz davkov bo torej prihodnje leto znatno večji, kakor je bil letošnje leto. Naša državna polovica bo morala plačati 10,022.133 kron več kakor letos, ogrska državna polovica pa 5,255.704 krone.
Ogromne potrebščine skupnega proračuna se porabijo največ za armado. Proračun izkazuje, da se je potrebščina za armado zvišala samo za 780.000 kron. Ta svota res ni posebno velika, ali da bi se bil proračun zvišal samo za to svoto tega pač nikomur ne bo dopovedati. To zvišanje je prav za prav le fiktivno, kajti redna potrebščina za armado — in ta je odločilnega pomena — se je dejansko zvišala za 4.7 milijonov kron. Proračun za armado se je s tem trajno obremenil za jako znatno svoto, a to se je prikrilo s tem, da so se izredne, torej vsako leto preminjajoče se potrebščine znižale za okroglih 5 milijonov kron, seveda samo za letos!
Mi smo dobri Avstrijci in kot taki radi vidimo, da je naša država močna, ali to moramo vender reči, da se za militarizem žrtvuje veliko preveč in po nepotrebnem.
Stran 202.
Kako reven, uprav beraški je v primeri s proračunom za armado proračun za ministrstvo zunanjih stvari. Vsa redna in izredna potrebščina ministrstva zunanjih stvari znaša skupaj samo 11,075.452 kron. To ministrstvo nima samo vzdrževati diplomatičnih zvez z drugimi državami in voditi našo zunanjo politiko, ampak to ministrstvo je tudi poklicano, pospeševati korist naše obrtnosti in naše trgovine v inozemstvu, kar je za vse produktivne sloje največje važnosti. V tem oziru pa se stori bore malo.
Utis, ki ga naredi pojasnilo o državnem položaju, kakoršno pojasnilo nam je dal prestolni ogovor in proračun, torej ni posebno ugoden. Veseli zamoremo biti le zagotovila, da je mir vsaj za bližnjo prihodnost zagotovljen, ne moremo pa biti veseli žrtev za militarizem, ker te žrtve niso v nobenem razmerju z gospodarskim položajem monarhije, ker te žrtve vedno rasejo, mej tem ko prebivalstvo čedalje bolj gospodarsko propada.