Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / 94 (RAS) . CpHaH CptrtpU 1Q ii.niialQQ7 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Sl. (809) VCCdO, CeiriCK, IV. JUnijd 1VV/ Stampe in spedizione abbonamento postale. Comma 27, art. 2, legge 549/95. Filiale di Trieste Referendum: je Su votat le adan na tri V nediejo že malo pred pudnem je bluo jasno, ka-kuo puode končavat tei referendum. Ob 11. uri je bluo Sio votat le 5% voliu-cu. An na koncu se je pokazalo, de obedan od osmih referendumov nie Su skuoze, saj nista Sla votat dva voliuca na tri. Telekrat so italijanski daržavljani poSjal v Rim, v parlament zelo jasno sporočilo. De ne želijo odgovarjat le napri na vsake sort vprašanja. De adna rieč so delikatna moralna vprašanja ku razporoka ali prekinitev nosečnosti, popunoma drugačna so vprašanja ku, recimo, kake urnike, naj imajo butige (kot so nas vprašal zadnjič) ali pa naj se ukine an zbriše ali ne novinarska zbornica (Ordine dei giornalisti). An tretje sporočilo je, de mi hodimo votat an pošiljamo v Rim svoje predstavnike zatuo, de rešujejo probleme s tem, de dielajo zakone, leče. Zatuo raje naj se posvetijo njih dielu an naj nas ne kličejo na referendum za vsak nič. Še posebno jo je dobiu po glave Marco Pannello, ki pa v nediejo je že guo-riu, de ima parpravjenih drugih 35 referendumov. Drugi so guoril, de je trie-ba vzdigniti število podpisov, de kadar so se odločil za 500 taužent podpisov so bili drugi cajti. Še drugi, med njimi tudi Martino od Forza Italija, so guoril, de je trieba zbrisat “-quorum”, kar se zdi še buj nevarno. Potlè pa zaries majhna peščica ljudi lahko zbriše tist zakon, ki bo dela. Referendum je dragocen instrument demokracije, daje možnost vsakemu, de povie, kakuo jo misli, je pa tudi delikaten an ga je trieba nucad pametno, de se ne izvotli, izprazni kot se sada dogaja. Ni Su skuoze an deželni referendum o privatnih šolah, ki je želeu zbrisat kan-tribute študentom privatnih Suoi, saj tisti, ki hodijo v daržavne Suole jih ni-emajo. Cierku, ki ima pod sabo narvič privatnih Suol, se je zganila z vso nje močjo an organizacijo. Pa vseglih majhan interes za te drugih sedem je povlieku za sabo an deželni referendum. Referendum za vsak nič? Ali vesta, ki dost je koš tu? 800 milijardu. Če pomislimo, de za vse kulturne dejavnosti slovenske manjšine v naši deželi, za društva an časopise, za dvojezično Suolo an iniciative naših Občin an tako naprej daje daržava 8 milijard na lieto, nardita ratingo vi, kaj pride reč. (j n) Minister za kulturo Jožef Skoič na zaključni prireditvi Slovenska beseda v Kanalski dolini Minister Jožef Školč in Uroš Mahkovec na prireditvi v Ukvah 2e v začetku prihodnjega šolskega leta, naj bi slovenski jezik prestopil prag državnih šol v Kanalski dolini kot enakovreden učni predmet, kakor se sicer že dogaja z nemščino. Vest, je v petek 13. junija dal Rudi Bartaloth na zaključni prireditvi tečajev slovenščine, ki so potekali tudi letos v Kanalski dolini in sicer v Naborjetu in 2a-bnicah. Prisrčnega srečanja z učenci, njihovimi starši in obe učiteljici se je udeležil tudi Minister za kulturo Republike Slovenije Jožef Školč, ki je že s samo svojo prisotnostjo izrekel priznanje prizadevanjem slovenskim kulturnim delavcem v Kanalski dolini, ki jim je tudi letos uspelo motivirati več kot 30 otrok za učenje slovenskega jezika. Prireditve v Ukvah ob koncu šolskega leta sta se udeležila tudi ravnatelj Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu Uroš Mahkovec ter slovenski konzul v Trstu Tomaž Pavšič. beri na strani 3 Za predsednika Skgz izvoljen Rudi Pavšič Tajnik je Jole N amor, blagajnik Rado Race Slovenska kulturno gospodarska zveza ima novo deželno vodstvo. Izvolili so ga v ponedeljek v go-riškem Kulturnem domu na prvi seji novoizvoljenega Deželnega sveta. Na čelu organizacije bo odslej Rudi Pavšič, kateremu bosta stala ob strani tajnica Jole Namor in blagajnik Rado Race. Deželno tajništvo bodo sestavljali še trije pokrajinski predsedniki ter Viljem Cerno in Jurij Kufersin (goriško vodstvo bo v naslednjih d-neh imenovalo svojega predstavnika). S tem se je zaključilo šestmesečno začasno upravljanje te organizacije, ki je zašla v k-rizo po lanskih gospodarskih težavah in zlomu Tržaške kreditne banke. beri na strani 4 Telefon 0432/731190 Cividale, il sindaco rimane in sella Giuseppe Bernardi ritorna a pieni poteri sulla sua poltrona di sindaco di Cividale e il ponte del Diavolo ritorna ad essere aperto nei due sensi di marcia. E’ il risultato di un fine settimana incandescente, dal punto di vista politico. Bernardi ha tenuto tutti con il fiato sospeso fino all’ultimo minuto, alla scadenza dei venti giorni disponibili per ritirare o confermare le dimissioni. Alla fine le ha ritirate, convinto, dice, dai componenti della sua lista e dalle molte persone, compresi dei colleghi, che gli hanno chiesto di rimanere. Ma soprattutto dal fatto che “confermare ora l’intenzione di abbandonare il governo della città, in una fase davvero delicata di importanti progetti avviati, comprometterebbe in modo irrimediabile l’attuazione di programmi che rivestono importanza vitale”. La decisione non è stata così frutto di un’intesa politica tra la lista “Cividale che vogliamo” e la Lista Moratti. Le differenze rimangono e questo fa pensare che non tutto, in casa ducale, è risolto. Lo dice l’opposizione (secondo la quale il ritiro delle dimissioni “non è un atto di serietà”), ma anche il buon senso, (m.o.) segue a pagina 2 Tabelle e legge Caveri, nuovi scontri in Comune Sergio Mattelig, consigliere della lista “Insieme per S. Pietro”, ha promesso (o minacciato, a seconda dei punti di vista): “Sulle tabelle bilingui non ci arrendiamo, noi andremo avanti”. Così quello di giovedì 12 giugno è stato solo un atto, l’ennesimo, di una vicenda che stenta a risolversi. Delle tabelle “italo-slove-ne” (così le chiamano i consiglieri dell’opposizione nei loro esposti, facendo cadere almeno in questo caso un piccolo tabù) si è parlato a S. Pietro al Natisone, durante un consiglio comunale convocato anche per parlare del disegno di legge Caveri per la tutela della minoranza slovena. Sulla segnaletica stra- dale bilingue, applicata dall’amministrazione, la lista “Insieme per S. Pietro”, aveva inviato un ricorso al prefetto di Udine. La risposta di quest’ultimo, basata su un orientamento del Ministero degli Interni secondo il quale “solo una normativa di carattere statale può fissare le regole di tutela di una minoranza linguistica”, è stata contestata dal sindaco Giuseppe Ma-rinig, che ha chiesto al prefetto di rivedere la sua valutazione dopo un’analisi più attenta di una vicenda delicata. “Altrimenti - ha affermato - sono deciso a ricorrere al Tar e al tribunale per i diritti umani di L’Aia”. Per il sindaco “si tratta di un problema di dignità e di rispetto delle opinioni altrui”. La mozione presentata dai tre consiglieri dell’opposizione Magda Saccù, Carmen Sion e Sergio Mattelig, che affermavano l’incompetenza del Comune in fatto di tutela linguistica, è stata così bocciata dalla maggioranza. Diversi i pareri contrari. Per il capogruppo della lista civica Adriana Scrignaro “anche la minoranza più piccola ha diritto ad esprimersi” mentre per il vicesindaco Bruna Dorbolò “il dovere dell’am-ministrazione è di preservare il patrimonio che ci è stato lasciato”. Michele Obit segue a pagina 4 Planinci bojo imieli svojo kočo Planinska družina Benečije bo lahko šla napri s projektom svoje koče na Matajurju. Sauonjski občinski svet je v petak odobriu -čepru tuole je nardila samuo večina - podrobni načrt za privatno pobudo “Dom”, ki ga je PDB predstavila lani. Gre za kočo, ki jo bojo planinci zgradili v prestoru, ki je zadost deleč od koče Pe-lizzo. Pruot telemu načrtu je pa Cai (italijanski alpinistični klub) že ’no lieto od tega vzdignil glas. Pravu je, da nie trieba imiet druge koče, potlè, ko sta že dvie: poleg tiste, ki je posvečena Peliz-zu, je še adna druga na mar-sinskih planinah. beri na strani 2 All’Audace il ‘Lorenzutti’ Battendo la Gaglianese per 4-2 dopo i calci di rigore gli Esordienti dell’Audace si sono aggiudicati, sabato 14 giugno, il prestigioso torneo Lorenzutti di Udine. Alla finale i ragazzi del presidente Duriavig sono arrivati sconfiggendo in semifinale il Pozzuolo. Nella gara decisiva le due squadre si sono affrontate alla pari, terminando i tempi regolamentari suH’1-1. Poi la lotteria dei rigori, leggi a pagina 7 Četrtek, 19. junija 1997 2 Planinci bojo imieli svojo kočo s prve strani Takuo je Cai napisu, ko je predstavu suoje opombe pruot načrtu.Tud bivši župan Paolo Cudrig je predstavu an dokument pruoti koče, kjer prave da je indeks za gradnje (indice di fabbricabilità) načrta v nasprotju tistega, ki je predvideno za Generalni regolacijski načrt, ki ga je občinski svet lani odobriu. Tel problem, ki je načelno tehniški, je luo-žu v težave župana, ki je muoru tud prekiniti sejo deset minutu. Petricig pru za pru je biu na začetku predlagu, naj se odlože argument, pa na tuole se Cudrig nie strinju . Na koncu je župan odkloniu zahteve Cu-driča an Caia - med drugim Italijanski alpin-istčni klub se boji, da bojo tisti od Planinske družine muoral narest ’no ciesto, da bi peljal vas materjal do koče, pa beneški planinci so že poviedal, da cieste na bo trieba jo narest -an takuo more načrt iti napri, čepru se zdi, da bo šlo še nomalo cajta, priet ku bojo naši planinci imieli suojo kočo. Mercoledì la Comunità in assemblea Si riunirà mercoledì 25 giugno, alle 19, l’assemblea della Comunità montana delle Valli del Natisone, chiamata ad approvare il conto consuntivo dell’ente. La riunione prevede, all’ordine del giorno, anche l’approvazione della convenzione tra i Comuni valligiani per l’organizzazione e la gestione del servizio di raccolta, trasporto e smaltimento dei rifiuti solidi urbani e della conseguente delega che le amministrazioni daranno alla Comunità montana. Per l’organizzazione del servizio sarà anche nominata una commissione intercomunale e quindi verranno predisposti gli atti del bando di gara per l’affidamento del servizio. L’assemblea presieduta da Giuseppe Marinig sarà chiamata anche a discutere u-na mozione presentata dai consiglieri Giuseppe Chiudi e Nicola Marseglia sulla proposta di legge di tutela della minoranza slovena presentata dall’onorevole Caveri. V mladih letih, med vietnamsko vojno, smo svet ocenjevali belo-črno. Za marsikaterim zločinom smo slutili roko ameriške CIA ali italijanskih tajnih služb. Potem je padel berlinski zid. Nova miselnost je od nas terjala kritičnega pristopa tudi do polpretekle zgodovine. Hkrati je resnica začela prihajati na dan. In glej ! Na naše veliko presenečenje smo ugotovili, da je naša predstava o silah, ki so se spopadale v senci, bila včasih naivno preprosta. Kajti resnica je presegala še tako bujno domišljijo. Kdo bi nam verjel, če bi pred petnajstimi leti napisali, da so civilno letalo z 81 potniki nad Ustico sestrelili v zračni bitki italijanski, francoski in ameriški raketni lovci, ko so lovili pod trupom DC 9 skrita libijska miga. Enega so pozneje zadeli in se je raztreščil na Sili. Miga sta prihajala iz Jugoslavije, ki je sicer bila neuvrščena, a je kljub temu nudila zaveznikom varšavskega pakta tehnično pomoč in vzdrževanje. Vojaški vrhovi so torej vedeli vse. In politiki? Je mogoče, da običajno dobro informirani državniki tokrat niso vedeli nič? Je mogoče, da je taka državna tajnost v Italiji zdržala tako dolgo? Pravijo, da je, ker to spada med dolžnosti države, članice NATO. (Dobra lekcija za Slovenijo, ki - hvala Bogu - še ni v tej združbi). Sploh pa z oboroženimi silami nekaj ni v redu. V Somaliji so padalci brigade Folgore mučili, posiljevali, pobijali. Tisk je objavil srhljive slike. Vsi se zgražajo, ker je propadel mit o “dobrem italijanskem vojaku”. In vendar je ta mit zdržal skozi desetletja, čeprav nam spomin lahko uhaja na obnašanje italijanskih vojakov v Sloveniji med vojno. Tedaj so se prav tako slikali ob svojih žrtvah. Pa jih ni nihče klical na odgovornost. Nasprotno, oblasti so skrbno gojile neko patrioti-čno navezanost na to absolutno oblast, ki jo predstavljajo oborožene sile, edina nedemokratična struktura v sicer demokratični družbi. Napočil je čas, ko bi morali odpreti vse arhive, izvleči vse okostnjake iz skrbno zaklenjenih omar. Knjiga “Gli anni bui della Slavia” je samo drobec v mozaiku težke in zapletene zgodovine. Drugo poglavje pišejo četrt stoletja pozneje sodniki, ki raziskujejo ozadje dveh milanskih pokolov, v kmečki banki in pred kvesturo, skupno 20 človeških žrtev. Za zapahi se je znašel tržaški fašist Franco Neami. Vsedržavni časopisi so objavili slike, ki smo jih v Primorskem dnevniku in reviji “Dan” natisnili tedaj, skupaj z analizami o “črnih sencah”. Nismo razpolagali z vsem gradivom, ki je danes zagledal belo luč dneva. In vendar nas je zdrava pamet vodila k istim zaključkom, do katerih se je uradno sodstvo dokopavalo celih 28 let! Nismo geniji, zato moramo sklepati, da so do istih zaključkov prišli tudi preiskovalci sedemdesetih let. Zakaj so molčali? Najbrž zato, ker je strategija terorja oddaljevala levico od oblasti. In v tej umazani igri ni nihče spoštoval demokratičnih pravil. Dokler ne bo zapečatena ta stran zgodovine in ne bomo videli uniformiranih častnikov na zatožni klopi kakor v filmu Coste Gavra-sa “Z, orgija oblasti”, ne bo niti resnične reforme italijanskega ustavnega sistema. Stare gube bodo pokrili s šminko, in nič več. Cividale, il sindaco rimane in sella Il municipio di Cividale dalla prima pagina Alla Lista Moratti il sindaco aveva fatto una proposta di programma, ma come tutta risposta aveva ricevuto un comunicato in cui si diceva che la responsabilità di chiudere la crisi o andare alle elezioni era tutta sua. Così Bernardi la responsabilità se l’è presa. Domenica ha messo una firma ritirando le dimissioni ed un’altra ordinando di riaprire il ponte del Diavolo, decisione sulla quale era finito in minoranza in consiglio comunale. Inutile dire che il Polo delle libertà, sull’altro fronte, parla di “un atto poco serio” da parte del sindaco. Il centro-destra, tra l’altro, aveva già iniziato ad affilare le lame sperando in u-na campagna elettorale nella quale sarebbe partito in vantaggio. E ora? Non tutto, si diceva, è risolto, anche se il sindaco ha promesso che nelle prossime settimane verranno organizzate occasioni pubbliche di confronto e di dialogo su numerosi temi: dal nuovo Prg al nuovo Piano particolareggiato del centro storico, dalle valutazioni sul piano commerciale e su quello del traffico alla costituzione dell’associazione Mittelfest, fino alla definizione di un nuovo assetto delle scuole e di alcune attrezzature sportive. Un confronto su temi più o meno roventi, reso necessario per ridare fiato ad una maggioranza che, per un motivo o per l’altro, fino ad ora era rimasta troppo chiusa a riccio. Ora è tempo di coinvolgere la città nelle scelte, (m.o.) Mrzla prha iz Bele hiše za Slovenijo Ameriško državno vodstvo je Sloveniji prizadelo prvo mrzlo prho. Potem ko je ves ta čas lepo božalo dlako slehernemu slovenskemu državniku ali diplomatu, ki je šel iskat podporo onkraj “luže”, je konec prejšnjega tedna tiskovni predstavnik Bele hiše sporočil Clintonovo odločitev, da bodo na vrhunskem madridskem sestanku Nato pakta podprli le članstvo Poljske, Češke in Madžarske in pustili na cedilu Slovenijo. Nič hudega, če ne bi prav od ZDA Slovenija pričakovala odločilno pomoč za vstop v Nato pakt, kar bi po eni strani pomenilo tudi lažjo pot za vstop v Evropsko unijo. Tako torej. Romunija in Slovenija nista po mnenju Clintonove administracije še zreli za vstop v Nato pakt. V to združenje naj bi prišle Kaj je botrovalo negativnemu mnenju, kaj ni bilo v redu v Sloveniji, da bi lahko država na sončni strani Alp lahko postala članica najmočnejše vojaške zveze. Te informacije bi Ljubljani gotovo pomagale, da bi odpravila napake, ki bodejo v oči tujih opazovalcev in ki jo potiskajo v drugorazredno kategorijo držav. Ameriška odločitev seveda ne pomeni še dokončne odločitve, saj so ZDA le ena od šestnajstih članic Nato pakta, ki bodo v Madridu odločale, koga bodo sputili noter. Je pa tudi res, da Clintonova odločitev ima zelo velik vpliv in da jo je verjetno vzel tudi potem, ko se je o teh vprašanjih pogovarjal z drugimi članicami, predvsem s tistimi najbolj vplivnimi. Prepoved vstopa v Nato- /z ljubljanskega "Dela” kdaj prihodnič, če bo še kakšna priložnost, saj ne gre pozabiti, da so prav ZDA z Rusijo podpisale dogovor o omejeni razširitvi članstva v vojaškeni zavezništvu/ Govqri se o ustanovitvi nekakšnega združenja, predsobe Nata, v katero bi lahko vstopila tudi Slovenija: nekakšen kompromis, ki je bil sklenjen na srečanju med Clintonom in Jelcinom. Jasno je, da so v Ljubljani z določeno grenkobo sprejeli Clintonovo odločitev, saj so kar precej kart stavili prav na dejstvo, da bodo ZDA med odločnimi zagovorniki vstopa Slovenije v Nato. Zanimivo bi bilo sicer izvedeti, zakaj se je Washington tako odločil. vo hišo odpira še drugo vprašanje, ki je gotovo pomembnejše: članstvo v Evropski uniji. Tudi v tem primeru stoodstotne gotovosti za članstvo ni, saj je očitno, da mednarodna politika gleda in ocenjuje nekoliko drugače od domačih državnih sredin, ki so tudi s tega vidika precej optimistično razpoložene. Clintonova odločitev je gotovo vse postavila na trdnejša tla in jih postavila pred dejstvo, da dogovarjanje dvomilijonske države z velesilami ne teče vedno gladko in tudi na enakopravni ravni na žalost ne. Tako je. Cimprej bodo v Ljubljani to spoznali, boljše bo in tudi morebitnih glavobolov ne bo treba zdraviti, (r.p.) Slovenia: cresce la qualità della vita Koder sindaco Cveto Koder è il nuovo sindaco di Idrija. Così hanno deciso gli elettori al ballottaggio di domenica che ha visto il confronto tra Koder, rappresentante del partito popolare, e Viktorija Gorjup della democrazia liberale. Al nuovo sindaco è andato il 58,2 per cento dei suffraggi mentre la candidata della LDS si è dovuta accontentare del 41,8 per cento dei voti. Il nuovo sindaco succede a Samo Bevk, eletto in parlamento nelle fila della Lista unita social-democratica. Sos truffatori E’ intervenuto il ministro degli interni sloveno in prima persona per richiamare i cittadini ad essere attenti ai vari truffatori che circolano in Slovenia. Negli ultimi anni, come riferiscono gli inquirenti, più di 5 mila cittadini hanno ceduto alle promesse di facili guadagni con investimenti avventati oppure con la partecipazione ai vari giochi ispirati alla catena di Sant’Antonio. Con simili raggiri i truf- fatori hanno intascato circa 60 milioni di marchi. Nonostante gli ultimi appelli la gente continua ad abboccare così che i crimini di questo genere rappresentano la metà di tutti i crimini finanziari registrati. Tragedia sulla strada Nei pressi di Villa Decani nel comune di Isola un autobus, carico di alunni, si è schiantato contro un muro provocando la morte di due persone: l’autista e una bambina di 7 anni. La cor- riera con a bordo 48 alunni e quattro insegnanti della scuola elementare “Viz-marje Brod” di Lubiana si è schiantata contro il muro di una casa forse per un malore dell’autista. Migliora la vita Nonostante i venti di crisi economica ed i 100 mila disoccupati la qualità della vita in Slovenia è in aumento. Dall'indagine, svolta dal prof. Matjaž Hanžek, emerge anche che negli ultimi anni è in aumento il proces- so di differenziazione sociale. Traffico controllato In occasione della stagione turistica i ministeri dei trasporti e dell’interno hanno pubblicato il Calendario del traffico che dovrebbe diventare il compagno di viaggio per tutti gli automo-bilisti che percorrono le strade slovene. Nell’opuscolo sono comprese tutte le informazioni più importanti dell’anda-mento del traffico sulle principali strade slovene, i periodi di maggior intasamento e le giornate a rischio per gli automobilisti. La pubblicazione è stata distribuita in due lingue: sloveno ed inglese. Peterle si ricandida Lojze Peterle, presidente dei democristiani sloveni, si ricandida alla massima carica durante il congresso straordinario dell’SKD che si svolgerà a fine mese a Novo mesto. Per la carica di segretario, oltre a Peterle, si candideranno anche Maksimilijan Indihar, Helena Hren-Vencelj e Andrej Ster. .0 ima Stojan SpetiC Kultura novi matajur četrtek, 19. junija 1997 Due corsi della “Lipa” per insegnanti E’ una costante l’impegno delle associazioni culturali slovene al fine di promuovere la conoscenza e l'approfondimento della realtà culturale, storica e linguistica della nostra comunità. Con incontri, conferenze, seminari ed altre attività, svolti a più riprese negli ultimi 20 anni, si sono sempre rivolte a tutti, ma particolare attenzione è sempre stata rivolta agli insegnanti a cui è stato proposto materiale didattico di qualità. Pensiamo solo a tutta la serie di favole in dialetto sloveno o alle schede storiche e-dite dal Centro studi Nediza. Per gli insegnanti sono stati organizzati in passato anche corsi specifici, come quello di educazione musicale. Ora, su iniziativa della cooperativa Lipa di San Pietro al Natisone, vengono proposte, sempre agli insegnanti, due iniziative di fine anno davvero interessanti: un minicorso linguistico ed uno dedicato ad ambiente e cultura. Il dialetto delle valli delle Natisone e lo sloveno standard: spunti per un’analisi contrastiva. Questo è il tema del corso che sarà tenuto dalla prof. Živa Gruden ed avrà luogo dal 30 giugno al 4 luglio e dal 7 all’ll luglio, ogni giorno dalle 10.30 alle 12, per complessive 15 ore di lezione. Il corso dedicato ad ambiente e cultura sarà articolato invece in 4 conferenze. Inizierà don Natale Zuanella, lunedì 30 giugno, con la conferenza dal titolo “La toponomastica locale come fonte di informazioni sull’ambiente”. Giovedì 3 luglio ci sarà la conferenza di Valter Colle dal titolo “Le tradizioni popolari: alla riscoperta del vivere insieme”. Lunedì 7 luglio Paolo Petricig affronterà il tema della ricerca storica e lo studio della storia locale nella scuola. Chiuderà il ciclo Renzo Rudi, giovedì 10 luglio, affrontando il tema dell’architettura spontanea intesa come testimonianza di stili di vita. Tutte le conferenze si svolgeranno dalle ore 14 alle 16 Per informazioni ed iscrizioni ai corsi, che sono gratuiti, telefonare alla segreteria della Scuola bilingue (tel. 727490) dalle 8 alle 16. Potle ko so nadiški aministratorji lani “votai s palco" njih dekana É, V Špetru spet spomin na beneško avtonomijo Za špietarski senjam, 28. an 29. junija parpravjajo v Spietre zaries velike reči. Centralni moment praznika, ki puojde napri dva dni, bo ku lanskega lieta ponovitev zasedanja parlamenta Beneške Slovenije, ki želi biti po adni strani spomin na lepo stran naše zgodovine, na katero smo žihar ponosni. Po drugi strani pa ponovit duh tiste esperience an jo aktualizirati s posebnim dokumentom, v katerem se naši današnji administratorji zavzamejo za naše socialne, ekonomske an kulturne pravice. Jasno je tudi, de ima tala manifestacija tudi namien zbudit, “pošagatat” interes turistov za naše doline. Kak bo program smo vprašal Alda Klodič, ki ga Tudi Minister za kulturo Jožef Školč na zaključni prireditvi Živ slovenski jezik V slovenskem kulturnem središču v Ukvah so zaključili tečaje s prve strani Spremenile so se razmere tudi v Kanalski dolini kot drugod, toda so prav gotovo bogato obrodila večletna prizadevanja domačih kulturnih delavcev, če danes na Tromeji ramišlja-jo, kako vključiti pouk slovenščine v državno šolo. Pred dvajsetimi leti, ko se je začel prvi tečaj slovenskega jezika, je slovenski besedi res uspelo vstopiti sicer le v poslopje tamkajšnje šole, vendar je bila po dveh tednih pregnana. Pri projektu uvajanja slovenščine v šolo, za katerim stoijo Gorska skupnost Kanalske doline, Občini Trbiž in Naborjet ter krajevne šolske strukture, želimo sodelovati tudi mi s strokovnimi nasveti in predlogi, je na petkovi prireditvi poudaril Rudi Barta-loth, predsednik slovenskega kulturnega središča Planika, ki je nastalo februarja z združitvijo kulturnega društva Planika, Glasbene šole Tomaž Holmar in Sklada Ponče. Vsekakor, je dodal Bataloth, mislimo še naprej nadaljevati s svojim pedagoškim delom in s prirejanjem tečajev slovenskega jezika. Ob zahvali v-sem inštuticijam in ustano- Pridni učenec s svojim darilom, v ozadju Rudi Bartaloth in učiteljica slovenščine Nataša Komac vam, ki podpirajo delovanje v Kanalski dolini, je Bartaloth pozitivno ocenil sistem financiranja na o-snovi projektov, ki ga zagovarja Urad za Slovence po svetu in zamejstvu. Pridni otroci, ki so obiskovali pouk slovenščine so prejeli lepo “diplomo” in drobno darilce. Tople zahavlane besede so bile namenjene učiteljicama prof. Ireni Sumijevi, ki vodi tečaje že deset let in Nataši Komac, ki se ji je pridružila lani. Minister Jožef Školč je izrekel priznanje Kanalča-nom, obenem je obljubil podporo Ministrstva še zlasti pri obliovanju knjižnice, ki jo namerava odpreti v slovenskem centru v Ukvah in ki bo poimenova-nan po zaslužnem kulturnem delavcu in razsikoval-cu Salvatoreju Venosiju. Lepe besede sta na srečanju izrekla tudi konzul Tomaž Pavšič in Uroš Mahkovec. Le njemu so predstavniki Planike iročili Pri-znaje, ki so ga podelili dr. Petru Venclju, ki je vodil Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu v obdobju 1992-96. Priznanje so mu podelili “za veliko strokovno pretanjenost, naklonjeno in dejavno razumevanje in neomajno prijateljstvo v pomoč Slovencem v «kanalski dolini”, (jn) je Gorska skupnost Nadi-ških dolin zbrala kot rešise-rja manifestacije, medtem ko je Giorgio Banchig kon-zulent, izvedenec za zgodovino. Začne se v nedeljo z večernicami ob 16,30. uri, ki jih bojo pieli združeni, vsi kupe vsi pevski zbori naših dolin: Pod lipo, Matajur, Beneške koranine, zbor iz Svetega Lienarta, Rečan an zbor Tri doline iz Kravarja. Program pesmi je skrbno izbran an zanj skarbi prof. Nino Specogna. Kadar se večernice končajo bo pred cierkvijo, ku lani, kratka predstavitev manifestacije an potle se začne precesija do cerkvice Svetega Kvirina. V njej bojo navadni ljudje, vsi administratorji naših dolin, pevski zbori, ki bojo tudi po poti prepevali, ču se bo an glas ramonike. Blizu cerkvice Sv. Kvirina bo potlè rievokacion procesa iz lieta 1306 pruot niekemu Arneju iz Landa-rja. Tožu ga je an čedajski gaspuod, ki zahteva v pla- V Kopru bo od 4. do 17. avgusta poletni tečaj slovenskega jezika za odrasle (od 16. leta naprej), na različnih stopnjah. Poteka od 9. do 12.30. ure, bogatijo pa ga še številne jezikovne dejavnosti. Vpisovanja do 10. julija. Za podrobnejše informacije tel. 727490 ali 731190. čilo kakih 33 uci an kozi, na koncu pa ostane opla-knjen, praznih rok. Novost lietošnje manifestacije, ta-kuo, ki nam je poviedu Klodič, je v tem, da bojo nekateri od igraucu oblie-čeni v kostumih. “Kje ste jih ušafali?”, smo ga še vprašal. “Posodili so nam jih v Čedadu”, pravi Aldo Klodič, “kjer so napravli vse potriebne zgodovinske raziskave, o tem kakšne so ble oblieke v 14. stoletju, pru v tistim cajtu, ko se je zgodilo, kar se je zgodilo našemu Arneju iz Landarja”. Potle bojo ku lan vsi administratorji Nadiških dolin, s tem da vpičijo njih palce v tla, votai za dekana. Na koncu, parbližno ob 18.30. uri bojo dal, lietos parvič “srebamo lastro” tistim našim ljudem, ki so posebno vriedni priznanja an spoznanja za kar so nar-dili v interesu naše skupnosti. Trieba je še poviedat, de bojo ob teli glavni manifestaciji tudi druge kulturne an vierske pobude. Posebnega pomiena bo v saboto ob 11. uri zjutra inaugura-cjon špietarskega faruža, ki ga bo požegnu an izročiu svojemu namienu sam videmski nadškod Alfredo Battisti. V nediejo 29. junija pa bo ob 10.30. uri sveto mašo molu škof Diego Causerò. Med drugim letos bojo skušali spet ponoviti tudi lepo tradicijo tonkanja, takuo, ki se spodobi za vsak beneški senjam. V soboto v Petjagu od 19. ure naprej O dveh knjigah Jožka Kragelja Kulturno društvo Ivan Trinko nas vabi v soboto 21. junija v Petjag, v cerkev Svete Doroteje, kjer bo zanimiva kulturno-verska prireditev. Najprej bo ob 19. uri slovenska maša v spomin na vse duhovnike, ki so skrbeli za duhovno in kulturno rast ljudi iz Nadiških dolin. Prireja jo dekanat Nadiških dolin v sodelovanju s slovenskimi organizacijami. Med drugim, naj povemo, da je danes 19. junija minilo 15 let, odkar je umrl priljubljeni don Rino Mar-chig. Po maši bosta dekan iz Kobarida Franc Rupnik in predsednik kulturnega društva Ivan Trinko, Marino Vertovec, predstavila novejši publikaciji duhovnika Jožka Kraglja “-Ivan Trinko” in “Leta dozorevanja”. Na srečanju bo prisoten tudi avtor. Kobarid se v knjigi predstavlja V hotelu Hvala v Kobaridu bo v petek 20. junija ob 20. uri predstavitev knjige “Kobarid”. Zgodovino Kobarida, Sužida in Svina, od prazgodovine do leta 1991, so napisali Nada Osmuk, dr. Slavko Ciglenečki, Franc Rupnik, dr. Branko Marušič, Drago Sedmak, A-lenka Raspet, Zdrayko Likar, mag. Boris Mlakar, Nataša Nemec, mag. Z-vonko Uršič in Željko Cim-pic. Knjigo, ki kot kaže že sam seznam sodelavcev, je zelo zajetna, bo predstavil znanstveni svetnik dr. Branko Marušič. Večer bo z ubrano pesmijo popestril nonet Simon Gregorčič iz Kobarida. V Ljubljani Plečniku v poklon Na treh razstavah Ljubljana nam v teh d-neh ponuja najširšo predstavitev Plečnikovega dela, kateremu so posvečene kar tri istočasne razstave. V soboto 7. junija so na ljubljanskem gradu odprli razstavo “Plečnik in praški grad”, ki ponuja kompleten pregled in vrednotenje dela Jožeta Plečnika v Pragi. Ob tej razstavi je izšel obsežen katalog z barvnimi fotografijami “Poezija v kamnu. Arhitekt Jože Plečnik na praškem gradu”. V sredo 11. junija so na Fužinskem gradu v Ljubljani odprli razstavo “Jože Plečnik - Ljubljanski urbani prostor”. V četrtku 12. junija v novem krilu Narodne galerije so odprli razstavo “Plečnikovega sakralnega posodja”. Na razstavi v Ljubljani Razvoj mesta Na ljubljanskem gradu, pod grajskim dvoriščem je na ogled, na pobudo Mestnega muzeja Ljubljana, urbanistična razstava “Poselitev ljubljanske kotline - urbani razvoj Ljubljane”, z bogatim kartografskim in fotografskim gradivom. Časovno dokumentira naselja na kolih iz kamene in bakrene dobe, utrjena naselja in gradišča iz bronaste in železne dobe, predrimsko Emono iz časa Keltov do stikov z Rimom, rimsko E-mono, čas preseljevanja ljudstev, zametke novega mesta s staroslovanskimi vasmi in ves kasnejši razvoj skozi stoletja vse do leta 1992. Skratka gre za izredno zanimivo pobudo, četrtek, 19. junija 1997 4 Predlog vsedržavnega zakona svetovalca Mionija Manjšine: za več kompetenc deželi Deželni svetovalec liste Zelenih Elia Mioni je že marca letos predložil v deželnem svetu osnutek vsedržavnega zakona, po katerem naj bi se deželnemu posebnemu statutu dodale konkretne pristojnosti na področju zaščite manjšin. Osnutek je sestavljen samo iz treh kratkih členov, ki pa so zelo jasni in bistveno posegajo v kompetence in obveznosti naše dežele glede manjšin. Prvi člen pravi, da Dežela s specifičnimi normami ščiti furlansko, slovensko in nemško manjšino in skupnosti nemškega izvora, ki so zgodovinsko prisotne na svojem teritorju (kot nemška manjšina se smatra skupnost Nemcev v Kanalski dolini, skupnosti nemškega izvora pa so prisotne na območju Saurisa). Drugi člen izrecno dodeljuje Deželi zakonodajno kompetenco na področju manjšinskega varstva, tretji člen pa Deželi daje še dodatne pristojnosti, da s svojimi zakoni po potrebi dopolnjuje vsedržavno zakonodajo glede rabe manjšinskih jezikov v obveznih šolah. Na kratko povedano, če bi bili sprejeti trije členi, ki jih predlaga Mioni, bi posebni deželni statut pridobil bistveno več kompetenc na področju manjšinskega varstva, kar bi bil nedvomno velik korak naprej, še zlasti če pomislimo na dejstvo, da je Dežela doslej odklanjal učinkovite ukrepe v korist manjšin, češ da je to materija, o kateri se mora izreci državni parlament. Elia Mioni je svoj za- Deželni svetovalec Zelenih Elia Mioni konski predlog obrazložil kot doprinos k razpravi o potrditvi in še nadaljnji krepitvi vloge dežel s posebno avtonomijo, med katere spada tudi naša. Kot je znano, je v teku delo dvodomne parlamentarne komisije, ki naj bi odobrila predlog o bodoči federalni državni ureditvi, v kateri bodo krajevnim upravam pripadale nove pristojnosti. Po Mionijevi oceni se mora ob tej priložnosti odpreti novo poglavje, v katerem mora naša dežela ne le ohraniti avtonomijo in dobiti večje pristojnosti v zakonodaji, pač pa naj bo upoštevana in ovrednotena njena specifična geografska lega. Mioni noče, da bo dežela F-JK v okviru bodočih evropskih vizij le obrobna postaja na toliko opevanem koridorju Barcelona - Kiev, temveč naj bo to pro- stor, ki se zaveda lastnega položaja v osrčju Alpe -Jadrana in mora biti torej v stanju posegati tudi na področje zunanje politike in čezmejnih načrtov v gospodarstvu. In prav ta mednarodna vloga dežele po Mionijevi oceni ne more mimo jasnih računov z lastno zgodovino in stvarnostjo, v kateri je prisotnih več narodnosti s svojo kulturo in tradicijo, ki ju je treba maksimalno ovrednotiti. Svetovalec Zelenih v obrazložitvi svojega osnutka lucidno razlikuje med položajema Slovencev in Furlanov, ki sta se oblikovala v različnih zgodovinskih, političnih in kulturnih okoliščinah, a je obema skupna dosedanja dolgoletna odsotnost parlamenta pri obravnavanju in sprejemanju zakonskih zaščitnih ukrepov. Predlog svetovalca Mionija doslej še ni prišel v obravnavo deželnega sveta, ki bi ga moral, v primeru odobritve, nasloviti na vlado, ta pa naj bi ga predložila v razpravo obema vejama parlamenta. Takšna je namreč procedura, ki po 26. členu statuta naše dežele predvideva da lahko deželni svet predlaga zakonske osnutke tudi na vsedr-žavi ravni o zadevah, ki ne sodijo v njegove pristojnosti, vendar so posebnega interesa za deželo. Sedaj je vprašanje, če bo Mionijev osnutek sploh utegnil priti na dnevni red in biti tudi odobren, kajti kot vemo v deželi ni prave večine, zato je tudi to, kot še mnogo drugih pomembnih predlogov na prepihu. (d.u.) Tabelle e Ca veri, nuovi scontri dalla prima pagina Duro è stato il commento dell’assessore Nino Cicco-ne: “Dall’opposizione non ho notato alcun accenno a-gli atti vandalici compiuti ai danni delle tabelle”. Il consigliere della Lega Nord Renato Osgnach si è astenuto, chiedendo che sull’argomento venga indetto un referendum. Una contromozione della maggioranza, a sostegno della tesi del sindaco, è stata ritirata perché non era chiaro, dal regolamento comunale, se era legittima la sua presentazione. L’assemblea ha anche discusso della proposta di legge di tutela della minoranza slovena firmata dall’onorevole Caveri. La lista “Insieme per S. Pietro” - che ha tra l’altro fatto sapere che alla Camera è stato presentato dall’onorevole Franz (Alleanza nazionale) un disegno di legge di tutela che riprende quello presentato a sua volta dal senatore Romoli - ha criticato soprattutto il fatto che, nel testo, manchino riferimenti agli aspetti economici e sociali. Un altro difetto della proposta Caveri, secondo l’opposizione, è “l’imposizione della lingua letteraria slovena”. Punti di vista contestati da Ciccone, che ha portato ad esempio, a proposito dell’insegnamento dello sloveno, la propria esperienza di padre di bambini che frequentano la scuola privata bilingue di S. Pietro. La mozione presentata dall’opposizione è stata così bocciata dalla maggioranza. Michele Obit V ponedeljek v “kulturnem” v Gorici novo vodstvo s prve strani Sledilo je obdobje 25-članske začasne komisije ter tudi vrsta težav, ki so nastale po odstopu koordinatorja Alda Rupla, o čemer je tekla beseda tudi na ponedeljkovem zasedanju Deželnega sveta. Le-tega je odprla Jole Namor, ki je podala analizo zadnjih mesecev in samega občnega zbora v Boljuncu. Predsednica Nadzornega odbora Živa Grudnova je obrazložila delo odbora, ki je v teh tednih imel nalogo evidentirati kandidate za tri najpomembnejša mesta v vodstvu SKGZ. Medtem ko za tajniško in blagajniško mesto Namorjeva in Race nista imela konkurence, sta se za mesto predsednika potegovala Rudi Pavšič in Branko Jazbec. Člani Deželnega sveta so s 23. glasovi izvolili Pavšiča, Jazbec pa je prejel 16 preferenc. Tako sestavljeno deželno vodstvo predstavlja tudi nekatere novosti, deni- mo to, da je Goričan na čelu deželne SKGZ in da je prvič ženski (in povrh Bene-čanki) pripadlo deželno tajništvo, ki je bilo doslej v domeni moških predstavnikov te organizacije. Ob teh zanimivostih pa je posebej pomembno, da si je SKGZ zagotovila vodstveno strukturo, katero čaka nemalo dela. Vse se bo dalo premostiti, če bo znotraj gibanja obveljala složnost in delavnost. To sta elementa, ki jih SKGZ, kot je po umestitvi dejal predsednik Rudi Pavšič, potrebuje in ki jamčita uspeh. V naslednjih dneh bo novoizvoljeno tajništvo (dosedanji izvršni odbor) poskrbelo še za imenovanje resorskih odborov-komisij in za morebitno razširitev samega tajništva. Dogovorili so se tudi za ustanovitev koordinacijskega vodstva Deželnega sveta, ki bo imelo nalogo pripraviti izhodišča za izredni občni zbor Zveze, na katerem bodo sprejeli novi statut. SLOVENSKI RAZISKOVALKNI INSTITUT -SLORI je ustanovil sklad za nagrajevanje diplomskih nalog iz družboslovja, gospodarskih, pravnih in prostorskih ved. geografije in urejanja prostora, ki posredno ali neposredno zadevajo prisotnost Slovencev v Italiji. Prednost bodo imeli kandidati pravnih in zgodovinskih ved, ki nameravajo osvetiti zapletene pravne vidike vaških srenj oziroma vaške skupne lastnine teh njihov nastanek in razvoj do današnjih dni. Prednostno bodo obravnavane tudi diplomske naloge, ki bodo imele za predmet gospodarske razvojne možnosti obmejnega prostora v luči vključevanja Slovenije in še preostalega zaledja v Evropsko Unijo. Višina nagrad je od 1.000.000 do 2.000.000 lit. Razpisna določila so na voljo na sedežu Slorija v Gorici ter v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Rok za predložitev prošenj poteče 15. julija 1997. Il seminario di carattere nazionale promosso oggi a Trieste dalla regione Friuli-Venezia Giulia La cooperazione transfrontaliera Sarà l’occasione per fare un bilancio dei progetti Intere g, delle difficoltà incontrate e dei risultati conseguiti V lepi vasici Podcirku v kamunu Fuoj-da bo v saboto 28. an v nediejo 29. junija velik senjam. Praznik se začne že v sabato popudan, ko se je ljudje ob 16. uri zberejo v cierkvi, kamar pride tudi videmski nadškof Alfredo Battisti. To parvo inau-gurajo popravljeno, postrojeno cierku, potle bo pa bieram. Ob 17. bo pozdrav od oblasti an domačinov našemu škofu an za tem se začne pa senjam. Se napriej bo živuo an veselo tudi v nediejo. Maša bo ob 11.30. Potlè bo praznik na odpartem, zanj skarbi Proloco, tiste kar zaslužejo pa puojde pa v kase od fare. Mi VALLEI FRAZ. Dl FAE.DIS PODCIRKU WWKBÈ 1JH1 Sloveni e tutela a Cividale “Quale tutela per le minoranze linguistiche in Friuli?” è il titolo di una conferenza organizzata dal Pds di Cividale. L’incontro si terrà presso la sala della Società operaia, in via Foro Giulio Cesare, venerdì 20 giugno, alle 21. Vi parteciperà il senatore Darko Bratina. Il tema centrale dell’appuntamento sarà la proposta di legge presentata alla Camera dall’onorevole Caveri, sulla quale nelle settimane passate erano intervenute alcune forze politiche ducali. Tra queste, lo stesso Pds che aveva giudicato positivamente il testo della proposta, mentre il Ppi era intervenuto in maniera critica. L’incontro di venerdì, grazie alla presenza di Bratina, servirà a chiarire tutti gli aspetti della legge. L’attuazione del mercato comune europeo ha messo in luce la presenza di difficoltà di sviluppo nelle regioni a ridosso dei confini. Dalla fine degli anni ’80 si è sentita dunque la necessità di affrontare questi problemi di svantaggio posizionale e a questo scopo è stato varato un programma di interventi, miranti ad attivare efficacemente il processo di cooperazione tra le regioni frontaliere. Da qui l’elaborazione del progetto Interreg. Nel ’94 è stato varato l’Inte-reg II, al quale è stato in-terfacciato il programma Crossborder cooperation prograinine - Phare, entrambi hanno permesso di avviare concretamente programmi di cooperazione transfrontaliera bilaterale. Nel 1996 la Commissione europea ha approvato l’iniziativa comunitaria Interreg II C che intende sviluppare ulteriormente la cooperazioe tra stati limitrofi, passando dal livello bilaterale transfrontaliero a quello plurilaterale per la coo- perazione transnazionale. In queste iniziative di cooperazione sono state molto coinvolte le Regioni e più ancora lo saranno in futuro, in misura diversa naturalmente a seconda della loro collocazione geografica. Ed è evidente dunque la neces- sità da parte loro di approfondire questa tematica. Su iniziativa della Regione Friuli-Venezia Giulia e della Comunità di lavoro delle regioni europee di confine si svolgerà oggi* giugno, a Trieste un importante seminario in cui Regioni e Provincie autonome, autorità governative e comunitarie valuteranno le esperienze sviluppate fino a questo punto, le difficoltà incontrate ed i successi conseguiti, le attese e le prospettive derivanti dall’attuazione dei suddetti programmi operativi. Sarà anche un utile confronto fra quanti operano a diversi livelli istit-zionali in questo settore. Da sottolineare inoltre che il seminario ha carattere nazionale. L’iniziativa di approfondimento che ha il titolo “La cooperazione transfrontaliera e transnazionale Interreg: il caso Italia” si tiene presso la sala azzurra dell’hotel Savoia a partire dalle ore 9. Kronaka novi mata j ur četrtek, 19. junija 1997 5 66 Zlata 99 novica On je Pio Vuch iz Ravni, ona pa Cristina Vogrig iz Oblice V objemu družine an žla-hte, v saboto 24. maja sta Pio Vuch an Cristina Vogrig praznovala njih zlato poroko. Rodila sta se v sri-enjskim kamunu: on v Vu-kuovi družini iz Ravnega, ona pa v Blažinovi v Oblici. Pruzapru je bluo 10. maja, kar sta jala njih “ja”. Nič hudega pa če sta praznovala kajšan dan potlè. Pio an Cristina sta se bla oženila v cierkvi v Podutani. Po poroki tudi ona dva sta bla na-pravla njih valižo an se pe-jala po sviete. Paršla sta v Belgijo, kjer Pio je ušafu dielo: kopu je karbon v belgijanskih mini-erah, ku malomanj vsi naš možje. V Belgiji sta ostala do lieta 1963. Potlè sta se varnila damu an šla živet v hišo, ki sta jo kupila v Lumignacco, dol Cristina an Pio petdeset liet potlè pod Vidmam, kjer šele živ-ta. Na fotografiji jih videmo z njih lepo družino: s čepar-ne roke je neviesta Sandra, sin Luis, potlè sta zlata novica Pio an Cristina, drugi sin Albino, neviesta Paola, an navuoda Linda an Fabiano. Dragi Pio an Cristina, hodita še puno, puno liet kupe! Tuole vam željo vsi tisti, ki vas imajo radi. Polisportiva Gorenj Tarbi an vasnjani iz Dolenjega Tarbja vas vabijo na KRIES SVETEGA IVANA v pandiejak 23. junija v Dolenjim Tarbju ob 19. maša, piele bojo Beneške korenine Polisportiva an Dolenj Tarbjan bojo pru veseli vam ponudit an kozarec vina an ’ no vi-čer v veseli družbi. Na stuojta parmanjkat! Svete Višarje vabijo V soboto 7. junija se je ponovno zavrtela žičnica za Svete Višarje. Z istim dnem se je odparla tudi letošnja romarska sezona. Od sabote 21, junija vozi pa vsak dan. Na Svete Višarje vozi kot rečeno kabinska žičnica, ki v samih 15 minutah pripelje do 1790 metrov visokega svetišča. Vožnja je nadvse udobna in primerna tudi za starejše osebe. Spodnja postaja žičnice se nahaja v bližini Ovčje Vasi, samo 5 km od Trbiža. Urnik obratovanja žičnice je od 9. do 17. ob delavnikih, ter od 8.30 do 18.30 ob nedeljah in praznikih. Cene za prevoz s kabinsko žičnico so enake kot v lanski sezoni, za skupine pa so predvideni posebni popusti. Letošnja novost je možnost brezplačnega prevoza za kolesa mountain bike za vse tiste, ki rajši kolesarijo v dolino, kot pa v breg. Umik Svetih maš v svetišču je sledeči: ob 12. ob delavnikih; ob 9.30, 10.30, 12. in 15. ob nedeljah in praznikih. Tudi letos bo poskrbljeno za sveto mašo v slovenskem jeziku - videmski nadškof Battisti je obljubil, da bo uredil za primeren sprejem slovenskih vernikov. Na vrhu so seveda odprti tudi karakteristični lokali, kjer je mogoče dobiti prigrizek in spominke. V domu “Al convento” je možna tudi prenočitev. Kadagre iz Vidma Al vesta, de iz Vidma gre vsaki četartak ’na ko-riera do Belgije an vsaki petak se pa varne v Videm? Odhod je iz Vidma, iz avtobusne postaje, vsaki četartak ob 6. uri zju-tra. Koriera se ustavi v Centi, Huminu, Tolmeču, Resiutti. V Luxemburg pride okuole osme zvičer, ob deseti zvičer pride v Namur, ob 22.20 pride v Charleroyan na tuo v Bruxelles. koriera v Belgijo Za se vamit damu, odhod je iz Buxelles v petak ob 15.30, iz Charleroy ob 16.10, iz Namur ob 16.45, iz Luxemburga od 19. uri. V Videm se pride v saboto okuole 9. zjutra. Miesca vošta koriera gre tudi v torak 12., otu-berja tudi v sriedo 29., di-čemberja tudi v pandiejak 22. an 29., an obrila tudi v torak 28.Druga linea vozi tudi čez Svico an Francijo. Veseu rojstni dan! \ J*'-.4 Eva an Em ma, čeglih nomalo pozno, pošijajo “njanji” Mariji uoščila za nje rojstni dan an... naj jih učaka še vi'č ku Paola Borboni! Se kiek za naše brauce: Eva an Emma so po prejmku Gol-les, tata je Daniele iz Petjaga, mama pa Marina Cernetig iz Čemeč. Marija je tudi iz Petjaga, kjer se je rodila an kjer živi že... liet Naši noviči Arianna, ki uči v naši dvojezični šuoli se je oženila. Nje mož je Michele Pavan. Novico smo bli že napisal. Videmo jih, kakuo sta bla lepuo naštimana tisti dan, tle zdol videmo pa “nje" otroke, ko ji voščijo vse narbuojše. Tudi mi jim še ankrat želmo veselo življenje! rave Giovanin je šu vprašat roko od adne čeče, ki je bila hči od te nar-venčega bogataža od vse doline. - Veste gospuod - je poviedu nomalo prestrašen Giovanin - vi me na poznate, pa ist vas lepuo poznan an imam veliko spoštovanje za vas, ker von z niča ste naredu tajšno grozno bogatijo. Vier-temi, ist nisem ku an skromen puob, pa imam puno dobre voje za dielat an sem odločen za ušafat to dobro pot an ratat an bogataž, ku vi! Potem sem tudi zaljubien tu vašo hči, jo imam takuo rad, de na videm ku njo na telim sviete. Morte iti vprašat, kjer dielam, bote videu, de gospodarji me štimajo an obedan na more guorit slavo čez me. An takuo bote po-znu resnico, de ist ne lovim dote vaše hčere, pa de sem ries zalju-bjen tu njo! Bogataž je pogledu Giovanina od varha do tli an mu reseno odgu-oriu: - Ben nu, videm, de si odkrit puob an sem prepričan, de nisi an lovec od dote moje hčerke, pa de jo imaš zaries rad, zatuo ti akordan roko moje hčere. Pa poviejmi, mladi puob, tu kero mojo hči si zaljubljen? - Ka’ imate vič ku adno? - je vprašu pre-čudvan Giovanin. - Oh ja - je hitro odguoriu bogataž - jih imam tri: adno staro, adno gardo an adno mlado an lepo. Poviejmi tu kero si ti zaljubljen an vprašaš nje roko? - Oh, če je takuo - je odguoriu Giovanin - za vam dokazat, de me na nič intereša njih dota, dajtemi vi tisto, ki vam gre buj pru!!! PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE organizira v nedeljo 22. junija izlet do Jezera Volaia in prehoda Giramondo Zbirališče v Čedadu na parkirišču pri avtobusni postaji ob 6. uri. Ob 8. uri začetek poti od rifugia Tolazzi. Tri itinerarji na izbiro. Bodite točni! • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 Al Buonacquisto trovi 0 articoli di casalinghi, articoli da regalo, i elettrodomestici e giocattoli Quando, dalle leggende e dai miti, ci inoltriamo nella ricostruzione scientifica dell’origine dei Veneti nella protostoria, incontriamo nuove difficoltà. Ricostruire non può significare fare l’impossibile racconto del passato. Piuttosto significa ricercare i documenti materiali, fisici, archeologici e culturali per connetterli in una ipotesi solida, soggetta a revisione sulla base di nuovi elementi. Nelle radici dei popoli antichi, così anche di quelle dei Veneti, c’è un lungo viaggio da regioni sconosciute. La lunga marcia di Antenore da Troia si colloca nel XIII secolo a.C., ma c’è chi ha voluto spingersi più in profondità nel tempo e collegarsi alle migrazioni dei popoli neolitici del III millennio a.C.. La scienza linguistica ha osservato che quasi tutte le lingue europee contengono numerosi elementi comuni che spingono a pensare ad una lingua comune delle o-rigini. Il sogno della scienza era questo: sapere quale fosse la lingua precedente alla confusione creata dal mitico crollo della Torre di Babele. Nel linguaggio specialistico la lingua comune di tutta l’umanità era, detto in tedesco, la ‘Ursprache’. Ma la ‘Ursprache’ si rivelava un nuovo mito, oltre a quelli che già si accumulano nelle menti degli uomini. La lingua più antica alla quale la scienza fa riferimento è la lingua ‘indoeu- ropea’. Si tratta però di una lingua teorica, ricostruita attraverso gli elementi fonetici, lessicali e strutturali comuni, riconoscibili nelle lingue vive e nelle lingue morte: il sanscrito, l’iranico, il greco, il latino, il baltico, e nelle altre lingue europee. Non tutte, le europee, perché quelle come il basco, il finnico, eccetera, non sono state toccate dalla lingua indoeuropea. Uno scienziato italiano, l’antropologo Giuseppe Sergi (1841-1936), si dedicò in modo rigoroso ed approfondito a questi problemi. Basandosi su una e-norme mole di studi sui caratteri fisici delle popolazioni della Terra, cercò il luogo dove si trovava la ‘culla’ (Urheimat) degli europei: la ‘culla’ più antica fu l’Africa, da dove ebbero origine i popoli mediterranei, portatori della civiltà mediterranea (Egitto, Creta, Micene) che occuparono l’intera Europa. La seconda ‘culla’ fu l’Asia centrale abitata da popoli di avanzata civiltà (ma di tipo fisico mediterraneo) insediati fra la Persia, l’Indukush e il Pamir. I nomadi barbari dell’Asia settentrionale, di tipo fisico a-siatico, venuti in contatto con la civiltà e la lingua degli ‘ariani’, appresero quel linguaggio e lo adattarono ai propri modi linguistici. E, secondo Sergi, furono proprio questi nomadi asiatici il veicolo della lingua che sarà chiamata ‘indoeuro- Una gita per le famiglie della scuola bilingue A Bled con il treno a vapore Ha ottenuto un ottimo numero di iscrizioni la gita con il treno a vapore da Most na Soči al lago di Bled organizzata dalla scuola bilingue di S. Pietro per le famiglie dei bambini che frequentano l’istituto. La gita avverrà domenica 22 giugno. Il programma prevede per le 8 del mattino il ritrovo dei partecipanti a S. Pietro al Natisone, davanti alla scuola di viale Azzida. Si partirà con i propri mezzi alla volta di Most na Soči, dove alle 9.30 ci sarà la partenza con il treno a vapore. L’arrivo a Bled è previsto per le 11.30. Dopo una passeggiata nel centro di Bled ed il pranzo, nel pomeriggio ci sarà la possibilità di andare con la barca nell’isola posta al centro del lago. II ritorno a Most na Soči avverrà verso le 17.30. 6 La culla delle popolazioni di lingua indoeuropea Sulle tracce dei Veneti antichi Il ponte delle Maravege a Venezia pea’. Si badi che in questo scritto il termine ‘ariano’ è sinonimo di ‘indoeuropeo’ e si riferisce al dato linguistico e non antropologico. Le lingue ‘ariane’ importate in Europa si sovrapposero alle preesistenti nel corso delle massicce invasioni, e diedero luogo alle numerose varietà europee. Fra le nuove lingue ci fu quella dei Veneti delle varie regioni (non sappiamo con quali relazioni fra loro) con una forte i-dentità ed un accento inconfondibile che in Italia non si è spento nei tempi moderni. Sergi ribadiva la serietà scientifica dei propri studi su dati materiali (le pazienti misurazioni di ossa soprattutto craniche) ed alcuni postulati. Uno di questi fu la conservazione delle strutture scheletriche nel tempo. Gli fu facile dimostrare (prevenendo di quarantanni i dogmi della razza superiore poi tristemente famosi) che il tipo ‘ariano’ non è affatto il tipo dell’uomo germanico, ma è un prodotto dell’Asia centrale. In Europa il tipo ‘ariano’ convive ovunque mescolato con quello mediterraneo. Come si vede ci siamo allontanati dal tema, e questo perché è difficile slegare la conoscenza di un popolo da quella degli altri. È anche difficile concentrare in breve un argomento così complesso e si renderà necessaria una puntata supplementare. Lascio ora il lettore alla prese con l’interpretazione di questo enunciato di Giuseppe Sergi: «In Italia penetrarono due elementi indoeuropei per linguaggio, a nord e a occidente il celtico, a oriente lo slavo, che poi rimase visibile in tempo posteriore nei documenti delle Alpi orientali e nel Veneto e di alcune regioni dell’Italia peninsulare, fra i Messapi». Paolo Petricig (Venezia -3) Giuseppe Sergi - Arii e Italici - Torino 1898 Giuseppe Sergi - L’origine dei popoli europei - Torino 1908 Umberto Eco - La ricerca della lingua perfetta - Laterza 1993 Peljal smo none na izlet v Bordano an Venzone Sevieda, nas je žeja maltrala... Pogledita pa tudi kakuo so lepuo pofarbane hiše v Bordanu Ze vičkrat smo pisali, de so začeli hoditi v vartac v Spietar, sevieda v tisti dvojezični, tudi noni an none. Takuo so an oni “zaslužil" iti na izlet. Tuo le se je zgodilo 23. maja, ko so šli otroci, noni, none an učiteljice v Bordano an v Venzone. Gor na varh skupinska slika, tle blizu pa ko čakajo koriero, ki zamuja Tel, ki ga videte je muost iz rimskih cajtov, tu smo srečali župana Enore Picco, ki nas je lepuo sparjel. An pru tle smo vse zviedel o ribah, od sienja dokjer na ratajo velike Za vsakega otroka je imiela občina lepo darilce. Tu vidimo Daria luri, ki daje šenke otrokam, v varsti Šport novi matajur 7 četrtek, 19. junija 1997 Gli Esordienti si impongono per la seconda volta consecutiva grazie alla vittoria contro la Gaglianese L’Audace conquista il Lorenzutti La finale si è decisa ai calci di rigore - Determinanti le parate di Besič La partita si era chiusa sull 1-1 grazie ai gol di Sartori e Valentinuzzi AUDACE 4 GAGLIANESE 2 (dopo i calci di rigore) Audace: Besič, Bergna-ch, Bastiancig, Cendou, Postregna, lussa, Paolo Beuzer (Filippo Rucchin), Balus, Ruttar (dal 1’ s.t. Andrea Dugaro), Miano, Valentinuzzi. Gaglianese: Pirioni, Pe-trucci, De Canio, Capra, Beltrame, Giorgiutti, Beuzer (Federico), Di Marco, Recupero, Petrussi (Vicen-zutti), Sartori. Udine, 14 giugno - Ripetersi a due anni di distanza è molto difficile. Gli Esordienti dell’Audace ci sono riusciti conquistando il prestigioso torneo Lorenzutti, dimostrando che il lavoro dei tecnici, alla fine, paga con i risultati. Sembrava che la gara di finale dovesse essere rinviata a causa di un temporale che ha scaricato in pochi minuti qualche centimetro d’acqua, appesantendo il terreno. Alla finale i ragazzi del presidente Claudio Duriavig sono arrivati battendo, in semifinale, il Pozzuolo grazie alle reti di Cendou e Miano, mentre la Gaglianese ha sconfitto la favorita Donatello di Udine. Prima della finale si è disputata la gara per il terzo e quarto posto che ha visto la vittoria del Donatello (2-0) sul Pozzuolo. Nelle file udinesi è andato a segno il san-pietrino Alex Faracchio, autore del bel gol che ha sbloccato il risultato. Domenica ha vinto il torneo di calcetto di Oborza Masseris alza la coppa Si è concluso domenica 15 giugno il torneo di calcetto di Oborza. La vittoria è andata al Masseris che in semifinale aveva battuto il Prepotto. L’altra finalista era l’Oblizza, che aveva superato la Val-cerò. Il Masseris ha vinto con il più classico dei punteggi (2-0) mentre, per il terzo posto, il Prepotto ha superato con il minimo scarto la Valcerò. Per l’arbitro Paolo Scaunich, ormai un’istituzione del torneo, c’è stata una doccia fuori programma. Sotto la pioggia battente sono scese in campo le due finaliste. Al primo affondo la Gaglianese è passata in vantaggio, dopo solo 1 ’30” di gioco, con Sartori. L’attaccante amaranto è stato a-bile ad inserirsi, su azione di contropiede, approfittando di un’incertezza della difesa giallonera, tradita dalla traiettoria del pallone allungata da una pozzanghera. Imparabile il diagonale per Besič, che non poteva fare altro che recuperare la sfera in fondo alla rete. Il terreno pesante penalizzava i valligiani, più leggeri degli avversari imperniati in difesa con un insuperabile Giorgiutti, premia- to alla fine quale migliore giocatore del torneo. Al 18’ Pirioni usciva su Miano ed un minuto più tardi Valentinuzzi, da buona posizione, mandava il pallone alto sulla traversa degli amaranto. Nell’ultimo tentativo del primo tempo giungeva il pari ottenuto con astuzia dal bomber Fabio Valentinuzzi. Su questo episodio si concludeva la prima fase di gioco ed anche la pioggia. Rinfrancata nel morale, l’Audace è tornata in campo più determinata prendendo in mano il gioco soprattutto a centrocampo, dove si sono messi in evidenza l’ex Si-mone Balus e Mattia Cendou. All’8’ quest’ultimo mandava la sfera di poco a lato. La replica della Gaglianese era immediata con il centravanti Recupero che, pre- Sei giovani delle Valli provano per l’Udinese L’Udinese calcio ha seguito anche in questa stagione alcuni giovani valligiani. Ora, alla fine dei campionati, sono giunte alcune convocazioni per i provini. Domenica indosseranno la maglia bianconera, in un torneo internazionale che si svolgerà in Austria, gli Esordienti Adnan Besič, portiere, Fabio Valentinuzzi e Gabriele Miano, attaccanti, e Michele lussa, libero. Due invece i ragazzi della categoria Pulcini impegnati con l’Udinese, nello stesso giorno, in un torneo in programma a Tarvisio. Si tratta del centrocampista Francesco Cendou e del difensore Davide Beuzer. A Liessa il calcetto va a pieno E’ iniziato lunedì il 10“ torneo di calcetto di Liessa. Tra il pubblico, presente in buon numero, si è rivisto Pierino Fanna che ha assistito alle due gare. Nella prima il successo è andato al bar Crisnaro di Savogna che ha battuto la formazione Jussig assicurazioni con il risultato di 13-8. L’apicoltura Cantoni ha affrontato i padroni di casa dell’agriturismo Valle d’oro vincendo con il risultato di 7-3. Il pesante passivo non deve trarre in inganno in quanto i ragazzi di Liessa hanno colpito la bellezza di quattro pali della porta avversaria. Fabio Valentinuzzi sentatosi solo davanti a Besič, sprecava malamente l’opportunità. Al 18’ clamoroso palo centrato da Valentinuzzi che riprendeva la sfera costringendo Pirioni alla deviazione in angolo. Ci provava anche Postregna che, portatosi in avanti, cercava di sorprendere con una conclusione dalla lunga distanza il portiere avversario. Prima Miaoo e poi Dugaro non riuscivano a sigiare il colpo vincente. La gara terminava in parità ed erano necessari i supplementari. La stanchezza si faceva sentire in entrambe le squadre, che erano costrette a giocarsi la vittoria ai calci di rigore. Il primo tiro dal dischetto veniva fallito da Giorgiutti, che tirava a lato. Stessa sorte per Dugaro. Straordinaria parata di Besič sul secondo tiro della Gaglianese, opera di Sartori. Balus faceva centro, quindi Besič si ripeteva su Recupero. Postregna andava a segno, imitato da De Canio. Toccava infine a Cendou che faceva centro mettendo a segno il sigillo finale, (p.c.) Cividale vuole il bocciodromo 1 bocciofili cividalesi chiedono un nuovo impianto per la propria attività sportiva. La richiesta è emersa sabato alla presentazione della nuova società “Latteria di Cividale”, nata dalla fusione tra la “Forum Ju-lii” ducale e la “Natison-tortora” di Dolegnano. “Lo sport delle bocce - è stato spiegato - a Cividale stava perdendo nel corso degli ultimi anni numerosi tesserati. La società era dotata di un impianto scoperto disponibile soltanto in estate”. Nel settembre scorso i bocciofili cividalesi e quelli di Dolegnano, dove invece esiste un bocciodromo coperto, hanno deciso di unire le forze. Resta la questione del bocciodromo a Cividale, che la nuova società chiede a viva voce. Sredozemske igre v Bariju “Zlate” igre za Slovenijo Veslač Iztok Cop, zmagovalec v Bariju Ko vročina že pritiska na nas in nas sili, da iščemo svežino ob morju ali v hribih, so se v Bariju začele Sredozemske igre, mala olimpijada držav, ki jih veže isto morje. Jasno je, da bo na teh igrah imela Italija največ možnosti, da se proslavi kot najboljša, saj v tej konkurenci je že prava športna velesila. Povsem razveseljive pa so novice, ki prihajajo iz slovenskega tabora. 2e po prvih dveh dneh so namreč slovenski športniki segli po medaljah. Prvo zlato si je zagotovil Iztok Cop, sicer svetovni prvak, ki je bil najhitrejši v veslanju. Drugo zlato pa si ga je “pristrelil” Rajmund Debevec, ki je ugnal vso konkurenco in zmagal v disciplini z zračno puško, (r.p.) L’atteso derby calcistico in programma alle 17.30 sul campo sportivo di San Leonardo Azzida, sabato nord contro sud In palio il trofeo biennale della ditta “La marmi” - Dopo la partita la cena dei paesani e la tombola ‘Perché giochiamo a S. Leonardo’ Riceviamo e pubblichiamo. Il prossimo 21 giugno si terrà il 13e incontro di calcio “Azzida Nord - Azzida Sud". Purtroppo la sede dell’ incontro non sarà il campo sportivo comunale di S. Pietro al Natisone, come avveniva da alcuni anni, ma quello di S. Leonardo. Infatti quest’anno non ci è stato dato il permesso di utilizzare il campo sportivo comunale gestito dall’Unione sportiva Valnatisone nè il campetto a-diacente, se non a condizioni i-nadeguate, e pertanto ci è toccato emigrare in un altro comune perdendo il punto di riferimento territoriale. Rimane il rammarico di non poter usufruire di un complesso sportivo comunale che avrebbe permesso una maggiore af- Le squadre che si sono affrontate nel derby dello scorso anno fluenza di pubblico a questo incontro che da parecchi anni è diventato un appuntamento sentito per tutti i paesani di Azzida e non. Siamo comunque certi che lo spirito sportivo e la voglia di stare assieme farà sì che il 21 giugno saia comunque una grande festa per Azzida che poi si troverà in piazza per una serata di allegria. Il presidente del Comitato per Azzida Antonello Venturini E’ previsto per sabato 21 giugno, alle 17.30, sul campo sportivo di S. Leonardo, il 13“ incontro di calcio tra Azzida Nord e Azzida Sud organizzato dal Gruppo sportivo amatoriale Azzida ’85. In palio ci sarà il trofeo biennale offerto dalla ditta “La marmi” di Nevio Speco-gna. Sarà anche l’occasione per una grande festa del paese. Dopo la partita, infatti, ci sarà una cena presso la trattoria “Rinascita” di Azzida, alla quale è invitata tutta la popolazione. Seguirà l’estrazione della tombola paesana. La manifestazione si svolgerà con qualsiasi tempo. La partita Azzida Nord-Azzida Sud è ormai un incontro tradizionale che risale al 1985. Fino ad ora lo scontro tra le due formazioni è in perfetto pareggio: sei a sei. 8 novi matajur Četrtek, 19. junija 1997 Kronaka PODBONESEC Tarčet Se je rodila Morgana Morgana, takuo se klice čičica, ki je parSla na sviet v petak 13. junija an je parvi otrok mlade družine, ki živi tle v naši vasi: nje tata je naš vanjan Enrico Dorbolò (Rikač za parjatelje), nje mama je pa Dorina Gos-gnach - Mulonova iz Mata-jura. Cičica je z nje rojstvom parnesla puno veseja vsi družini, žlahti an parjate-Ijam mlade družine. Nji želmo vse narbuojše na telim svietu. Zapustila nas je parlietna žena Umarla je Maria Teresa Specogna, uduova Oriecuia tle z naše vasi. Imiela je 83 liet. Nje pogreb je biu v Landarje v sriedo 11. junija. Maria Teresa je preživiela nje zadnje lieta v špietar-skem rikoverje, kjer je tudi umarla. Na telim svietu je zapustila sinuove, nevieste, navuode, brata an vso žla-hto. SVET LENART TdilTr iTii i T Ti lllllllllllll«IWflllliillil lilBIlillflil fllUIIMHHIIlill I IllllUi liliì 111811 IMI il IIIIB Jagnjed Dobrojutro Jacopo Adelina Crisetig, go mez Uratac (’na hiša blizu Varha v srienjskih kamune), živi od kar se je poročila v Ja-gnjedu, kamar je šla za ne-viesto v Tonhovo družino. Na 30. maja je še ankrat ra-tala bižnona: nje navuoda Carmen (ki je hči od nje hčere Jolande) je v Spitale v Palmanovi porodila adnega puobčja, kateremu so dal ime Jacopo. Njega tata je Tonino Servidio iz Manza-na, kjer družina živi. Jacopo ima še adnega bratraca, ki se kliče Elia. Za rojstvo malega puobčja se veselijo bižnona Adelina, nona Jolanda an vsa druga žlahta. Njemu, pa tudi bratracu Eliju želmo, de bi rasla zdrava, srečna an vesela. Ješičje Smartna nasreča Nasreča na diele je pre-targala življenje našega va-snjana Paola Predan - Ta-mažovega. Njega smart nas je močnuo pretresla an pustila v veliki žalost. Paolo je kupe z drugimi dieluci stroju cierku go par Svetim Stuoblanke. Dielat je šu an v četartak 12. junija. Je bluo okuole desete ure, kar Paolo je padu iz impalkature. Splu je nih sedam metru. Nie parielo, de je takuo slavo, sa’ Paolo je tudi preguoriu. Pejal so ga v videmski špitau, pa v te- ku jutra se je poslabšu an okuole treh popudan je umaru. Paolo je biu zlo poznan. Puno liet je dielu le kot zidar v Svici, kar se je varnu damu je nomalo liet kupe z ženo Anico daržu oštarijo v Zamierju. Biu je pru sim-patik človek an dobrega karakterja. Kar je bluo za pomagat kajšnemu se nie nik-dat potegnu nazaj. Parjatelji od društva Sant’Andrea so nam jal, de jim bo puno manjku. Vsaki krat, ki so organizal kiek, on je hitro parskoču na po-muoč an posodu vse kar je korlo. Je dielu an dajau ku-ražo vsiem. Za njim jočejo žena Anica, njega otroc Thomas, ki ima 17 liet an Sonia, ki jih ima pa 12, sestra Jole, brat Valter, kunjadi, navuodi an vsa žlahta. Na pogrebu Paola, ki je biu v Kravarje v torak 17. junija popudan, se je zbralo muorje ljudi za mu dat zadnji pozdrav. Društvo Sant’Andrea iz Kravarja se ga bo vedno spominju z veliko žalostjo an v telim žalostnim momentu se stisne okuole žalostne družine. Podkravar Smart v vasi V špietarskem rikoverje je v vesoki starosti, 91 liet, za venčno zaspala Maria Cesnich, uduova Predan -Ciginova po domače. Na telim svietu je zapustila bratra an sina an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Kravarje v pandiejak 16. junija. DREKA V vsaki vas bo an senjam Dreška pro-loco, ki jo vodi Tarcisio Donati je tudi lietos poštudierala na judi, ki so ostal po vaseh an na tiste, ki se vračajo damu za počitnice: organizala jim je vaške sejme takuo, de bojo imiel veselo parložnost za se srečat vsi kupe manjku za an dan. V nediejo 13. luja se ušafajo par svetim Stuoblanke; 20. luja na Kolovratu; 2. vošta par Petarnie-le; 9. vošta v Dubenijem; na Rožinco, 15. vošta, na Krasu; Rožinco bojo počastili tudi na Solarjeh 17. vošta; 23. vošta bo srečanje na Briegu an 30. vošta pa par Trinke. Le za kar se tiče vasice Trinko, na 17. vošta odprejo ’no razstavo, mostro slik an inaugurajo an majhan muzej, kjer ljudje bomo mogli iti gledat posodo an orodje, ki so ga nucal an ga še nucajo naši kimetje. Dvie nove fabrike par Muoste SPETER Nov duom za te stare Od sabote 14. novembe-rja imajo v Spietru nov, moderni duom za te stare. Dom nosi ime Giuseppe Sirch. Nova hiša košta 980 milionu lir. Sindak Giuseppe Firmino Marinig je po-viedu, de je bluo potriebno zgradit nov dom za te stare, ker je biu te stari “riko-vero” poškodovan od potresa lieta 1976. V tem domu bo prestor za kakih 60 starčku iz vsieh naših dolin. (Novi Matajur, 30.11.81) GRMEK Hlocje Imamo spet farmacijo Pred 28. leti je bla par-vikrat odparta v Klodiču novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Folostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste farmacija. Konkorš za jo odpriet je biu dobiu dr. Alfonso Viella iz Imole (Bari). Farmacija je služila ljudem iz treh komunu: Gar-mak, Dreka an Sriednje. Potem, ko je šu dr. Viella proč, so farmacijo zaparli an to je že vič ku dvajset liet od tega. Sada jo je spet odparla dr. Valentina Muzzolini, ki je doma iz Magnano in Riviera. Farmacija se nahaja v prefabrikatu na drugi strani mosta, ob ciesti ki peje v Hostne. (Novi Matajur, 1.12.81) SPETER Azla Dvie nove fabrike za naše dieluce V Spietre je bla v sriedo 25. novemberja odparta v industrijski coni par Muoste fabrika “Veplas” z mie-šanim furlanskim an slovi-enskim kapitalom. Se pred otvoritvijo (ina-uguracjonam) te fabrike, so položli parvi kaman za zgraditev fabrike “Ho-bles”, ki bo zrasla blizu te parve. V Beneški Sloveniji se je odparla nova stran v naši zgodovini an marskajšan je pomislu, de če so bi i od-parli trideset liet od tega dvie fabrike takuo blizu našega doma, naš ljudje bi ne bli preživiel toliko tar-plienja po vseh ulicah an potieh sveta. Podietje, dita Veplas je bila ustanovljena 7. dičem-berja lieta 1979 med tremi partnerji: koperska Iplas, tržaška Safti an videmska Vetroresina. Veplas bo proizvajala posebne cevi, loruove, ki jih nucajo za vodovode, kanalizacijo, industrijske obrate, termoelektrične centale an za naprave za razsoljevanje muorja. V fa-briki bo dielalo kakih 40 dielucu. Hobles so jo ustanovil nomalo buj potlè kot Veplas ljubljanska Hoja, Be-nedil iz Čedada an čedaj-sko uvozno - izvnozno podietje Mazora (ditta di import-export) an bo imiela dielo za vič dielucu kot Veplas. Fabrika bo začela dielat novembra lieta 1982. Izdelovala bo lesena okna an vrata an vse druge lesene stvari, ki se rabijo okuole an v hiši. (Novi Matajur, 15.12.81) SP Včlanjen v USPI/Associalo all’USPI Seltinianale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STR1EST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Ziro račun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 inni x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% AFFARE! Vendo casetta a Sant’Andrat, presso Corno di Rosaz-zo. Per il recapito telefonare in redazione (731190) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 23. DO 29. JUNUA Spietartel. 727023 OD 21. DO 27. JUNIJA Cedad ( Fontana ) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za astali čas in za ponoč se moie klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA WM LAPIDI MONUMENTI PAVIMENTI - SCALE - SOGLIE E PIANI CUCINA Aperto anche sabato mattina S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.30 do 13.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556 - 708646) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nedi-ških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinjerji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza sbv. izseljencev..732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727281